NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani .Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na teto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste, za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 24. junija 1911. C. Kr. poštne uran. št. 64.846 Kr. ogrsKe.............15.648 Vnehina: Občni zbor Zadružne Zveze v Ljubljani. Opitanje perutnine Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Popravek. Občni zbori. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Bilance. Občni zbor Zadružne Zveze v Ljubljani. Zadružništvo, ki igra v vsem našem narodnem gospodarstvu tako veliko in važno vl0f?°) Je v zadnjem času imelo prestati hude čase. Znani polomi v Celovcu in Ljubljani so bili ljudstvo zbegali in vznemirili. Ob teh prilikah je prišlo marsikaj na dan, kar se je dotlej zdelo kot nekaj neverjetnega. Ali to so bili le posamezni slučaji, bile so izjeme, velika večina našega zadružništva je zdrava in sposobna za krepko življenje. Občni zbor Zadružne Zveze v Ljubljani je to znova dokazal. Občni zbor je otvoril predsednik zveze, dr. J. Krek, ki je v uvodnih besedah pov-darjal, da ima zadružništvo zanimivo leto za seboj. Toliko preskušenj zadružništvo še ni nikoli poprej prestalo kakor v minulem letu. Kolikor je slovensko zadružništvo zbrano v Zadružni Zvezi v Ljubljani, je krizo dobro prestalo, kar spričuje, da je zdravo. Zadružna Zveza je oni barometer, na katerem se dobro vidi, kako se razvija na-narodno gospodarstvo v deželi. V zadnjem času se kmet mnogo briga za zboljšanje svojega gospodarstva, za melioracije se je izdalo silno veliko, zlasti za hleve, živinorejo in travnike. Taki časi so že sami na sebi za zvezo težki časi. Toda dalekosežnoga pomena so bili polomi liberalnih zadrug Agro-Merkur in Glavne posojilnice; danes jih smemo imenovati liberalne, ker jih nasprotna stranka sama tako označuje. Zadružna organizacija je vsled teh žalostnih dogodkov prišla v težave, ker se je zaupanje ljudstva v zadružno misel omajalo. Vrb vsega tega so bili nasprotniki našega zadružništva naravnost perfidni. Napadov na našo organizacijo je kar mrgolelo. Z neosnovanim! lažmi so hoteli uničiti kolikor mogoče naših zavodov ali jim vsaj znatno škoditi. Laži, da je Gospodarska zveza prejela 600.000 K državne podpore, so se ponavljale dan za dnevom v liberalnem časopisju, od koder so zahajale potem tudi v nemške liste. Da bi vlada kar 600.000 K podarila kakemu zavodu, jasno je vsakemu poznavalcu razmer, da je to povsem izključeno. Vendar to nasprotnikov ni motilo, ampak so s prozornim namenom nadaljevali svoje nepošteno delo. Ne briga jih, če se gospodarski razvoj pomakne za desetletja nazaj. Da so še napake v zadružni organizaciji, tega nihče ne zanika. Te je treba odpraviti in jih tudi bomo; kajti imamo zavest moči, zavest, da je ljudstvo za nami in kdor ima to, se mu ni treba ničesar bati. Kar se tiče denarnega poslovanja, kažejo zadnje skušnje: 1. ) Denarna sporavnava med posameznimi kreditnimi zadrugami se mora strogo centralizirati. Drugače ni pregleda, ni kontrole, in utegnilo bi se zgoditi, da bi prišla še marsikaka posojilnica tje kakor „Glavna“. 2. ) Zveza mora pri sedanjem stanju vlog imeti vedno najmanj 2 milijona kron na razpolago ; denarja mora biti vedno zadosti likvidnega, da se morejo tudi v slučaju krize nemoteno izplačevati vloge. 3. ) Vsaka večja kreditna zadruga mora imeti vsaj 20°/o svojih vlog razpoložljivo naloženih. Po dobrih časih pridejo lahko tudi kritični, in takrat gorje ji, če ni pripravljena. 4. ) Nikakor in pod nobenim pogojem se ne sme trpeti, da bi pri kaki posojilnici vse imel v rokah en človek ali dva. Poslovati se mora tako, da je zabranjena vsaka nepoštenost in da je odstranjen tudi celo vsak sum nepoštenosti. 5. ) V sodni dvorani se je pokazalo, da sede včasih celo v večjih zavodih ljudje, ki nič ne vedo in se za nič ne brigajo. Pe ni na razpolago ljudi, ki bi bili zmožni zadrugo voditi, potem je boljše takoj likvidirati. Boljša je likvidacija, kakor da bi se pojavila še kedaj kaka „Glavna“ v drugi obliki. Tu bo treba postopati brez pardona, kajti časi so resni. Ce imajo kje uradnike, ne smejo ti biti odvisni od načelnika, ampak od načelstva. Vse to bo treba skrbno izvesti, ako hočemo doseči, da bo zadružništvo napre- dovalo. Toda tudi v nekaterih drugih ozirih se morajo zadruge držati discipline. Nekatere zadruge jemljejo za sestavo računskih zaključkov privatne osebe, od katerih pridejo v odvisnost. To mora prenehati. Ako bi zadruga imela proti kakemu revizorju pomisleke v tem ali onem oziru, potem zahteva čast revizorja in zveze, da se taki slučaji z morebitnimi pritožbami sporoče zvezi, da jih preišče in nepravilnosti odpravi. S kakšnimi namigavanji na nepravem mestu se stvari samo škoduje. Pri dovoljevanju posojil se je dogajalo, da so tudi kmečke posojilnice rajfajznovke dajale visoke kredite. To je zelo nevarno. Zato naj bi današnja skupščina sklenila, da načelstvo samo brez dovoljenja nadzorstva ne sme dovoljevati posojil preko gotove meje. Nevarnost obstoji tudi v tem, da bi rajfajznovke denar svojih vlagateljev zabijale v nepremičnine. Ce se že kje misli, da bi bilo dobro zgraditi kako stavbo, naj se vedno dobi dovoljenje občnega zbora. Pred vsem spadajo sem „domovi“, zadružni, društveni, ali kakor se že imenujejo. S stavbo „doma“ ne sme nikdar priti v zadrego posojilnica sama. Denar v rajfajznovkah mora biti mobilen in mora služiti gospodarskemu napredku ljudstva, za zgradbe domov je treba dobiti druga sredstva. Prvi avstro-ogrski banki se je z velikim trudom doseglo, da je principijelno nekoliko odnehala od svojega intransigentnega stališča. Toda dela čaka se mnogo. Državni poslanci morajo doseči, ko se bo obravnavalo o podaljšanju privilegija, da bodo naše zadruge ravno tako deležne eskompta kakor