foSt/una ou»«'J»n» * eoiovinl. Leto XVnM št* Ljubljana, sreda 30» decembra 1936 Cena t Din Upravmštvo: i-juDljana, »inafljeva uuea 5 - lelefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126 Lnseratni oddelefc: ^juDljana, Seien-ourgova ul tt - Tel 1392, 3492. eodružmca Maribor: Gosposka ulica 3t LI - Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ul. st. 2 Telefon št l9U Rakuni pn pošt CeK zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga Sislo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak (ta--m---— Naročnina znafia mesečno Dia 28.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 5, Telefon 3322, S123, 3124, S125, 812«. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. (Celje, Strossmayerjeva ulica 9tev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Džentlmenski sporazum Tako se imenuje sporazum med Italijo in Veliko Britanijo, katerega objava se v mednarodnih krogih pričakuje z največjo napetostjo. V Rimu so napovedovali njegovo objavo že pred božičnimi prazniki, sedaj pa se z gotovostjo zatrjuje, da bo znana njegova vsebina vsaj za Novo leto. Očividno so se v zadnjem hipu pojavile še kake težkoče zaradi stilizacije medsebojnih obvez. Razvoj dogodkov kaže, da je pobuda za ta sporazum prišla iz Rima. Ugledni diplomatski sotrudnik pariškega ofi-cioznega »Tempsa« Jacques Bardoux je pred nekaj dnevi celo zapisal, da je Mussolini stavil Veliki Britaniji ponudbo o nekakšnem sredozemskem »modusu vivendi« že v juliju tega leta, kmalu po ukinitvi sankcij proti Italiji. Tedaj pa v Londonu še ni naletel na pravo razumevanje, ker je bila abesin-ska afera še vse preveč sveža. Sledila je daljša pavza, ki jo je Italija skušala izrabiti za sporazum z Nemčijo, s katero sta se že v poteku afriške vojne brez formalnega dogovora medsebojno podpirali. Mussolinijev manever z Nemčijo je uspel, vendar ne v toliki meri, da bi Italija zadobila ono svobodo v svoji sredozemski akciji, kakor je to nedvomno želela, ko je silila nemško ekspanzijo proti vzhodu in na tihem odobravala Hitlerjevo protiboljševiško fronto, dasi se zanjo sama ni hotela ogreti. V svojem slovitem milanskem govoru je zato Mussolini znova sporočil angleškim diplomatom, da je slej ko prej naklonjen sporazumu z Veliko Britanijo. Anglija je bila tedaj že bolj pripravljena navezati diplomatske razgovore z Italijo, ker je to odgovarjalo njeni zunanjepolitični zamisli, da je treba za vsako ceno preprečiti razcep Evrope v dva sovražna ideološka tabora. Vendar je želela najprej razčistiti vprašanje o pomenu Sredozemlja za britanski imperij, ker je po Mussolinijevem milanskem govoru izgledalo, kakor da je sredozemski bazen življenjskega pomena samo za Italijo, dočim naj bi bil za Veliko Britanijo le nekakšna »bližnjica« do njenih dominionov in kolonij. Italijanski poslanik v Londonu. Grandi, je po Mussolinijevem nalogu uredil tudi to vprašanje v direktnem smislu z Edenom in sicer v tem smislu, da je Italija priznala »življenjske interese« v Sredozemlju tudi Veliki Britaniji. Šele po tem razčiščenju in formalnem priznanju medsebojnih pozicij so se začela dejanska pogajanja, ki so se vodila istočasno v Rimu in Londonu. Jedro pogajanj je tvorilo vprašanje o priznaju statusa quo v Sredozemlju, in sicer tako v zvezi z abesinsko kakor s špansko afero, torej v zapadnem in vzhodnem Sredozemlju. Velika Britanija je zahtevala od Italije ne samo formalno priznanje sedanjega stanja, temveč tudi jamstva, da bo to stanje spoštovala tudi v bodoče. Italija je to zahtevo odbila z izgovorom, da takih obvez ne more pr e\ -eti, ker ne more jamčiti za zadržanje tretjih držav, ki imajo v Sredozemlju tudi svoje interese. Okrog te točke so se očividno vila pogajanja tako dolgo; kako je bila končno rešena, se bo videlo šele, ko bo sporazum objavljen. Kolikor se da po dosedanjih informacijah presoditi, ne bo novi sporazum vsebinsko pomenil nič novega, vendar bi bilo zmotno podcenjevati njegovo vrednost ob upoštevanju okoliščin, v katerih so se pogajanja zanj vodila. Nasprotno, italijansko-angleški »gentle-mens agreement« zasluži največjo pozornost, ker se ne da utajiti, da bo realni čut italijanskih in angleških diplomatov nedvomno ugodno vplival tudi na potek vseh ostalih, za sedaj še vedno visečih pogajanj o mnogih evropskih problemih, posebno pa na potek pogajanj glede nevmešavanja v španske zadeve, ki stoje trenutno v ospredju evropskega političnega in diplomatskega dogajanja. In že samo v tem bi bila njegova velika realna vrednost Prvi sad se je tudi že pokazal, ker je Italija popustila v vprašanju Balearov, od koder je odpoklicaia svojega poveljnika Rossija in italijansko posadko ter s tem dejansko dokazala svojo pripravljenost, da hoče spoštovati sedanje teritorialno stanje v zapadnem Sredozemlju, s tem pa tudi francosko in angleško kolonialno pot. ki vodi v bližini tega španskega otočja. Gentlemens agreement« odpira na ta način v španski aferi vrata za nove sporazume, v prvi vrsti za sporazum s Francijo, a ne nazadnje tudi z Nemčijo. ki velja sedaj za glavnega španskega protagonista. V tem smislu sprejemajo italijansko-angleški sporazum v vseh prestolnicah evropskih velesil in morda smemo prav zaradi tega pričakovati. da bo zares nekaj doprinesel k omiljen ju splošne napetosti, ki se je prav zadnje tedne tako močno stopnjevala. Ko se to enkrat zgodi, bo brez LONDON IN PARIZ V AKCIJI Nove pobude za hitro rešitev španske krize - Odmevi francosko- Jovalne ponudbe Pariz, 29. decembra, b. Francoski, angleški, nemški in italijanski diplomati so letošnje božične praznike praznovali le v navideznem zatišju. Zaupna poročila izza kulis diplomatskih posvetov so prav te dni pričala o izredni diplomatski razgibanosti, ki se je sukala v glavnem samo okoli — Španije, tega trenutno najbolj perečega evropskega vprašanja. Francoska in angleška vlada sta tik pred božičem podvzeH nove korake za zagotovitev striktnega izvajanja politike nevmešavanja. V tem smislu »ta predložili vladam v Berlinu, Rimu, Lizboni ln Moskvi posebno noto* k| jo v informiranih političnih Krogih smatrajo za rezultat skrbnih pogajanj francoskega poslanika v Londonu Corblna s Fo-reign officeom. Pobudo za to novo manifestacijo francosko-angleške solidarnosti v španski zadevi je dalo francosko sporočilo angleškemu zunanjemu ministrstvu, da bo Francija še nadalje izpolnjevala sporazum o nevmešavanju le pod pogojem, ako nudi jo vse ostale države primerne garancije za njegovo dejansko izvajanje Istočasno je Pariz sporočil Londonu načrte vseh zakonskih in upravnih ukrepov, ki jih je Francija pripravljena izdati glede ustavitve pošiljanja vojnega materiala, prostovoljcev in finančne pomoči v Španijo, ako se istočasno tudi vse druge prizadete sile obvežejo storiti isto. Likvidacija vojne v dveh fazah Na tej osnovi sta se Landon hi Pariz tik pred božičem sporazumela za novo akcijo v prilog omiljenja španske zadeve Svoj sporazumi sta v obliki novega apela sporoiila vsem prizadetim silam, ki proučujejo sedaj te nove francosko-angleške pobude. V njih se Francija in Anglija zavzemata za postopno likvidacijo španske zadeve kot mednarodnega vprašanja v dveh fazah: najprej naj bi se v«e zainte-sirane države obvezale, da v dogovorjenem trenutku izdajo vse potrebne ukrepe za ustavitev nadaljnjega pošiljanja vojnega materiala, prostovoljcev in kakršnekoli pomoči obema sprtima strankama; v drugi fazi naj bi se uveljavil predlog francoskega zunanjega ministra Delbosa o posredovalni akciji, katere končni namen naj bi bila sklenitev premirja' v katerem l« se pojavile nove pobude za definltivno likvidacijo španske zadeve, kar bi predstavljalo istočasno tudi najprimernejšo rešitev ta zavarovanje vseh prizadetih prestižev. Zz dobro informiranih krogov se nadalje doznava, da polagata London in Pariz v svoji najnovejši pobudi glavni poudarek na zadovoljivo ureditev vprašanja prostovoljcev, kar je tudi povsem ranljivo, ker bi nadaljnje odpošiljanje prostovoljcev v sedanjem ali morda celo povečanem obsegu nujno dovečflo do mednarodne intervencije in s tem do ostrega mednarodnega konflikta, prizadetih držav . Priprave za splošen sporazum V to zvezo spravljajo v tukajšnjih političnih krogih vso najnovejšo francosko tn angleško diplomatsko aktivnost, po sebno pa znane razgovore nemškega pariškega poslanika grofa Welczedka s francoskim zunanjim ministrom Delbosom, ki so se vršili na sveti večer, ter arvdienco nemškega londonskega poslanika Ribben-tropa — tik pred njegovim božičnim odhodom v Berlin — pri angleškem zunanjem ministru Edemi. Namen obeh razgovorov je bil, pripraviti teren za splošen sporazum z Nemčijo' ne samo glede Španije, temveč tudi v vseh ostalih visečih evropskih vprašanjih. Pisanje nemškega časopisja dokazuje, da je ta iniciativa francoskega in angleškega zunanjega ministra zbudila v Nemčiji splošno pozornost, tako da je celo običajna polemika zaradi španske zadeve stopila močno v ozadje. ledro: ustavitev oboroževanji O francosko-angleških načrtih glede splošnega sporazuma z Nemčijo se je do sedaj moglo le toliko izvedeti, da je njegovo jedro predlog o ustavitvi oboroževanja. Francija je želela ta predlog navezati na sedanjo debato o Španiji, Anglija pa je J-V izu svetovala separatna pogajanja o prvem in drugem vprašanju. Vendar pa je tudi Foreign office dal preko svojega oficioznega organa »Times« že razumeti da želi doseči z Nemčijo popoln politični sporazum, ki naj b: mu sledilo tudi gospodarsko in finančno sodelovanje, seveda pod pogoji, ki so jih teda, oficiozne »Ti- dvoma ugladil pot tudi za marsikatero drugo koristno stvar v mednarodnem dogaianju, pa zato ni izključeno, da ho kljub svoji navidezni nežno tnosti igral za bližnjo bodočnost še veliko vlogo. m ki mes« izre&no zabeležile, ko so med dru-gim opozorile na nesmiselnost nemške vo- | jaške ln diplomatske protikormmistiene akcije. Temu angleškemu stališču se Je sedaj pridružil tudi Pariz, ki pristaja na ločena pogajanja glede Španije in spet ločena glede splošnega sporazuma' dočim je še pred kratkim postavljal splošni sporazum v ospredje kot pogoj za likvidacijo španske zadeve. Da je temni res tako, dokazuje med drugim okolnost. da je Francija skupno z Anglijo predložila Berlinu že navedeno noto, še preden sta se Delbos in grof Welczeck sestala, da se pogovorita o pogojih splošnega, sporazuma. Italijansko sodelovanje in „streska fronta" Na Quai d*Orsayu domnevajo sicer, da pred novim letom ni pričakovati nemškega in italijanskega odgovora na najnovejšo framcosko-angleško pobudo glede Španije. Odgovor nemške vlade se pričakuje šele okoli srede prihodnjega meseca, kakor se da to razbrati iz pisanja nemškega časopisja, ki posveča diplomatskim naporom Londona in Pariza veliko pozornost. Ker je Moskva na francoske in angleške predloge že pristala, je situacija s tem zelo olajšana. Najnovejše informacije iz Rima potrjujejo tudi italijansko pripravljenost za sodelovanje, in sicer ne samo pri urejevanju španske zadeve, temveč tudi pri reševanju ostalih evropskih vprašanj ,ker se Italija po sklenitvi »gent-lemenu s agreementa« z Veliko Britanijo ne želi več odtegovati od ostalih evropskih problemov, za katere se v zadnjem času zaradi abesinske afere formalno ni zanimala, dasi jih je ves čas zelo pozorno zasledovala. Ako bo italijansko-angleški sredozemski sporazum v kratkem razširjen še na Francijo, kakor se to splošno sodi, potem utegne postati italijansko sodelovanje še bolj konkretno. Poudariti pa je treba, da smatrajo v Parizu vsa ugibanja o možnosti oer:^ vanja takozvane »streške fronte« za sedaj še za preuranje-na. Gficiozni »Temps« piše v tej zvezi na uvodnem mestu: Duh sprave in sporazuma Konec italijansko-britamske napetosti in obnovitev francosko-italijanskega prija teljstva, ki jo smemo upravičeno pričakovati po definittvni likvidaciji teZkoč, ki so ostale zaradi afoestnske krize, sta že sama po sebi dva tako važna dogodka, da bi bilo napačno pretiravati njih več ali manj neposredne posledice na področju evropske politike. Mislimo tudi, da bi bilo zmotno misliti na skorajšnjo obnovitev jd-streske fronte« v obliki, kakor smo Jo poznali pred abesinsko kampanjo. Prav tako ni pričakovati ohladitve v odtoosajlh med Rimom in Berlinom, ker je znano1 da je sporazum Ciano-N eairath pustil Rimu popolno svobodo akcije. Ni pa napačno, ako rečemo, da bo po sporazumu med Rimom in Londonom izvajal Rim svoj sporazum % Berlinom v duhu večje spravljivo«** in sporazumevanja, kakor se je to dogajalo do sedaj. Ta značilni demanti francoskega ofici-oznega organa si v pariških diplomatskih krogih tolmačijo tako, dia ni trenutno niti v namenu Pariza, niti v namerni Londona' da bi se zbližanje z Italijo izpremenilo v kakršnokoli »fronto« ali >blok«, ker bi to odbilo Nemčijo, kar bi v sedanjem mednarodnem položaju še bolj zaostrilo splošno mednarodno napetost, do katere je kakor znano, v veliki meri prišlo prav zaradi nemških poizkusov razcepa Evrope in sveta v dva sovražna tabora . Prva pomoč Nemčiji London* 29. decembra, b. Te ctai je bila ustanoifljena tu družba »Compensation Bro kers Ltd«, katere glavni namen naj bi bilo zalaganje Nemčije s surovinami. Finančni urednik lista »Observer« ugotavlja v tej zvezi, da je pomen ustanovitve te nove angleške družbe v tem, da priskočijo angleški industrijci na pomoč nemškim, v kolikor bi Sami ne mogli izvršiti naročil, ki bi jih prejeli te dominionov. Izvršitev tega presežka naročil naj bi odslej posredovala družba »Compens at i on Brokersc ki bi oddajala ta naročila nemškim lndustrijcem. Družba bo seveda v najožjem stiku z britansko industrijo in bo Skrbno pazila, da ne bi ta nemški pomožni izvoz škodoval angleški Industrij; in trgovini. (išče. V pariških krog* sodijo, da hoče Nemčija e tako zavlačeBerliner BOreen-zeitung«, ki ima tesne zveze tudi i zunanjim ministrstvom. List pravi: Nemčiji ni na tem, da bi si v Španiji ustvarila kakšno operacijsko področje ali izhodno točko za kakšne vojaške akcije in radi pošiljanja »prostovoljcev« ▼ Španijo, ali kolonije. Španski problem Ima za Nemčijo čisto drugo plat in ta je botjševiSka. Boljševiška nevarnost zmerom povzroča Nemčiji skrbi. Nemčija se mora zanimati za vse dogodke v vseh krajiih, v katerih se pokaže, da so na delu &ile. ki hočejo ustanoviti — kakor n. pr. sedaj v zapadni Evropi — komunistično centralo, v kateri hI se zbrali vsi komunistični elementi skupno z močno nemško emigracijo. Španija bi v takem primeru postala važna operacijska baza proti narodno-socialistični Nemčiji. Nemčija in Italija ne moreta dovoliti, da bi boljševiški polip iz Španije segal po sosednih državah. Zaradi popuščanji in mestoma tudi aktivnega sodelovanja je Francija v mnocrem odgovorna zn sedanje stanje v Španiji. Mednarodna brigada in Thiilman-nov bataljon nista mosrla kar b zraka pasti v Španijo res pa je. da sta nemoteno potovala nreko fmneoskega 07,"mlin ("V je treba v rpcm>j reši'! španski problem, hn treba pReieh-spost« kj velja za organ kancelarja dr. Schuschnigga, prinaša dopis svojega rimskega dopisnika o »povratku Italije k evropskemu sodelovanju«, v katerem poudarja med drugimi: Italijansko-angleški »gemtlemen's agree-cnent« pomeni pcrvratek Italije k