^v^k dan razen sobot. ' i. nraznikov. . ^aznikog, except Saturdays, roed àaSly Sundays and Holiday P^YEAR XXXIV. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE f »»»»»»««ee—eee—e—eeeeea—>—e—ee* Uredniški In upravnlškl prostori: t«S7 South Lawndale Ave. Office of Publication: 1607 South Lawndale Ava. Telephone, Rockwell 4904 Cena lista je 96.00 Staüií ¡t uîr£VÏ5! CHQCAOO. ILU PETEK, L OKTOBRA (OCTOBER t). 1942 Subscription 96.00 Yearly ITEV.—NUMBER IIS Acceptance Ise mailing at special rate pf poatage provided for in eectionllOl, Act of Oct 9, 1917, authoriaed on June 4, 1919. ¡si odbili pet silnih B na Stalingrad Civilisti se pridružili brambovcem mesta. Stalin pozval vojake, naj vzdrže za vsako ceno. Ameriški tanki v akciji wm fronti, Ru-munska divizija zdrobljena v bitki z Rusi.-— Angleški letalci izvršili nove izpade na To-bruk.—Japonci potopili dva ameriška transporta vrgle Ruse, ki so skušali preko* račiti reko, nazaj z velikimi izgubami. goikva. 2. okt.—Nemške napa- C7ete so izvršile šest nasko-Lm gtalingrajaki industrijski ikt. Rusi so odbili pet na- ,v, v zadnjem pa so Nemci li'nekaj ozemlja. Vrhovno leljstvo priznava, da je odlo-ev glede posesti Stalingrada tu. tvilna armada, slična onim, rešile Moskvo in Lenin-nl se je pridružila vojaškim ip v odbijanju napadov so- jka. Doznava se, da so Kairo. Egipt, 1. okt.—Britski bombniki so sinoči spet metali bombe na Tobruk, osiščno zala-galno bazo v Libiji ob. Sredozemskem morju, ki so porušile več militarističnih naprav in zanetile požare. To je bil že četrti napad na to mesto v zadnjih dneh. Drugi roji britskih bojnih letal so istočasno bombardirali Si-I di Heneish, Bardijo, Sidi Barani iški tanki v akciji na stalin- Salum. Slednje mesto je v j*i fronti, m pa bilo razkn- bhžini i tske mJeje „ tfJih operirajo Rusi ah napadli italijansko trgovsko la- ,l!,cat',• . I djo na Jonskem morju in jo po- radni komunike pravi, da je škodovali in ranica pri rtu Spar-25,000 nemških vojakovrj tiyenu Ualija Več ^ je za_ rušilec, toda rezultat ni Roosevelt dva tedna PROTIINFLACIJSKI NAČRT SPREJET V SENATU d Bh i Rusi na stalingrajski delo iti v enem tednu. V tem časui znftn asi uničili tudi 400 nemških talin je pozvai brambovce, ndrze na svojih pozicijah za ko ceno, zaeno pa jih je polil pred paniko, čilo pravi, da so ruske ladje potopile nadaljnja Bemška vojaška transporta Itiškem morju. Kdaj se je lilo, poročilo ne omenja. a, 1. oktobra.—Nacijike e kolone so okupirale neti na severozapadni strani rada, industrijskega me-reki Volgi, poroča vrhov-eljstvo danes zjutraj. Pri-je samo v enem sektorju ote, kamor so Nemci vrgli oklopno divizijo, da zlomi-odpor ruskih brambovcev. t za posest Stalingrada tra-ie 38 dni. ivjetske čete so v ofenzivi i levemu krilu nacijske ar-■ M-i m strani Stalin-BZavzele so več hribov v fjinji bitki in odbile napa-lovražnika na svoje pozicije rugih s< ktorjih te fronte, fcst iz turških virov pravi, » Nemci potegnili dva voja-zbora z afriške fronte in šti-ijst divizij iz okupirane Fran-® vrgli na stalingrajsko Na egiptski fronti se položaj ni izpremenil. Obe, britska in osiščna armada, počivata. V zadnjih dneh se vrše le spopadi med vojaškimi stražami. Melbourne, Avstralija f okt. —Avstralske čete zasledujejo japonske vojaške oddelke, ki ^ se umaknili v džungle v gorovju Owen Stanley, Nova ¿«neja, .^resnimi volitvami. It I« kavkaški fronti so sovjet-' čete zdrobile rumunsko di Osem tisoč sovražnikov ubitih, ranjenih in ujetih. » razbili tudi 25 .topov, 15 w m dve skladišči orožja in 'r,Jf, zaplenili pa 75 strojna, v kateri je bila ru-divizija zdrobljena, se na ju/novzhodni strani "Jfosiska mornarlčne baze ob «»morju, katero so pred ne-l*»1' okupirale nemili» čete. T* bojn». ladje, ki operlra-111 h-lthkcm morju, so poto-jaški transport, j« znašala 10,000 ^ K' oienz,va se nadaljuje ¡¡*u Pn Kalininu, 125 milj vzhodno ^a (ionski fron-iUlijanske čete na potovanju Prevozil je 87S4 milj Amerike Washington. D. C« 1. okt.— Predsednik Roosevelt se je danes vrnil v Washington^ potovanja s posebnim vlakom po Združenih državah. Njegovo potovanje je trajalo dva tedna ln ves ta čas je bilo vojaška tajnost, dasi so bili z njim časnikarski poročevalci. Predsednik je obiskal 24 držav in vozil se je skozi Detroit, Chicago, Milwaukee, Minneapolis in dalje preko Dakot in Montane do Pacifika in po Califor-niji doll do Arizone, potem pa preko juga nazaj v glavno mesto. Med potjo je posetil tovarne vojnih Industrij in govoril je z delavci, ustavil se je v vojaških in mornariških vežbališčih ter opazoval orožne vaje in bil je navzoč v Portlandu, Ore., ko je bil spuščen v morje parnik, ki je bil zgrajen v Kaiserjevi ladjedelnici v rekordnem času desetih dni. v Roosevelt je danes izjavil, da je* produkcija v splošnem v dobrem stanju in razpoloženje ameriškega ljudstva je zelo dobro; letošnji program oboroženja bo izveden do 95 odstotkov. Kritiziral je uradne in privatne go-bezdače, ki neprestano begajo ljudstvo z alarmantnimi govori cami. Nekaterim republikanskim voditeljem to predsednikovo potovanje nikakor nI všeč. Pravijo, da je to "politična poteza" pred ¡gneča glavni stan generala Douglass |MacArtWurJa, vrhovnega poveijnika zavezniške oborožene sile. Operacije avstralskih čet podpirajo britska in ameri&ka bojna letala. Zavezniška okupacija vasi Naul-e v gorovju je bila velika zmaga. Japonci so se morali umakniti proti Menaru, deset milj proč. Zavezniško poveljstvo pričakuje, da bodo Japonci kon-solidirali svoje pozicije tamkaj Washington, D. C., 1. okt.—Potop dveh ameriških transportov kot posledica japonskih napadov zraka je naznanil mornarični department. Oba sta bila potop-iena v bližini Solomonovih oto-icov. Transporta sta bila George F. Elliott In Gregory. Mornarični department pravi, da so se skoro vsi člani posadk rešili. Ottawa, Kanada, 1. okt.—Mornarični minister Angus MacDo-nald je dejal, da so kanadske boj* ne ladje potopile štiri osiščne podmornice na Atlantiku. Kdaj je to zgodilo, ni povedal. •SV5" Predsednik Roosevelt stabilizira cene in memle ZALOGE AVTNIH OBODOV ZAMRZNJENE" nlcl brez opozicije. Predsednik Roosevelt je v svojem govoru pred nekaj tedni zshteval od kongresa, da mora revidirati zakon o kontroli can do 1. oktobra, da se prepreči inflacija. Zahteva je bila jpraigkljana z grož-■ elju vojne-vse potrebne a inflacije, Če 1 ultimat, edelakih dr ill skoro vse, na Domače vesti Obleki ln posdrsvi Chicago.—John Kovač, pombš-nl tajnik Hrvatske bratske sa» )ednlce ln Fr. Nikolac. tudi od zajednice, sta 1. okt. obiskala gl. urad SNPJ ln uredništvo Pro-svete, ko sta se mudila kot zastopnika HBZ na National Fra ternal Congressu v Chicagu. še nekaj o avtnl neerečl Chicago.—Včeraj je Prosveta poročala o smrtni nesreči rojaka Johna Busaeja (Božiča), ki sa je zadnjo nedeljo ubil, do se je i šeno vred peljal v avtu Iz Cla rendon Hilisa domov v Yoi kvllla, 111. Dodatno smo lavedell, da je njegovo pravo Ime bilo Boieglav in rojen je bil v Rodeku pri Di» vačl, star je pa bil 48 let. Njefo-va šena, ki leii težko poškodovana v bolnišnici v Aurori, 111., ja doma od Radovljice na Gorenjskem. Pogreb nesrečnega Boie-glava se vrši danes (petek) Veett la ti. Louisa St. Louis, Mo.—Dne 9. septembra je—kakor je le bilo poročano —umrl Rudolf Stekar, star ST lat ln doma li Semlča v Bell Krajini, ki ja padal po stopnicah in gi zlomil vrat.—Dne 30. septembra I Washington, D, C.. 1. okt.