ogrske. Nato pozdravi zastopnika deželnega odbora, dr. E. Lampeta, zastopnika Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju, revizorja Otona Riho, ter ravnatelja kmetijske družbe kranjske, ces. svetnika Pirca. Deželni odbornik dr. E. Lampe po- zdravi zborovalce v imenu deželnega odbora kranjskega in izvaja : Iz časnikarskih poročil vam je znano, kaj je deželni zbor kranjski ukrenil glede zadružništva. Deželni zbor je s tem storil le svojo dolžnost. To pa je bilo mogoče le na ta način, ker je deželni odbor imel zaupanje do zadružništva, ko je stopil pred deželni zbor s tako dalekosežnimi predlogi. Zeli, da bi v vsaki zadrugi vladala največja vestnost. Vsakega ki sodeluje v zadružništvu, Naj bi prošinjala moralna zavest odgovornosti. Zadružni Zvezi želi še posebej, da bi vodila zadružništvo tudi v bodoče tako, da bo delovalo res v korist naroda. Revizor O. Riba sporoča pozdrave zadružnega predsednika Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug, barona Störcka, povdarja, da mu je znano, kako vestno in in nesebično je zvezino načelstvo, nadzorstvo in tudi uradništvo izvrševalo svoje dolžnosti in želi zborovanju obilega uspeha. Dr. Krek se zahvali obema govornikoma, na kar konstatira, da bila skupščina pravilno sklicana in da je sklepčna, ker je navzočih nad polovico vseh upravičenih glasov. Za zapisnikarja imenuje tajnika Ant. Kralja, za skrutatorja pa ravnatelja Tv. Travna in J- Jovana. Poročilo o delovanju načelstva in Zveze v minulem letu je podal načelstveni ravnatelj Ivan Traven. Omenjajoč najprej organizatorično delovanje Zveze poroča, da je Zvezi v minolem letu pristopilo na novo 72 zadrug, odpadlo jih je pa 7, tako da je bilo vseh včlanjenih zadrug koncem leta 608. Največ jih je bilo na Kranjskem, namreč 300, na Štajerskem 102, na Koroškem 33, na Goriškem 12, na IVžaškem 6, v Istri 85 in v Dalmaciji 70. Med njimi zavzemajo prvo mesto kreditne zadruge, katerih je bilo 387, dalje je bilo K3 kmetijskih in konsumnih društev, 53 mlekarskih, 29 živinorejskih, 14 kmetijsko strojnih, 9 vinarskih, 5 stavbinskih, 15 obrtnih, 3 osrednje zveze in 10 raznih drugih zadrug. Pri snovanju novih zadrug se je oziralo pred vsem na potrebo kmetijstva, osnovalo se je 18 živinorejskih in 7 kmetijsko strojnih zadrug. Zveza je nastavila s pomočjo deželnega odbora posebnega živinorejskega inštruktorja. Število pododborov, ki jih je Zveza začela snovati zato, da lažje izvršuje svoje posle po posameznih kronovinah, se je v lansko leto pomnožilo za enega; ustanovil se je namreč poseben pododbor tudi v Celovcu za koroške članice. Strokovni izobrazbi je zveza tudi lani obračala posebno pozornost. Priredila je 3 poučne zadružne tečaje na Kranjskem (v Novem mestu, Kočevju in Ljubljani), 3 na Štajerskem (2 v Mariboru in 1 v Celju) in 4 v Dalmaciji (v Zadru, Drnišu, Splitu in na Pagu). Poleg tega je bilo mnogo posameznih predavanj in je zvezin tajnik poučeval na zadružni šoli v Ljubljani. Revizije spadajo med najvažnejše naloge zveze. Vseh revizij je bilo izvršenih v preteklem upravnem letu 299, med njimi mnogo nanagloma brez prejšnje napovedi. Zveza se trudi, da bi se revizije izvrševale točno in natančno, ker je to le članicam samim v korist. Načelstvo je imelo 41 sej, pri katerih so se reševali tekoči posli, osobito dovoljevanje kreditov. Zveza namerava vpeljati posebne posvetovalne odseke za posamezne vrste zadrugf Doslej se je ustanovil tak odsek za živinorejske zadruge, ki je imel številno obiskano in dobro uspelo posvetovanje o zadevah živinorejskih zadrug. Večkrat se je tudi pretresalo vprašanje o ustanovitvi samostojnih revizijskih zvez. Vkljub temu, da poslujejo za posamezne kronovine posebni pododbori, je zvezina pisarna tudi v lanskem letu imela ogromno dela, kar izpričuje okolnost, da je Zveza 176 - prejela 17.902 dopisa, odposlala vsega skupaj pa nad 24.000 dopisov. Glede denarne strani zvezinega poslovanja je omeniti, da je zveza v 1. 1910 imela K 116,247.163,36 vsega denarnega prometa, ki se je napram prejšnjemu letu zvišal za K 6,905.647*88. Deleži so se zvišali za K 48.744*— in znaša stanje deležev koncem leta K 329.574*—, jamstvo pa K 2,019.200*—. Čistega dobička je bilo K 68.594*48. Vloge članic v tekočem računu so se znižale za K 597.778*43 in znašajo koncem leta K 11,364.813*03; med letom se je vložilo 8.600.939*77 kron, dvignilo pa 9,198.818*20 kron. Pač pa so se zvišale stalne vloge članic za K 1,240.739*82, ki znašajo koncem leta K 2,497.017*66. Skupno stanje vlog je torej znašalo koncem leta K 13,861.830*69. Kreditov je bilo danih K 6,012.035*24, vrnilo se je K 5,718.745*14 in so se zvišali za K 293.290*10, tako da je znašalo končno stanje kreditov K 12,780.711*88. Iz teh številk se jasno vidi, kako je tudi v minolem letu vladalo veliko pomanjkanje denarja. Vzrok je iskati v posledicah slabih letin, katerim so se še pridružili znani polomi v Celovcu in Ljubljani, kar so izrabili naši narodni nasprotniki, da so sejali nezaupanje do slovenskih denarnih zavodov. Posebno pri koroških posojilnicah, v pa tudi na Štajerskem in nekoliko tudi na Kranjskem so ljudje začeli dvigati vloge. Vznemirjenje se je pa še dosti hitro poleglo, ko so vlagatelji videli, da posojilnice takoj izplačujejo vloge. Zveza je v teh hudih časih zvesto stala svojim članicam ob strani in jim pomagala, da so prešle brez posebnih težav preko takih, doslej nenavadnih navalov. Vsi ti pojavi so znova opozorili, da je treba praktično izvrševati preizkušena zadružna načela, o katerih se je že toliko pisalo in govorilo, na katera se je pa vkljub temu doslej premalo dalo. Take stvari so: posojilnica mora vedno obračati posebno pozornost likviditeti svojih sredstev; sme na hipoteke posojati le izjemoma; zlasti se ne smejo posameznikom posojati prevelike vsote ; gledati je na točno plačevanje obresti in