evropskemu sodelovanju. Zbližanje Italije z zapadnjmi velesilami mora seveda nujno imeti za posledico tudi italijansko zbližanje s srednjeevropskimi državami. Sporazum z Beogradom kot enako interesjranrm partnerjem na Jadranu bo 6eveda pomenil zbliža nje tudi z ostalima dvema članoma Male antante, predvsem pa s Češkoslovaško. Po vsem tem lahko e3c'epamo, da bo v tej naj novejši fazj italijanske sredozemske in jadranske politike duh rimskjh protokolov spet oživljen. čangkajškovo ostavko je vlada odklonila Kitajski Napoleon je zopet prevzel posle predsednika vlade in generalisima London, 29. decembra, br. Kakor poročajo iz Nankringa, je maršal Čangkajšek podal ostavko kot ministrski predsednik in kot ki»tajsk: generalisjmus. vlada pa je njegovo ostavko soglasno od k Ion, jI a in ga prosila, naj ostane na svojem mestu. Ko so v javnosti zvedeli, da namerava čangkajšek odstopiti, se je zbrala pred njegovim stanovanjem in v sosedinih ulicah ogromna množica. kj mu je prirejala vel ke manifestacije. Osrednja izvršilni odbor poroča, da je maršali zopet prevzel funkcije predsednika vlade in vrhovnega poveljaniika. Še le sedaj se je zvedelo, da je bil v ujetništvu ranjen jn je izgubil mnogo krvi. zaradi česar je oslabel. V spopadu z upornilki ga je nekdo sumil z bodalom v hrbet pozneje pa je skušal .pobegnifcj .iz ujetništva in je pri tem | nevarno padel. Tudi hrana v ujetništvu je bila zelo pomanjkljiva, zaradi česar je hudo shujšaj. Čangkajšek namerava zato za nekaj časa od tj v neko inozemsko kopališče, da si opomore. Za 12. marec je sklicana plenarna seja osrednjega izvršnega odbora, najvišje kitajske ustanove. Pr, tej pritoki bodo prouči'! j ves notranji in zunanji polit čni in gospodarski položaj K-la/jske ter doloo:li podrobne smernice bodoče kitajske politike. čangsueliang bo izročen vojaškemu sodišču Polit onj svet Kuomintanga je sklenil, \z-roč't; maršala Čangsuelianga vojaškemu so- diišču. S španskih bojišč Republikanske čete postajajo z vsakim dnem aktivnejše Madrid, 29. decembra. AA. V odseku Gua-darrame so madridske čete zavzele vas Sealieo in utrdile več manj važnih postojank. Včeraj na vse zgodaj so v odseku Te-ruelu štiri kolone republikanskih čet vzjic gosti megli nadaljevale prodiranje in zavzele več postojank. Nacionalisti so jih zaman skušali ustaviti s strojniškim ognjem. Danes so republikanske čete zavzele kraja Villado in Cono, ki popolnoma obvladata pokopališče v Teruelu, in vas Erseo de Albarazin. Na južnem bojišču so v odseku Juanu nova, ojačenja pripomogla k zavzetju več postojank, ki smo jih bili opustili v zadnjih bojih. Odbor za madridsko obrambo je objavil opoldne naslednji komunike: V odseku Useri je sovražnik izvršil davi več napadov na važno postojanko Elba-suero. ki so jo pred kratkim zavzele republikanske čete. Napad je ustavil hud strojniški ogenj. V ostalih odsekih madridske fronte ni bilo pomembnejših operacij. Na aragonskcm bojišču se nadaljuje prodiranje naših čet. Republikanske čete so vavze!p mestno pokopališče v Albarasinu in hrib Mansueto. Na asturskem bojišču so nacionalistične čete ponovno skušale zavzeti Olivarez. a se jim ni posrečilo. Republikanske čete so izvršile 'hind protinapad na fronti okoli Cor-dnbe in so zavzele postojanke, kjer se je bilo sovražniku posrečilo utrditi, ker jih je zavzel z nepričakovanim napadom. V tem odseku smo ugotovili mnogo kontingentov nemških prostovoljcev. Iz nacionalističnega tabora Salamanca, 29. decembra w. Kakor poroča vojno poročilo vrhovnega poveljnika v Salamanci, se v Andaluziji na južni fronti pri Cordobi nadaljujejo uspešne operacije nacionalističnih čet, ki so v zadnjih dneh napredovale za 60 km. V provinci Malage so nacionalisti odbili napade rdečih čet na neko manjšo vas. Napadalci so pustili na bojišču 50 mrtvih. Tudi severna vojska uspešno nadaljuje svoje operacije na fronti pri Teruelu. Rdeče čete so napadle z ruskimi tanki. Nacionalisti »o zaplenili pet tankov, odbili sovražnika ter ujeli mnogo nasprotnikov inozemske narodnosti, ki so izjavili, da je njihov bataljon doslej izgubil 300 mož. Ameriška letala za madridsko vlado London, 29. decembra, br. V tukajšnjih vladnih krogih je zbudilo silno pozornost poročilo, da je ameriška vlada dovolila izvoz letal za madridsko vlado. Po uradnem poročilu vlade Zedinjenih dTŽav je ameriška tvrdka Curtege dobila dovoljenje, da sm« izvoziti v Španijo za madridsko vlado letala in letalske motorje v sl^ipni vrednosti 2.75 milijona dolarjev. Ameriška vlada izjavlja, da tega dovoljenja ni mogla odkloniti. ker se zakon o nevtralnosti Amerike tiče samo sporov, pri katerih gTe za vojno med dvema državama, dočim gre v Španiji le za državljansko vojno in ni nobenega razloga. da ne bi Amerika podprla zakonito špansko vlado. V angleških in francoskih krogith smatrajo, da je bilo to dovoljenje v sedanjem trenutku, ko si Francija in Anglija na vse načine prizadevata doseči nevtra-lizacijo španskih docrodkov. zelo neprimerno. V poučenih krogih zatrjujejo, da bosta Francija in Anglija intervenirali v Wnshing-tonu in skušali doseči preklic tega dovoljenja. Francov denar Pariz, 29. decembra, br. Vlada genera'a Franca je danes cbjavla odlok, po katerem je na španskem ozemlju, ki je pod njeno oblastjo, veljaven samo oni španski denar, ki je žigosan v sm slu svoječ-asno izdanega odloka. Francova vlada od danes naprej ne prj.znava več za plačilno sredsitvo bankovcev španske Narodne banke, ki niso žigosani. Uvoz nežigosaniih bankovcev v Španijo se bo smatrati za thot.aipst.vo. V bodoče tudi na meji ne bo več mogoče izve-st naknadnega žigosanja. Tudi angleški konzul zapusti Madrid London. 29. decembra, br. Angleško poslaništvo se je že včeraj preselilo iz Madrida v Valencijo, danes pa je dobil enak nalog tudi angleškd generalni konzul v Madridu. Angleška vlada utemeljuje ta ukrep s potrebo, da ostanejo dplomatskj predstavnik.) v neposrednem st ku s špansko vla-dio, ki ima sedaj svoj sedež v Valenciji. Na drugi stremi hoče angleška vlada s tem prisiliti angleške državljane, di čim prej zapuste Maidirjd im se ne *zp0Kitavljajo po nepotrebnem nevarnostni državljanske vojne. Razen tega so tudi s prehrano v Madridu večje težave kakor v VailenciH. Italijanski prostovoljci zapuščajo Baleare Rim, 29. decembra, o. Evakuacija jtaili-jensk h prostovoljcev z Bdlearskjh Otokov se je že pričela. Protestne stavke v Parizu Pariz, 29. decembra, br. Zivjildci delavci v Parjzu, nad 15.000 po številu, so dopoldne priredili triurno protestno stavko zaradi zavlačevan-a zakona o obveznem razsodišču v delavskih sporih ter v podkrepitev svoji h zahtev po novi ureditvi delovnih pogojev. Pridružiti so se jim nameravali tudi nameščenci mestnih podjetij, kar pa je vlada s svojo intervencijo preprečila, da ne bi nastal zastoj v prometu ter da mesto ne bj ootalo brez električnega toka. plina in vode. Upokojitev šefa bolgarskega gen. štaba Sofija, 29. decembra, t. Načelnika glavnega generalnega štaba, generala Todorja Georgijeva, ki je bil upokojen, je včeraj kralj sprejel v avdienci m ga odlikoval z redom za vojaške zasluge I. stopnje. Nov uspeh Ilirije Beograd, 29. decembra, d. Po svojih lepih uspehih v Vršcu je table teniška ekipa Ilirije odpotovala v Beograd, kjer je nastopila v Češkoslovaškem domu proti ekipi beograjskega Češkoslovaškega kluba. Kljub skromni reklami se je zbralo mnogo gledalcev, ki so navdušeno sledili lepim igram. Ilirija je bila napram svojemu nasprotniku v vseh igrah v premoči, čeprav so Beograjčani nudili dokaj trd odpor. Ilirija je zmagala s 5 : 0. Posamezni rezultati »o bili: Lazar : Pe-terfy 2 : 0, Nagy : Stremecky 2 : 0, Wels-bacher : Vizek 2 : 0, Nagy : Peterfy 2 : 1 in Lazar : Vizek 2:1, skupno torej 5 : 0 v korist Ilirije. Nameravano gostovanje Ilirije v Rumuniji je moralo zaradi tehničnih zaprek od* pasti. Ilirija je čakala en dan v Beogradu na končnoveljavni odgovor, ki pa ni prispel. zaradi česar so Uirijani odpotovali domov. Beležke Na čigav naslov f Sinočnja »Samouprava« objavlja beležko. v kateri pravi: »V listih neke sorodne to prijateljske države se od časa do časa o razmerah v naši državi pojavljajo članki, ki so po tonu in tendenci deplasirani in pomenijo neokusno vmešavanje v notranje zadeve naše države. To netaktno postopanje tiska v prijateljski državi je tembolj neugodno, ker se v naši javnosti v malone dvajset letih ni pripetil niti en primer, da bi dajali pobude ali nasvete tej ali oni prijateljski vladi, ali da bi hoteli igrati nekako arbitražno vlogo v čisto notranjih zadevah naših prijateljev in sosedov. Naši prijatelji ne sunejo pozabiti, da je takšno njihovo postopanje neprijetno tako naši opoziciji kakor tudi vladi, ker pač nikomur ne moremo dovoliti, da bi se vmešaval v naše notranje zadeve, kjer smo mi suvereni prav tako, kakor vsi drugi narodi v svojem območju. Lahko bi prišlo do tega, da bi tudi mi odgovorili v enaki men, kar pa ne bi bilo niti dobro niti koristno, marveč bi samo škodilo interesom obeh strani« »Samouprava« ne pove, na koga je naslovljen njen ukor, vendar pa je adresat tudi brez tega jasno razviden. Sprememba v banskem svetu Ker je bil metliški srez zaradi ustanovitve škofjeloškega sreza ukinjen, je bil z odlokom notranjega ministra razrešen dosedanji zastopnik metliškega sreza v banskem svetu g. Jože Nemanič. Obenem je bil za novega člana banskega sveta imenovan g. Lovro Planina, posestnik in trgovec v Škofji Loki. Zastopal bo v banskem svetu novi škofjeloški srez. Nadškof Šaric in dr. Maček Sarajevski katoličani so slovesno proslavili rojstni dan sarajevskega nadškofa dr. Ivana Sariča. Svečanosti so bile zaključene z banketom, ki ga je zvečer priredil g. nadškof in ki so se ga udeležili zastopniki vseh hrvatskih društev v Sarajevu in okolici. Navzoč je bil tudi nar. posl dr. Ju-raj Šutej, ki je nazdravil nadškofu dr. Sa-riču v imenu dr. Mačka Nadškof se je zahvalil njemu in drugim govornikom, nakar je bila z velikim navdušenjem sprejeta pozdravna brzojavka dr. Mačku. Pritožbe rejcev malih živali »Rejec malih živali«, glasno društev istega imena, objavlja v svoji zadnji številki uvodnik »Za cilji«. Uvodnik podaja pregled dela te agilne organizacije naših malih ljudi in tarna, da je naletela organizacija na mnogo ovir ravno tam, kjer jih je najmanj pričakovala. »CJlavna ost nasprotstev — pravi list med drugim — je bila seveda naperjena na vodstvo pokreta, ki je bilo izpostavljeno vsem mogočim človeškim šikanam od zlonamernega blatenja po časopisju do najpodlejših denunciacij pri vseh stopnjah oblasti' vse do Beograda. Višek vsega nasprotja pa je izzvenel v obrekovanju, da širi naša rejska organizacija komunizem. Kdor seje veter, žanje vihar!« Pretep na zboraškem shodu Kakor smo v »Jutru« že poročali, jc sre-sko načelstvo v Kraljevem kaznovalo več oseb, ker so razbili shod Dimitrija Ljotiča, voditelja stranke Zbor. Preteklo nedeljo je prišel Ljotič drugič v Kraljevo, pripeljal pa je s seboj precej svojih pristašev iz okol:ce, da mu ne bi bil shod vnovič razbit. Tudi to pot se je zbralo precej pristašev združene opozicije, ki pa so Ljoti-čev govor še dokaj mirno poslušali, ker jim je bilo obljubljeno, da bo za njim dobil besedo njihov govornik Vladimir Radiče-vič. To sc je res zgodilo, toda Radičevič je s svojim govorom tako razkačii Ijoti-čevce, da so navalili nanj s stoli in ga pregnali z govorniškega odra. Nastal je zopet pretep, da je morala intervenirati policija, ki je pristaše združene opozicije odstranila iz dvorane, nakar sc je shod nadaljeval in končal. Po shodu so Ijotičevci odšli v sprevodu na kolodvor. S shoda potisnjeni pristaši združene opozicije so jih na ulici počakali in jih začeli obmetavati s kamenjem. Zopet je morala nastopiti policija, da je demonstrante razgnala. Intermeco s skupščine Matice Hrvatske Matica Hrvatska je imela v nedeljo svojo glavno skupščino, ki je potekla v enem delu zelo živahno in to zaradi razmeroma malenkostne zadeve. Matica je namreč prevzela premoženje Hrvatskega profesorskega društva, ko se je b'lo društvo razšlo, in je obenem prevzela obvezo, da bo še dalje izdajala srednješolski list »Ornla-dino«. Na občnem zboru je ustanovni član Matice g. Stjepan Kranjčevič ostro nastopil proti pisanju tega lista, češ da ni v skladu z ideologijo hrvatskega kmečkega pokreta. Citiral je v dokaz svoje trditve dva članka, od katerih prvi razpravlja splošno o kmečkem problemu, drugi pa o Zrinjskih in Frankopanih Kranjčevič je nato začel čitati še iz neke študije dr. Ante Radiča, Iz katere naj b« bilo razvidno, da so nazori, kakršne razvija »Omladina« nasprotni radičevskim pogledom. Mnogi udeležniki so začeli protestirati proti Kranjčevičevim Izvajanjem, Č^S da ne spadajo na občni zbor. Ker je Kranjčevič le še nadaljeval, so mu začeli od vseh strani vpadati v besedo z medklici, pri čemer so ostro nastopili proti njemu tudi ugledni člani bivše HSS. Beseda je dala besedo in naposled so padali proti Kranj-čeviču tudi klici, da razvija komun:stične nazore, pa da je v najtežjih političnih časih denunciral. Kranjčevič je ostro odgovarjal, pa se je polemika še nekaj časa nadaljevala, dokler je naposled ni prekin;l skoro soglasno sprejeti predlog za konec debate. Nov konflikt med Berlinom in Vatikanom Na sveti večer so radijske postaje skoro po vsej Evropi prenašale božični govor papeža Pija XI. Kakor je to običaj, »o bile one države, ki imajo z Vatikanom red-j ne diplomatske odnošaje, že poprej ob-' veščene o vsebini govora. V govoru je bi- Driavni bednostni fond, centralizem, ustava in »Slovenec" V nede/Ijsfcd »evilkn smo zab«Jež#i izjavo m-injstea DnagiAe Cvetkoviča na sej, beograjskega odbora za zimsko pomoč, da pripravlja vlada posebno uredbo o fondu ta zrmsko pomoč jn da bo v zvezi s to akcijo določila 20 milijonov dinarjev m gradnjo delavskih atanomnj v Beogradu. Beograjski Listi ob javil ja jo sedaj daljšo rzjavo ministra Cvetkoviča, kako si zamišlja novi fond. G. minister je med drugim napovedal. da namerava fond organizirat v okviru beograjskega odbora za zimsko pomoč, kj mu stoji na če!« Nj. Vis. kneginja Olga. Vse dosedanje delo v tem pravcu je preveč razcepljeno fn kljub najboljši volji sotrudbkov ne rodri zadovoljivih sadov. Zato vid mo prj vseh teh human/tanvh akcijah zlasti v velikih mestih še vedno po ulicah mnogo nepreskrbljenih, g'adn:h in slabo oblečenih otiok, ki pros jo miloščšnP-Odpomoč je možna le s centrali zirano državno akcijo. Nameravana uredbi bo predpisala, da mora vsak. kdor v mš; državi opravlja kak posel aH na k s kršen kol i način kai zasluži, prispevati za srom.ašne in brezposelne svoj enodnevn: zaslužek- Prvo polovico bo treba plačatii 1. jul ja, drugo polov-oo 1. januarja vsakega leta. S centralizacijo te akcije bo doseženo, da bo p-moč en-4:-9 za vse pokrajine države. Fond bo upravljati odbor, v katerem bodo imeli svoie ra^tmrpnikp tir d> mrtister socialne politike. Državna h oo-tftkarna banka n ve?'* me»ta iz v*e države. Proračun ari o je, da b; sc zbralo vsako leto okrog 50 mtil jonov denarjev. G. minister je zaklju?