— Predsednik Rooaévelt je sinoči izvojevel zmago, ko je senat sprejel protiinflacijski načrt i 82 glasovi. Proti načrtu ni glasoval noben senator. Roosevalt je dobil s sprejetjem načrta oblast glede stablliadelje cen, mesd ln plač na bazi, ki je obstojala 15. septembra. N^črt je bil dan na glasovanje po gklenitvi kom promisa med člini farmskega bloka ln adminiatt«cijo. Reprezentantja farmskega bloka so izjavili, da ao popolnoma zadovoljni, ker ja bil načrt sprejet v obliki, kakršno so priporočali. Gotovo jé» da bo odobren tudi v nižji ljongresnl zbor« je umrla Wanda Rleser, stara da- Čistka med nemškimi generali Novi poveljniki armad na nuluh frontah Tri milijarde za bojna letala Kongrea informiran o Rooaeveltovi zahtevi Waablngton, D. C„ 1. okt.— Kongres je bil formalno infor-mlrsn, da bo predaednlk Roosevelt zahteval, naj dovoli dodatno vsoto $3,000,000,000 za gradnjo bojnih letal vseh vrst, ki bodo dodeljeni bojni mornarici. Ta vsots je potrebna za kritje stroškov konstrukcije 14,000 novih bojnih letal. Proračunski biro je U odobril zadevni načrt po izjavi članov kongresnega odseka za aproprla-cije. Pred enim tednom je Roosevelt pozval kongres, naj dovo-i $2,500,000,000 za ojačanje bojne mornarice. Od te vsote naj bi šlo $960,000,000 za gradnjo bojnih letal. Ca bo kongres pristal na Rooeeveftovo zahtevo, car je gotovo, bo vsota za konstrukcijo bojnih letal poskočila na dvajset milijard dolarjev Poučeni kongresni krogi trdijo, da bo vojna mornarica dobila letala in letalonosce najboljše vrsta. Ti bodo omogočili uspeš-borbo proti sovražniku na London. 1. okt,—Sem dospela poročila se glaee, da je Hitler odredil novo čistko med generali. Ta sliči oni, ki je biU izvr iena zadnjo zimo, ko niso mogle nemške čete okuplretl Moskve. Feldmaršal Fedor von Bock, poveljnik nemške armade na stalingrajski fronti, je bil odstav ljen ln na njegovo mesto imenovan feldmaršal Siegmund List ki je vodil kampanjo na Belka nu. General Hermann won Hoth je pomožni poveljnik nemške ar made na omenjeni fronti Radijsko poročilo iz Vkrhyja, Francija, pravi, da Je bil odstav. ljen tudi feldmaršel Wilhelm Ritter von Leeb, poveljnik nem tke armade na leningrajski fronti. Njega je naaledil feldmarša Georg von Kuechler. no Pacifiku in vseh drugih frontah. Rudarska unija grozi s stavko Springfield, 111., U okt—Ray Edmunden, predsednik illinoi-skegs rudarskega diatrlkta UM WA, ja za pretil, da bo 3000 članov njegove organizacije zastav-lulo t>r ihodnji pondeljek, če ne bodo federalne avtoritete revi dirale cene premogu. Stavka bo izbruhnila v Springfleldu. Tay lorvillu. Waat Frankfortu, Dan villu in DuQuoinu. njo, da bo on ga zakona določbe za poblj bo kongres 1 Senatorji iz žav trdijo, da so so namreč uključuje provizijo, da se cene pridelkom določajo v sorazmerju z naraščajočimi stroški. To pomeni, da bodo morali konzumentje plačati $650,000,000 več za iivila, ker je bila pariteta zvišana na 112.5%. Proti kom-promisu med člani farmskega >loka ln administracijo so glasovali senatorji Bennett Clark, William S. Langer, Hiram W. Johnson In Gerald P. Nye. Leon Henderson, načelnik administracije za kontrolo cen, je "zamrznil" vse zaloge starih ln obrabljenih avtnih obodov ln pnevmatik, da se prihrani kav-iuk za vojne namene. Odredba e stopila takoj v veljavo. Za ta ke oboda veljajo iste regulacije kot za nove, ki so bile le prej uveljavljene. Pozneje bo Izdana odredba glede prodajanja starih obodov, toda dobili jih bodo le oni, katerim bodo izdane Izkaznice. Handarsonova odredbe glede "zamrznenja" obodov je v soglasju a priporočili Baruchovega odbora glada hranitve kavčuka Sodnik Frankfurter apelira na izolacioniste New York, I. oktobra,—Felix Frankfurter, član federalnega vrhovnega sodišča, je v svojem govoru pred dijaki in profeeorji mestnega kolegija apeliral na izolacioniste,, naj revidirajo svoje stališče ln prispevajo ovoj delež k narodni enotnoeti. Dejal je, da je ta potrebna zdaj, ko se Amerika bori proti osliču s zdru ženim i narodi vred. Amerika n hotela vojne, toda morala je prijeti za orožje, ko je bila napa dana. vet let ln ki je bolehala pet lat— V Alaski ja bil ponesrečen Frank Furlan; lsgubil je nogo. Njegov oče je bil delegat na 11. redni konvenciji SNPJ v Cleve-landu leta 1987. Vsi ti so oziroma so bili člani društva 107 SNPJ. Dezertacije romunskih vojakov iz Rusije Angleški komentar Hitlerjevega govora Bojazen pred nemiri v Nemčiji t London. 1. okt.—Odgovorni angleški krogi in Časopisi so v avojih 4tomentarjih včerajšnjega govora diktatorja Hitlerja nagla-olll, da je bil ta najmanj učinkovit od, vseh, kar jih je imel od začetka vojne. Razen obljube, da bodo njegove Čete okupirale Stalingrad ln da se Nemčija ne bo nikdar podala, nI dal Hitler nobenega drugega zagotovila nemškemu ljudstvu. V svojem govoru pred enim letom je Hitler bombastično naznanil zlom hrbtenice sovjetske Diktator Antonescu zatira ipionaio in sabotaio BOLGARSKI PREMI-ER POZVAN V BERLIN Islanbul. Turčija. 1. okt.—Ru-munskl diktator Ion Antonescu je odredil drastične kasni sa vojake, ki dezerttrajo Is armade, katera se bori na strani Nemcev na ruskih frontah. Celo družine desertorjev so bilo aretirane. Nedavno uveljavljeni dekret pravi, da se vsak vojak, ki sapu* sti svojo enoto samo en dan brat dovoljenja, smatra za deaerter- J«. Sleherni molki, ki se ne prijavi xa službo v armadi na določeni dan, se tudi smatra sa da- armade v tem pa je la opozoril, Ktstn u to Jt imrt ln Nemce, da saje njegova blUko-1 konfuJkÄdJa njegov,ga nrimo. List je znen kot zagovornik bliskovite taktike in navdušen nad j Pričekaje ae, da bo odredil ljute napade na Stalingrad da okupira to mesto, ne glede ne izguba. Sama v Fort Benningu, Oa., se nahaja doma na desetdnevnem dopustu. Ameriški delavci kupujejo vojne bonde Chicago, III., I. okt.—Robert Coyne, direktor kampanje sa ku po vanje vojnih bondov, Je dejal de bo vrednost bondov, katere kupujejo ameriški delavci zna šala pet milijard dolarjev do konce lege leta V«čina delavcev kupuje bonde z zaaluikom od dela v tovarnah Cojrne je govoril v uradu federalnega za-klednega depertm*nta v poslopju kom penije Commonweelth- vita vojna lzpremenlla v vojno tsčrpanje. Nacijska vojna maši-na ne vodi več ofenzivne vojne, temveč je v defenzlvl. * "Odslej naprej," piše list Dally Mall, "bo nacijska Nemčija visela na plotu in gledala, katera stran se prej isčrpa v tej vojni. To pomeni, da Hitler več ne računa s popolno zmago." DrugI listi pravijo, da Ja Hitlerjeva grolnja glede drastičnega zatiranja sabotale znamenje, da se boji nemirov v Nemčiji. Edino daklaiacUz, (UJ| bo ma-" * angleška letalske na-emčfloTJo Izzvala na- la PennsylvanlJe Library, Pa.—Dna 14. oapt. je tukaj po daljši bolezni umrla Mary Bolte (starost?), rojena v ščeval za ZaptlUča hčer, -mater jpade na dva brata ln dve sestri. Nekaj vdušonje med poslušalci, ki so dni po njeni smrtr Je njen brat se zbrali v berlinski Športni pa-frank odšel k vojakom. loči. Slično grolnjo Je Hitler Is- rekel pred enim letom. U Waukegana Doznava se, da ja Hitler prl- Waukegan, 111,—Poročnik Vic- pravljen na mirovna pogajanja tor R. Kozlevčsr, kl slull atrica I s poljsko vlado v Londonu, ki pa Ameriške nune aretirane v Franciji Državni Ujnik Hull zahteva informacije Vicky, Francija, I. okt.—Na-cljske avtoritete so aretirale več ameriških nun, odkar oo začele oviti ameriške državljana v okupirani Franciji. Nuna bodo Internirane v nekem hotelu v Vlttelu, letovlščne» mestu v severovzhodni Franci^. Okrog 400 Američank ao nactfi to odvedli v to mesto. ^ Okrog 1300 AngletlnJ, mad temi nekaj nun, se nahaja v inter-nacijskem taborišču v Vlttelu že od decembra 1. 