dogovorjenih rokov; če se mora že zadruga sama zadolžiti, mora delati na to, da odplačuje kredit in se omejuje v dovoljevanju novih posojil; preostajajoči denar se mora nalagati le pri centrali, česar se tudi drže z neznatnimi izjemami skoraj vse naše posojilnice, in se mora odpraviti medsebojno izposojevanje. Nato prebere ravnatelj Traven zelo obširno revizijsko poročilo Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju o zakoniti reviziji Zadružne zveze, ki je bila izvršena v času od 25. oktobra do 12. novembra 1910. Poročilo načelstva kakor tudi revizijsko poročilo Splošne zveze se je z odobravanjem vzelo na znanje. Za nadzorstvo je poročal podpredsednik dr. V. Pegan, da je nadzorstvo vsak mesec imelo sejo in pregledovalo poslovanje, ki je bilo v redu. Nadzorstvo je tudi pregledalo računski zaključek in je našlo, da se računi strinjajo s knjigami. Računski zaključek za 1. 1910 se je na to soglasno potrdil in je glavna skupščina sklenila, da se ves čisti dobiček v znesku K 68.594*48 odkaže po pravilih rezervam in sicer se 60.000 kron odkaže splošnemu, 8.594*48 pa posebnemu rezervnemu zakladu. Pri volitvah so bili v odbor soglasno izvoljeni: Anton Abram, kurat St. Peter na Krasu; Ivan Cesar, posestnik v Mozirju na Štajerskem; Ivan Cok, kaplan v Trstu; Fran Demšar, drž. in dež. poslanec na Češnjici; dr. Anton Korošec, drž. in dež. poslanec v Mariboru; dr. Matko Laginja, odvetnik in drž. poslanec v Puli; Ivan Ma-hulja, učitelj v Omišalju v Istri; Ivo Mak-janič, župnik v Dračevici v Dalmaciji in — 177 Bogumil Remec, ravnatelj slov. trg. šole v Ljubljani. V nadzorstvo so bili izbrani: Janko Bajec, nadučitelj v Št. Vidu pri Ljubljani; Anton Cerar, posestnik v Moravčah; Evgen Legat, katehet v Ljubljani; dr. Miha Obul jen, svetnik c. kr. nadsodnije v Zadru; dr. Vladislav Pegan, odvetnik in dež. odbornik v Ljubljani, Janez Piber, župnik in dež. poslanec v Gorjah; Fr. Verbič, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Karl Vrstovsek, drž. in dež. poslanec v Mariboru; dr. Iv. Zajec, dež. odbornik v Ljubljani. Občni zbor je na to sklenil, da se imajo pravila zveze v nekaterih točkah predrugačiti. Premembe zadevajo določbe, da morajo osebe, ki se izvolijo v odbor ali nadzorstvo zveze, pristopiti kot člani, dalje da se za nekatere vrst zadrug znižajo upravni prispevki in da se vpeljejo enotni deleži mesto sedanjih glavnih in opravilnih. Pri slučajnostih omenja dr. Krek, da so nasprotniki umazano zlorabljali znani dekret sv. stolice o sodelovanju duhovnikov pri zadrugah. Seveda brez uspeha. Truditi se pa moramo vsi, da vzgojimo iz ljudstva pripravnih ljudij za vodstvo zadrug in da delujemu po intencijah sv. stolice. Zadružna zveza dela odločno za dosego tega namena; zato se je po njenemu posredovanju ustanovila zadružna sola v Ljubljani, zato prireja leto za letom toliko poučnih tečajev. Bog daj, da bi kmalu prišli časi, ko duhovnikom ne bo treba voditi najtežjih poslov, ampak bodo stali zadrugam na strani samo kot svetovalci. Na Štajerskem so hoteli t. zv. „štajer-cijanci“ izdati brošuro proti slovenskim denarnim zavodom. Od neke strani se je priporočalo, da bi morda kazalo na ta napad odgovoriti z enakim protinapadom. Toda z našega stališča kaj takega ne bi mogli odobravati. Zadruga je kakor ženska : čim manj se piše in govori o njej, tem boljša je. Zato če se kaj piše po političnih listih, naj se to mirno prezre. Jaz sem se vedno držal stališča, da zadružnega življenja ne gre vlačiti v javnost, zadruga ostani izven političnega boja. Imejmo veliko zadružnih sestankov, poučnih tečajev i. t. d. S tem bomo ljudstvu odprli oči in to bo najboljši odgovor na vse lažnjive napade. Mi sami kot zadružniki ne imejmo drugega svojega glasila, kakor strokovni list „Narodni Gospodar“. Kakor se je že omenjalo, sklenila je Zveza osnovati posebne posvetovalne odseke za razne vrste zadrug ravno zaradi tega, da si se zadružna misel bolj poglobila. Toda prišel je bil vihar nad zadružno organizacijo in delo se ni moglo popolnoma izvesti. Zdaj pa je ozračje očiščeno, zdaj na delo! Predvsem bo treba pričeti z okrožnimi zadružnimi shodi. Vse prijatelje zadružništva prosi, da zvezo podpirajo pri tem važnem delu. Gospodarska zveza, ki je bila tolikrat razkričana kot bankerotna in da bo prišla v konkurz, še živi in bo živela! Tudi znatno napreduje. Zdaj ji je bila zopet poverjena izvršitev pomožne akcije za kranjske kmetovalce z zneskom 150.000 kron. Dalje omenja še posvetovanja, ki se je vršilo pri Splošni zvezi avstrijskih zadrug na Dunaju o ureditvi medsebojnih odnošajev med jugoslovanskimi zadružnimi zvezami. Sicer se je bilo takrat sklenilo, da ostane vse tajno, toda nekaterim ni dalo, da bi molčali in so šli v javnost. Celjska zveza se je že izjavila, da je pripravljena stopiti z nami v pogajanja. Dogovori so se vršili tudi v nekaterih drugih smereh. Morda bo šlo. Ce ne, pa ne moremo nikomur braniti, če hoče poginiti. Za nas le izjavljamo, da hočemo živeti! Ravnatelj J. Jovan priporoča občnemu zboru, skleniti resolucijo, da se ima vsem posojilnicam priporočati, da naj sklenejo na občnih zborih ali pa sprejmo v svoja pravila določbo, da sme načelstvo samo dovoljevati kredite le do določenega zneska, morda — 178 kvečjemu do 5.000 K; krediti v višjem znesku se smejo dovoljevati le, če pritrdi tudi nadzorstvo. Več govornikov je izražalo pomisleke proti ugotoviti enake kreditne meje za vse posojilnice, na kar je dr. Krek pojasnil, da gre tu le za nasvet in da se samo ob sebi umevno za vse posojilnice ne more uporabljati enako merilo. Posojilnice manjšega obsega naj določijo nižjo mejo, starejše in večje posojilnice smejo določiti tudi nekoliko večjo vsoto, do katere sme načelstvo samo podeljevati posojila. Glavna stvar pri tem je, da se odgovornost na več oseb razširi in se zabrani, da bi se lahkomiselno