«: svoja izvajanja z izrazom prepričanja, da po ustanovitvi novega fonda ne bo ▼ JngOslaT^ nobenega človeka, fai bi gladovaJ dm is bj "vsaj za Brniški čas ne bdi preskrbljen, O nameravani ustanoviti^ novega fonda piše 'budi včerajšnji »Slovenec«. Njegovo stailršče je odkloniflno. Sklicuje »e na to, d«, »nuno v SI o verni j,, že svoj bednosbrai fond,, a zla sili tudi na to, da bn tak centraStetični fond, kakršen je zam ffjen. ne mogel uživati zaupanja prebivalstva. S »Slovencevmi« dajva jan} se v celrtri rfnj-njaimo. Vsi p- m-sk(k}i, kii smo jdh svoje6asno navedln protd nameravan ustanovitvi državnega cestnega fonda, veljajo v pokv meri tudi m namera^-ani državnri bedmostrof fond ali -kakor naj bi se »e imenoval. Ker se je sedanji tcžju. posebno pri m-s v Sloveniji, že ponovno jasno in od'očno izrekal protti centralizmu, smo prepričani, da državn bednostni fond v sedaj napovedan.; oMiki ne bo ustvarjen. Zavrnili pa bi radi: ob tej prflNt: prav n» kratko še »S'overo5evo« trditev, da temelji centralnem na sedaj veljavrc ustavi. To ni res in gospodje pni »Slovencu« to tud: dobro vedo. pa so vede -jm brste za-rvsail^ napačno trditev, da bi se za vsak primer oprali odcKJvornrtsit*, Res je namireč to, da se ('►i v okviru sedanje ustave zvesti najširši« d.-^cent^aPzacija, ikri b-; se prav reč ne ras-Pko^-ala od one »avtonomije«, o kateri so v »S\oveneevem« talwru toHko phafl;: in go-vortiAi. dokler so b ld v opoziciji in niso imeli mo7nrsstii. da jo izvedejo. Sedaj to mož-Ti.rw.-t majo in ustava jih pri tem prav rrif ne ov-i.na. nvrve" jim nud; celo zelo p*r-kladno osnovo. Zr.to naj se na ustavo r.e zgovarjajo. „Iz slovenske znesle v ali ^Špekulacija na neinlormir^most srbske favnesti" Glavno glasilo JRZ, beograjska »Samouprava«, objavlja članke o nekdanjih in sedanjih strankah v državi. V eni zadnjih številk razpravlja o razmerah v Sloveniji in jih slika na način, ki je daleč od zgodovinske resnice. Pisec začenja nekje v pra-slovanski davnini, nato pa brez vsakega prehoda smelo preskoči v polpretekli čas ter označuje vse slovenske naprednjake kot sluge in podpornike nemštva. pristaše nasprotnega tabora pa kot domoljube, ki so prvi začeli gojiti slovenstvo in narodno samozavest. V »Samoupravi« sicer glede slovenskih razmer dan na dan čitamo razne potvorbe resnice, ker njih pisci pravilno računajo, da v srbski javnosti ni toliko razširjeno poznanje slovenske prošlosti, Ja bi jih kdo prijel. Ker se mu torej ni treba bati, da bi ga srbski čitatelji postavili na laž, pisec n. pr. smelo podtakne začetek razvoja slovenskega zadružništva predhodnikom bivše SLS. Nič ga ne moti dejstvo, da je resnica ravno nasprotna in da so baš naprednjaki prinesli na naša tla zadružno misel ter ustanavljali prve zadruge. Enako »resnicoljubno« 10 tudi druge trditve famoznega pisca. V sredo nekdanje predvojne borbe med liberalci in klerikalci je postavil dr. Žerjava in dr. Kramerja, češ da sta tudi ona dva kot antiklerikalna zaveznika Nemcev pomagala vzdrževati protinarodni režim na nekdanjem Kranjskem. Ne glede na to, da mora objektivna sedba o onih časih priznati liberalcem, da so bili neprimerno boljši od klerikalcev glede narodne stvari, je pri nas splošno znano, da sta bila dr. Žerjav in dr. Kramer takrat še dijaka, ki sta vodila narodno radikalno strujo in organizirala slovensko napredno dijaštvo v novem narodnem duhu. In tako gre dalje. Iz nekdanje Katoliške stranke pričara pisec čitatelju pred oči bivšo SLS kot nacionalno stranko, katere delovanje je imelo edini namen, zbližati Slovence z ostalimi Jugoslovend. Dr šušter-šič, znani mogočni voditelj takratne klerikalne stranke, je po trditvi »Samoupravi-nega« pisca »kraljevi namestnik«, čeprav o tem pri nas ni nikomur nič znanega. Zdi se, kakor da se pisec članka norčuje iz vse naše javnosti, ko piše, da so pod »kraljevim namestnikom« Sušteršičem Slovenci postali gospodje na svojih tleh. Kakor je piscc s potvorbo resnice dr. Žerjavu in dr. Kramerju prilepil v dobi. ko sta v resnici bila še študenta, vlogo, ki jo nikoli nista igrala, tako ju je na drugi strani popolnoma zamolčal v dobi ko sta res že vplivno posegala v politično dogajanje. Pri razpravljanju o majniški deklaraciji leta 1917. namreč popolnoma zamolči njuni imeni, čeprav je zgodovinska resnica, da sta bila ravno ona dva glavna motorja za ono historično izjavo. Ako bi bilo po njunem, bi majniška deklaracija ne imela madeža znanega habsburškega okvira, ki ga je takratne SLS na vsak način hotela imeti, da se zavaruje na vse strani. Zato je več ko smešna trditev »Samouprave«, da so voditelji takratne SLS pridobivali za misel samostojne jugoslovenske države hrvatske in srbske stranke. Če je bilo treba koga pridobivati, je bila to takratna SLS, ki se je končno morala vdati pritisku slovenske javnosti. Bila je prisiljena k jugoslovenski orientaciji, da pa bi bila kdaj glavna ali celo izključna no-siteljica te misli, tega člankarju »Samouprave« menda ne bo nihče vtrjel. Prijateljsko svetujemo »Samoupravi«, ki hoče kot službeno glasilo vladajoče stranke vendar biti seriozen list, naj bo malo bolj previdna m kritična pri obravnavi slovenskih razmer v sedanjosti in prošlosti. Uredba o minimalnih mezdah Beograd, 29. decembra. A A. Danes ob 10. do H. se je vršila p0'1 predf;ed'::lv<>m nančnega ministra Dušana I.etice seja gospodarsko finančnega odbora ministrov-Razpravljali so o predlogu uredbe o niini-maViih delavskih mezdah. Prihodiva seja bo jutri. Na njej bodo nadaljevali razpravo o tej uredbi. Spor v zagrebški zbornici za TOI Včeraj je bila plenarna seja Zbornica za trgovino in industrijo v Zagrebu, kjer je prišlo do spora in je bila seja prekinjena zaradi eksodusa industrijoev. Občni zvor se je pričel ob pol 11. pod vodstvom predsednika zbornice dr. Krasnika, ki je v slojem poročilu med drugim sporočil, da je bil za predsnlnika zborničnega industrijskega odseka izvoljen znani induatrijec Mi'an Prpič, ker je dosedanji predsednik Leonardo GriviMč podal ostavko. Sledila je razprava o proračunu zbornice, ki predvideva 3'200.000 Din izdatkov. Ob prisotnosti 41 članov zbornice je bil proračun sjprejet s 25 glasovi. Naknadno je nameraval govoriti o proračunu preisednik industrijskega odsaka g. Prpič, ki mu pa predsednik ni hotel dati besede, češ da je proračun že sprejet. Spričo tega je Prpič pozval vse Č'ane industrijskega odseka naj zapuste dvorano, kar se je hudi zgodbo. Tedaj je moral dr. Krasnika prekiniti sejo, ker ni bila več rftlepčna. lo tudi par odstavkov, ki 90 bili naperje-jeni proti nemškemu narodnemu socializmu. Nemška vlada si je zato prizadevala, da bi dosegla ali črtanje ali pa vsaj omi-ljenje teh odlomkov. Posredoval je pape-ški nuncij v Berlinu, vendar pa ni mogel doseči, da bi Vatikan ustregel berlinski že,ji- ... V odgovor je nemško notranje ministrstvo vsem nemškim radijskim oddajnim postajam prepovedalo prenos papeževega govora in obenem zagrozilo z ostro kaznijo vsakemu, ki bi z zvočnikom omogočil večjemu krogu Nemcev poslušanje tega govora. Ukrep nemške vlade je izzval v t Vatikanu precejšnje nezadovoljstvo, ker i vidijo v njem novo kršenje konkordata. Spor, ki je nastal na v^era.i&nji seji zagrebške zsbomice ima zanimivo ozajlje. Finančno ministrstvo je v zadnjem času poslalo svojo komisijo na področje zagrebške zbornice, 0 obrati na minuto. Barometer krize — mestna zastavljalnica Zavod, ki mu edinemu v času bede rase promet — V 27 letih je izdal nad 110 milijonov posojila Ljubljana, 29. decembra. Zastavljalnice so po vseh večjih mtsiih tiste ustanove, ki predstavljajo enega uaj-bolj zanesljivih in najbolj zanimivih barometrov gospodarskega prometa in socialnega položaju ljudi. Človek ki je prišel v denaino zadrego od danes do jutri, pa ima pri sebi ali v hiši kakršnokoli reč. ki bi utegnila imeti neko gmotno ceno na življenjskem trgu. ima vsak hip, to se pravi, ves čas uradnih ur to najprikladnejšo. da ne rečemo ravno najlažjo pot pred seboj, da pot.rka na vratih mestne zastavljalnice ln se preko pulta pogodi za majhen kratkoročni kredit. Tisti, ki so že imeli kdaj z zastavljalnico opravka in so nazadnje morda zabredli v tolikšne težave, da so jim na dražbah za smešno ceno prodajali njihove zapadle dragocenosti, se sicer ne morejo iznebiti občutka, kakor da so te ustanove židovske menjalnice, ki jim prihaja človek v klešče samo zato da izžmejo iz njega poslednje, kar jim je od vse njihove bede še preostalo. A tujec v Jeruzalemu, ki je na primer na sveti dan ostal brez gotovine, čeprav nesi zlato uro na verižici, bi vam vedel kaj več povedati o tem. ali po večjih mes ih — in tudi v Ljubljani — v resnici ol>stoje takšne menjalnice, ki dajejo denar na dragoceno blago in za to »dobroto« izterjavajo nezaslišano oderuške obresti. Tako se je nekemu popotniku skozi Ljubljano primerilo letošnje božične praznike, da je ostal brez pare. pa je v nekem hotelu pri nekom zaprosil tri kovače kredita za en dan. Kot garancijo je položil zlato uro. a ko jo je prišel dvigat in poravnavat račun in je iz lastne pobude primaknil dolgu dvajset di- narjev obresti, se je izposojevalcu zdelo to daleč pod tarifo, če imamo takšnele pripetljaje v mislih, bomo res la>'ko rekli, da mestna zastavljalnica ni le gospodarsko, temveč predvsem humanitarno podjetje, ki mimo tega. da nudi siromašnim prebivalcem v nujnih stiskah hitro pomoč, izroča vse prebitke svojega prometa mestnemu ubož-nemu zakladu Letos poteka 27 let. odkar je bila mestna zastavljalnica ustanovljena, in od takrat do konca lanskega leta je šlo mimo njenih pultov 869.000 strank, ki so prejele na zastavljene predmete nad 110 mipjonov posojila. Do izbmih 269.000 » Kakor je razvidno iz teh številk, se je število predmetov, ki prihajajo na dražbo, v zadnjih letih dodobra povišalo, obenem pa se je poviša! tudi doseženi izkupiček, kar pomeni, da zanimanje za te dražbe med občinstvom vzdržema narašča. V enakem sorazmerju pa narašča tudi promet sam. Tako je na prmer zastavilo v letih: Din posojila 1922. 16.205 strank za 2.400.000 1930. 16.730 » » 3.200.000 1933. 19.666 » » 3.450.000 1938. 21.742 » » 3 600.000 Denarni promet, ki je leta 1922. znašal v celoti še komaj 3 in tri četrt milijona dinarjev in ki je leta 1930. dosegel že skoraj enkrat tolikšno vsoto, je po računih ob zaključku leta znesel letos nad 8 milijonov Din. Za ta promet ima zastavljalnica pri Mestni hranilnici najeto glavnico v iznosu 8(53.000 Din. na raznih plačilih in posojilih pa je mestni občini dolžna še nekaj nad 760.000 Din. Ko dražbeni prebitki po preteku treh let zapadejo, se odvedejo ubožnemu zakladu. Leta 1922. je mestna zastavljalnica izplačala na ta račun še komaj 2756 Din. letos pa je vsota presegla 30.000 Din. Promet pa še vedno narašča in se je nasproti lanskemu letu tako povečal, da je letog zastavilo 1537 strank več in je bilo izplačanega za 174.000 Din več posojila kakor lani. Pred kratkim je upravni odbor zavoda soglasno sklenil, da se zniža obrestna mera za 4n/n — žc pred dvema letoma je banska uprava znižala tudi manipulacijsko pristojbino od 5 na 1% — kar bodo vsi klienti te popularne ustanove brez dvoma z veseljem vzeli na znanje. 70letnica vzornega gospodarja Rečica ob Savinji. 29.' decembra V lepi Gornji Savinjski dolini je ob V žišču, kjer cesta zavije proti Rcčici, prijazna Ranekarjeva domačija, na kateri že dolga desetletja zgledno gospodari po vsem srezu znani ugledni posestnik in lesni trgovec g. Ivan Matek, ki pravkar nalaga 70 let na svoja ramena. Po rodu iz bogate Markove hiše v Vo-logu pri Šmartnem ob Dreti je prepustil domače posestvo iplajšemu bratu, sam pa je prejel od očeta sedanje posestvo, na katerem že prebiva od 14. leta. Kot nadarjen mladenič se je izučil obrti v domačem mlinu in žagi ter bil od mladih nog zmerom neumorno delaven Rečemo lahko, da njegovo življenje ni bilo nikdar praznik. Pridnost in varčnost sta mu smernici v vsem življenju. V dobi pred vojno je kupil Tosnikovo posestvo in nekoliko pozneje še Lesjako-vo na Dobrovljah in Kovačevo v Pustem polju, čeprav štirikratni posestnik se ni izogibal dela. Med vojno je kot kaplar služi1 v Ptuju pri pionirjih skupno s sinom. Po vojni je zgradil še opekarno in je z opeko zalagal skoro ves s»-ez. Na domačem posestvu je sezidal kovačnico, a najbolj se jc posvečal lesni trgovini. Neumorna delavnost, odkritosrčnost in poštenost so poteze njegovega značaja. Bil je zmerom naprednega in nacionalnega mišljenja in ni nikdar klonil pred napada- Obfava! Tvrdka »BEBEB-WERKE« industrija katrana d. d. ki izdeluje tudi »Biber« materijal za izolacijo, ki predstavlja svetovno znamko proti vodi iz temelja, vlage in salitre, pretvori svojo dosedanjo reprezentanco v Beogradu v nacionalno-jugoslavensko tvrdko s sedežem v Beogradu ter se bo izdelovanje vršilo v Jugoslaviji. — Tvrdka, ki se bo ustanovila, bo pod novim strokovnim vodstvom in reorganizacijo. Zaradi tega se naprošajo vse one tvrdke, ki spadajo v gradbeno stroko (prodajalci stavbenega lesa, materijala za graditev, železa, barv itd.) in ki imajo interes za rajonsko prodajo izdelkov »BIBER-WERKE«. da čim prej pošljejo svoje naslove: Reprezentaciji » B I B E R -W E R K E « industrija katrana a. d. — BEOGRAD, Karadjordjeva ul. 27. jočimi nasprotniki. Bil je med ustanovitelji Kmetske zadruge, Ljudske hranilnice in posojilnice na Rečici, večkrat občinski odbornik in član Sokola. Za časa županova-nja so mu celo nasprotniki priznavali: »Ranekar zna sebi in zato tudi občini dobro gospodariti.« Za življenjsko družico si je bil izbral Marijo iz ugledne Krančičeve rodbine v Trnovcu, ki mu zvesto stoji ob strani že 45 let. Enako marljiva, zabavna in gostoljubna mu je znala olajšati marsikatero uro skrbi. Skupaj sta delala in skupaj sledila, da sta se povzpela do sedanjega blagostanja. V narodnem duhu sta vzgojila tudi svoje sinove in hčere. K 70-'ctnici želimo jubilantu in njegovi življenjski družici še vrsto let zdravja in sreče! Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Kolacio (Schiikrf) Drevj bomo čuli v ljubljanski operj prvo reprizo Berthejeve spevoigre vPr; treh mladenkah«, k-i je bila že na premieri sprejeta e toplim priznanjem. To delo ie poznano 1*° vsem muzikalnem svetu in vsebuje prekrasne pesmi dunajskega klasika Franca Schu- berta. Njegove kompozicije »o poslale .skoro himne vseh ljubiteljev ljubkih melodij. Vee-birna spevoigre ?Pri treh mladenkah", se naslanja na dokaj resničen doživljaj Schu-berla samega, ki ga v zasedbi ljubljanske opere kreira odlični bari ton i^t g. Aleksander Kolacio. njegovo soigralko »Hannerl« pa priljubljena primadona ga. Zlata Giun-gjenčeva. Predstavo vodi dirigent g. Vinko Šuštaršič, ki s,- ie s svo^m dosedanjem delovanjem pridobil mnogo simpatij. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE LJUBLJANA MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA do §@jj® ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO j SVOJO DAVČNO MOČJO. i Primer avstrijske vojne justice Kako je bil poslanec Grafenauer obsojen na 5 let Koroškega junaka in mučenika Franceta Grafenauerja smo se spominjali 13. t. m. ob obletnici njegove smrti ter že takrat na kratko opisali, kako je irpel kot žrtev avstrijske vojne justice. Zdaj objavljamo podatke o tem iz originalnih sodnih aktov. To je potrebno, zakaj čas hiti. ljudje so pozabiji-vi in težko je danes mladim, v svobodi rojenim ljudem dopovedati, kak strašen polip je bila Avstrija in kako krvava in podla je bita njena vojna justica. Državni gozdar Edvard Kuhn na Brdu, ustanovitelj Siidmarke v tem kraju, jc ovadil v septembru 1915 na orožniški postaji v Šmohorju Grafenauerja, češ, da je ta že v juniju 1915 v neki gostilni v Goričah go-stilničarki rekel: »Stavim, da bodo Rusi zmagali!