1040. Po poročilih, ki jih dobiva ameriško poslaništvo v Vlchyju, so naaijske avtoritete aretirale okrog tla u smeriških državljanov v Parizu In drugih meetih okupin<>< Francije. Večina teh Ja biU od peijana v Complegne, kjer ae nahaja v internaciji 880 ^merila nov od decembra preteklega leta, ko Ja Amerika stopila v voj no. Nekateri ameriški državljani ao veterani prve svetovne vojn* ki oo ostali v Franciji in se pom čili o Francozinjami ln imajo družine. WaakiagUm. D. C« okt Drtmvnt Ujnik Cordali Hull Je ponovil izjavo, da bo njegov department zahteval popolne in> je zavrnila njegovo ponudbo. Ta naj bi bila uvod v splošno mirovno ofenzivo. Zadevna vaet Je prišla v London iz zanesljivih virov, Hitler je nedavno poslal svojega eml premoženja. Provizija sa pomilostitev je bila odpravljena z eno lajamo Dezerter, ki se prostovoljno prijavi za slutbo, oa oboodl na dosmrtno Ječo. Antonescu je začel zatirati sa-botalo ln Ipionalo. Delavci, ki raikrljejo detajla dala, ki ga opravljajo, so podvrženi smrtni kasni. Med ljudstvom 90 dviga odpor kol posledica poročil o smrti rumunsklh vojakov, ki ao bore zs Nemce na ruskih frontah. Vlada Ja o namenom, da po* tolaži vojaka, ki prelive borbo v Rusiji, oMjuMa, *» bodo dobili po nlski oeni semljo, katero oo po9edovall Udje. To aamljo ja vlada konfisclrala kot posledica pritiska iz Berlina. V Turčijo dospela poročila pravijo, da je Rumunlja Izgubila čez 300,000 vojakov na ruaklh frontah. Hitler kljub temu zahteva od nje ln drugih satelitov oelšča, naj pošljejo novo Čate na ruske fronte. > Bolgsrskl premier Bogdan Fl-lov je bil pozvan v Berlin, kjer šarja v Lizbono, Portugalska, da! bo konferiral s nemškim suna-nsvete stike s poljskimi vodite- nJim ministrom Ribbentropom. Ijl tamkaj. TI ga sploh niso ho- Tja so bili prej pozvani vodite-tell sprejeti in emlsar se je mo- Ijl Ru »nuni je in "neodvisno" Hr- poslsnik v Turčiji, za vojaško službo. Pričakuje ae, prWobi re|enU za večjo koope-da ae bo regiatriralo okrog 20,000 rac|j0 z nMCijl. fantov te starosti. Prva nabor-j , na armada bo poslana v vojaška taborišča v svrho vežbanja v ja» nuarju prihodnjega leU. ral vrniti v Berlin. Zdaj, pravi jo, je Hitler poalal drugega odposlane* v Lizbono, da pridobi poljske voditelje za mirovna pogajanja. Mehika odredila registracijo za vojaško slušbo Mexico City, 1. okt.-Uradni buletin naznanja regiatracljo vseh fantov, ki ao stari 18 namlki vaške. Ta romanja so nadaljnji dokaz obupnih nacijoklh poskusov, ds ssteliti pošljejo vso svojo razpoložljivo vojaško ailo na ruske fronte. Samo stari admiral Horthy, regent Ogrske, se upira nacij-skeaiu pritisku. On ignorira po-zlve, nsj pride v Berlin. Hitler more pošiljati svoje odpoelanče k nJemu. Nedavno sa ja mudil v Budimpešti Frana von Pepen, da Rooseveltov sin v Angliji London, 1, okt.—Polkovnik Elliot Roosevelt, sin predsednika Koosevelta, Je dospel v Anglijo, kjer se bo pridružil smerlškt letalski sili. V Anglijo Je dospel s Nemci se noveli• čali vojne? Dezertacije iz armade na Ceikem London. 1, okt —Porast dezer-terij iz nemške armade na Oft* • . • ,t«iiii omenjajo poročila, ki jih predaednik angleške vlade, in oo zn.menja rU » OS nemški Malcolm Macf^nald, brlUki vr- ^^"nliil^v^.ltov ja hovnl komisar v Kanadi. Atlee Ja^f ^Z ^ ^ZJic ae le mudil več tednov v Kanadi. P^^nilo Iz vojaških bolnišnic _ Češkem, v katere oo bili po- slani s ruaklh front, kjer oo bili ranjeni v bitkah 9 sovjetskimi četami zadnjo zimo. Nemške vojaške bolnišnice so v Pragi in drugih č«*šklh meetih. Poroči Is pravijo, da vojaki sa-vrlejo uniforme, ko Jih izpuate iz bolnišnic. Več vojaških unl- Rumunski vojaki poklali 2SJOOO ruskih civilistov Moskva, I. okt —Tukajšnjs rs-diopostaja poroča, da ao rtimun- formacljš o aretacijah ameriških «kr čete poklale 25.000 ruskih državljanov v Franciji od Lava civilistov v Odesi, prlstsniščnemlll ____. i love vlade. Gaeton Henry-Haye mestu ob Črnem morju, ki ga Ja totm so nedavno našli v Str% francoaki poslanik v Waohing zaaedlo oaišče Čete so pognale movkl, praškom-predmestju Do tonu, >e podal dekleraetjo, v ka civiliste v barake, katere ao po- znava se. de so dagartacije Metati pravi, da ao aretacij* delo tem rozdejele s ognjem in di- vjlne ne samo med vojaki, tem-Nemcev, ne francoske policije | nemitom. več tudi med častniki PROSVETA THE ENLKUKTEMNDfT OLAI1LO Of LA1TMIMA oi mod pubifch#d bj •MO hfoI WU. SIM M tort lata* c»lo Uto. 91.71 m pfl letaj M ' rtlMi for tke Ualiae Mat (< $JM per 17 JO M M M vračajo. RokofM 4ML) M viaefe artfclas will a* to play*, urn—. will to Mario* aa vast kar tea stflk s PROSVETA SSI7-M to. Lawairlr Aff- MEMBEH Or THE FEDERATED PRESS 1SS Datum v oklepaju na primer (October 91. 1M1). poleg vafega imena na naalovu porn*ni, da vam Je • tam datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno. da - vam liat na ustavi Ekonomija po razvijajočem se natrtu Navadno pravimo, d« privatno gospodarstvo sli kapitalizem nima smotrenega načrta. To j« v večjem delu resnica. Vaako podjetje ima svoje načrte in ono podjetje, ki ima najboljfe načrte, tudi najbolj uspeva, to se pravi, da najboljše tekmuje. Ha primer v Ameriki je okrog pol mUljona kapitalističnih podjetij na polju produkcije in financ ter čez dva milijona manjših podjetij na polju trgovine In drugega businessa, kar pomeni dva In pol milijona načrtov, ki se med seboj tepejo. Temu pravimo—ekonomska anarhija. Dalje pravimo z močnim poudarkom, da kolektivno ali socializi-rano gospodarstvo se mors voditi po enotnem, znanstvenem načrtu z namenom, da bo bolj sposobno In manj potratno. Princip gospodarstva po enotnem in znanstvenem načrtu je pravilen in dober v teoriji—čim pa pridemo na prakso, se moramo vprašati, kaj naj danes to pomeni. Dsnes se moramo zavedati, da enoten in znanstven načrt ekonomije lahko pomeni dva korenito nasprotna si sistema: diktaturo ali demokracijo. Bistveno vprašanje je, kdo dela In Izvaja načrt. Pod diktaturo prihaja načrt od zgoraj, to je od ene osebe ali klike in ljudstvo, delsvel In farmarji, nima nobene besede pri načrtu. V demokraciji pa prihaja načrt od spodaj, to Je iz večine delavcev in farmarjev, ki odobre načrt na svojih zborih ali v plebiscitih sli po svojih zastopnikih v zbornicah. Razlika je velikanska in korenita. Diktatura lahko postavi eko-nomaki načrt, ki velja za celo generacijo; to se pravi, da je načrt odvisen od diktatorja na vrhu In če njemu ugaja, ako je koristen d!Uvd njegovemu diktatorskemu redu, tedaj ostane v veljavi toliko časa, rP"»'0 24 **** P*00. J« P« dokler je koristen diktaturi ln njenim ciljem. To pomeni z drugimi besedami, da je načrt uataljen ln ae ne more razvijati po potrebah in Interesih ljudstva. Načrtna ekonomija te vrste je nekaj popolnoma drugega, kakor pa je demokratična načrtna ekonomija. Razlika mora biti jasna ie v Izrazih. Če je načrt diktiran ln'potem zamrznjen za dolgo dobo, mora biti to "družba (ali država) po načrtu," angleško "planned soclety," ako pa je ekonomija demokratična, katera se svobodno in neprestano razvija po potrebah večine ljudatva, tedaj Je to "družba po razvijajočem ae načrtu," angleško "a plannlng aoclety." To Je zelo valno razlikovanje, ki si ga moramo dobro zapomniti. Komur je za demokracijo v kolektivlziranem ali socializlranem gospodarstvu, se mora zavedati, da to pomeni načrt, ki ne more nikdar biti dokončan ali zaokrožen, pač pa mora ta načrt neprestano rasti, neprestano ae razvijati in izboljševati, kakor zahtevajo potrebe ljudatva. Razlika med diktirano in demokratično ali svobodno ekonomijo se lahko pove še na drugi način: pod diktaturo obstoji ekonomija zaradi diktatorju m ljudstvo mora služiti tej ekonomiji—v demokraciji pa obetoji ekonomija zaradi ljudstva^ ln mora aluiltl ljudstvu. Ne pozabimo torej na to fundamentalno razliko, kadar v bodoč« govorimo o "načrtnem goapodarstvu" v kolektlvlatlčnl družbi. Glasovi iz naselbin deioie grtnktgi polina WfOr—Z zani-man^m čitam dopis br. Žagar- oglasi s svojim humorjem. Kot je razvidno, mu pot ni všeč proti I.cnderju. Ne vem, kje sta se s tovarišem vozila, ker pot, Id gre k kozi Atlantic