poso-jevalo prevelike vsote. Po teh pojasnilih je bila ta važna resolucija soglasno sprejeta. Predsednik dr. Krek zaključi na to občni zbor s pozivom, da naj vsi udeležniki neso domov zavest, da je naše zadružništvo imelo sicer v zadnjih časih prestati hudo krizo, pa da jo je dobro prestalo. Vsi prijatelji Zadružne zveze in njenih zadrug naj delujejo na to, da bo naše zadružništvo tudi v bodoče krepko vršilo svojo nalogo. Opitanje perutnine. Gledal sem včasih gospodinje pri nakupovanju perutnine, kako so živali tehtale v roki in pihale vanje. Zadnjega nisem razumel in še sedaj se spominjam, kako sem kot otrok premišljeval: čemu to? In res je to na našem trgu navada in merodajen pogoj za nakup. S pihanjem se hoče kupujoča gospodinja prepričati, če je žival rmene kože in tedaj debela. Rekel sem, da so nekatere pasme rmene kože, druge bele. Že iz rmenih nog lahko sklepamo na rmeno kožo. Rmena koža pa ni nikdar znamenje ukusnega in finega mesa, temveč ravno obratno. Le pasme z belo kožo imajo zares najboljše in najokusnejše meso. Rmene so kokoši večkrat vsled zadaj nakupičene tolšče. Tolšča seveda nima za vživanje iste vrednosti kot meso; redkokdo jo zamore vživati, ker ni posebnega ukusa, je premehka in zato skoraj vsakemu zoprna. Vendar ti pogoji zadostujejo pri nas. V Avstriji sploh, posebno pa pri nas ljudstvo ni razvajeno glede ukusa. Tudi takozvani „boljši krogi“ pri nas le izjemoma iščejo v perutnini boljšega mesa, ker nimajo priložnosti, da bi nakupili boljših plemen za meso, oziroma pravilno opitanih živali. Razvit je pa pri nas ukus glede svinjine in svinjske tolšče. Vsaka gospodinja išče masti domačih prešičev ; meso domačih in hrvaških prešičev je tudi različnega ukusa. Kako se meso razločuje od mesa, smo doživeli najlepše dokaze z argentinskim mesom. Pač drugo pleme in druge razmere. Da pri perutnini nismo še splošno prišli na ukus, je vzrok to, da pač ni to naša vsakdanja hrana, kakor je svinjina in govedina, temveč le „priboljšek za večje praznike“. Nimamo pač priložnosti, da bi večkrat ocenjevali kurje, račje in gosje meso. Nekaj druzega je v Nemcih, zlasti pa v Francozih. Konsument iz onih „višjih desettisočev“ zahteva pri nakupovanju to ali to pleme, ker dobro pozna razliko mesa pri posameznih plemenih. Perutninar oziroma trgovec pa dela reklamo s tem, da imenuje pleme, katero ponuja v nakup za meso. Tu in tam se že tudi pri nas ponuja perutnina z reklamo, da je „z mlekom opi-tana“. Trgovci so mi zatrjevali, da gredo te živali prav dobro v denar. S tem načinom pitanja se na Kranjskem peča edino zavod v Šiški, ki pa blago odpošilja večinoma proč, le nekaj ga oddaja v boljše ljubljanske hotele. Največja vrednost se polaga na pulete (2 do 3 mesece stara piščeta) in na pularde (3 do 6 mesecev stara), ki so pravilno opi-tana. Piščeta, namenjena za meso, je že v zgodnji mladosti drugače in boljše krmiti. Ne zadostuje samo zrnje, pozneje pa sama koruza, kakor delamo pri nas. Koruza sama tvori le bolj tolsčo. S koruzo opitana perutnina je zelo tolsta, ni pa mesnata in tudi ne posebnega okusa Pred vsem krmimo pisčeta kolikor mogoče z mebko hrano n. pr. ječmenovo moko, oziroma ajdovo moko pomešano z vodo, da napravimo žgancem podobno mešanico. Vmes pa je pridejati teč-nejše hrane, kakor sem že opisal pri vzgoji piščet na pr. ribje moke, mesne moke, mesni odpadki, zmlete kosti, telečji hrustanec itd. Taka hrana je predpriprava za opitanje puletov in pulardov. Mimogrede omenim, da se opitanje najbolje izplačuje od decembra do maja. Pozneje se trg prenapolni z blagom in cene padajo rapidno. Ko pride čas pitanja, zapremo mladiče v kurnike. Kurniki naj bodo na hladnem prostoru. Vročina vpliva na zaprte živali in zakasni in ovira pitanje. Da jih zapremo, je namen dvojen: 1. ) Pri prostem gibanju in tekanju se porabi mnogo redilnih snovi za to in so za meso izgubljene. Da se po nepotrebnem hrane ne porablja za prosto tekanje, preprečimo to z zapiranjem v kurnik. Živali jedo, počivajo in mirno prebavljajo. Vse to gre na račun rasti in zlasti mesa. 2. ) Da jih zapremo, je povod posebna hrana, katero bi drugače druge kokoši oziroma race ali gosi pojedle. Znano je tako, da stare mladiče odganjajo in zajedajo. Zaprte pa dobe vso njim namenjeno hrano. Preveč svitlobe jih moti in vabi iz kurnika na prosto, vsled česar postajajo nemirne in silijo vun, kar moti potrebni počitek. Svetujem, da vsak ob straneh kurnik obloži z deskami ali vrečami, da ne vidijo vun. Svitloba naj prihaja od zgoraj, kolikor jo je potrebno. Kurnik je treba natančno snažiti. Zato mora imeti posebno dno, ki se jemlje vun v svrho snaženja. Na osnaženo dno potre- semo prav drobne rezanice ali, kar je najboljše, zdrobljene šote. Nič ne škoduje bolj nego nesnaga. Ta osmradi ves prostor s silno neprijetnim duhom. Pa tudi na snažno posodo je obračati vso pozornost. Predno denemo novo jed v posodo, jo skrbno pomijemo, da preprečimo kisanje ostankov in slab duh. Zaprta žival mnogo rajše jč snažno jed in se hitreje opita. Zaprtim piščancem pokladamo mehko hrano iz ajdove ali ječmenove moke, ki pa ni zmešana z vodo v žgance, ampak moramo mesto vode prilivati potrebno množino posnetega surovega mleka, kakor ga dobimo v mlekarnah. Drugje pa gospodinje mleko tope in izpodlivajo smetano, kjer mlekarn ni. Tako mleko je se boljše. Nadomesti se pa tudi lahko s pinjencem. Na 2 litra take zmesi denemo žličico soli, žličico strtega oglja, in ravno toliko lupin, da pospešujemo prebavljanje. To krmo pokladamo zjutraj ob osmih in popoldne ob štirih. Vsakokrat je damo toliko, da živali vso pojedo tekom ure. Opoldne pa jim damo surovega posnetega ali pa pinjenega mleka za pijačo. Nikakor pa ne smejo piti vode. Te se jim ne sme dati ves čas pitanja. Drugi način pitanja je z mlečnim rižem. Na surovo posnetem mleku skuhamo ceneji riž