« Na to ovadbo so detektivi špio-nažnega oddelka 10. armijske komande v Beljaku uvedli poizvedbe in zaslišali Kuh-na, ki je tedaj izpovedal še druge izmišljene obdolžitve proti Grafenauerju, vendar Grafenauerja še niso aretirali. Za to je bilo treba inscenirati čimveč ovadb proti njemu. Ker je bil tedanji starešina okrajnega sodišča v Šmohorju poštenjak in je tudi dobro poznal Kuhnovo moralno kvalifikacijo, tako da ni bilo dvoma, da bi bil Kuhnove denuncijacijc odločno zavrnil, je Kuhn podal ustno ovadbo bivšemu sodnemu slugi šmohorskega okrajnega sodišča Francu Laknerju, ki je tedaj služil kot pomožni orožnik pri orožniški postaji v šmohorju. Le-ta je poskrbel, da je prišel ta ponovni »obtežilni« material v roke pristojnih gospodov pri 10. armijski komandi v Beljaku. — Dne 14. marca 1916 so Grafenauerja na domu v Mostah aretirali. Sivolasega poslanca so peljali uklenjenega v eno uro oddaljeni Šmohor. Kuhn in njegovi pajdaši so napadli med potjo Grafenauerja in ga opljuvali. Opljuvali so celo vagon, v katerem se je vozil v beljaške zapore. Prvotno so hoteli Grafenauerja postaviti pred preko sodišče, vendar so temu nasprotovali preveliki formalni oziri. Ni dvoma, da bi bil Grafenauer, če bi se bilo to njegovim nasprotnikom posrečilo, obsojen po pre-kem sodu na smrt. Grafenauerja bi moralo praviloma soditi domobransko divizijsko sodišče. Proti sodbi tega sodišča bi bil imel Grafenauer pravico do pritožbe na vrhovno vojaško sodišče in pravico vzklica zoper previsoko odmerjeno kazen. Da so to preprečili, so postavili Grafenauerja pred nekompetentno vojno sodišče 10. armijske komande, ki je zasedalo dne 26. maja 1916 v Šmohorju. Proti sodbam tega sodišča, ki je poslovalo v vojnem področju tik za italijansko fronto, ni bila dopustna ne ničnostna pritožba, ne vzklic. Kot sodniki pri tej razpravi so fungirali znani sovražniki Slovanov: Predsednik major Rudolf Wanggo, vodja razprave major- avditor Johan Secliger, prisedniki major Josef Schoch, stotnik Josef Frohlich in rit-mojster Franc grof Geschi od 5. domobranskega polka; kot obtožitelj jc fungiral nadporočnik-avditor dr. Arthur \Volff; branil pa je obtoženca odvetnik dr. Vladi-slav Pegan iz Ljubljane. Razprava jc trajala 7 ur. Kolovodja denuncijantov Kuhn je s svojimi pomagači in prijatelji ves čas čakal na hodniku prepričan, da bo Grafenauer obsojen vsaj na dosmrtno ječo. Vsa strta in bolehna je sedela pred razpravno dvorano Grafenauerjeva žena Alojzija, molila in vzdihovala. A zaman je čakala pravice za svojega moža. Sodba vojaškega sodišča se je glasila v izvlečku — takole: France Grafenauer je kriv, a) da je v letu 1915. v ne natančneje ugotovljenih dnevih opetovano v gostilni Lederiča na Dulah, torej javno, Josipu Le-deriču izjavil, da je Rusija velika sila in da ima '"eč žita. Ni sicer naravnost rekel, da bodo Rusi zmagali, vendar je tako govoril, da je imenovana priča, ki sicer izjave do-slovno ne more ponoviti, dobila vtis, da bi bilo Grafenauerju ljubše, če bi zmagala Rusija; b) in c)... tu sledita še dve točki, češ, da je Grafenauer nedoločenega dne Mariji Pippovi rekel, da njen brat ni mrtev, temveč da je bil pameten človek in da je pobegnil in da bi bil neumen, če bi se zopet vrnil; ter da je v gostilni Lederičevi menil, da nič ne de, če ima kako domače dekle Rusa, naj ga le ima, če jc fant čeden in če ga ime rada. S takim dejanjem — tako stoji v sodbi — je Grafenauer zagrešil hudodelstvo veleizdaje in se zato obsoja na pet let tež-j kc ječe, poostrene vsak mesec s 24-urnim j zaporom v samotni celici. Od obtožbe, da bi bil v letu 1915 v gostilni v Goričah izjavil, da »stavi, da bodo Rusi zmagali« pa je bil oproščen, ker so odpovedale Kuhnove priče. Tudi laik mora priznati, da je bila ta sodba pravi justični škandal. Stavek, ki ga sodba navaja pod a), da je Rusija velika sila in da ima več žita, se je kvalificiral kot veleizdaja. čeprav sodišče ni moglo ugotoviti niti, kedaj je bil izrečen, niti. kako sc je točno glasil. Vojaškemu sodišču je zadostovalo, da jc edina priča dobila vtis, da je obtoženec želel, da bi Rusija zmagala. Glede primera pod b) je sodišče odklonilo zaslišavanje aveh navzočnih prič, župnika Šturma in njegove sestre, ker se je balo, da bi ti dve priči ne razkrinkali vse podlosti denuncianta Kuhna in Pippove. ki je bila njegovo slepo orodje. A ta proces je poln še vse drugih juri-dičnih pikantnosti. Tako stoji v razlogih sodbe, da so »glavni dokaz za Grafenauer-jevo krivdo izpovedbe dvanajstih prič iz 1. 1888 v procesu zoper njegovega očeta.« Te priče so tedaj, ko sta bila zaprta oba Grafenauerja, oče Jožef in sin France, izpovedale, da je bil Jožef Grafenauer (torej Francetov oče) »fanatičen rusofil.« Čudna pota ces. in kr. avstrijske krvave vojne justice: L. 1888 ti dokazi niso niti za- | dostovali, da bi se naperila obtožba proti , Francetu Grafenauerju, a 28 let pozneje iz- i koplje vojaško sodišče akte iz arhivov in utemelji z njimi svoj krivdorek. — Med razlogi za visoko odmero kazni stoji fa-mozni stavek:- »Kot najtežjo obtežilno okolnost je vojno sodišče upoštevalo visoko tudi na razpravi očitovano inteligenco obtoženčevo.« Ta obsodba je postala pravomočna, čim jo je oberkvartirmojster 10. armijske komande potrdil, kar se je zgodilo 2. junija 1916. Grafenauerja so odvedli v kaznilnico v Mollersdorf na Doljnem Avstrijskem. Z obsodbo je Grafenauer izgubil poslanski mandat v državnem in deželnem zboru. Od tedaj koroški Slovenci niso imeli več svojega zastopnika v dunajskem parlamentu. 16 mesecev je presedel Grafenauer v Mollersdorfu, kjer sta mu drugovala češka politika dr. Kramar in dr. Rašin. Nastanjen je bil v takozvanem oddelku za pse »Hundeabteilung«, to je v prostorih, ki so za časa Marije Terezije služili za hleve za lovske pse. Splošna amnestija je končno tudi Grafenauerju odprla vrata mollersdorfske kaznilnice. A koroški odpadniki tudi sedaj niso mirovali. Koroški poslanec Dobernig je v dunajskem parlamentu kritiziral am-nestijski ukaz, pri čemer je očitno meril na Grafenauerja in druge koroške amne-stirance. Od maloštevilnih poštenih Nemcev jč čestital Grafenauerju na povratku v domovino samo koroški državni poslanec VVallner, ki mu je pisal: Das tvar eine Hurenjustiz, was man mit Ihnen getrieben hat/c (To, kakor so z Vami ravnali, to je bila vlačugarska justica.) MARLENE DIETRICH filmu * katerim Je prekoračila REPENENJE m Kot partner GARY COOPER mamammmamammmmmmmi svoje prejšnje kreacije! Zabavna vsebina, krasne toalete, lepi prirodni posnetki LJnbavne pustolovščine lepe žene! Jutri v Elitnem kinu MATICI ouaače vesti Skoda, da ni več režima JNS V zve zi z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov je bila v Ljubljani ustanovljena podružnica Privilegirane agrarne banke. Zgodilo se je to pred dobrim mesecem dni. Pred nami leži dopis ljubljanske podružnice. ki ima natisnjeno naslednjo označbo firme: »Privitegovana agrarna banka a. d. tilijala u LjubljaniOpozarjamo še enkrat. da je podružnica osnovana šele letos tik pred Božičem in da torej tudi tiskovine niso starejše. Ljubljansko opoldansko glasilo JRZ, »Slovenski dom«, se upravičeno pritožuje nad novo centralistično in po nobenem stvarnem razlogu utemeljeno odredbo prometnega ministrstva. Po tej odredbi bo smel v bodoče izdajati vozne rede za uradno in zasebno uporabo samo prometni oddelek generalne direkcije državnih železnic. Vse druge koncesije so razveljavljene in uradnikom prometnih ustanov je strogo prepovedano na kakršenkoli način sodelovati pri izdajanju neuradnih voznih redov. »Slovenski dom« se boji, da bodo uradni vozni redi manj praktično sestavljeni, kakor so naši domači vozni redi, ki so zlasti v Sloveniji tako priljubljeni, m pa da bodo natiskani »izključno v srbščini in najbrž tudi v cirilici«. Po vsem tem se listu zdi ta uredba »nerazumljiva«. Res škoda, da ni več režima JNS! Potem bi stvari, kakršni sta srbohrvatska firma na tiskovini ljubljanske podružnice Privilegirane agrarne banke in pa omenjena odredba prometnega ministrstva ne bile več samo »nerazumljive«, marveč vse kaj hujšega. In nič bi ne bilo treba iskati krivca. ker bi bila pač vsega kriva ta nesrečna JNS. Kdo pa je kriv danes? U«ta tn grlo »o pota po katerih prihajajo klice bo leun v oaže teio Oa oaiei.ij'vi|) biJez-oi grla m vratu -••.'"ijfjp okusne ANAC07 pastile dr. VVandera. n >o se ? 78eb lekarn a.h. (Jena matega zavojčka Din 8. velikega zavojčka Din IS. * Volitve v Združenju rezervnih oficirjev Združenje rezervnih oficirjev in bojev-n kov je leta 1933 dobilo komisarja, v po->,; Moeorašev< je najboljše Jb vsako leto • k$k oa Vagnju. Kamefoiei in na Cfcoear planini ve$e iterrifo veselih ia podfrfcrfi gostov. Ti gostje pa so dož»ved( letos na *seh teh vrhovih huda razočaranja. Oni, kj so se podali na Krug-pianino. so za&i v tako močan anežni metež, da Se svojih nog niso ltdeli pod seboj. Veter je bdi tako močan, da 4*1 je prevračal. Razumljivo je, da so bili vsi pU-ninak« domovi natlačeno polni in da eo tudj razne planšareke koče morale nuditi zavetje od snežnih metežev in od močnega vetra presenečenim izletnikom. Na vrhovih je znaiaja temperatura 11 stopinj pod n^čjo-V zaledju Splita še do danes ni planinske postojanke, ikjer bi bila povprečna temperatura nad 5 stopinj pod ničlo. * Silvestrovanje v planinskih domovih. Vedno bolj ae širj prj nas navada preživeti sveti večer, zlasti pa Silvestrovo v prljetnii družbi irem!iena revi" ve''a 7a v**> 'eto le 24 T>vn. posamezna številka le 2 Dnn. Iz Ljubljane u— V drami ie morala zabavna komedjia iKorajža veljat, kj ie na premieri ob začetku decembra doživela prav topel sprejem, vse do božičnih praznikov z odra — zaradi nezgode, ki se je po predstav; primerila no silcu glavne vlog' inž. arh. Stupici. Za Božič smo komedijo d^oili nnazaj. a medtem je še dva druga odlična težko i>ogrešlj,;iva igralca bolezen odtegnila delu; Lipaha so iznenada prepeljaLj na Golnik, Kralj pa je moral na operacijo. Obema iskreno želimo čimprejšnjega zdravega povratka! V »Ko rajžj« je moral namesto Kralja, kj je kreiral vedrega, prostodušnega peka jz četvorice občinskih svetnikov v naglici vskočiti Potokar. Takšne zamenjave so za gledalca zmerom zanimjve in poučne. Priljlko uma. da primerja. kako se neka figura iz igre izpremi nja ob drugačnem temperamentu in drugačnem pojmovanju nosilca vloge. Potokar-jeva kreacija je sicer manj umerjena in zbrana od Kraljeve a njegova igra je sveža in pristna in vnovič potrjuje samo, kar smo to sezono že nekakrat doživeli: da je Po tokar namreč iskreno doživljajoč, sanioetoj no oblikujoč, inteligenten igralec, od katerega lahko pričakujemo še velikih karakter-nih stvaritev. Na vsej predstav; je motila samo ranjena roka inž. arh. Stupice. čigar vloga stavlja tudi težlke fizične napore in težko da je v skladu z osnovnimi pojmj hu-manitete. zahtevati od bolnega igralca taikšne reči. L. M. Lepo novoletno darilo za Din 20.— in to: 1 kom toaletnega mila 1 kom mila za britje 1 steklenico kolonske vode 1 kom zobne kreme 1 kom glavnik 1 kom vaselin 1 kom šampon 1 zobno ščetko vpošljite v znamkah ali po položnici na naš naslov in mi Vam poštno obratno franko pošljemo. — Se priporoča Fnto-parfumerija in galanterija LOJZE SMUC Ljubljana, Aleksandrova c. 8. n— Trboveljski s|avčk| s svojo mlado izvrstno soListiko Reziko KoritnLkovo. pod vodstvom svoega izvrstnega voditelja in učitelja Avgusta Suligoja nastopijo v polnem številu na spominskem večeru, katerega priredi ljubljanska Glasbena Matica v počastitev spomina Emila Adamiča v ponedeljek 4. januarja v velik; filharmonični dvoran:. Izvajali bodo 10 zborov Emila Adamiča, kj so jih naj pogostokrat peli na vseh svojih koncertih doma jn v tujim; tudj z največjem uspehom. Lepo ie. da bodo na ntjegove-m večeru sodelovali ravno Trboveljski slavčki. s®i jih ie Emil Adamič spremljal na vseh njihovih lepih in častnih potih. Ostali spored javimo. Prodaja sedežev v knjigarni Glasbne Matice. V kavarni „ZVEZDAU bo prijetno silvestrovanje Jazžband do 5« ure zj. Premiera T šentjakobskem gledališču. V petek, 1. januarja ob 20.15. uprizore SenAjakobČani fcvr&tno angleško komedijo »Pobegla nevesta«. Pri tei igri sodelujejo najboljše mo« odra. Režija je v rokah Metke Bučarjeve. Krzno je ia prijaznosti poso dila tvrdka Bizjak s Kongresnega trga. Igra se ponov; ▼ soboto. 2. in nedelio 3 januarja zvečer. u— Društvo »Soča« javlja članom žalostno vest, da je naš dolgoletni dobri in zvesti član Lucijan Kovačič. poštni uradnik v Pokoju po kratfc:, a fmičnij bolezni premimi. Vse člane vabimo, da * polnoštevslno ude-teSljo pogreba, ki bo danes ob pol 15. izpred hiše žalosti Z« Oago blaga pokvarilo, je škoda znarnu v^čja nego je bilo prvi dan ugotovljeno. Vsa škoda znaša 11.107 Din in je le deLno krita z zavarovalnino. e— Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani Aa Celje in okolico bo v torek 5. januarja od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje. e— V celjski bolnišnici je umrl v ponedeljek zjutraj v starosti 68 let g. Peter At'/fim Piussi lesni trgovec v 1 ricesimu v Italiji in lastnik graščine Ojstrica pri Št. •Uiriju ob Taboru. Pokojnega bodo prepeljali v Tricesimo in ga tam položili v rodbinske grobnico k zadnjemu počitku. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje' e— 11. akademski ples »Sloge« — 9. januarja— Narodni dom — Ronnv. ©_ Prvi gostiiničarsk; ples v Celju v proslavo 5Uletnjce Združenja gostilničarjev in kavarnarjev v Celju bo 5. januarja v hotelu Unionii. Prireditev bo ena najlepših veselic zadnjih let- Sodelovala bosta dva priljubljena godbena zbora. e— Srečke za novi razred drž. razredne loterije so prispele. Obnovite srečke do 9. januarja v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 relefilm »Allotria« z Adolfom Wohl-briickom in dve predigri. KINO METROPOL, prinaša danes ob 18.15 in 20.30 »ŠKRJANCEK POJE — ŽVRGOLI...