Qity, delajo nekaj nove, nekaj jo bodo pa razširili in vso z oljem polili. Ako sta sla mimo Louis Lake, je pa tako lepa pot tja skozi, da težko lepšo dobiš razen v Yellowstone parku. Pot drži mimo treh jezer. Fidler in Christlna Lake res nista kaj prida, Louis Lake pa je zelo podoben Blejskemu jezeru na Gorenjskem, samo tu ni cerkvice na otoku. Pokojni Val. Šubic j« rekel, da je najlepša vožnja tukaj kakih 30 milj skozi gozd. Res je pot precej nevarna, ker je tako ozka, ampak tukaj nihče hitro ne vozi radi ovinkov. Ko prideš v dolino, pa vidiš, kako reka izginja pod hrib,, par milj nižje pa zopet privre na dan. Od tu do Lenderja Je še devet milj; je tisoč čevljev ilije kot Ročk Sprlngs, nad 1500 čevljev nižje kot La Barge, Thermopolis je pa skoraj 2600 čevljev nižje kot La Barge. Torej sta se vozila doli Lender, ne gori, dasi res izgleda kot bi se vozil navzgor, kajti hribovje okrog jezerov je skoraj 13,600 čevljev visoko. Večkrat se pogovarjamo, kako to, ker tukaj skozi vse poletje ni bilo dosti dežja, toda nekatere stvari so se podražile sto procentov, nekaterih stvari pa sploh ne moreš več dobiti. Meso je tako drago, da bi ga za 26 centov lahko nesel v ušesih namesto uhanov. Ako ne bo Leon Henderaon nekoliko atopil špekulantom na kurja očesa, ne vemo, kam bomo prišli. Ako pa Nov dokaz nemoralnosti nacifašizma Zadnji teden so bile na Švedskem občlrtake volitve. Demokratična Švedska prehaja že tri leta skoai težko ln mučno preizkušnjo. Ker je sosed nacijake Nemčije in po nemški oboroženi sili obkrožena od vseh strani, Je njeno gospodarstvo—hočeš, nočeš, moraš— navezano zdaj na Nemčijo. Kljub nepopianim težavam poskuša Švedska obdržati svoj poli tični «latem demokracije za vsako ceno. Socialno demokratična vladu je še vodno na krmilu in volitve se vrše redno, ftvedlfct občine imajo skupaj okrog 1500 mandatov In od teh so Jih obdržali Mieialni demokratje (eoclalisti) B35. izgubili pa so 33 mandatov na račun kmetake stranka, katera je najbolj napredovala, vende» pa so vse ftvedske stranke, razen socialnih demokratov, oatale V manjšini. • Komunisti so pridobili nekaj mandatov in zdaj imajo vsega skupaj 35 mandatov. Zanimivo pa Je. kaj so pri teh volitvah počeli švedski nacifašiatl, kakor poroča The Chicago Sim od 37. septembra Na Švedskem imajo nacisti menda dve stranki; ena ijtfhaziva ' rivg socialiaUčna." druga pa "Socialiatična unija." (Obe poaiU »ocialiatlčno ime!) Plygovei so doslej imeli tri občinake mandate in pri teh volitvah ao Izgubili dva. Ostal Jim ie le eden mandat— in to je danes edini nacifašistični mandat na švedskem "Socialistična unija" pa sploh ni postavila svojih kandidatov, temveč Je privatno informirala avoie člane, naj volijo—komuniste s namenom, "da bodo komunisti napredovali in Nemčija bo potem Imela dober i »/log aa invazijo Švedska . ." ftvedtki komunisti so res napredovali za neka) mandatov—te nactjski tlak v Berlinu le tako) cagienel; "Pričakovali smo t*a! švedska je danes središče komuniatične propagand« zunaj Rusije'" To je nov dokaz, kakinh ar«*datev ae poalužu)ejo nacifašietitel falotje po vsem svetu. Nadaljnji dokaz )e. da ae v n«nfašistični* gangah zbtreje najpediejši «angeli, največji zločinci in najniftje moralne propaltet človeštva. , ..,________ . tu ko J ogenj v strehi in povrhu jih še zmerjajo s komunisti in saboterjl. M rs. PaSfcrich pravi, kako to, da se papež nič ne oglaal proti temu barbarizmu, ki ga počenjata Hitler ln Musaolini. Moje mnenje je, da ao vtl v zvezi. In ker vedo, da imajo dobre nasprotnike, pa kar naprej morijo In požigajo vsevprek. Ako bi zavezniki rekli, če bo še katero mesto ali vas požgana, da bodo poslali par sto ali tlaoČ bombnikov nad Rim in druga industrijska mesu po vsej Italiji ln uničili vse naprave, bi bilo kmalu boljše. Za božjo zapoved "ne ubijaj" se pa nihče ne zmeni, ker sepovedl ao le za navadne ljudi. Sedaj ae nekaj sliši, da bo de-lovnik podaljšan za eno uro na dan. Miallm, kar ae tiče premoga r J ev v jamah ln zunaj, je urednik G. N. dobro razložil njih •Ullšče. Pa ae je hitro oglaail pater Ambrozich ln papeža zagovarjal. Rečem pa, da je alab Slovenec tisti, ki Italijane ali Nemce zagovarja, pa naj bo papež ali kak drug Italijan. Če pomislimo, kaj vse je počel Musaolini samo na Primorskem, je Igražsnja vredno. In kakšna barbarstva je počenjsl v Grčiji ln Etiopiji, toda se papež ni nikdar oglaail a kakšno protestno besedo proti Muasollniju. Sploh so še govorili, da je financiral s "Petrovim novčlčem" /njegovo kampanjo v Etiopiji. Naša znana gospodinja mrs. J. Bertoncl iz Boulderja se je morala podvreči operaciji radi neke bule, ki je tehtala pet in pol funta. Koliko je mogla reva prestati radi tega, ve samo ona, a ni nikdar jamrala. Da bi ae le dobro poedravila, potem bomo pa še kakšno uganili. V bližnjem Kemmererju je umrl Mihael Taučar. Tudi on je veliko prestal, kajti bil je devet let nepretrgoma v bolnišnici. V Ročk Springsu zapušča brata Blaža—drugih sorodnikov menda nI Imel v Ameriki. Bil je član SNPJ ln ABZ. Blag mu spomin! J. Piniar. Is coloradakik hribov Cresied Bul te, Coio.—Čas je, da se zopet malo oglasim v Pro-sveti Iz te naše mrzle Sibirije, kajti če bi v listu ne bilo novic ln pa špaaov, bi ne bil vreden niti pet centov. V Prosvetl čita-mo dosti podučnega in list Ima fino udariti po naših sovražnikih: po Hitlerju, Mussollnlju ln Japoncu. Mislim, da jih bo kmalu konec, kajti njihova ura že prihaja. In ker zanje poataja vsak dan slabše, potem se pa znesejo nad civilisti, pa ubijajo starce, otroke in žene ln tudi vasi požigajo do tal. Jaz ne vem, kaj ao ¿Ivi starci, otroci, žene ln hiše. Dragi moji, prišel bo dan, ko nam bo radio sporočil, da Hitlerja nI več med živimi in da je Musso "morta." Potem ne bosta več poiigala vasi in morila po Slovenskem in Hrvaškem. Danes (23. sept.) sem čital v Prosvetl, da s^Ruai pognali Nemce nazaj pri Stalingradu. Te novice sem bil tako vesel, da sem šel takoj v gostilno ln izpraznil dva kozarca. Ta hudičev Hitler, da bi bila to le njegova zadnja zima. In naeljako Nemčijo bo že naučila naša nova domovina Amerika, kajti ta dežela ne mečev proč milijard. Amerika bo le naučila plesati Hitlerja in Muaaota. Vesel sem tudi, ker so naši začeli dobro mazati Japonca. Am pak vse to je šele začetek. Amerika ae ni še tolkla, kajti je predaleč na vse strani. Kadar pride glaa po radiu, da je bila odprta druga fronta, takrat boate pa vi deli vraga. Napaden bo od zadaj, od spredaj, statrani, tako da ne bo mogel nikamor zbežati. Potem bo šele imel polne hlače Čltam in slišim, kako naša vojska prihaja na Angleško. Kadar ,bo tam vsega dovolj, bo naš Roosevclt dal ukaz za napad Najprej bomo udarili na Berlin, potem pa na Rim. Berlin bomo tako zdrobili, da Hitler ne bo nikdar več živel v njem. Pa tudi očeta v Rimu bomo malo "pošlauli," kajti on je malo pre- več brez skrbi. Pa tudi mikado naša družina pri slovenskih dru- M jih bo dobil polno torbo Šele bo svet svoboden, rad odšel v krtovo predno ne porazimo naših krvoioknv. Svoje sinove smo s težavo odgojili, ae mučili in tudi stradali. Danes se nahajajo na vseh straneh sveta. Naši očetje in mame, bratje ln sestre se jokajo dan ln noč, i^ajti lahko se zgodi, da bo milijone ameriških fantov, ki ae ne bedo nikdar več vrnili. Ali nI pomoči. Vsak gospodar mora braniti svojo hišo, ako ne, bo propadla. ' Zdaj pa pride nekaj drugega na vrsto, namreč žalostna novica. Dne 20. septembra se je zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje mojega aoseda Johna Poliča. Bil je sin slovenskih staršev, rojen v Ameriki. Pred par meseci je kupil hišo in jo popravljal vsak dan kot pravi gospodar. Bil je "second foreman" v jami že leta in leto in bil je tudi štiri leta pri vojakih. Ko je 20. septembra prišel z ženo in dvema hčerkama od prve maše ob osmih zjutraj, se je preoblekel in se spravil na delo okrog hiše. Žena mu je naročila, naj na drog napelje žito, da bo obešala perila Mož se je spravil na drog 30 čevljev visoko, si'obesil za pas škripec ln tudi žico in pričel obešati škripec. Pri tem se je pa dotaknil z žico električnega voda, ki ga je na meatu ubil. Mož je padel na zemljo in pri tem bi bil skoraj ubil tudi svojo hčerko, ki je stala spodaj. Deklica tudi dobrega urednika, ki zna je skoraj znorela in zbežala v hišo za pomoč. Seveda je prišla pomoč, ali bila je zaman. Zdrav nik, ki je prišel iz druge naselbine, je rekel, da je bil mož mrt«v Se predno je padel na zemljo. Pokojni Pasič tukaj ostavlja ženo, sina, dve hčeri, 77 let sta rega očeta, tri brate in dve se-itri, obe poročeni. Njegovi starši so bili doma iz fare Semič v Beli Krajini. Pokopan Je bil 23. septembra po katoliških obredih. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, njegovim dragim pa naše so-žalje! John Sukle ae nahaja v Den verju v bolnišnici radi operacije na očeh. Paul Panlan. Po odhodu Is Cleveland, Okl*—Minulo je 18 let, odkar se je spodaj podpi sana z družino priselila v^prljaz-no slovensko naselbino Gowan- do, N. Y. Takoj po priselitvi sva s soprogom Georgem odprla trgovino z grocerijo. Ker pa ni bilo takrat med rojaki nobene alične trgovine v naselbini, in ker so nama šli rojaki na roko, nam je bilo treba kmalu poiskati novih prostorov, ker prostori na Palmer ulici so postajali premajhni za vsakdanje potrebščine naših odjemalcev. Nove prostore sva torej dobila na Beech ulici ter pričela moderno trgovino. Vsa družina je bila začasno srečna ter zadovoljna. Sreča mi pa nI bila tako naklonjena v družinskem razmerju kot v trgovini. Kmalu po prihodu na Beech ulico mi je pričel bolehati aoprog ln po par letih končno podlegel bolezni. Kmalu po smrti aoproga Je pričel bolehati starejši ain Oeorge. ki je tudi po par letih trpljenja umrl v najlepši dobi življenja. » Kakor je navada, je bila tudi Štvjh v Gowandi. Nikon ne bom pozabila bratske podpore od strani Slovencev. • Ne samo, da so nekateri prečuli noči ln noči pri 'bolnemu soprogu, nego tudi pozneje pri alpu Georgu. Darovali so tudi nmoge lepe vence cvetlic obema, to je družine, samci in razna društva. Najbolj nepozabljiva je pa teh gowand-skih rojakov tolažba v mojih grenkih urah žalosti. Tako sem bila prisiljena zadnja leta voditi trgovino z edinim sinom Frankom, katerega je pa Stric Sam poklical k vojakom na obrambo svetovne demokracije. Ostala sem končno sama in ni mi jn-eostajslo drugega, kot trgovino prodati, ker nisem mogla zmagovati dolgih ur dela v trgovini. Trgovino je prekupil vsem rojakom v naselbini znani Slovenec Joseph Zelnik, ki ima izkušnje v tej obrti. Kakor hitro so pa rojaki ter rojakinje izvedeli o moji prodaji trgovine ln mojem načrtu selitve v Cleveland k sorodnikom, so tajno delovali za prireditev meni poslovilnega večera. Nikakor mi ne gre v glavo, da so mogle vedno dobre pisateljice in odje-malke v trgovini, mrs. Pavlin, mrs. Buschay, mrs. Dekleva, mrs. F. Klancer, mrs. L. Klancer st. in ml. ter if nekatere druge vse tako tajno narediti ter me zvabiti na 29. avgusta v Slovenski dom, kjer je bilo že preko 100 mojih odjemalcev ter prijateljev v dvorani. Priaedla sem s sinom Frankom k obloženim mizam vsa presenečena. Stoloravnateljica Rose Matekovich ae zahvali vsem navzočim za udeležbo. Solze ra dosti so mi zalile oči, ko so mi člani gowandakega "Krožka" podarili krasen šopek cvetlic, ki mi ga je v kratkem besedilu izročila Eleanor Matekovich, mala Jen-nle Wldgoy poslovilni cake ter stoloravnateljica Rose Matekovich razna druga darila meni in sinu Franku. Sledili so razni govorniki toda, ko je prišla vrsta na mefte sem hotela več govoriti, ali od eeselja ginjena nisem mogla tako povedat kot sem hotela. Sedaj, ko sem prišla v Cleveland k sorodnikom, so me vsi z veseljem sprejeli. Upam in želim, da bom imela toliko prijateljev tukaj kot sem jih imela v Govvandi. Zeljo pa gojim, da vas gowandske Slovence ob . priliki oblščem ter najdem vse v zdravju in veselju, in nadalje tudi želim, da pojdete mojemu nasledniku v trgovini Joseph Zelniku in njegovi soprogi na roko, kakor ste šli mehi in moji družini. Dragi rojaki v Gowandi! Sedaj, ko sem se od vas poslovila, se vam tem potom zahvaljujem vaem za podporo v trgovini, za vsa človekoljubna dela v mojih urah žalosti, za poslovilni večer meni in ainu Franku, ln vsem,J?i ste me spremili na moji poti v Cleveland. Kar mi je bilo i moči z družino, sem vedno sku šala pomagat društvom. In sedaj, akoravno bom oddaljena od vas v osebi, misli mi bodo vedno med vami v Gowandi. Bodite mi pozdravljeni in tiaočkratna vam hvala za vse od moje strani ¿^o^^j^Franka. Nekaj VeftaMa* i« «a #v%eUett m prvo M se «a Islilill «lani «ali* št 101 Fi i ki st Je vršila v Peoriji. UL o polUlčal akciji sa stari kraj Chicago. I1L—Ko sem po cle-velandski konferenci Jugoslovanskega odbora za pomožno ak cijo dal v javnost sodbo, kaj mislim o izvoljenem odboru za politično akcijo, so mi nekateri očitali, da sem pristranski in vsled tega vidim vae črno. Vendar se je pričelo sviteti in so polagoma vodilni faktorji konference pričeli spoznavati, da tiatl odbor ne vrši svoje naloge in posledica je bila, da ao ga odpoklical« Clevelandak* t konferenca pa Je vendar naretlla nekaj dobrega, to je: nekaterim Je odprla oči, da ao spoznali. da ni vse zlato, kar se sveti»Vsem onim pa, ki iskreno želije, da bi bili izvoljeni pravi predstavniki ame-nftkih Slovencev, je pa dala priliko, da ao odločno povedali, da | je že čas. da Jlgoelovanaki odbor za pomožno akcijo slovenske sekcije preneha z rasnimi poskusi in če v resnici ieli pomagati na političnem polju Sloveniji., naj akliče zborovanje aaperiških Slovencev, katero naj izvoli pre- J ve zastopnike. * Kritike so doseg- ^ PETEK, 2. OKTOta le svoj namen, kar na™ m java Jugoalovanskega ga odbora slovenske sekcij, Java, katero je sprejel ta o na svojem zborovanju v C ^.|e ina bo smela kupiti štiri ku-ie metre lesa in 3000 kg pre-Samci dobe le en kubični lesa in 1000 kg premoga, uradi in druge javne usta-ter hiše, kjer je centralna va, dobe natančne predpi-flede kuriva. Pred vsako do-mora kupec podpisati izja-da nima nobenih zalog lesa emoga. * onau Zeitung", Belgrad, Ija dne 18. julija iz Zagreba, je poglavnik izdal naredbo, morajo dijaki vseučilišča ter arskih in trgovskih višjih vstopiti v obvezno delavsko [fci list javlja v svoji številki * 31. julija, da je poglavnik po-" mesti Postojnica in Dober-ki sta v bojih zelo trpeli, slil je ob tej priliki mnogo »vinj. Tudi poveljnik nerrl-čet general Stahl je dobil 5]o medaljo. V...— Chisshold o odporu hrva-naroda v. Jugoslaviji [London, 14. sept. (Radiopre-služba).—Angleški publi-w pisatelj Steven Chisshold govoril na londonski radiood-Jj» v srbohrvaščini in primerjal "j na Hrvaškem z angleško na-^o revolucijo pred 300 leti, * je narod pod vodstvom imenta uprl proti kralju-rzcu in njegovim pomaga- kkor takratnji angleški kralj, 1 'daj Hitler in Mussolini ¿ö tpmt'!J svoje strahovlade, «moderni diktatorji bi hote-^wgovorno zapirati, soditi in "T811 pleniti in pobirati sv"j' samovolji—Hit-I J ^emčiji, Mussolini v iUliji P^ Pavelič na Hrvaška«, narod Je pred 300 lati za-svobodo, kakor jo zahtevajo Hrvati. Tolpa «onsrnih izkoriščevalcev se K^^ila na vodilnih mestih, B!