nekoliko bolj nego napol, da ni premehek. Pokladamo jim ga dvakrat na dan. To opitanje pa ne sme trajati nad 14 dni, da ne postane predrago in da se ne preobjedo. Zrnja ne dobe ves čas prav nič. Kaj je posledica tega krmljenja? Piščanci, puleti in pulardi, kakor tudi stare kokoši za meso postanejo mesnate, a tolšče imajo le malo. Meso postane čisto belo, mehko in okusno, kakor pravimo, da se „kar topi v ustih“. Kdor se hoče prepričati, naj pokuša meso piščanca s trga in piščanca z mlekom opitanega naenkrat in prišel bo 180 — na ukus in videl, kolika je razlika med obema. Mlade race krmimo do petega tedna starosti skupno. S petim tednom pa odberemo race za pitanje in jih krmimo petkrat na dan. Ker race nimajo golče (krofa), prebavljajo mnogo hitreje. Na večer pa dobe še enkrat večjo porcijo, da jim zadostuje do jutra. Za hrano pa dobe zdrobljeno koruzo pomešano z jednakim delom otrobov. Tej zmesi pridenemo 15 0/0 krmilne moke, 15°/0 zelene krme n. pr. detelje, 10°/0 poparjene ribje moke in 5 °/0 peska. V osmem tednu opustimo zeleno primes in jo nadomestimo z raznimi ocvirki, n. pr. z lojenimi, ker so najceneji. Zdrobljeno koruzo pa zamenjamo v tem času s pretrganim ječmenom. Kjer pa je posneto mleko na razpolago, naj se vzame to namesto vode. Kdor pa menja mehko hrano z zrnjem, je treba zadnje namočiti, da se napne in potem še-le poklada. Tako zrnje race hitrejše prebavljajo. Najkasneje v 12 tednih mora biti opitanje rac gotovo in dovršeno. Pozneje se prične goljenje in race se prodati ne morejo več. Predno se pa popravijo, se zajedo. Tem troškom se je ogniti. Gosi zapremo v svitel prostor. Najboljše po 2—3 skupaj. Za 3 gosi zadošča prostor 1 m2. Predno jih zapremo, je dobro če jih na pitanje privadimo s tem, da jim prosto gibanje nekoliko omejimo. Za krmo jim damo narezanega korenja, kolikor ga pojedo. Zaprtim pa pokladamo vsake 2 uri toliko namočenega ječmena, kolikor ga v 1 uri pojedo, zvečer pa dvojno porcijo. Kdor pa hoče doseči mnogo tolšče, jim poklada vsak dan namočene koruze. Zrnje se toliko namoči, da napne že kali. V 4 tednih je opitanje dokončano. Tudi tu je predvsem paziti na snago. Znano je, da imajo gosja jetra posebno mnogo ljubiteljev. Jetra pa so zelo različna pri posameznih goseh. Posebno velika jetra dosežemo edino le s pitanjem z osvalki. Gos se zapre v velik prostor, kjer ima vedno svežo vodo. Za hrano naredimo testu podobno zmes iz ječmenove moke in neprekuhanega posnetega mleka. Zmes se nekoliko osoli. Iz tega testa naredimo 5 em dolge in 2 cm debele osvalke, katere v peči posušimo. Vsake 2—3 ure dobi gos porcijo osvalkov, ki jih pa poprej pomočimo v vodo ali mleko in potem porinemo v' požiralnik. Prvi dan damo 5 osvalkov, potem pa porcijo polagoma zvišujemo toliko, da dobimo 14. dan že 15 osvalkov, drugih 14 dni se pa porcije zmanjšujejo v istem razmerju. Z osvalki jih pitamo tudi po noči, a vselej se prepričamo, če je golča že prazna. Dokler je še kaj neprebavljene hrane v njej, ne smemo še basati druge hrane vanjo. Priprosto je opitanje puranov. Zjutraj in opoldne damo zmes iz ječmenove moke, mleka in krompirja, zvečer pa toliko zrnja, kolikor ga morejo požreti. Tuintam je na Kranjskem razširjena navada, da zboljšujejo meso s kapunjenjem. Ta način je težaven in ne donaša istega dobička. Kapuniti lažja in manjša plemena je lahko radi hitro in močno razvitih spolnih delov, a silno težavno je to opravilo pri v težkih plemenih. Žival se muči, večkrat jih pogine nekaj, ako je bila nevešča roka zraven. Tudi v rasti nekaj dni zaostanejo. Posebno nepotrebno mučenje je odstranjevanje grebena in podbradkov, kar vendar nima s spolnimi organi ničesar skupnega. v Ce še računamo hrano, ki jo kapuni snedo predno dorastejo, se prepričamo, da je v gmotnem oziru veliko bolje prodati mlade petelinčke, kakor pečati se z rejo kapunov. Kjer je v tem oziru glede perutninarstva zadružništvo bolj razvito nego pri nas, je najenostavnejše to, da mlade petelinčke oddajo v zadružno pitališče, kjer se opitanje 181 — izvrši pravilno in temeljito, obenem pa preskrbi trg. Opitana perutnina se pa tudi celo leto lažje in dobro prodaja nego neopitana, ker vedno tekne premožnim ljudem. Zupan. Zadružni pregled. Mereči z zaostalimi obrestmi. V renskem zadružnem glasilu naletimo na sledeče izvajanje proti neredu glede zaostalih obresti, ki se nam zdi primerno, da ga na tem mestu priobčimo, da tudi naše hranilnice in posojilnice spoznajo to pogreško in se je v bodoče varujejo. Piše pa ta list sledeče: Marsikateri posojilojemalec je 31. decembra v položaju, da bi mogel zapadle obresti plačati, toda ne stori tega namenoma, ker si misli, denar je v mojem obratu plodonosneje naložen in imam še čas, da plačam obresti, ker letni zaključek še ne bo takoj gotov in se mi ne bodo zaračunale zamudne obresti. To nazi-ranje se vedno bolj širi med posojilojemalci in zasluži, da se ga označi kot nezdrav pojav. S prvotno namero se je doseglo ravno nasprotno kakor se je nameravalo. Jasen dokaz za to nam nudijo bilance zadrug in statistika naše zveze. Med tem, ko so vse zaostale odresti skupaj koncem leta 1905 znašale 83.200 Mk, dosegle so: koncem 1906 znesek 120.900 Mk g 1907 „ 156.000 „ „ 1908 B 255.700 , Zvišanje vsakoletnih zaostalih obresti po- stalo je na ta način tako ogromno, da nas mora navdajati z bojaznijo. Ni nobena šala, ako ta svota naraste tekom štirih let za 172.500 Mk. Čeravno so bile med tem časom ustanovljene nove zadruge, kojih zaostale obresti pridejo potem tudi v poštev, in vkljub temu, da se je promet posameznih zadrug povečal, zadene vendar velik del krivnje v tem oziru naše posojilnice. Te imajo namreč napačno metodo, da puste odprt račun še preko sklepa poslovnega leta. Drastičen zgled, kako so se pri neki posojilnici tekom treh let povečale zaostale obresti in kako se je s tem v zvezi sestava bilance zakasnila, nam nudi sledeči pregled. Zaostale obresti te posojilnice so znašale: za leto 1906 ....... 