« (Mar t ha Eggerth). Iz Maribora a— Pogreb vrlega moža. Ob številnem spremstvu je bil na kungoškem pokopališču pogreb vrlega lovskega veterana Mihaela Kluga, ki so mu na grobu spregovorili prisrčne poslovilne besede kungoški župnik, strokovni učitelj Ivan Robnik' s katerim je zaslužni pokojnik skupno deloval v predvojni dobi za slovensko šolo pri Sv. Juriju ob Pesnici, ter v imenu obmejnih lovcev g. Terčelj. Slava zaslužnemu možu! a-— Mariborčan član stockholmsKe opere. Mariborčan Boris Pilato, ki je svojčas de-oval pri beograjskem baletu in ki je v zadnjem času sodeloval pri baletu graške opere' ie včeraj podpisal dogovor, s katerim je angažiran pri stockholmski operi. "Dne 2. januarja nastopi pred odpotova-iijem v Stockholm v Solnogradu, 6, januarja pa na Dunaju. a— Pri Abrahamu. Danes obhaja 501etni co rojstva vrli rodoljub in v vseh mariborskih krogih priljubljeni upokojeni policijski nameščenec ter vrli soustanovitelj »Jadrana« Tone Tomažič. Na mnoga leta! a— Novoletni prešiček, zajec in gos^a v gledališču. Letos se bodo na Silvestrovo izžrebala v gledališču ob 24. tri novoletna darila in sicer prešiček, zajec in goska. Vsakdo, ki kupi za siivestrsko predstavo vstopnico za sedež, dobi srečko, ki ga opraviči do žrebanja. — Na novo leto zvečer pa gostuje v partiji komtese Lidije v Albinijevi opereti »Baron Trenk« bivša diva osiješke, banjaluške in beograjske operete. a— Novi odmevi radvanjske poniževalne afere. Zaradi suma soudeležbe, oziroma sovednosti glede ponarejenja tisoč-dinarskih bankovce^ so tezenski orožniki aretira i nekega čevljarskega mojstra s Pobrežja. Mož je pri zaslišanju priznal, da mu je zloglasni ponarejevalec R.upnik dal ob neki priliki nekaj šivati. tajil pa je vsako sodelovanje pri ponarejevanju in tudi sovedno-t. Orožniki so ga odvedli v zapore okrožnega sodišča. a— I)r. med. Klara Kukovee ordinira zopet. Krekova ulica 18. a— Plat zvona na Pobrežju. V noči na torek je očividno po zlobni roki nastal požar pri posestniku Vinku Uh^erju na Po-brežjn. Nasipna ulica št. 55. Gasili so mariborski m pobrežki gasilci, ki so bili neutrudno na delu od 22. do 1. ure zjutraj, škoda znaša zaradi upepelitve gospodarskega poslopja 55.000 dinarjev. a — Mestna hranilnica, Spodnjoštajer-*ka l>iKlsk;» posojilnica in Mariborski kre-ditrij zavod dne 2. januarja zaradi bilančnih del za stranke ne bodo uradovali. Iz r— Lep koncertni večer bo v Kranju 8. januarja Priredi ga Udruženje ljubljanskih konservatoristov v gimnazijski delo-vadnici Ves spored bo izvajal orkester državnega konservatori ia in orkestralnega društva Glasbene Matice. Poseben koncertni dogodek, ki bo nedvomno razveselil ves za glasbo vneti Kranj, bo nastop našega največjega opernega pevca, direktorja državnega konservatorija g. Julija Be-tetta. ki bo zapel več pesmi ob spremlje-vanju orkestra. Ne dvomimo, da bo ljubeznivo sodelovanje velikega umetnika pevca privabilo na koncert vse ljubitelje glasbene umetnosti. r— 7. a Sil ves f rov večer sc je Narodna čitalnica sjx>mnila letos tudi onih ki jim moderni tingeltangel kvari posluh, v obliki zabavnih kupletov in šaljivih nastopov, ki se bodo izvajali med plesnimi odmori do polnoči Pa tudi druga plat ne bo s tem prav nič prikrajšana. Torej, kdor kaj pozabiti želi. naj v Narodni dom prihiti točno ob 20.. da smeha preveč ne zamudi. Ptuia 1— Hudp opekline. 481etnj kočar Anton Topolover i« Velikega Okiča v Halozah ie iz peč dvigal velik lonec vrele vode. Pri tem ie padel in se e krop razlil po njegovem telesu Hudo opečenega so prepeljali v bolnišnico kier se hor- s smrtjo i— Obstrelien. V nedeljo je na banovin-»k pestj v Vovi vasi prj Ptuiu med fanti nastal prepir in ie bil Franc Crešn:k iz No-ve vasj ohs(Tp| en Fant. k? je strebal. ie pri zasliSaniu izpovedal- da ip rabit orož:e v Si lohranu ker p hil napaden Zadevo preisku-ie «od:šče. Črešnikova rana ni nevarna. 1 Gospodarstvo Jubilej naših bank Ob udeležbi najodličnejših predstavnikov jugoslovenskega bančništva je Društvo bančnih zavodov v dravski banovini proslavilo lSletnioo obstoja hranilnic v Ljubljani, ter Franjo Erce, pod-ravnatelj Zadružne gospodarske banke; i redom sv. Save IV. stopnje ao bih odlikovani Gjuka Vrbanič, ravnatelj ljubljanske podružnice Praštod ione, g. Ante Tavčar; ravnatelj ljubljanske podružnice Splošne jugoslovensko bančne družbe, g. Josip Ljubic, ravnatelj ljubljanske podružnice Jugo-slavenske banke, dr. Fran Pavlin, ravnatelj Ljubljanske kreditDe banke, končno z redom Belega orla III. stopnje g. Josip Smert-nik, ravnatelj Celjske po&ojilnioe. V imenu finančnega ministra g. Letiee je nato izrazil društvu svoje častitke k letošnjemu jubileju g. Avgust Sedlar. Izjava viceguvernerja Narodne banke Čestitke naše Narodne banke je društvu izrazil navzoči viceguverner dr. Ivo Belin, ki je med drugim dejal naslednje: Kriza nezaupanja je zadnja leta posebno zadela Slovenijo, saj je smisel za štednjo najbolj razvit prav v Sloveniji. Razdelitev denarnih ustanov in sodelovanje med bankami, hranilnicami in kreditnimi zadrugami ni bilo nikjer tako srečno izvedeno kakoT v Sloveniji. ki pa je danes zaradi krize hudo prizadeta. Vendar je upati, da bo mogoče v bližnji bodočnosti najti izhod Mnogi denarni zavodi ee že prebrodili najtežje čase. Naša valuta je stabilna in odlična tehnična pozicija dinarja daje sedaj Narodni banki možnost, da lahko v večjem obsegu kreditira denarne zavode. Društvo bančnih zavodov v dravski banovini je včeraj proslavilo 15-letaico svojega obstoja & posebno svečanostjo, ki se je vršila v veliki avoiani Zbornice za TOL Društvo je za ta jubilej izdalo zanimivo tiskano poročilo o svojem 15-ietnem delovanju, ki vsebuje tudi pregled bilančniib postavk slovenskin bank za leta 1950. do 1935. ter pregled gibanja skupniib številk za zadnjih šest let. Zlasti poučna je ta poslednja sta-t.itstika. saj nam razkriva hude rane, ki so zadele naše banke v teku kreditne krize, obenem pa veliko odpornost slovenskih zavodov nasproti vsem težkočam sedanje dobe. Najznačilnejše so pač številke o gibanju hranilnih vlog. Medtem ko so ob koncu leta 1930 znašale hranilne vloge pri slovenskih bankah še 892 milijonov Din, so ob koncu predlanskega leta znašale le še 347 milijonov in »o toiej padle daleč pod polovico. Pri tem pa je treba poudariti kot razveseljiv pojav, da eo se od konca leta 1934. vloge pričele zopet nekoliko dvigati in so v teku leta 1935. celo narasle za malenkonst-no vsoto 4 milijone, kar daje upanje, da bo v letošnjem letu ta prirastek izdatnejši. Tudi vsota ostalih upnikov skupaj z reeskomp-tom je od leta 1930 hudo nazadovala, in sicer od 780 na 508 milijonov. Potek proslave Ob 11. dopoldne je predsednik društva, generalni ravnatelj dr. Ivan Slokar otvoril zborovanje v dvorani Zbornice za TOL V svojilb uvodnih besedah je orisal pomen društvene proslave, ki pomeni 15 let intenzivnega dela v normalnih, pozneje pa zelo burnih in skrajno težavnih časih. Ko so se razburkani valovi polegli in se že vidijo konture novega koristnega poslovanja, je prav. če se vsi ozremo nazaj in iz zgodovine črpamo nove naukp. Z živahnim odobravanjem so zborovala sprejeli prpdepdnikov predlog, da sp pošljeta vdnnopfni brzojavki Xj. Vel. kralju Petru TI. in knezu namestniku Pavlu. V nadaljnjih svojih izvajanjih je zlasti opozoril na složno delovanje vseh organizacij denarnih zavodov v dravski banovini ter na potrebo organiziranega kreditnega sistema, ki naj smotreno zbira prihranke poedinrev in uporabi v korist vsejra gospodarstva. Oh zaključku svojih izvajanj je pozdravil navzočega bana dravske bnnovine dr. Marka Natlačena, ki je rvben^m zastopal zadržanega trgovinskega ministra. n°daljn finančnega direkforin dr. A-^ust^ S^dlTia. kot znstopnikn fin^nčnPTa min:stra načelnika dr. Rudolfa Mama. viceguvernerja Narodne hanke dr. Iva Belina, zastopnika ljubljanskega župana in predsednika Mestne hranilnice dr. Kamušiča. predstavnike bratskih združenj iz Reocrrada in Zagreba ter Zveze jugoslovenskih hranilnic, predsednika Zhor-nice za TOI g Ivana Jelačina, predstavnika ljubljanske borze dr. Frana Wind;scher-ja, podpredsednika Zveze industrijcev g. Avgusta Praprotnika in zastopnika združenja trgovcev g. Medena. Odlikovanje društvenih funkcionarjev. Kot prvi se je oglasil k besedi ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki je društvu izra/il k 15- letnemu jubileju čestitke v svojem imenu in v imenu trgovinskega ministra. Izrazil je željo, da bi društvo nadalje uspevalo in da bi njegovo delo prineslo uspehe tudi naši domovini. Danes spoznavamo bolj kakor kdaj. da je denar kri gospodarskega organizma in da ne more bit; življenja, čp denar redno ne funkcionira. Spoznali smo. kako težke razmere lahko nastopijo, če se pojavijo motnje v tej cirkulaciji. Tzrazil je željo, da bi čim prej prišlo do redne denarne cirkulacije in do normalnih razmer v našem kreditnem organizmu. Pri tej priliki je zborovalcem sporočil, da so bili v imenu Nj. Vel. kralja Petra TI % ukazom kraljevih namestnikov in na predlog trgovingkega ministra odlikovani društveni funkcijonarji. in sicer 7. redom Ju-goslovenske krone IIT stopnje društveni predsednik dr. Ivan Slokar, z istim redom T V. stopnje g. Bsgdan Pogačnik, ravnatelj mariborske podružnice Jugoslovenske združene bgnke. g. Hanuš Krofta, glavni ravna-tel j Ljubljanske kreditne banke in g. Avgust Tosti glavni ravnatelj Kreditnega zavoda za rrgovinn in industrijo: nadalje z istim redom V. stonnje g. Peter Klinar, ravnatelj Hipotekam? banke jugoslovenskih Ostali govorniki V imenu ljubljanskega župana in Mestne hranilnice je nato ZDorovalce pozdravil dr. Kamušič, v imenu Udruženja bančnJi zavodov v Beogradu pa njegov predsedniK dr. Vlada Markovič, ki je pohvalil razumno delovanje Društva bančnih zavodov v Ljubljani. .Društvo je pokazalo dovolj deli-katnih ozirov v raznih situacijah, ki so jih denarni zavodi preživljali skupaj s svojo klientelo. Poudaril je tudi prijateljsko m tesno sodelovanje vseh profesionalnih denarnih zavodov v državi v važnejših vprašanjih v korist vsega denarništva v naši državi. Tudi predsednik saveza denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu g. Br. Pliverič se je pridružil čestitkam in je v svojem govoru najprej orisal postanek profesionalnih organizacij bančnih zavodov, nakar se je dotaknil kreditne krize in zaščitnih ukrepov za kmeta, kar je hudo prizadelo zlasti denarne zavode v Sloveniji. V imenu Zbornice za TOI je izrazil svoje čestitke g. Ivan Jelačin, ki je v daljših izvajanjih orisal potrebo urejenega kredit- Vam bo pomagal, da zopet zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč. Ne bodite neprijatelj samemu sebi! Obolenja pri meni ali bolečine pri mesečni čišči (menstruaciji) Vam ublaži Hersan-čaj. Ali Vas moti odebelelost (zamaščenost) ? Ali hočete biti vitki? — Potem morete uporabljati HERSAN CAJ. Zakaj bi trpeli na revmatizmu in protinu < gihtu >, če to ni potrebno ? HERSAN CAJ je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HERSAN CAJ pomaga tudi pri arterijosklerozi in hemoroidih (zlati žili). Ali res ne veste, da je HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic? HERSAN CAJ se dobiva samo v originalnih zavojčkih v vseh lekarnah. — Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri: »RADIOSAN«. ZAGREB. DUKLJANINOVA UI.ICA 1 br 196M 1933 vzpel na 69.9 milijona Din (lani 54.1) in povečanje izvoza v (jrčijo na 44.3 milijona Din (lani 16.1). Obenem pa moramo zabele-nega sistema, kakor je bil prej v naši ožji j žiti v tem mesecu tudi občutno zmanjšanje domovini. Omenil je nastanek naših nacionalnih bančnih zavodov, zlasti Ljubljanske kreditne banke in Jadranske banke v Trstu. Po zedinjenju so bile v zvezi z novimi ustanovitvami in nacionalizacijami napravljene gotovo pogreške, ki pa nikakor niso vzrok sedanje krize. Mi smo imeli ob nastopu kreditne krize dobro zgrajen kreditni sistem in če bi se kriza normalno razvijala, bi težkoče že davno pretrpeli. Prišlo pa je drugače in težkoč nismo Se preboleli. Zato pa moramo tembolj zaupati v našo lastno moč. V imenu ljubljanske borze je izrazil čestitke dr. Fran VVindischer, ki je poudaril željo, da društvo ne bi bilo samo zaščitnica bančnih zavodov, temveč tudi dobra vodnica. Izrazil je svoje čestitke tudi v imenu trgovskega društva Merkur kot njegov predsednik. Sledili so še pozdravi predsednika Zveze trgovskih združenj v Ljubljani g. Josipa Kavčiča, podpredsednika Zveze industrijcev g. Avgusta Praprotnika in podpredsednika Zveze jugoslovenskih hranilnic dr. Božiča, nakar je predsednik dr. Slokar zaključil uspelo zborovanje, zahvaljujoč se številnim gostom za udeležbo in z? zra-žene čestitke. Popoldanska konferenca Predstavniki organizacije denarnih zavodov so imeli popoldne še daljšo konferenco, na kateri so obravnavali predvsem aktualna vprašanja v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov. Razmotrivali so o skupni predstavki glede obračunov kmečkih dolgov s PAB in glede enotnega postopanja pri izročanju teh dolgov. Na konferenci so obravnavali tudi davčno tehnična vpraša-1 nje, in težkoče. ki nastajajo pri izdajanju [ potrdil o tem, da je kdo kmet. V razpravi i so bila tudi druga vprašanja tehničnega i značaja, zlasti skupni predlog vseh zdru-; ženi. da bi prišel v posvetovalni odbor za | kmečke odbore pri PAB tudi zastopnik : bančnih zavodov tn da bi se navodila PAB i v tehničnem oziru prilagodila zahtevam j denarnih zavodov in njihovemu internemu poslovanju. izvoza v Češkoslovaško na 36.6 milijona Din (lani 52.7) in zmanjšanje izvoza v Madžarsko na 5.9 milijona Din (lani 199) Gospodarske vesti = Tečaj angleškega funta. V zadnjem času opažamo zopet popuščanje tečaja angleškega funta v privatnem kliringu in v svobodnem prometu. Medtem ko se je ta tečaj prej že nekako stabiliziral na višini okrog 240 do 241, je v zadnjem času pričel popuščati. Včeraj se je gibal na višini okrog 238.25. Ker Narodna banka ne prevzema odvišnega blaga na trgu, se mnogi naši izvozniki boje, da bo spričo velike ponudbe funtov v zvezi s povečanjem izvoza v neklirinSke države tečaj nadalje popustil. Kolikor nam je znano, ta bojazen ni upravičena, ker ima naša Narodna banka nalogo, da drži tečaj funta v mejah 238 do 244, dokler seveda funt ne spremeni svojo relacijo nasproti zlatu. To pomeni, da bo Narodna banka takoj pričela kupovati na trgu funte, čim bi tečaj popustil izpod 238, odnosno jih bo prodajala, če se bo tečaj dvignil preko 244. = Klirinške nakaznice na Ure. Kakor je 2 ^ , _ ,45 _ Ae ! 155: »8« 105 - 110. Otrobi: baški. srem- sk. banatski 00 — 92. Fjžol: baški hib iti srem«ki. brez vreč 225 — 230 t. m.) Tendenca čvrsta. Koruza: 12.44 — 12.46. BOMBAŽ 4- Liverponl. 28. decemlbira. Te»ndenoa stalna. Zak|iučnj tečaji: za dec. 6 86 (prejšnji dan 6-75). za maj 6.84 (6.73). za okt 6,55 '6.44). rana Osijek 140 den., Sečerana Veliki Be5-kerek 680 den., Dubrovačka 250 den.. Jadranska 350 den., Oceania 240 — 250, Na-šice 400 den. Osijcčka ljevaonica 150 den.. Danica 40 bi. Beograd. Vojna škoda 375 — 37^.50 (375 — 376), 4°/o agrarne 49 — 50, 6*/i begluške 69.40 — 69.50 (69.50). 7°/» invest. 84.50 — S5.50, 7n/o Drž. hip. banka 91..50 den., 7n/o Blair 76 den., 8% Blair 87.25 — 87.75, PAB 193.25 — 194.25. ^isča ŽITO -f Chieagn. 29. decembra. Začetnj tečajri: pšenica; za ma; 335.875. za julij 118.625; koruza; za mai 105.375. + Wjnnipeg. 29. decembra. Začetni te-čajj: pšenica: za dec. 129. za mai 129. za julij 125. -f Novosadska b'agovna borza (29. t. m.) Tendenca nespremenjena Pšenic« ^žS kt;; bašika, sremska. slavonska 164 — 167; banatska 160 — 163. baška ladja Tisa in Bege j 169 — 171; srtmska, ladja Dunav. va 165 — 167 Rž: baška 127.50 — 130-Ječmen: baški ;n srem. 64 ka 127.50 — 130 jari. 68 kg 130 — 132.50 Koruza; baška m sremska. novo 69 — 70; banatstka 67 — 68; ba.