*»J Mrej, kakor v civilu. Od takrat do danes je prešlo 22 milijonov >ritskih državljanov iz civilnega v vojno življenje. Vsi niso zamenjali svojih oblek z uniformami. Ali danes je Anglija tako mobilizirana, da sta dva izmed treh državljanov med 14. in 65. etom zaposlena s celodnevnim delom, ki je življenske važnosti za potek vojne. Vctfna industri-in armada, vojna je danes vse, za kar delamo in živimo. Pri-tejte k tem številkam delno u-poslene vojne delavce: eden in ričetrt milijona domobrancev — tome guard — preko pet milijonov onih, i4p<$lenih v obrambi jcivilnega prebivalstva: ognjegas-ci, nadzorniki cest v zračnih napadih in milijoni, ki so uposleni nekaj ur na dan ali teden v tovarnah, na poljih, v dobrodelnih ustanovah. Britske žene so med vsemi ženami sveta edine, ki so obvezane, da gredo na nabore za vojaško službo, kakor moški. Tako imate sliko, kako stopa Angliji v četrto leto vojne: mobilizirana do zadnjega moža in žene, samozavestna, ker ve, kaj je moderna totalitarna vojna, odločena do zadnjega, da izbojuje zmago. Takrat, ko se je začela vojna, smo dobro vedeli le to, da nihče ne ve, kakšna bo moderna totalitarna vojna., Prepričani smo bi li, da je moralo priti do vojne, dobro nam je delo, da se je začela, če se je ie morala; kar je mračilo oni jasni dan, je bila negotovost, kako bo. Pričakovali smo strahoviti iznenadenj, nihče na vsem božjem svetu ni vedel, kakšnih. BUi smo na pragu ne» poznanega, negotovega. To nas ja plašilo. To nas je plašilo še vse tja do prve vojne pomladi ko smo se spraševali: "Je to moderna vojna? Ne, to ne more biti." Nič nam ni bilo hudega, počutili smo sf neizkušene in nevedne, kakor če zaidejo mladi fantje v gostilni prvič med pretepače. Na svojih tleh smo se takrat počutili le na morju. Atlantska bitka se je bila od prvega trenot-ka brez presledka do danes. Ko še nismo vedeli ničesar, kako se bomo izkazali na suhem ali ar zraku, so naše ladje Že imele svojo vojno. Do danes je potovalo 100,000 zavezniških ladij v konvojih. Kakšno delo za bojno mornarico! Samo pol odstotka izgub smo imeli med ladjami,'ki so potovale pod zaščito bojne mornarice. Zato pa tudi je vsako minuto najmanj 600 britskih bojnih }adij po svojih nalogah na različnih morjih. Nekatere so bile v službi od začetka vojne skoro neprestano, le z malo oddiha; rušilec Forester je bil do konca lanskega leta na morju 601 dan, prevozil je 172,000 milj. Kaj smo napravili na morju razen tega, da smo varno prevažali moštvo in hrano in municijo pili ali zasegli več kakor šest milijonov nemške in italijanske trgovske tonaže. Samo v letu 1941 smo potopili ali težko poškodovali dva in pol milijona ton sovražne bojne mornarice: tri bojne ladje, 15 križark, 59 rušilcev In stotina manjših ladij. Ker vedno toliko slišimo od naših ne-prijateljev, da nam drugi izvo-jujejo naše bitke, kakšna je zasluga britskih otokov pri dosegi teh ugodnih rezultatov? Oni so odgovorni za uničenje 94% vseh podmornic, 89% vse trgovske tonaže, 86% vseh nemških in italijanskih bojnih ladij, ki operirajo nad morako površino. Ni majhna zasluga za ladje, ki imajo svoja imena registrirana v pristaniščih na tem otoku. Na suhem smo se prvič zavedali vojne onih tednov, ki so se končali z Dunkirkom. Takrat nas je vrglo v globočino in morali smo plavati ali iti na dno: konec ja bilo vseh negotovosti in neizvežbanosti. In vse je bilo proti nam: vse strtjje in viharji in valovi, kjerkoli ae ja vzela kaka sila. ae je obrnila proti nam. Ali plavali smo in se držali nad vodo. Danes smo ponosni na svoje obnašanje. Odkar so postal! Italijani naši sovražniki, smo jih C STAMI pregnali iz Abaainije. Potem ja prišla Libija: pregnali smo jih od tam in ujeli četrt milijona. Na vrsto je prišla Vzhodna Afrika: italijanska armada prepodena in 300,000 njihovin vojakov ujetih. Sledile so kampanje v Perziji, Siriji, Iraku. Naša izgube v teh vojnah niso bile velike. AH bile niso, kakor je govoril naš sovražnik, izgube naših dominijonov in zaveznikov, ki "vedno prelivajo kri za Veliko Britanijo"; 70% vseh ranjenih, mrtvih, ujetih vojakov je prišlo iz domov na britskih otokih. Kako stojimo v zraku? Kaj smo dosegli v moderni zračni vojni? Na vsaki fronti, ki ja bila v tej vojni, so se borili naši zrakoplovi. Dobili smo svojo "Battle of Britain", odvrnili smo sovražnika od svojih otokov» prekrižali smo mu načrte za invazijo. Priblišno 10,830 nemških in italijanskih zrakoplovov smo uničili tukaj na zapadnih frontah vojne In Bližnjem vsho-du. Razen teh smo pokončali sovražna letala na ruski fronti in na Daljnjem vzhodu. To pa je le začetek pripoVesti zmag, ki so jih dobili naši bombniki in lovci. Odkar je Rusija v vojni, smo začeli s te strani ofenzivo, zračno ofenzivo nad Nemčijo. VeČ kot polovico nemških lovskih letal držimo tako zaposlenih na njihovem zapadu In « tem pomagamo Rusi j t Izdatno smo udarili po nemški produkcijski sili. Veliki zračni napadi, kakor so jih Imeli Kolin, Essen, Porurje, Bremen, Hamburg, Osnabrueck, Noremberg imajo za posledico razen trenotna groze in razdejanja resno dolgotrajno oslabitev njihove produkcije; 175,000 zaži-galnih bomb nad Hamburgom v noči med 26. in 27. julijem letos; mislite, da vsi dni ognji niso napravili škoda, ki je ne bo mogoče popraviti mesece? Med 12. julijem in 11. avguatom letos je bilo 26 zračnih napadov z Britskih otokov: samo trikrat ja bilo po 24 ur presledka, da naši bom- navse strani? Do zdaj smo poto-, jyg bm ^ ßij'jj noj. nih napadov je bilo med temi in samo v enem je bilo udeleženih manj kakor 100 bombnikov; po 200-300 jih je bilo zunaj v desetih nočeh, v eni 600. Na Osnabrueck so zmetali v noči mad 9. in 10. avgustom naši bombniki 7- bilo jih je manj kakor 200 — 40-50 štlrltlsoč funtnlh bomb, 70-80 eno tonskih bomb, skupaj 450 ton bomb. Da vam spet poudarim, kaj ja zasluga teh otokov pri teh napadih: 89% zrakoplovov, 72% posadk, 89% moštva na zemlji, ki tukaj pri nas upravljajo zračno silo, je produkt teh otokov ali so domačini s teh otokov. Celo preko morja pri operacijah na Bližnjem vzhodu ln drugje je 75% vseh strojev, 85fy vseh letalcev in 99% zemeljskega moštva prišlo z britskih otokov. In vendar so naši otoki tako majhni, če pogledat«- na svetovni zemljevid. Potisnjeni so nekam v kot tam na scvero-zapadu e-vropske celine, sli stali so zdsj tri polna lata ns braniku za njeno svobodo ln za svobodo vsega sveta. Delali so zanjo, krvsVell in mrli. Ko stopamo v četrto leto, smo pripravljeni delati še bolj, boriti se še bolj. Dolenjka. peljal roj m ujetnike Is lUmtiJe. rojaka. Francija, kjer delavci M poeta JI čakalo vlaka »d Je pri Latere višlška vlada umsJi aa trt isurjeae Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« i 1 atmai.) gramu so zapele pod vodstvom mrs. Stritar, delale so v kuhinji, prodajale in prej pripravile cvetlice ln opravljala še druga vaftna dela. Naj jim torej velja !e posebna hvala. Na zadnji seji je predsednik postojanka Anton Kobal T dal splošno zahvalo vsem, ki ao'ao-delovali na kakršenkoli način pri tej veliki priredbi. Torej naj bo ta zahvala izrečena tudi javno in valja vsem onim, ki so pomagali ali priapevali v ta na-men, „ , /'J Omenimo naj tudi, da ja bil na pikniškem prostoru najden ključ. Kdor ga je izgubil, naj se zglaai pri tajniku postojanka. Pri, kolektl na pikniku ja bilo pomotoma izpuščenih tudi par imen na listi darovalcev. Torej oni, čijih Imen ni tukaj, so pro-Šenl, da se zgla^jo pri tajniku, da se bo to pravilno uredilo. Imena darovalcev so sledeča: Župan John P. Dromey $35, mrs. Johaha Klm ln Anton Root vsak im $25, Max Przyborskl $10, po $5 pa so prispevali: Walter Atkinson, Thomas A. Oolger, Valentin Belec, Anton Celarec, Mary Debelak, mrs. Duklch, Anton Grohar In žena, Math Qrego-rin, John Gantar, Frank Hlad-nik, Anton Uc at. ln žena, Math in Franca« Jereb, Valentin Ja-reb, John Kink, Ignac Kirn,;Matt Kirn, John Mlinar, Anton Mesec, Mahonay Insulating Co., Frank Mlhevc in ftena, Frank Oaanek, Andrew Ogrin, Joseph Podboj, Frank Petaus, John Siffler in žena (835 Adams), Anton