19.725 Mk „ , 1907 48.988 „ „ „ 1908 60.208 * Zvišanje od leta 1906 do leta 1908 znaša torej 40.483 Mk. Računski zaključek, ki se je leta 1906 sestavil v aprilu, zavlekel se je v letu 1908 že v junij in kljub temu ne opazimo, da bi zaostale obrestii šle nazaj, nego so se še povečale. Mora se priznati, da je pri iztirjanju obresti igrala tudi popustljivost načelstva svojo vlogo. V očigled takih dejstev je umestno, da se v tem oziru izvrši resen preobrat. Ne uvažujoč morebitnih posledic, zahteva že skrb dobrega poslovodje, da se z zaupanim denarjem previdno gospodari. Domači nabiralniki so se v zadnjih letih med kmečkimi hranilnicami in posojilnicami nenavadno razširili. Nemška zadružna zveza po-meranska jih je do 31. marca 1911 v svojem okolišu razdelila vsega skupaj 38.789, po ostalem nemškem se jih je pa razdelilo 100.555. O uspehu, ki ga je dosegla vpeljava domačih nabiralnikov pri neki posojilnici, beremo v nekem zadružnem listu: „Vkljub temu, da pri nas obstojajo že nekaj let šolske hranilnice, je ostalo število vlagateljev vendar primeroma majhno; radi tega smo sklenili uvesti mesto šolških hranilnic domače nabiralnike. Stanje hranilnih vlog, ki so se nabrale potom domačih nabiralnikov, je znašalo : koncem 1. 1908 pri 17 otrocih 579,10 M „ „ 1909 „118 „ 3.064-79 „ „ „1910 „ 173 „ 5.755 84 , Največ je bilo dobiti v domačih nabiralnikih bakrenega in nikelnastega denarja, kar je znamenje, da se varčuje z najmanjšimi vrstami denarja. Po tako dobrih izkušnjah se morejo domači nabiralniki kar najtopleje priporočiti.“ Ostanimo zvesti zanesljivim denarnim zavodom! „Dolenjske novice pišejo pod tem naslovom: Veliko se je zadnji čas govorilo in kritiziralo o denarnih zavodih. Polom liberalne „Glavne posojilnice v Ljubljani“ dal je k temu največ povoda. Dal je pa tudi priliko tistim, ki sovražijo naše zadružništvo, da so metali polena na naše posojilnice ter iste spravljali v zvezo z „Glavno“, katera je pa po krivici nosila to ime, ki bi se po njenem delokrogu ravno tako lahko imenovala „Narodna posojilnica“. V decembru 1910 začel je papežev dekret v potvorjeni obliki strašiti iz ust liberalcev, češ, da bodo morali v teku 4 mesecev vsi duhovniki odstopiti od posojilnic in potem bodo posojilnice šle med staro šaro. Ljudstvo sedaj ve, koliko je gotovi - 182 — kliki verjeti. Časopisi so z velikim veseljem napovedovali bližnjo propast zdaj tega zdaj zopet onega denarnega zavoda, seveda ni noben časopis navedel kaj stvarnega, ampak samo z namigava-njem hotel škoditi ozir. ovirati delovanje istega v korist ljudstva. Razni ljudje dvomljivih eksistenc s svojim prirojenim nagonom do zabavljanja, so porabivši okoliščine in priliko trosili ljudem ta namigavanja, ki so jih v listih brali ter veliko na svojo pest dodjali in zabavljali, da se je vse kadilo. S pomilovanjem se je opazilo, da so se med zabavljače in hujskače pomešali tudi nekateri ljudje, ki bi njim več razsodnosti pripisoval; bili so med njim celo funk-cijonarji raznih denarnih zavodov, ki so na podlagi pisma dvorne pisarne iz leta 1844 ustanovljeni ; kaj je te zadnje k temu privedlo ne vemo, ampak lepo ni to. Mogoče uvidijo kedaj, kako lep je pregovor: pometaj pred svojim pragom. — Posledica vsega hujskanja in govorjenja je bila, da so nekateri vlagatelji navalili na obrekovane zavode. Mnogi tisočaki, ki bi sicer bili v slovenskih denarnih zavodih naloženi, so se dvignili in so romali deloma v razne nemške in druge tuje denarne zavode, deloma pa tudi v nogavice in razna skrivališča. Sleherni razumni človek mora vedeti, da sta v prvi vrsti le neumnost, v drugi vrsti pa nepoštenost pozročili nesrečne polome, da so taki zavodi kakor „Glavna posojilnica in dr. le izjeme; da ogromna večina posojilnic nudi popopolno varnost in se ni bati niti najmanjše izgube. Priporočamo, da se slavno občinstvo poslužuje za nalaganje denarja le domačih denarnih zavodov, posebno onih, pri katerih odbor sestoji iz mož krščanskih načel, kajti dozdaj na Slovenskem skušnja potrjuje, da take posojilnice ne vedo o polomih, ampak lepo napredujejo v korist našega ljudstva! Gospodarske drobtine. Kako se množi, oziroma krči število živine. V zadnjem mesečnem poročilu mednarodnega poljedeljskega inštituta se prvič primerjajo natančni podatki o stanju živine na svetu koncem leta 1910 z onimi leta 1909. Iz tega je razvidno, da je število govedi narastlo: v Evropi za 5, v Severni Ameriki za 12'5 in v Avstraliji za 3 milijone; število ovac se je pa v Evropi zmanjšalo za 8'5, nasproti se je pa povečalo v Severni Ameriki za 15-5, v Južni Afriki za 5'7 in v Avstraliji za 24 milijonov. Število prašičev se je zvišalo: v Evropi za 7, v Severni Ameriki za 11 in v Južni Ameriki za 0‘8 milijonov. Proračunjeno je, da se je na vsakih 1000 prebivalcev število govedi v Evropi za 24 zmanjšalo, pomnožilo se je pa nasproti v Severni Ameriki za 188, v Južni Ameriki za 199, v Avstraliji za 287 in na ostalem svetu za 15. Število ovac se je v Severni Ameriki povečalo za 80 in v Avstraliji za 2086, nasproti se je pa zmanjšalo v Evropi za 78, v Južni Ameriki za 2500 in po ostalem svetu za 24; število prašičev se je zmanjšalo v Evropi za 1, v Avstraliji za 70, nasproti se je zvišalo v Severni Ameriki za 45, v Južni Ameriki za 52 in po ostalem svetu za 10 na 1000 prebivalcev. Seneni črviček nastopa letos zopet močno na zarodu. Ako si ogledamo sedaj zarod, opazimo vsepolno zapredkov. — V vsakem zapredku najdemo črvička, včasih tudi po pet in več. Ti črvički glodajo v zarod, kateri ne razcvete vsled te poškodbe kakor tudi ne vsled zapredka. Najbolje bi bilo te črvičke s pomočjo šolske mladine obirati. Za to delo so najbolj pripravne kvačke, kakor jih rabijo deklice