ška sušena por. Indija 82 — 84. Moka: baška wi banatska »0g« in »Ogg« 245 — 255; »2« 225 — 235; »5« 205 _ Rekordno povečanje izvoza v An$lifo in Nemčijo Nov zastoj prt Izvozu v Italijo Naš izvoz v Anglijo se je zadnje mesece rapidno dvignil. Najnovejši podatki za november nam kažejo, da smo v tem mesecu izvozili v Anglijo za 62.1 milijona Din. to je trikrat toliko nego lani v istem mesecu. Samo v poslednjih treh mesecih je naš izvoz v Anglijo dosegel vrednost 200 milijonov Din nasproti 63 milijonom v istih treh mesecih lanskega leta. To znatno povečanje izvoza je pripomoglo k temu. da smo leto« dosegli žp aktivno bilanco z Anelijo in znaša ta aktivni saldo v 11 mesecih 3R.5 milijona Din. medtem ko smo v istem razdobju lanskesrn Wa beležil? pasivni saldo 170 milijonov Skupaj smo doslej v 11 mesecih h-vozili v Ansrlijo j.a 361.4 milijona Din (lani za 171.0) dočim jp nvor, znašal S24.9 mili-iona Din lani 340.9) Pa. tudi izvoz v Nemčijo je v t«m mesecu dospel rpkordno vidrin 117.3 milijona Din Han' 94 5. predi 53 7) kar ip povzročilo novo naraščanje načih klirinških terjatev. Znaten pa je bil tudi uvoz. ki j« zaaSal 92.7 milijona Din (lan: 58.1). vendar ni dosegel vrednosti izvoza. Izvoz v Italijo se Se ni prav razvil in je bil v novembru celo znatno manjši nego v oktobru, to je v prvem meseou po sklenitvi novega sporazuma. Medtem ko smo v juliju izvozili v Italijo le za 8.4 milijona Din. v avgustu za 9.5 milijona Din. smo v septembru zabeležili vrednost izvoza v višini 17-0 milijona Din in v oktobru oelo 34.0 milijona Din: v novembru pa je naš izvoz zopet padel na 14.4 milijona Din. Nasprotno pa opažamo znatno povečanje nvoza iz Italije ki Be je povzpel od 2.1 milijona Din v sep tembm odnosno 13.9 milijona Din v okto bru na 80.R milijona Din v novembru. Ta'fe smo bili v preteklem mesecu v pmmetn -TtaHJo celo pasivni. Tn naslvnest w op*5 tudi v naraščanju MMn»frp ssonppl 10 milijonov lrr Od ostaliči držav je Omeniti povečanjp vrw% v Avstrijo. H Wryr'r novembru po- javila, da je pripravljena odkupiti od naših starih izvoznikov v Italijo klirinške nakaznice v lirah, in sicer po tečaju 270 Din za 100 lir. V zadnjem času pa 90 se navzlic temu ponujale te nakaznice na borzah po nižji ceni, namreč po 250 Din za 100 lir. Kakor doznavamo, gre tu le za posebno .vrsto teh klirinških nakaznic, ki jih Narodna banka ne bo odkupila, medtem ko vse ostale nakaznice nadalju kupuje po objavljeni ceni. Borze 29. decembra Na ljubljanski borzi so v privatnem kliringu avstrijski šilingi ponovno nekoliko popustili in so bili zaključeni po 8.19, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238.25. V zagrebškem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.1850, v angleških funtih po 238.25 in v grških bonih po 30.50, dočim 90 se klirinške nakaznice v lirah nudile le v Beogradu po 2.47. Nemški klirinški čeki so nadalje popuščali in stanejo v Ljubljani 13.10. v Beogradu 13.0048 in v Zagrebu 13.0150 odnosno za 15. januar 12.9750 in za 15. februar ter za konec februarja 13.00. Na zagrebškem efektnem trži§ču je Vojna škoda nekoliko popustila m je bila zaključena po 372 (v Beogradu po 375 — 376). V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa, pač pa »o bili zaključki v delnicah Oceania po 250. Ljubljana. Amsterdam 2374.66 — 2389.26, Berlin 1743.03 — 1756.91 Bruselj 731.44 — 756.51, Curih 996.45 — 1003.52. London 212.75 — 214.81, Newyork 4303 51 — 4339.83, Pariz 202.61 — 204.05. Praga 151.93 - 153.04, Trst 227.70 — 230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 20.34, London 21.3925, Newvork 435. Bruselj 73.40. Milan 22.95, Amsterdam 238.20, Berlin 175, Dunaj 79.60. Stockholm 110.30, Oslo 107.50, Kobenhavn 95.50, Praga 15 25, Varšava 82. Budimpešta 85.75, Atene 3.90 Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda <72 — 375.50. 4*/e agrarne 49 - 51, 6*/. begluške 68.25 — 69 dalm agrarne 65.50 — 66. 7*/ostabili7. 86 bi.. 7"/. Drž. hip. banka «>0 den.. 7n'« Blair 75 50 den.. 8*> Blair 85 den.; N«rodna banka 6900 den.. PAB 190 — 195, Trboveljski 220 bl.f Šeče- Radio Sreda, 30. decembra Ljubljana 12: Glasbene igračke (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Vesel koncert (radio orkester). — 14: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Berač in smrt — zvočna igra. — 18.40: Pomen našega rudarstva za narodno gospodarstvo (prof. inž. Viktor Gostiša). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Meštro-vičevi herojsko-epski moški liki (Branko Ma-šič — iz Zagreba). — 19.50: Šahovski kotiček. — 20: Dvospevi — pojeta ga. Pavla in gdč. Majda Lovšetova, pri klavirju prof. M. Lipovšek, vmes radio orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert pevskega'zbora »Sava«. — Beograd: 17.20: Pesmi. — 17.50: PloSče. — 18: Narodni napevi. — 19.50: Koneert orkestra. — 21.30: Plesni komadi. — 22.30: Plošče. Zagreb: 20: Koncert ciganske kapele. — 20.30: Kakor Ljubljana. 22.20: Godba za ples. Praga: 19.20: Glasbene burke. — 20.40: Koncert češke filharmonije. — 22.15: Lahka in plesna muzika — Varšava: 19.20: Lahka glasba. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 21.30: Komorni koncert. 22: Ples. Dunaj: 12: Koncert orkestra. — 16.05: Glasbeni posnetki iz Bavreutha. — 16.50: Kompozicijska ura. — 19.30: Vesele pesmi. — 20: Gounod: Odrešenje (nabožna trilogija). — 22.35: Orkestralen koncert. — Berlin 18: Prenos iz Stuttgarta. — 19: Kabaretni program. — 20.45: Glasbeni letopis iz berlinske postaje. — 22.30: Lahka godba in ples. — Munchen 18: Koncert orkestra. — 19: Lahka glasba. — 20.45- Koncert solistov. — 22.40- Stara glasba na klavikor-du — 23.10: Plošče. — Stuttgart 18: Prenos iz Miinchena. — 20.45: Koncert orkestra in solistov. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert Straža v snegu mm Bojišče pred Madridom pokriva sneg in patruljiranje se vrši v znamenju zime Naprava za obujanje mrtvih Novost v laboratoriju Fordhamovega vseučilišča v New Yorku Znanstveni laboratorij Fordhamovega vseučilišča v New>'orku je z uspehom preizkusil pripravo, kj je sposobna vrnit- življenje ljudem in živalim, ki jih je zadel električni udarec. Izumitelja te priprave sta dr. Leo-nard Piccolj in dr. WiiliMam Mc Njff. Trj leta sta delala poskuse, preden sta stoplila s svojo pripravo pred znanstveno komisijo. Raziskovalca sta najprvo ugotovila, kar je bilo 6icer že prej znano, da nastopi smrt zavoljo električnega toka v večini primerov zavoljo tega, ker se ustav.; delovanje srca. Nato ©ta odkrila, da more protivnj sunek r izmeničnim tokom nizke frekvence obnoviti to delovanje. Z mnogimi poskusi na živalih sta obnavljala tako življenje, tudi če so te živali kazale vse znake smrči. Po električnem toku ubitega morskega prešička sta s svojim aparatom n. pr. zopet obudila, nato sta ga ubila z drugim električnim sunkom in ga še enkrat obudila, ne da bi žival kazala kakšne poškodbe v življenjsko važnih organih. Seveda gre v vseh takšnih primerih za navidezno smrt, ki se pa vedno konča s pravo smrtjo. Sedaj nameravata oba učenjaka napravit] specialne poskuse z ljudmi im če bodo uspehi isto tako ugodni, bosta svoj aparat predelala nalašč za ta namen. Pri sedanjem modelu je mogoče elektrode za protivni električni udarec v nekoliko sekundah položiti žrtvi na prsj in rame. Uporaben je pa ta aparat le v primerih, da je šel smrtni sunek skozi roko ali sklepe do srca. Za žrtve električnega stola ni pomoči, kajti tu gre udarec skozj glavo in poškoduje možganske Staniče. Mož iz svetovne ¥ Generaloherst von Seeckt je umrl Generaloberst von S e e c k t V nedeljo popoldne je umrl v Berlinu generaloberst von Seeckt v 71. letu svoje dobe. Pokoinik e spadal med najmarkantnejše vojaške osebnosti Nemčije. Izšel je iz šole generala Schlieffena, ki je izdelal načrt za vpad v Francijo in Belgijo. Med svetovno vojno ie bila von Seecktu poverjena naloga pomagati maršalu Macken-senu. Potem, ko se je po njegovem načrtu posrečil proboj fronte pri Gorlicah, je bil do delijen nemški vojski, kj je udarila na Balkan. S prehodom čez Donavo pr-, Oršovi je bila srbska voj&ka prisiljena k umiku in po sledica te vojaške operacije ie bilo vojaško jzpraznjenje Srbije, Črne gore. a tudi Albaniji e. Po svetovni vojni se je dal von Seeckt na razpolago nemški republikj in je ob popol nj politični nevtralnost; reoganiziral Reiehs-wehr. Mirovna pogoba je dovolila Nemčiji samo sto tisoč vojakov. Von Seeckt je umel to število mož tako urediti, da so predstavljali močno armado. Zastopal je načelo, da so časi množestvenih armad minili ter je napočila nova doba specialnih čet, kj bodo s svojim jedrom odločale o usodi v bodočih vojnah. V zadnjih letih je šel von Seeckt na Kitajsko, kjer je deloval ko>t inštruktor im reor-ganizator. Na Kitajskem pa ni ostal dolgo. Virnil se je domov telesno oslabljen jn e živel posihmal strogo zasebno. Pregledoval je svoie spomine, kj jih vojašk; strokovnjaki tudi izven Nemčije zelo cenijo. na dunajski pošti Zadnjič so pisali o nekem pismonoši v Solili, ki je v štirinajstih letih pograbil okrog 50 tisoč pisem. Sireno afero imajo sedaj na I>unaju. Poštni urad št. 56 na Gumpendorf-skj cesti je že dve leti prejemal mnoge pritožbe. da dobivajo ljudje spolirana pisma, toda zločinca, ki jih je odpiral niso mogli odkriti. V začetku septembra je neki nameščenec tega urada končno slučajno zalotil manjpu-lanta Ferdinanda Weissenbergerja, ko je vtaknil šop pisem iz tujine v svoj žep Na policiji ie \Veissenberger prvotno priznal, da je od letošnjega januarja pobral iz inosira-nih pisem za kakšnih 2000 I>in denarja. Pozneje je svoo izpoved preklical, pa se sedaj pred sodniki izgovarja na svojega tovariša A loj za Pjbitza, ki so ga šele pretekle dni aretirali pod sumom, da je odprl na stotine pisem iz tujine. S samokresom v zbornici Otrok s tremi očmi V vojaški bolnišnici v Torunju na Poljskem se je rodi-lo te dn, dete, kj jma tri oči. V ostalem je popolnoma normalno. Predsednik Kube general G o m e z je bil te dni odstavljen, ker je v parlamentu svojim nasprotnikom grozil s samokresom Razdejanje državljanske vojne fs'a levi: Pogled v prejšnje stanovanje španskega min. predsednika Larga Cabaliera v Madridu. — £fa desni: Razbita biča v osrčju španske prestolnice Boj z divjo mačko V gozdovih okoli Smirne m kažejo T zadnjem času velike mačke, ki se jih ljudje zavoljo njih napadalnosti zelo boje. Pred kratkim je takšna mačka raztrgala Jagnje, čigar lastnik je nastavil potem past, da bi zverino uJeL. Mačka se je res ujela v past, pa se je utegnila osvoboditi in je zbežala v gozd. Kmet ji )e sledil, a sredi gozda ga je žival nenadno napadla in težko ranila. Na njegove klice Je pritekel neki drugi kmet, ki je oddal na mačko strel iz samokresa. Zadel jo Je, toda žival je navzlic temu napadla še nJega. Le s težavo se je je mogel mož ubraniti in jo usmrtiti z drugim strelom. Ga« Simpsonova v panoptikn Ker Je postala ga. Simonova znamenita osebnost, jo je vodstvo svetovno znanega kabineta voščenih figur ge. Tussau-dove v Londonu sprejelo v svoje zbirka, kjer so zastopane samo slavne osebnosti stare ln nove zgodovine. Ge. Simpsonovi oziroma njeni voščeni figuri so odredili prostor v vdolbini, ki je draplrana s pur-purjem, oblečena pa je v škrlatno rdeče oblačilo. Obraz se ji rahlo smehlja, oči pa so ji uprte v njenega nasprotnika, nadškofa canterburyjskega, poglavarja angleške cerkve, ki je oddaljen kakšnih trideset metrov od nje. Lik ge. Simpsonove stalno straži neki nameščenec kabineta voščenih figur Med voščenimi kipi Italijanski senat je poklonil Mussolini Ju kot ostvaritelju imperija dragoceno Batitfa z umetno rezljanim ročajem Viktorianski ceremoniel na angleškem dvoru Ločene ženske ne bodo več smele na londonski dvor potrebno kakšno čiščenje ali popravila. Britska imperialna krona spada med kronska čuda sveta. Vsebuje 3000 dragulje^ med njimi je sloviti demant Cullinan, li mu vrednosti ne morejo preceniti Kraljica Elizabeta je Izrekla željo, rt* bi se na angleškem dvoru ponovno uvedel viktorianski ceremonial in je dvornemu maršalu, vojvodi Norfolškemu, že odredila, naj se pri pripravah za svečanosti kronanja, v kolikor se tiče porabila dam, drža instrukcij, ki so veljale za dvorni ceremonial pod kraljico Mary. Praktično pomeni to, da na angleški dvor ločene žene v bodoče ne bodo imele več dostopa, pa naJ pripadajo diplomatskim krogom aH pa krogu višjega uradništva. V prostovoljno pregnanstvo Letalo pristalo v goščavi Znani ameriški pilot Merrill, ki ee )e proslavil kot rekorder z nepretrganim poletom iz New Yortka v London, je zašel nad pensilvanskimi hribi v hud vihar. Vodi! je potniško letalo 7 osmimi potniki ni dvema drugima pilotoma iz Miamija v Newark. V ©nežnem viharju je izgubiti orientacijo, pa se ije na kratko odločil, da pristane- Pristal je v gozdmi goščavj. Aparat ©e je težko poško doval in Merrill je odnesel lažje rane, ved ostali potn.:lki pa so se rešili brez §kode. Nazadovanje porodov na Bolgarskem V zadnjem času opozarjajo bolgarefai demografij na nazadovanje porodov v tej državi. Bolgarska je še pred kratkim izkazovala poJeg Rusije, Poljske in Rumunske najvišje število porodov. V zadnjih letih pa je^ Štervi-o po mestjh nazadovalo za 8, na dežeK za 7 odtisočkov. Opazitj je sicer tudi nazadovanje števila mrtvih, toda io je še vedno za 50 odstotkov višje nego v srednji Evropd. Angleški poštni promet za božične praznike Božični poštni promet je dosegel letos na Angleškem nov rekord. Samo 23. decembra so v Londonu dostavilj nič mani nego 16 mi lijonov vsakovrstnih poštnih poš^jk. Naslednji dan je bil promet še večji. Zavoro tega so moral,- v angleški prestolnici namestHd 13 tisoč novih poštnih uradnikov. Natrij pospešu Medicinsko odkritje Angleška zdravnica drča Dorothy Haaseo-va ie poročala te dni o velikih uspehih * zdravljenjem revmatozma, in to s pomočjo posebne rastlinske diete, ki so jo preizkusili v londonski bolnišnici Roval Free. Bistvo te diete je v tem, da vBebuje izredno mak) natrija. Nedostajanje te snovi ima za posledico, da prične oteklost bolnih sklepov hitro nazadovati in s tem popusti tudi bolečina. Predpisana dieta vsebuje nadalje zelo malo beljakovine, tem več pa vjtamina B in C, ki uvideva medicina čedalje bolj njuno zdravilno moč. Dieta sestoji v glavnem iz fino nastrganih orehov z liimono ter iz mnogo presnega in posušenega 6ad.ia. Dalje dobivajo bolniki razno koreninsko zelenjavo in drobno zrezane salate. Uspehi so veliki. Nek* možak, ki se }e ob fe revmatizem angleške zdravnice sprejemu v bolnisnco komaj gfbai, je šest tednov po svojem odhodu n. pr. zmagal na neki plavalni tekmi V prvem tednu zdravljenja se pojavi po navadi nazadovanje teže. ki pa pozneje 6pet na rase. Smrt Einsteinove žene Kakor eo poročali listi te dnj, je 20. decembra v Princetonu (USA) po dolgi bolezni umrla žena uetvaritelja relativnostne teorije, prof. Albrta Einsteina. Bila je njegova druga žena. V prvem zakonu 6e je bil prof. Einstein poročil z neko jugoslovansko mate-matičarko. Druga žena je bila njegova se-strična. Bila mu je vedno razumna družica na življenjski poti «n je v mnogočem koristila njegovemu delo. »Nu, kaj vsega ne pišejo dandanes dnevniki! Tukaj stoji na primer, da je nevarno laziti po planinah . e t f $*Judge«) Na originalen način si hočejo pomagati oblasti v New Jerseyu, da bi krile vsaj del velikih stroškov, ki so jih imele s procesom proti ugrabitelju Lindberghovega otroka, Brunu Hauptmannu. Sodne akte proti njemu bodo izdale v obliki knjige, stvar, ki se je zgodila prvič v Zedinjenih državah. Razen tega bodo vsa dokazila prodali na javni dražbi. Izkupiček gre v blagajno vrhovnega sodišča v New Jer-aeyu. Glavni predmeti te dražbe bodo pisma, ki jih je Hauptmann napisal pred svojo aretacijo in po njej Prodali bodo tudi proslulo pismo z zahtevo po odkupnini. Sedaj se je izkazalo, da Hauptman-novih pisem niso oddajali v originalu njegovi ženi, temveč samo v kopiji, originale pa je obdržalo sodišče Mladi kitajski maršal čangsueliang, ld se je z ujetništvom maršala Cangkajška močno kompromitiral pred nankinško vlado in vsem svetom, se je odločil oditi v prostovoljno pregnanstvo ANEKDOTA Igralca PaEenberg }n Moisei sta se »prehajala. Nenadoma uzre Pallenberg moškega in pokaže nanj s prstom rekoč: >To je mož, ki mu dolgujem neskončno dosti«.. »Torej ie ta človek velik človekoljubi je menil Moissi. »Kaj se!