Svate, Jaht Spa ca pan, Jennie Zeleznlk. Po $3 so darovali: mrs. Mary Debelak, Jakob Hodnik, Joseph Heraver, Frank Orum ln ftena; po $2: Joe Bubich, Mike Clvha, Anton Debevc, Ignac Oarzel, Frank Orum, Anton ln Agnes Ooear, Frank Hodnik, John latinic, Frank Kenlk, Victor fyanjc, mr. in mrs. Kramarsic, John Ma-rolt, Anton Skrbeč ln šena, John Schlffrer in žena, Anton Turalc, Thomas Troha, Ludwig Zala, Martin Zupeo, Frank Zupec. .. Po dolarju so prispevali?Char-les Celarec, «John Cankar, Joseph Debelak, Frank Dolenca, John Debevec, Martin Govakar, Tom Grftas, Frank Gosar (Wlllard), John Germ (Colo.), Mary Grom, Jennie Homovec,' mrs. Judnlch, John Jelovsek, Joseph Kauclc, Frank Karzlc, Jennie Korencan, Louis Lah, J. Leskovoc, Jakob Mivshak, Frances Mozak (Lenox), miss L. Miller, M. Novak, F. Nagode, George Shea, Joe Svete, miss Mary Smola, P. Ter-chek, M. Warsak, J. Zagar, Frank Zupec, Louis Zorc, Anton Zain?r, mrs. Zalaznik, Joe Zelene, Peter Rejc, Jennie Gantar, 50c pa Angela Siba. Kampanja za Waukegan-North Chicago Community War Chest j« skoraj zaključena. V prvih petih dneh se je nabralo skupsj $79,400. Lepa vsota v talto kratkem času, vendar pa ja bil cilj postavljen na $88,942. In ker je Še veliko onih, ki Ša niao prispevali, kajti vsakega ni bilo mogoča obiskati v tako kratkem času, naj izročijo svoj dar sledečim, ki so v odboru: Anton Kobal, Jennie Keber, Mary Stanovmk, Math Slana st., Joseph Zore In Lawrence Ogrin. Vsem onim, ki so ža priapevali, bodisi na domu ali v tovarni, prav lepa hvala.—Za odbor postojanka 9 JPO-SS— Joseph Zave, tajnik. Netcijšk* uojaih* enot* m spopadlm Moskva, I. okt.—Uradna časnikarska s gen tura Tass poroča, da so se nacijska vojaška enote spopadla po pomoti Smatrale so namreč dmga drugo sa ruska «ariJce, Kje se je bitka, v kal teri Je bilo sedemafe nemikih vojakov ubitih, vršila, poročilo na omenja. Franči/a prepovedala kazanje ameriških filmov Vichy, Frncija, t. okt —Lava| lova vlada ja prepovedala k * zanje ameriških filmov v Franciji in francoski Afriki po 1* oktobru V okupiranih pokrajinah Je bilo kazanje emerišfcih filmov ustavljeno s prihodom otonških Slovenska Narodna Podporna Jodnota IM7 M S» LawiuUl« Ave GLAVNI ODBOR VINCENT CAINXXa. gl f. A. VIDIK. ||. UjnUk. iafeKi WILLIAM EUS. pomol, taj IltXKO U KUMBL. gl bUa«)i>ih LAWaJNca o RADISH KK. Ujnlk ... MICH AB. VRHOVNIH. iliit-M. mlftd PHILIP UODINA. upr.vttaU S»*MU.. I UTMUük * JOHN MOLtK. SUatta mm a» LawikUI« Avi« Chicago. Iii MSI So. Lawndato Avo.. Chic««». Hl So. LowimUW Av«.. Chicago. Iii So. Lawodale Av«, Chicago, III Bo. Lnwndato Av«., Chicago. HL So. Lawndal« Av«.. Chicago, III So. Lawndal« Ava.. Chicago, in MIT So. Lawndal« Av«.. Chicago. Ui MICHAIL R. KU Ml«, prvt podpradaadnlk CAMILUS ZARNICK, ¿rugi podprodaadnlh IMllrlhMI JOB. CULKAR. JM-vo gaiaiia.^.-------- JAMSS Mach ich, drugo ok.ulj« --------Bau M, Unlvaraal. Fa. W. mUk SU Clav«Und. Ohio 411 Woodland Ava.. Johnatown, Pa R D. N?» 1, Oakdala. Pa. «AYMOgg .^UVNIK, Sytie JfcsUs.---------iui MiddMpoInM. Marborn. Mich. URSUlÎT^^'-"^ ^f^^-rr----im Randall St. S>. Louta. Mo. AMBftOZICH. ARD TOM HIC, laato pelo okni k ok roti« .411 Ptaroa St, Cvalath. Minn. SM W. m SU Walaanburg, Cote. math PrrROVlCH, prodwdnlk. vincent CAINKAR _ r. a. vn»r.............................. MIRKO O. KURIL.................... JACOB EUPAN ________ DONALD 9. 1.0TK1CH RUDOLPH UaCM__ SUT Ml t. lllat St.. ctawland. Ohio I«» Borwyn. ..I«rr Bo. Trumbull Av«. Chicago. III. ----ISO E Moth St. Cleveland. O. ANTON BHULAH, prodaadnik FRANK VRATARICH__ FRANK BARMC ______ ANDIIKW VIDRICH.................. JOBEPH1NK MOČNIK «.rT.,Box IT, Arma. Kanaaa. Ill T«nlr St, Luaarna, Pa. »IHH Muakoka Av«., Ckiwland. Ohio ..TU Forut Av«., Johnatown. Pa. m a. lMth stmt. Clav«land, Ohio frank bait8. Broaudnlk... milan mbdvrack__ ANDRBW ORUM john OLIP fred maloai So Lawndata Av«. Chicago. Ill --------Ar«ad« Av«., Cleveland. Oltlo ...........» ITIU Snodan. Dotrolt, Mich. Ml a«. FroMMCl Av«. CUnmdon HUB, III. .......................JÊ Waalolox Av«., F«ru, Dl. Vilder o Churchil-lovih izjavah Znani dramatik in aatirlk Bernard Shaw jp napisal o Churchillu, da sa mu nikdar na bi posrečilo, da bras vojne dosefte najvišjo čast prvega ministra britanska vlada. Češ, da so ga vedno sumničili, da Je njegov namen, da ,.. dela. Ta opomba ja salo zhačllna. Churchillov dinamični snačaj se ne bi bil mogel uveljaviti, ako bi ne bilo vojna. Kljub svojim 00 letom Je šl-vahen in z letalom potuje lz Londona v Moakvo. Nista mu dovolj telegraT ln radio, on noče voditi boja iz ozadja in kljub osebni nevarnosti obiskuje bojna polja, pregleda pološaj ln aa bliakovlto odloči. V filmu sem videl prihod Churchilla v Moskvo. Na sliki ja videti, kako Ja pod avljonom sle> zel na drugo strsn, namesto da bi šel peš okoli letala. Britanci ploskajo, kajti baš takšnega vodje si šele za svojo demokratično dršavo. Naraven in spreten se Churchill znajde v vsakem olotaju in zna povedati resnico rez vsakega prikrivanja. V nekem svojem govoru Je izjavil, da mu Je tetko govoriti obonem za Veliko BrltaniJ0 ** zaveznike. Kadar odkriva napake, ki Jih je storila Anglljs, vzbuja morda nezaupanja podjarmljenlh narodov, d očim so AngleŠem takšne Izjave v vzpodbudo. Ko je Tobruk padel, se Je zs čel angleški nsrod puntati. V parlamentu Je bil celo stavljen predlog, da se vlsdl odreče za upanja. Churchill Je odkrito pri znal, da je padec Tobruka naj bolj Iznenadll vodstvo snglešktt armade v Kslru in je poveljnika izmenjal. Nsjbolj močan Je ved no oni, kl more prenašati ras nico. V svojem zadnjem govoru s« nI zavil v lepo doneče besede, ds preslepi slušalce, češ, da so bili njegovi rszgovori v Moskvi preleti razumevanj«. Priznal Je, da Je ruski zaveznik zameril Arne rilci in Britaniji, da mu ne pošiljata dovolj pomoči, tods pove-dsl Je Uidi, da je Stalina prepri ¿•al o zvestobi njegovegs angla-ftketfa zaveznika. Povedal je, da je Hitler sam ustvaril skupnost Sovjetske zveze, Zedlnjenlh dr jtsv in Velike Britanije, zvezo, kl g« bo podrla ln kaznovala, Churchillovim besedam je lah ko verjeti. Ta uitomec velikega vojskovodje Marlborrougha In gin Amerikanke Je s sabljo In peresom pregszil vse težave In muke vojaka. V prvi svetovni vojni si je nabrsl velikih zaalug, kar Je pomagal pri izdelavi In uporsbl tanka, ki Je toliko pripomogel k zmagi. % ■ Leta 1(133 je Angletem «ovo-nI naj sa pripre vi jajo na boj za svojo prsvico in naj skrbe za to, da bo njihovs udarna sila enaka ušli diktatur. Prerokoval je, da bo najslavnejše strani an gleška zgodovine najbrše šel« treba napisati. Takrst Je bil« njegova beeede glas vpijočega v puščavi, Danes pe Je vedno bolj verjetno, da bo oo sam napisal tiste slavne strani, ne le britan-ske, temveč svetovne zgodovine. Tudi v pogledu Jugoslavije je Churchill preroško videl v bodočnost. Ko je prišlo v letu 1937 do sporszums med srbskimi in hrvaškimi demokrati, ko jo bil' zgrajen temelj za razvoj boljše in močnejše Jugoslavije, je napi-aal Churchill Članek, v katerem ja posdravil sklenjeni sporazum in ga označil zelo značilnega In vašnega za ves Balkan. Članek bi bil imel biti natisnjen v listu "Nova Riječ", s Je bil od 8tojs-dinoviča v cenzuri zsplenjen. Ako bi bi! princ Psvle poslušal Churchilla, bi se bili dogodki čisto drugače obrnili. Lets 1M1 ne bi bil potreben izbruh narodnega ogorčenja, da Mreši svojo dušo,M kakor je izjavil 27. marca Churchill. Vsi oddelki naše armade bi bili uporni, kakor so danes uporni Draša Ml-ha j lov tč in njegovi četniki. ŽELIM DOBITI ŽKMftKO srednje starogti ss domala hilna dela, tudi sko ima par otrok jo Sprejmem. Sem priden ln polten, Km stalno delo in svojo domačijo, katero veseli, naj piše na naslovi Joseph Hren, Box 173, Ciaridge, Pa. - THE NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP . PRACTICE } GEORGS W. BARNWELL lastitMie el Teehnolouy v seglgltlel )'.» priliki si je razgalil hrbet, da je bil očitno na^evoljen. Zazeblo ga je, kakor bi mu potegnil kdo z ledom po hrbtenici navzdol, ves se je pretresel in takoj je sedel. "Ja," je zašepetal važno, "ja, ja, zdaj pa so že tisti časi pri kraju, ko se je spalo v mrvi pod streho. Če me vse rapti, diši prav resnično po snegu!' Godbenik odpahne počasi vežna vrata, odpre sobna in vstopi pazno in ponižno. "Kaj si ti?" vpraša Agata, ki vidno še ne spi, ampak ligiblje o tem in onem. "Ha-a-a-a-,M se zdrsne organist in pomane roke. "Tak mraz je kakor strup. Ni, da bi bil\ človek zunaj. Ne prenese!" "Prav je, da si prišel!" pravi ona prav žensko-prijazno. "Prehladil bi se, kaj pa bi bilo?!" Mož stoji sredi sobe, gleda sem in gleda tja, prav kakor bi ne vedel, kako naj bi storil. "Kaj še ne n>iš, Agata?" vpraša po molku skoro v zadregi. "Saj vidiš, da čujeml" ae odzove ona tudi negotovo, kakor bi drugo mislila in drugo govorila. 