za kvačkanje. Precej uspešno je tudi škropljenje z dvoodstotno raztopino tobačnega izvlečka, kateremu se doda tudi po možnosti isto množino kalijevega ali mehkega mila kot tobačnega izvlečka. To raztopino se vbrizga z navadnimi trtnimi škropilnicami v zapredek. Dobro je, če se vzame za to posebne razpršilnike, ki jih oddaja tvrdka Fr. Nechvile na Dunaju. — Omeniti nam je še, da se pretvori črviček v kratkem v metulja. Ta metulj leže jajca k jagodam in črvički, kateri pridejo iz jajc, navrtajo jagode, tako da dajo le kislo vino. Imenujemo to drugo zalego „kisle črvičke“. Gnojenje z rudninskim superfosfatom za ajdo se je močno razširilo po Dolenjskem, kar je najboljši dokaz, da se to izvrstno gnojilo dobro izplača. Samo kmetijska podružnica v Novem mestu je dosedaj naročila 7 vagonov tega gnojila. Apno za modro galico mora biti kolikor mogoče svežo gašeno. Staro apno čislajo sicer zidarji za beljenje, za napravo galice pa apno ni. Apno, katero se sproti gasi, je najbolje za napravo galice. Važno je tudi, da apno raztopi posebej in v nepremastni tekočini galici primeša. Slabo bi storil tudi tisti, ki bi gasil apno v raztopini modre galice. Popravek. V 10. številki »Narodnega Gospodarja“ z dne 10. maja 1911 je bil na strani 147 objavljen razpis deželnega odbora kranjskega, da se odda mesto provizornoga strokovnega učitelja za sadjarstvo na deželni kmetijski šoli na Grmu. Ta razpis je bil pomotoma objavljen, kar s tem popravljamo. Uredništvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice za Izlake in okolico, reg. zadr. z neom. :av. ki se bo vršil v nedeljo dne 9. julija 1911 ob pol 8. uri dopoldne pri Jak. Hribarju v Izlakah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. Ü. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I 1910 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje, na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Osilnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 4. julija 1911 ob 4, uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob tem času ne bil sklepčen-se vrši pol ure pozneje ravno tu drug občni zbor z istim dnevnim redom ter bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Občckoristne stavbene zadruge „Ljudski dom“ reg. zadr. z om zav ki se vrši dne 5. julija 1911 ob 8 uri zvečer v Katoliški tiskarni. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910 4. Slučajnosti. Vab io na redni občni zbor Mlekarske zadruge Izlake-Zagorje reg. zadruge z om. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 2. julija 1911 ob 3. uri popoldne v mlekarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910 4. Volitev načelstva. 5 Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajuosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Dobrni, reg. zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši dne 9. julija ob pol 3. uri popoldne v prostorih kapelanije na Dobrni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3 Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Branje revizijskega poročila in sklepanje o njem. 5. Volitev načelstva. 6 Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez eno uro drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati ne ozirajoč se na število navzočih članov. Vabilo na XII. redni občni zbor Hninilnice iu posojilnice na Gojzdu, reg. zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 2. julija 1911 ob 8. uri dopoldne v posojilniškem prostoru. Dnevni red. 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Poročilo o zadnji izvršeni reviziji. G. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Ljudske h ranil niče in posojilnice na Vačah, tregistr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 2. julija 1911 ob 2. uri popoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: 1 Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3 Odobritev računskega zaključka za 1 1910 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. E5 K B <3- Xj B ID poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec maj 1911. Ime Pre- jemk v Izdatki Denarni promet Hraniln vloženo K Tv" e vloge vzdignjeno P 0 S ( dano K 1 v 3 j i 1 a vrnjeno Število članov J K K V K v K V K v Artiče . . . . 7940 57 10582 07 18522 64 2983 20 7494 26 1475 20 281 Bogomolje . . 2743 60 2916 94 5660 54 — — 370 — 2000 — — — 57 Bilčovs . . . 12193 58 11561 51 23755 09 9413 59 1170 — 3970 — 280 — 39 Beram .... 12565 10 12299 97 24865 07 12406 62 9189 41 2725 -- 14 76 131 Bled . . . . 21109 56 18504 29 39613 85 9931 — 8756 67 7718 — 690 — 270 Bloke .... 13850 76 12750 77 26601 53 2880 — 4186 28 8430 40 10180 366 Boh. Bistrica 22738 29 20934 77 43673 06 16418 — 11828 08 — — 2770 33 182 Boljun .... 7247 88 7003 51 12451 39 1670 — 4090 — 2900 — 299 146 Borovnica. . . 16885 53 14592 90 35398 66 7905 79 4347 06 4760 — 7255 76 381 Boštanj . . . 3380 05 3575 24 6955 29 676 36 2021 54 1500 — — — 148 Brezovica . . 10426 64 10703 15 21129 79 2825 76 3332 49 4340 — 250 — 118 Besnica Zgornja 740 — 423 75 1163 75 140 — 422 — — — 465 — 57 Celje . . . . 174073 15 181433 63 355506 78 43200 39 49345 71 82582 — 1080 04 452 Cerklje p. Kran. 41299 39 41798 70 83098 09 22171 82 17563 41 5000 — 18950 — + 10 Cerklje pri Krš. 10990 59 9621 39 20611 98 6363 — 6391 16 3180 — 37 — Cirknica . . . 41417 48 39096 39 80513 87 1818 68 30895 53 4130 — 18578 24 667 Češnjica . . . 12813 12 12322 21 — — 5555 50 2751 34 3200 — 200 — 223 Crna gora . . 3512 42 2097 42 5609 84 3000 — 531 52 1553 — 220 — 190 Crni vrh . . . 3955 19 7849 59 11804 78 1011 54 284-9 24 2830 — 2590 — 268 Črnuče .... 6742 88 6652 — 13404 88 1956 — 3652 — 2710 — 150 — 50 D. M. v Polju . 4741 76 6780 05 11521 81 4452 — 3846 26 850 — 135 — 158 Dicrno-Donje 11002 90 10357 15 11360 05 262 — 426 12 4360 — 3013 64 262 Dobje .... 3069 84 3063 84 6133 68 893 39 1960 63 1100 — 360 — 87 Dobrepolje . . 45036 77 39648 73 84685 70 11988 47 27200 22 7850 — 30993 — 2, Dobrinj . . . 32609 93 32453 12 65063 05 11954 05 12674 41 1620 — 5122 05 452 Dobrova . . . 4868 41 4644 07 9512 48 2898 — 1948 54 1200 — — — 45 Dol 4495 22 4495 48 8990 78 1644 — 1209 58 — — 2400 — 88 Dolsko .... 6469 03 6328 03 12797 06 2696 — 3910 55 2402 — 200 — 73 Domžale . . . 17275 33 18366 19 35641 52 8655 52 9252 81 8910 67 4678 63 359 Dračevica . . . 11184 35 11024 72 22209 07 2036 — 4345 ~ 560 — 502 36 58 Dragatuš . . . 4297 96 4389 74 8087 70 3554 — 1625 35 730 — 670 -- 75 Frankolovo . . 20034 43 17256 98 37291 41 3086 43 10784 43 6238 — 4853 18 251 Griže .... 6171 17 3822 29 9493 46 3211 84 2800 — 1200 — — — 22 Gor. Logatec 7135 18 8176 71 15311 89 3293 — 3461 32 2050 — 1410 — 79 Gradac kod Ma- karska . . 9977 44 9458 74 19436 18 2220 5728 98 1496 — 210 20 84 Gornjigrad . . 19444 60 19401 39 38845 99 11859 59 10802 43 4869 — 1110 — 104 Hinje .... 10860 04 7447 17 18207 21 2150 — 1732 04 5600 — — — 73 Horjul . . . 17621 49 16964 96 34586 45 3076 90 1858 54 11158 32 7601 41 369 Homec . . . 15273 53 14858 81 30132 34 7060 58 957 46 — — 1596 — 62 Idrija .... 19341 51 18779 58 38121 09 1070631 10295 63 8231 33 6486 84 251 Ig .... . 10408 20 11169 15 21577 35 3780 — 10425 90 608 60 4210 — 387 Izlake .... 25498 84 23116 74 48615 58 1341587 9732 79 13330 — 500 — 263 Jarenina . . . 7276 08 8842 19 16118 27 4555 — 2477 48 3622 — 900 16 200 Jesenice . . . 10958 66 15289 77 26248 43 8707 85 9069 85 3700 — 70 — 231 Jelšane . . . 8864 64 7087 85 15952 49 8450 — 3222 — 3800 — 100 — 82 Kaštel-Gomilica 6621 4198 98 10819 98 2548 98 1650 621 81 1 — 185 Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila S > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno 'II K v K v K v K V K V K V K V Kamnik . . . 68590 13 68290 82 13688oW> 18347 70 36679 96 18768 15105 59 734 Kandija . . . 91824 23 108309 90 10013443 40217 54 82225 82 23918 — 20435 36 2219 Kaštelir . . 90315 89 87713 88 178029 77 38855 — 27752 08 18284 — 14458 — 246 Kievo .... 12363 67 10438 46 22802 13 7563 09 2328 12 2328 12 636 80 206 Kočevje 2302 80 3342 32 5645 12 1704 — 541 — 2200 —- 445 — 69 Komenda . . 15630 87 14589 57 30220 44 8116 42 11527 68 2960 — 145 70 193 Kaštel .... 4575 71 10553 76 15129 47 3555 21 1330 — 4000 — — — 91 Kranj .... 146600 47 151606 88 298207 35 56618 02 23870 84 27375 02 30116 88 266 Krka .... 9869 46 8988 59 18858 05 9681 25 2978 41 920 — — — 175 Kropa .... 1984 97 1320 27 3305 24 998 17 1316 44 — — — — — Kraševo . . . 14052 53 14040 83 28093 36 4675 02 1955 45 190 — 688 57 222 Laporje . . . 4501 69 4339 52 8931 21 674 43 2810 32 905 — 300 - 83 Leskovec . . . 8297 48 7167 91 15465 39 1306 — 3702 15 2677 — 1735 — 476 Ljubljana, Ij. pos. Ljubljana, vz. 285810t 04 2881456 89 5739560 93 432818 45 578259 59 107378 19 69424 84 2783 podp. dr. . . 371078 80 386131 91 757210 71 40326 90 32820 — 49921 48 33642 37 — Ljubno . . . 20861 65 23093 42 43955 07 10614 — 5256 84 17800 — 8550 — 161 Leše . . . 5733 — 6741 — 12474 — 5668 — 792 55 300 — 25 — 33. Lanišče . . . 69953 19 69966 61 139919 80 22331 04 12316 53 30000 — 17000 — 93 Mali Prolog . 5658 98 4800 — 10458 98 926 — — — 2800 — 446 — 88, Makole . . . 23675 11 16568 80 40243 91 4147 56 13627 65 2382 — 2356 47 — Mali Lošinj . . 92416 23 89620 99 182037 22 57240 40 18447 60 36036 05 10359 — 460 Mengeš . . . 27903 33 26052 79 53956 12 10565 — 20293 97 1600 — 2378 — 498 J Moravče . . . 14532 62 12519 50 27052 12 — — — — — — — — 24l| Mirna peč . . 918 94 1287 20 2206 14 562 1252 93 — — 300 — 77! Motnik . . . 2526 82 8058 05 10584 87 1905 56 3239 94 790 — 600 — 5! Mozirje . . . 22988 — 24587 73 47575 73 6598 99 4207 05 1360 — 17000 — 160 Naklo .... 4762 01 5946 94 10708 95 3209 — 3840 — 2100 — — — 102 Omišalj . . . 16545 61 18045 14 34590 75 14798 57 5334 26 1 — 1546 94 197, Podčetrtek . . 4403 80 2990 05 7393 85 3722 — 790 — 800 — — — 78, Petrovče . . . 2378 87 2683 56 5062 43 2050 44 581 67 2000 — — — 93 Planina-Studeno 8503 21 8461 43 16964 64 781 81 5903 14 1830 720 — 218 Pločice-Konavlje 16432 18 15492 44 31924 32 7572 03 7608 20 3287 — 4667 69 118 Podbabje . . . 827 08 2438 90 3266 01 750 — 247 — 2132 63 47 08 140 Polhov gradeč . 12048 46 9589 29 21637 75 3933 87 6874 91 300 — 150 — 179 Pomjan . . . 3932 28 1807 39 5739 67 2166 61 1584 — — — 949 03 311 Postojna . . . 2522 19 2043 14 4565 33 1735 44 732 72 1200 — 210 — 138 Ponikva . . . 7153 79 7397 66 14551 45 3669 72 3917 37 950 — 784 — 104 Sp. Polskava. . 2411 20 4184 17 6595 37 1805 — 1415 59 710 — 400 95 Preddvor. . . 9564 85 9143 41 18708 26 4144 — 7072 74 2000 — 2000 — 117 Preska . . . 15918 36 13901 80 29820 16 6657 76 1834 10 4191 — 8700 — 224 Prihova . . . 5026 54 3493 82 8520 36 3091 3471 72 — — 3000 — 118 Punat .... 34293 65 37942 50 72236 15 18115 — 16884 30 6800 — 7135 — 119 Ptuj .... 29056 80 30795 82 59852 62 19051 99 1308 — 28505 97 135 — 124 Ribnica na Poh. 4874 70 5135 24 10009 94 2020 — 4300 . 800 — 2800 — 43 Radeče . . . 32268 59 27964 96 60233 55 7275 81 25991 46 1368 08 11458 94 530 Radoviča . . . 4466 12 3783 50 8249 62 3738 — 3030 — 660 — 640 133 Rajhenburg . . 4747 21 6126 45 10873 66 3001 — • 2451 79 2980 315 — 272' Radovljica . . 49235 63 49253 30 98488 93 37146 63 11419 78 28790 — 2180 — 202 Sodražica. . . 16368 76 16635 27 33005 03 11396 18 5440 60 8810 — 2860 — +4 Svečina . . . 2117 21 2110 16 4227 37 1092 93 588 31 105 1000 — 48 Selca p. Škof. . 21954 20 20261 53 42215 73 11541 — 7665 37 4240 6000 — 356 Senožeče . . 1549 67 1753 — 3302 67 607 — 951 50 800 750 367 Sevnica . . . 22252 45 29231 26 51483 71 13627 44 29067 40 1132 2175 186 — Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila J3 Q Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno '> a —i