1 "Glej jo, no, glej jo!" se oglasi še on, potem pa je pri organistovih vse tiho. Otroci spe, oče in mati spita, življenje teče enakomerno dalje: dan za dnem, teden za tednom, mesec za me- VRANE ^^^ Na hrastu, ki je stal ob robu gozda nH strani, je spletalo svoje gnezdo dvoje 6 poljskih vran, valilo mladiče in jih izrejalo soko v vrhu je stalo leto za letom gnezdo vi tam, kjer so se razraščale na tri strani tr palec močne veje in napravljale z deblo« je bilo na tistem mestu že ozko, široko ( kot Poleti je varovalo gnezdo pred dežj« solnčnimi žarki gosto listje vršnih vej in a pozimi je to odpadlo, gnezdo je zapadel kadar je bil visok in težak, ga je čisto razi a kadar ni bila ostra zima in so bili za neznatni, takrat je dočakalo nove pomladi mrazi, prevelika močevina in vedna viag ga poškodovali vedno toliko, da ga je dv< gnezdečih poljskih vran razkljuvala in hp novega iz svežih prožnih vejic in suhih tra travic in si napravila tako po svojem ■ svoje domače ognjišče. Samica je bila nekoliko manjša od samca molklo temne barve je bila, ki ni prehaji nobeno lepšo in svetlejšo. Oči je imela i sive, neprijazne, nikomur Zaupajoče in pL kljun črn in dolg in zgornji dtel na koncu n liko prikrivljen nad spodnjim delom, njene ge so bile svetločrne in kakor pokrite z lusl in na levi ji je manjkal na nazaj obrnj« prstu črni krempelj. Izgubila ga je bila pred leti v silno hudi zimi. Zapletla se je bila v zanke, nastavljene grmovjem in obsute s hrano, prišel je grdo in kuštrav fant, razmotaval jo, a jo pri ten ko neprevidno držal, da mu je izpolznila iz V istem hipu je zagrabil po njej, ujel jo bi krempelj na levi nogi in ji ga odlomil. 0 krat je bila brez njega, a zanke je pozna zato se jim ni nikoli več bližala. In ljudi bala od takrat še bolj. Če je obstal človek di pota in gledal morda od daleč na njivo, je sedela, se je dvignila nemudoma od tal ko V zrak in odletela v daljo, odkoder ni več videti človeka. Tudi pozimi, ko je vli lakota, se ni nikoli bližala vasi. Njen drui mec, je šel, najedel se je tam sam in tudi je prinesel. In kadar je letel v mrazu in snegu na pot, je vselej prej nekako nemirno in nerv poletavala krog njega, kakor bi se bala Sedala je na njegovo desno in levo, por vala s kljunom njegovo perje v perutih, p ono v. repu, prav kakor bi se hotela uveri mu bo mogoče uteči morda preteči nevan In ko je odletel, je sedela kje na naj vitjem vesu ob robu gozda in gledala za njim. ko je čepela dolgo, strmela enakomerno s jimi nezaupljivimi in plašnimi očmi proti da bi že videla samca, kako leti s hrano v nu proti njej. In. spoznala ga je vselej velike daljave. Po letu ga je poznala, po hanju peruti, pozdravila ga je z veselim i njem, zatrepala enkrat, dvakrat veselo s mi kriM in mu jadrno letela naproti. Samec je bil večji od nje» oči je imel ten še in svetle, njegovo perje se je spreminj svetlomodro kovinsko barvo. Njegov kiji bil čisto raven, noge črne in nepoikodovai krila dolga in močna. V pogledu njegovi! je odsevalo nekaj drznega, prešernega, zla ga in nagajivega obenem. Njega še ni | ulovil, on je hodil pozimi varno med zanl in pobral počasi, brez nevarnosti vso hi Ljudi se ni bal. Dokler ni prišel človek Ko pa je leto dni v kraju, pridejo zopet na vrsto domači dogodki. Topot je hčerka in krstili jo bodo po materi za Agato. blizu do njega, da bi ga lahko dosegel s pa ni odletel. Ce je bil ob taki priliki na njiv iskal nemoteno hrane, če je bil v jeseni v ruzi, je obiral popolnoma brezbrižno svoj »t (Dalje prihodnjič.) jel ae bo pa dvigati, kakor hitro prideva vrh planinskih rid, kjer bo naju že burjica pozdravila Hitela bova proti Postojni, kjer bo najti Jelo zebsti in nama bo od vedno hujša burje žima lezla zmerom bolj pod obleko in do kože. In predno stopiva v Postojni v kako goatoljubno gostilno, pcgledava še enkrat na toplomer in se prepričava, da ae je dvignil že do deaet stopinj Prijatelj, ki tega ša ni akušal, me debelo gleda, in ko sedevs v gostilni za mizo, me takoj vpraša, kaj to pomeni, ko ga vendar mraz pri dvajaetih stopinjah ni tako poiskal, kakor odkar sva stopila na burna tla. Jaz ga pomirim in mu valim, da naj brzda svojo radovednost do konca najine poti. Ko sva se radostno okrepčala, kreneva naprej proti Krasu. Joj, kako burja raste in kako prtUaka mraz! Do postonjekega mostu kar tečeva in potem zopet bolj polagoma korakava jlo Razdrtega. Um pa zopet ne kaše kakor zadnjih deeet minut poteči v vaa. Ko tam pogledava zopet na to-plomer — o čuda! zopet je je dvignil sa dve stopinji, tukaj ae dobro okrepčava in prenočiva. Jaz, Id sem temu vajen, spim kot polh, prijatelj mi pa zjutraj pove. da nI trdno spal. da ga je vedno bobnenje In n- drihanje po oknih dramilo in da me je hotel parkrat prebuditi 1h me vprašati^ ali nama ne preti kaka nevarnost. Zgodaj se odpraviva In ni naju treba priganjati, da hitro poj-diva, kajti mraz je nama naenkrat do kože in burja naju poganja, da sva do malega za pol ure v Senožečah. Hitiva naprej in komaj sva deset minut iz trga, pa jame burja tako razsajati in mrzlota tako sili v človeka, da me prijatelj, ki aa je zaveril, da tudi on ne odneha dokler jaz ne, kaf začne plašljivo pogledovati in z očmi pcArpraševati, ali bova v resnici napej silila v grozno puščavo in v zmerom večjo burjo in hujši iraiz. 9 Meni ni moga#e govoriti in sotrpinu sedaj na ni moto ce gov Hprípovedovati, Skrlevcah in d piše žjt Valvasor, da rne, kdor ni burji na da da prideva, ko jih preetaneva, na Gabrk, o katerem ae vsak obrne, tem kraju vajen, ker ga je strah, da mu sapa ne popiha duše 'z telesa. } Srečno sva premagala tudi Oabrk. in ko prideva do Bajte, pogledava na toplomer in prijatelj kar oatrmi: zopet ae je dvignil za par stopinj. Od Štorlj naprej do Sežane nama je tudi hitra pot, kajti o-grela se nisva prav nič In bur^ ae ^e né ma v hrbet tako žaga- njala, da sva šla, kakor bi ii kreljuti razprostrte Po kratkem oddihljaju neva proti Opčinam in moj jatelj pričakuje že teiko. da de za rob in mimo piramide, tam bo pa v zavetju. Oj, I se je motil! Prsv do mesta ju spremlja burja, in ko pnd na trg pred veliko vojatt morava kar zavrniti w « ' da naju piš še za zadnjo piti izpodnese. Kar vidiva ljudi po ulicah, hitijo, kolikor morejo nap Vsak tišči roke v žepih, ako ni treba držati klobuka, in i se vidi bolj premražen nego dje v Ljubljani, ki so hodiU zraku dvajsetih stopinj poij lo, dasi v Trstu našemu H l«' k d prijatelj meru primanjkuj« stopinj do ničle. Kajpada greva s v dobro gostilno, in ko * « liko okrepčava, se takojipfl njegovim radovednim p*** in mu jamem razkladati m fizikalno bistroumno** .. (Dalje prlhodnjičJi BOND! STAMPS