« je odvrnil Pallenberg >®ni{j od daleč ne. To je moj hišni gospodar«. VSAK DAN ENA Mauptmannova pisma na dražbi Knjiga z edinstveno vsebino v Zedinjenih državah Turški neuspeh v Parizu Turški zun. minister Ruždi Aras se je proSle dni v Parizu dogovarjal zaradi sand-iaka Alexandrette. Pogajanja s francosko vlado pa niso dovedla do nobenega uspeha. Na desni Leon Blum Angleškega kralja Jurija VI. bodo kronali z dvema kronama, in sicer s krono sv. Edvarda in z državno krono, ki mu pritiče kot vladarju dominionov. Ti kroni so te dni z močno stražo spravili iz to-werske zakladnice k vladnim draguljarjem, da J>» pregledajo in ugotove, da-li je Lik ge. Simpsonove v kabinetu voščenih figur Mme. Tussaud v Londonu Zaklad v stari pisalni mizi Na neki dražbi v avstralskem mestu Geelongu je neka ženska kupila staro pisalno mizo za kakšnih 3000 dinarjev. Ko je doma to mizo snažila, Je odkrila skriven predal, v njem pa v vati kup nebru-Senih diamantov. Domnevajo, da so ležali v tem predalu že nad 200 let. Njihovo vrednost cenijo na več nego milijon dinarjev Kulturni pregled Iz ljubljanske opere Letošnji božični repertoar je nudil težje in lažje glasbe v izooiiju ter je našel pri občinstvu — razen v petek popoldne — mnogo odziva in zanimanja. Med drugim smo čuli . *) nekaj letih ponovno opereto »Pri treh mladenkahc. Komaj &e je koncem XVIL stoletja itali-jausKa opera razbohotila po dvorih evropskih kulturnih središč in našla posnemovalcev v domačih komponistih, že &e pojavlja reakcija 3 strani meščanstva, ki je baš takrat, kot stalea pridobilo na ugledu in veljavi. Mitologija, antika, dvorjanske &lavno-sti in slične patetične snovi so mu bile tuje, odmaknjene. Povsod nastajajo obrisi takih del, ki nudijo več zabave m ki tudi bolj ustrezajo okusu dobe. Na Francoskem (»opčra comique«), v Italiji pričetki »opere buffe«, v Angliji »beraška opera«, na Dunaju pa vplivi »Singspiela« so pojavi XVIII. stol., ki nimajo istega izvora in iste vrednosti, vendar pa vedno bolj uveljavljajo na eni strani zahteve takratnega življenja, na pr.: satiro, na drugi zabavno snov v obliki pristnejše dramatike in pa ljudstvu dostopnejšo glasbo (pesem!). Romantika g svojimi mnogoterimi vplivi je razkrojila in poplit-▼ila marsikatero tradicionalno formo. Po-plitvila. je tudi plehkejše izrastke opere do tiste operete, ki je vz.rast.la v naan znani obliki prav na Dunaju pod vplivi dunajskega valčka, starejšega Straussa in Lannerja ter deloma Offenbachovih m kdaj mnogo igranih komadov. Suppč, Millocker in iStrau&s ml. 30 vrhunci te tvorbe, ki si je opomogla zopet v XX. stol. z Le ha r jem, KaLmanom in drugimi ter prešla po vojni v revijsko opereto, ki izključuje vsa.krš-no notranjo povezanost, zadovoljiljoč le zabave željno publiko 8 svojo sentimentalnostjo in stupidnim plesnim ritmom brez zahtev do plemenitejših umskih in čustvenih doživetij. Samosvoj pojav je opereta »Pri treh mladenkah«. Košček komponistovega življenja. najpoljudnejši njegovi napevi, bider-majerski okoliš, vse to je postalo v spretnih rokah libretistov in glasbenika H. Ber-?6ja tvorba, ki se s pridom uveljavlja ponovno na odrih. Kaj zato, če je Schubert že % 19. leti pisal dela. katerih globini se še •danes čudimo! Kaj zanima občinstvo pravo ••ežišče njegove vzvišene glasbe? Kdo vpra-thij«. ali ni ta naivni junak na odru vendarle odmaknjen od resničnosti? Ko pa more iskrenost teh nekaterih njegovih melodij — Čeprav najnepomembnejših — in snov sama vendarle zabavati, zbujati zanimanje in doživetje v tisti plasti poslušalcev, ki jc naj-vernej>i obiskovalec operetnega repertoarja. Opereta »Pri treh mladenkah« zahteva zaradi centralne figure — Schuberta — in historičnega lokalno-dunajskega okoliša določen stil — »Biedprmeier«. Režiser in scenograf sta po svojih močeh pripomogla k zaokroženosti in skladnosti. Le prvemu je zameriti, da ni opustil nekaterih obrabljenih neslanosti, ki so se od njegovih prednikov sem vrinile v okvir dejanja ter samo kvarijo povezanost, ne morejo pa nadomesti prave oprretne *ale. ki zahteva kljub vsej hudalnsM fStumpfsinn!) parketno oirlaje-in fineso. Privlačnost vprizoritve pa je in bo lepo petje. G. Kolacio kot Schubert ln ga Gjungjenac kot Hannerl sta zapela tako toplo, da sta žela po vsaki pe&inii navdušen aplavz. G. Kolacio je dragocena pridobitev v solističnem ansamblu in njegova priljubljenost od dne do dne raste. Mladega, mehkega, neokretnega dobričino Schuberta je tudi igralski pogodil. Zdaj zavisi od uprave, da pevca pridobi tudi v bodoče ter mu še nadalje nudi v repertoarju možnosti, da se stopnjema izpopolnjuje in raste skladno s svojim napredkom. Udejstvo-vanje v opereti pa naj bo omejeno na sedanji poizkua. Se tako laskav uspeh na teDrt prekosil svoja znana dela izza mlajših let. Tudi to dokazuje, koliko mladostnih du" ševnih sil ie še ostalo našemu najstarejšemu dramatjku. Kritika ie navdušeno sprejela najnovejše Nušičevo delo in ga primerjala z del! Gogolja in ^oliera. da, nekdo je novo igro označil za najglobljo komedijo v sJovanskj dramatiki poleg »Revizorja«. Nušjčev Dr.« je duhovita satira na neko družbo, kj smatra, da lahko za denar vse kupiš, kar je gotovo značilna komponenta povojne moralne krize sploh. Prav ta ost da-•p. Nušičpvemu de]u pomen, k,j presega ožje domače okolje. Originalni zapletljaj z zamero osebnost; ie vtisnil novi komediji vprav klasično obeležje. Komediograf Nušjč sicer zabava gledališče, vendar ne več samo jovršno. temveč sega gioboko v vse hibe in napake naše družbe in naših ljudi, ter kot izborni satirjik sil; publiko, da razmisli a o vseh teh važnih zadevah svojega časa-Zopet je star j mojster izvrstno karikiral kontrasta v beograjskem okolju. Zv.rj, primitivni jn bogati »gazdac Života ima sina Milorada, ki se ne mara uči t j in rajši ponočuje. Oče pa zahteva za vsako ceno, da naj sin dos;avj svojemu imenu še doktorski naziv, češ da le-ta odpira vsa vrata in nudi možnost, da doseže najvišje po-ložae. Zato pošlje »gazda« nadarjenega, a s romašnega Miloradovega tovariša Veli mira z Mjloradovimi dokumenti na univerzo v Švico, da tam doseže za njegovega sina doktorat. To je voze! vse komedije in vir neskončnih zapletlia;ev. Vse se razpleta, kakor je bilo zasnovano: Velimir prinese Mloradu doktorat jin sedaj hoče njegov oče. da bj postal še docent, samo zato, da ®e lahko poroči T ministrovo hčerko. Velimir se je pa v Šviej oženil, seveda tudj pod Mj* loradovjm imenom. Njegova žena Klara pride s sinom v Beograd jn postane končno res Miloradova žena. Vrstijo se sila komični prizori in publika se doslovno trese od smeha Avtor hudo smeš; jn napada predvsem one. kj mislijo, da lahko z denarjem vse ku-piio, kakor tudj moderne zakone, »provo-dadžike«, ki obligatno posredujejo prj že-nitvah. nadalje dobrotvorke ter sploh vse osebe iz beograskega malomeščanskega okolja >Dr« učinkuje kljub vsem zapletlja-jem prepričevalno in sodobno ter vpliva na človeka kar ožjvljajoče. Nušičeva komedija je tako svojevrstna, da zahteva čisto trvoj ansambl, ki ga nima niti zagrebško gledališče. Zanimivo je, da je bil >Dr.< uprj- zorjem v Zagrebu pred Beogradom. Zaradi velike razlike v ambientu med Zagrebom jn Beogradom zveni komedija na zagrebškem odru kakor prevedena, dasj so seveda zadržal; ekavščimo. Zato je bj| tudi najboljši nosilec glavne vloge »gazde< kot go«t Mi-hajlo Markovjc, slavni nestor igralcev, stari odrskj rutiner jn sijajni Nušičev Lnterpret. Edino on je v polni meri zadel posebni stil velikega komediografa. V tem smislu sta bila dobra samo še Predrag Milanov kot »ujlka« Blagoie jn »provodadžika-s (Bela Krleža). Vaj ostal;, niso bil; »nušičevski*. Režiser Ka Mesarjč se je popolnoma vživel v delo ter je dal predstavi potrebni tempo. Vsekakor sod; iDr.« med največje uspeho letošnjega dramskega repertoarja. Dr. O. A. Zapiski Češka glasba na produkcij} ljubljanskega konservatorija. Še pred božičnimi prazniki je bila v veliki fjlliarmoničn; dvoran; javna produkcija našega komservatorija pod geslom >Češika glasba«. Uvodno besedo je imel prof. Vilko Ukmar. Spored je navajal vse najmarkantnejše komponiste: od Bende, Smetane in Dvoraka do sodobnikov Suka jin Novaka ter modernistov šina, Kfjčke, Ha-be, Vycpaleka ter Vomačke. Od desetih toek sporeda je bila kar polovica odrejena solo-petju. Nastopil; so: sopran is tke Pavlovčič Štefanija. Koiar Olga, Novak Anica ter nino-goobetaioča Poiajnar Ljudmila in pa basist Ferdo Lupša. Svoje točke so izvajali izbrano in dostojno. Klavirske točke smo čuli tri in so sc tu izkazali; Edila Logar, dalje dobra znanka na konservatorijskih produkrj-iah Marta Osterc, ki sj je za svojo točko izbrala najmodernejše češke skladatelje, in pa končno samozavestni Ln rutiniranj Bojan Adamič. Trio-sonata za dve vjoliini in klavir v 3 9tavkih (jn ne I. II. jn III. stavek, kakor je pogrešno bilo navedeno na sporedih) skladatelja Bende )e za današnje zahteve precej zastarela skladba in ne naprav; posebno svežega vtisa. (Pisana je povsem v slogu tipičnih duetov za dve violinj & la Dancla, Vieuxtemps, Viotti). Za zaključek sporeda je iizvajal Orkester drž. konservatorija s pritegnitvijo Orkestralnega društva Glasbene Matice Dvorakovo Serenado za godalni orkester op. 22. Izvajanje je bilo na lepi višini, saj so nekateri 6lavikj te serema-de trd oreh za izvajalce. Velik dirigentski talent je pokazal tu mladi, a nad povprečnostjo visoko in vidl jivo stoječi Uroš Prevor-šek. Celotna produkcija je po svojem uspehu obogatila vrsto dosedanjih konservarij-skih nastopov ;n znova dokazala da smemo produkcije našega konservatorjija vedno smatrati za resne koncertne nastope. Kako o njih sodi L. M. Škerjamc. pa poroča v svojem glasbenem pismu iz Pariza (glej >Jutro« od 23. t. m.), primerjajoč jih s kvalitativno manj uspelimi produkcijami drugih glasbenih zavodov, Ape.; O razstavi slik Matije Jame v Beograda eo priobčili nekateri beograjski listi daljša poročila. V »Palitikic z dne 27. dec. je izšel članek 21 N., ki karakteririra Jamo kot »akademičara u svome impresionizmu«. Njegov akademlzem kaže »brezposelnost z ene ln neko principielnoet z druge strani«. O razstavljenih slikah slovenskega umetnika pravi beograjski kritik, da so »savršeno bezlične. U njima nema ni traga kak ve str akti fll zamaha; one su samo jedno nenadahnuto ponavljanje nekoliko ^principa« Impresionlstičke likovne teorije«. likovna umetnost v Beograda, v dvorani Tehnične fakultete je bila otvorjena prva razstava »beograjskih nezavisnih umetnikov«, ki so prišli navzkriž z društvom »Cvijeta Zuzorič« in se postavili na lastne noge. Slike' grafike in kipe je razstavilo 34 umetnikov. Razstavo je otvoril Vilko Grdan, ki je v svojem govoru omenil za nas novo vest, da u Ljubljani banovina notira nekoliko miliona za podizamje »Doma umetnosti«. — V umetnostnem paviljonu »Cvijete Zuzorič« je bila otvorjena posmrtna razstava del Koste Miliče-viča. Listi poročajo, da je bilo pri otvoritvi nezasluženo malo občinstva. O MiM-čevičevem delu je govoril akademik Velj-ko Petrovič, ki je prikazal tudi siromašno, čudaško, nevrastenično življenje pokojnega Miličeviča. Slovnico bolgarskega jezika, ki jo je spisal dr. Nikola Mirkovič, je izdala Jugo-slov-bolgarska liga v Beogradu. Za najpomembnejši letošnji francoski roman označuje Ram on Fernandez v pariški »Marianne« zadnje nadaljevanje velikega cikla Rogera Martina du Gardo »L'£;tč 1014«. Pisec ni samo hotel pripovedovali zgodb francoske rodbine, pravi Fernandez, marveč nam je dal tudi zgodovinsko sliko, sintezo francoskega in ev- mpskega Bvljeoja nekaj teAiov pred Izbruhom vojne. Svojo nalogo Je dobro izvršil ys potrpljenjem tn umetnostjo, ki sta vredni največjega spoštovanja Roman »Poletje 1914« Je takozvam »raman-fleuve« Obravnava tri teme: zgodovinsko, rodbinsko in individualno. TUdI nekateri drugI kritiki pišejo z velikim priznanjem o sklepnem delu veTBkega cikla Rogera Martina du Garda. Novi »plsi Maorlca MaeteriincKa. Neumorni Mamice Maeterlinck, eden izmed predstaviteljev druge generacije francoskih simbolistov, pesnik m filozof prirode in nje ugank, pošilja lz svoje krasne vile pri Nizzi vsako leto v svet nova dela, dasi je že dokaj prileten (r. 1862). Pravkar Je objavil novo knjigo »L'Ombre des Ailes«, ki pravi o nji kritik H. Bidon (Journal des Dčbats): če nI sinteza, je pa vsaj nekak katalog Maeterlinckovega mišljenja. Tudi tu je Maeterlinck predvsem metafizik, ki razpravlja o večnosti, o vesoljstvu, o smrti itd. 2e nekaj časa pripravlja Maeterlinck, kakor čitamo v predzadnjih »Les Nouvelies Littčraires«, večji spis o življenju golobov, ki jih zadnja leta pridno proučuje. Ta spis bi se vključil v serijo znanih Maeterlinckcvih peaniško-prirodo-pisnih spisov o čebelah, o termitih, o mravljah in o inteligenci rastlin. Damjan Bjednij* eden najbolj uvaževa-nih sovjotskih pisateljev službene »prole-tarske« smeri, je doživel nedavno hudo razočaranje s sovjetsko vlado, ki je prepovedal neko njegovo igro, v kateri je smešil krst sv. Vladimira in ruski narodni he-roizem. Sovjetska vlada se je postavila na stališče, da sprejetje krščanstva vendarle ni bilo za Ruse taka budalost, kakor se zdi Damjanu Bednemu, ker jih je privedlo v vrsto narodov višje kulture. Tako je sovjetska vlada, kakor vse kaže, pričela nekoliko brzdati tudi brezbožniško propagando in zatirati njene abotne izrastke«. Idrifčani so se organizirali Ustanovili so svoj klub za družabnost in prosveto Ljubljana, 29. decembra. Nedvno je bil ustanovni občni zbor Idrijskega krožka. Po dveh letih uspešnega pripravljalnega dela. ki je bilo prav posebno plodovito v letošnjem letu, so se Idrijčani združili tudi formalno v svojo družino. Občni zbor se je vršil ob lepi udeležbi vseh Idrijčanov, od preprostega delavca do rudarskega glavarja. Prav lepe je bilo zastopano tudi idrijsko ženstvo. Mnogi pa so bili zadržani, med njimi prav ugledni gospodje, ki so želeli zborovanju najlepši uspeh in obljubili vso svojo pomoč. Zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. inž Janko Mačkovšek. Pozdravil je vse navzoče, orisal pomen krožka ter poudaril, da je ustanovitev krožka dolgoletna želja naših rojakov, ki je prišla prav posebno do izraza pri letošnjih prireditvah. Nato je v daljšem poročilu orisal ves pokret tajnik g. L Božič. Podal je idejno in stvarno utemeljitev idrijskega pokreta, vse važne probleme, ki zadevajo idrijski kot in Idri.ičane v svetu in ki opravičujejo ustanf.v.tev idrijske družine. Pregledno je bilo poročilo o dosedanjem delu pripravljalnega odbora od proslave 60 letnice g. E. Gangla v letu 1934. do zadnje prireditve letos. V tem letu sta sc vršila dva radijska večera, pešizlet k Trem kraljem, avtobusni izlet, združen z akademijo v Žireh, maša za pokojne rojake, velika družabna prireditev z akademijo in naposled Miklavžev večer, ki je bil namenjen najrevnejšim. Tajnik se jc zahvalil vsem za pomoč in sodelovanje, prav posebno pa slovenskim dnevnikom in »Istri«. Program bodočega dela je tako lep in obilen, da utrjuje vero v lepo in krepko življenje idrijske družine. Z vabilom in pozivom k složnemu delu vseh rojakov in prijateljev ter z ognjem velikega upanja v boljšo bodočnost idrijske kotline je tajnik zaključil svoje poročilo, ki Je bilo toplo sprejeto. Blagajniško poročilo je podal zelo obširno in natančno za vsako prireditev posebej g. ravnatelj Drago Sebenik Tudi njegovo poročilo, ki izkazuje 25.000 Din prometa, je bilo sprejeto z aplavzom Po poročilu člana revizijskega odbora je bila sprejeta razrešntca cclotnemu odboru. Nato so bila sprejeta pravila krožka, odobrena od banske uprave. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. prof. Janko Ku-mer, v ostali odbor, k; se je takoj sestavil, pa naslednji gg.: Franjo Murovec za podpredsednika, ravnatelj Drago Šebenik za blagajnika, L. Božič za tajnika, za odbornike pa gg: Tinka Golobova, Mara Toroš, Jaka Dolinar, Viktor Dežela, Tone Štravs, Franc Horvat in Zorko Prelovec. V nadzorstvo sta bila izvoljena gg. inž. Josip Močnik, rudarski glavar in inž Janko Mačkovšek, magistratni nadsvetnik. Novi predsednik sc je zahvali1 za zaupanje in obljubil, da bo s sodelovanjem odbornikov in vseh rojakov deloval za prospeh krožka. Pri slučajnostih se je določila letna članarina za redne in podporne člane in znaša 10 Din Članarina naj bc bolj moralnega kakor gospodarskega značaja. V imenu »Tabora« je nato pozdravil občni zbor preds. dr. J. Dckleva in želel mnogo uspehov. Po zaključku občnega zbora se je razvila pristno idrijska zabava. Idrijčani se zavedajo svoje dolžnosti do celote in do rodne doline, zato bodo vsi rade volje takoj prijavili svoj pristop v organizacijo, ki jim nadomesti domačo sosesko in bogato društveno življenje nekdanje Idrije. Vsi njihovi prijatelji pa jim bodo še nadalje prav radi pomagali in z veseljem posečali njihove prireditve. Sadističen ubijalec živali Orožništvo še ni našlo sledu za njim Zagorje, 29. decembra. Poročali smo že. da neznan moški z očitno abnormalnimi nagibi kolje tod okrog živali. V noči na 27. decembra se je spet pojavil, in sicer v Toplieaih, kjer je ubil kozo. Ker je to že peta žival, ki je postala žrtev pokvarjenega sadista, je umljivo. da so ljudje zelo razburjeni, zlasti oni. ki imajo koze mlekariee. Žival, ki jo je sirove^ pobil, je bila last rudarja Ignaca Ihanca, očeta štirih otrok. Kolikor sta sam in OTOžništvo ugotovila, je imel zločinec s seboj tudi psa. ker so našli v hlevu pasjo dlako. Dalje sodijo, da je bila žival zlorabljena. Gotovo pa je, da zločinec uživa pri mučenju živali, ker je kozi polomil vse štiri noge, preden jo je ubil 7. železno klamfo. Orožništvo je uvedlo temeljito preiskavo, vendar zločincu še ni prišlo na sled. Neznanec, pa še ne miruje. Včeraj zjutraj so bili orožniki obveščeni, da se je preko noči ponovno pojavil, in sicer pri posestniku Kukavicu. ki ima dve ovci. Pa ee mu ni posrečilo priti do hleva, ker sta se njegov in domači pes stepla. Kmalu nato se je oglasil pri vdovi Iiančigajevi, ki ima kozo v bližini hiše. K sreči je slišala sumljiv šum žena rudarja Sušnika in je šla ven. Možak, ki je pravkaT odpiral hlevska vrata, jo je opazil in zbežal s svojim peom proti gozdu. Pravijo, da j« neznanec nekje pustil listek, na katerem grozi, da ne bo prej miroval. dokler ne bo spravil vsefo ko® na drugi svet. Nekaj takega da je napravil že nekoč v nekem kraju v Nemčiji. Razburjeno prebivalstvo upa, da bodo orožniki čim prej izsledili sadista in ga, spravili 7..T zapahe. Krškega Krško, 29. decembra. Po mnogih, mnogih letih se je uresničila dolgoletna želja Krčanov, kj so doslej životariti ob lešoerbah. V sreclo 30. t. m. zagoni prvič električna luč, ki bo precej iz-premenijla lice Krškega, prinesla pa tudi možnost; za krepak razvoj mesta in okolice v obrtnem ter industrijskem oziru. Ze od poletja sem se je govorilo največ samo o elektrifikaciji, o kateri je pa večina le vedno dvenvila, ker je bila le vajena obljub, a nc dejanj. Č5im pa se je do-znalo za otvoritev v Mokronogu in drugod, so pa tudi neverjeitni Tomažu' kazali znake upanja. Še bolij jdh je v upanju potrdita gnadba transformatorja, kaiteri je sedaj splošno znan kot »kišdci nebotičn k«. Tik pred božičem se je pa nenadoma preokre-n/ilo na bolje. Krško je oživelo, četa me* hanilkov, elektrotehnikov Jn delavcev je z neverjetno naigliico in spretnostjo postavila in razpeljala električno omrežje, pri kaite-rem se vrše sedaj le še zadnja dela priključevanja v lvše in cestne razsvetljave. Umestno je, da »e ob tej priliki spomni- mo še na 'to. da je Krako »voječasno imelo malo elektnično centralo, k; pa je po kratkem času monaila z obratovanjem prenehati, ker je bila vsa napeljava iz medvojnega odsnosno povojnega materiala. Obrat je bil večkrat prekinjen čeprav je luč gorela ob srečnih dnevih od mraka do 23 ure. Hudomušni dn nagajivi motor je postal znan že širšj okolici- Ko so Krčanj svojo električno zadrugo likvidirali, so spet na-žgali svoje stare Icščerbe, na ulici se je P* spet pojavil 86-!etnd mestn^ pr-žijgalec cestnih sv etri >k častištljrivs Avgust Alba. ki svojo službo nad vse vestno opravlja že dolgih 40 let. Je to eden najstarejših prižjgalcev im menda tudj zadnji v podeželskih mestih Slovenije. Težike prilike z raizsvetiljavo mesta in poslopij so znova narekovale potrebo elektrifikacije. In ko je bila Gorenjska x elektriko takorefkoč nabito polna, so dolenjska mesta in trgi sameval,; v temi. Opetovano smo v našem listu pred leti opozarjali na ta nedostaitek, a ostalo je pri starem. Elektrika ju vodovod ate m obujala le periodft* no ▼ dobah volitev, potem P« >e zaspaio. Resno izpremembo v ton P°C|e" d roko in je dajal knežje napitnine. Gospodu Kaitu je utegnilo biti kakih pet in petdeset let. Za svojo vnanjost se je malo menil; vseh osem mesecev, kar je stanoval v tej hiši, je nosil zmerom isto ogolje-no obleko, las in sive brade si ni ne strigel ne česal, in hodil je zmerom malomarno sključen, s pogledom uprtim v tla, kakor da bi nekaj iakaL, Obiskov ni sprejemal in časih po več dni ni zapustil stanovanja Vsa njegova služinčad je bila gospodinja, ki je dopoldne opravljala svoje posle, kuhala in pospravljala sobe, to je, kolikor so ji bile dostopne. Gospoda Kata ni skoraj nikoli videla. Opoldne je postavila jedi na mizo v obednici in potrkala na ena izmed dvojnih vrat, M so vodila odtod v dve drugi sobi in ki jih je bil dal najemnik, ko se je vselil, oblaziniti in okovati z železjem in posebnimi ključavnicami. Gospodinji se doslej kljub njini radovednosti še ni bilo posrečilo, da* bi bila vrgla oči v ta skrivnostna prostora. MALI OGLA§I Beseda Du. lavek ? Din ia Sfro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši inesek 17 Din Naznanilo PTevzel sem znano restavracijo Carman, Zgor. Šiška, l^rovrstna vina in jedila. Cone zmerne. — Postrežba ■točna. Dvorana na razpo-laso S« priporoča Tomaž Kost 33430-18 "Službo dobi Beseda ' Din lavek 0 Din ia Šifro si; dajanje aaalova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din Boljšo postrežnico ck) 30 let sta.ro natančno v pospravljanju sob, sprejmem. Naslov v vseh po-siovelnicah Jutra. 33463-1 Štafirarico r.i šivanje moških klobukov. sprejmem. — Rudolf l^jk, klobučar. Sv. Petra cesta 38. 33457-1 Mizarski mojster išče mizarja brez obrta za kompanjon3. s kapitalom ?—5000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod šifro >Kompanjon«. 33450-1 Brivski pomočnik prvovrsten delavec, dobi »talno mesto. Frizerski salon »RAKAR«. Ljubljana, Prešernova ul. 7. 33482-1 ■ Beseda Din. davek 3 Din na s:frn ali dajanje naslova (i Din Najmanj?® tnesek 17 Din Natakarica pridna, poštena in zanesljiva. bi rada menjala službo, najrajši v o-kolici MnriboTa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 324.38-2 D acwc s (tč*J ■ m oa Din lavek S L>.n za šifro sil dajanje oaslova 5 Din Najmanjši »nese k 17 Din Deček '.4 let. želi mesta koi va- j«■ n e c za mehanično, krojaško ;.li mizarsko obrt z vso oskrbo Novak. Trbovlje TI/33. 32427-44 Beseda Din l-n-k 3 Din .'.a šifre al; dajanje naslova 5 Din Na'manj?' jnes-ek 17 Din Štedilnik p.} 3 odprtine dobro ohranjen. žele.Z"n. vida Eger, Ljubljana. Gosposvetska 5. 33194-6 Več voz žaganja za kurjavo prodam. Tržaška cesta 9. 3342^6 Živali lMii 1av"' n 11 ga- r.aj»oj« naslova ' Din Najmanj?? znesek 17 Din Pes, nemški boksar čistokrven, z rodovnikom, odlikovan na mariborski pasji razstavi, 2 leti star, < popolno dresuro (Gonrp. Celjet. naprodaj. Vprašati pri F freuer. Poljčane. 33434-27 Lovskega psa 8 mesecev starega (Vorsteh-hund) dobro dresiranega, prodam. Maribor. Betnav-ska 20. Cerne. »Singer«, »Pfaff« šivalni stroji, skoraj novi in kolesa poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve}. 334CT-2B Kupim Svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni J. Lavrič, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje L, — Mestna klavni«. Dolenjska cesta 34. 31732-7 Beseda 1 Din, daven 3 Din za Šifro ali dajan}« naslova f Din Najmanjši znesek l7 Din Hranilne vloge kupite atl proda«»e potom moje pisarne najboljše Rudolf Zore Ljubljana Gledališka 12. Telefon 38-10. 3240UB Kdor posodi 10.000 za mesrt dni m« vrnem 111.01». Dopise na ogl. odd. .1 ntra pod šifro »Sigurnost <109«. 3&M&<1« Knjižico Kmet-sia posojilnice ljubljanske za 180.000 D"m, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Nad 50%«. 33431-M) Hranilne vloge Ljubljanske kredita« banke, Vzajemne posojil, v Ljub-bni ter PosojUnie« v Radovljici, večje in manjše zneske. proda.?te lahko takoj po najvišji ceni proti takojšnji gotovini. Ponudbe na Al. Planinšek trg. ag. za banCne in kreditne posle, Ljubljana, Beethovnova nI. 14/1. Telofon 3MO. 31>*-!M G fh Kofhman: &9spod Kozamurnik gre m letovanje 106 ?„op. je priletel ubogi mož na kameni-tB tia Hitrost, ki jo je imel, ga je zanesla še za precejšen košček dalje, in liodniško preprogo je vzel kar s seboj. Gostje, ki so bili tisti mah vsi na premogi, so se kar vprek zakotaUli po tleh. Da ste videli to prekopicevanje! Lokali Vinska trgovina dobro vpeljana, v Ljublja--ni. takoj naprodaj aii privzame družabnika. Oferte na ogl. odd. Jutra pod »Potrebno 250.000 Din«. 33454-19 Špecerijsko in delikatesno trgovino s trafiko v Zagrebu, na ntjpromertnejši točki v Ilici, med tramvajskimi postajališči, i zborno idočo prvovrstno vpeljano, že 40 leit obstoječo, prodamo nujno zaradi smrtnega slučaja s kompletno opremo in vso zalogo blaga in alkoholnimi pijačami m, SS.009 Din. — Prevzame se lahko taikoj. Osebno se ogleda: Poslov-nica Pavlekovič, ZagTeb, Tliea 144, pritličje levo. 3314S-19 Trgovski lokal na promotmi točki, za volno in modo, iščem takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod šifro »Volna«. 33408-11/9 Beseda Din lavek a Dm sa šilr» ali dajanje naslova S Kn. NajmanjSI tnesek 17 Din V Brežicah ln ofcoiicl so naprodaj niže, stavbišča. vinogradi in sadovnjaki, gozdove t« zaokrožen del Atteimsovega veteposeetva. Vprašati: Ing. Mik lan 0.. Brežice. 367-20 Novo hišo z gostilniško koncesijo, v bližini Ljubljane in Save, pripravno za vinskega trgovca (izven mitnice) prodam proti gotovini ali hranilnim knjižicam, lahko tudi predvsem hipoteki. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra bodočnost«. 33383-20 Dvosob. stanovanje a kuhinjo, oddam takoj. — St. Vjd 38. 33456t31 Dvosob. stanovanje (pJin in kopalnica) poceni oddam mirn; stranki. Naslov v vseh posl. Jutra. 32433-31 Na Kodeljevem oddam takoj v najem stanovanje 3 sob. kuhinje, kabinet, vse pritikline in vrt. Vprašati pri g. Berrc, Kod«-Ijevo. Slomškova ul. 10. 93432-21 Stanovanja 4—5 sobno stanovanje iščean v centni mesta aii primerno hišico v najem po možnosti s vrtam. Naslov v vseh posloval, jutra 33373«» Sobo odda Lepo sobo oddam v centru mesta. Centralna kurjava, kopalnica, lift. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 38386-23 Prazno sobo s pečjo ia strogo separi-ranim vbodom oddam takoj za Din 130. Florjanska ul. 38, pritličja >vo. Ogled samo od 1.—8. popoldne. 33366-28 Opremljeno sobo oddam. Resljeva cesta št. 3, II. nadstr., levo. 30460-28 Gospodu oddam poceni lepo, solnčno, nvrno, parketirano sobo z elok triko, i oskrbo ali bre«. Hrana zelo dobra. — Cesta v Rožno dolino 3. 32468-2? Opremljeno sobo komfortno. oddam boljši osebi Naslov v vseh no-?lovaIn:cab Jutra. 32435-33 Opremljeno sobo oddam za eno ali dve osebi, s pranjem perila in na že Ijo z zajtrkom. Sv Ppt.ra nasip 43. 33485-33 Prazno sobo solnčno, 9 posebnim vho-dom in souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33480-33 J* Opremljeno sobico takoj oddam. — Poseben vhod. Reber 3/1., desno. 33483-213 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj ali 1. januarja. Rožna ulica 3. S24S4-23 Lepo sobo oddonn gospodu. najrajši uradniku. Tabor o/II. vrata štev. 9. 83420-23 Informacije Posreduje r vseh trgovskih in gospodarskih poslih. Prvovrstna sastopstva. — »AR/rUS«, agentura, Beograd. Kneg. Ljubic 30 a. Izjava Podpisana Piki Ljudmila, žena krojača v Rečici o>b Savinji, prekličem in obžalujem, kar sem govoril« neresničnega o gospe j Gru belnjk Fani in njenem možu Grubelnik Jožefu, mesarju v Rečici ter se jima zahvaljujem. da sta odstopila od sodnega postopanja. 3340(1-31 Vaaka Seseda 50 par , lavek i ">>n z« Sifr^ ali ! lian je naslova 8 Din. ra<"*»ek 1? Din Na vsa zimska I oblačila dajemo j is do 20% popusta. Presker I Sv. Petra c. 14. j Zima, zima. • • Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pnstno-barvni, »Paket Serija A.« za moško, žensko, posteljno, namizno-perilo tn rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino S m blaga za zimsko suknjo ali ženski plaSč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p i j a m a f 1 a n e i, modnih bar-hentov za obleke in binze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je še zaloga pri RAZPOŠILJALNICl KOSMOS" MARIBOR, Dvofakova cesta št. 1 relefoc 2 9 § 1 PREMOG DRVA in KARBO P A K P T 1 IV SCTHUMl i Dolenjska cesta ® atn, iSjer it? to (ca nudijo poln užitek radiofonije haterijsfcl aparati Kratki, srednji in dolgi valovi. — Specijalna zveza za štednjo anodne baterije. — Absolutna občutljivost in selektivnost. — Fading regulator itd. Dobiva se pri ff. £uttnei LJUBLJANA Aleksandrova c. 6 Na željo pošljemo prospekte vseh najnovejših Philips radio aparatov na tok in baterije. . tfoVO *eto v« Varker Za one, ki si želijo nekaj najmodernejšega v stila in mehanizmu, je najprikladnejše PARKER VA.CU-MATTC nalivno pero, ki nima gumijastega rezervoarja, niti vzvoda za polnjenje, s patentiranim črtežem. V PARKER VACUMATIC je vidna vsa vsebina Črnila. PARKER VACUMATIC drži 102% več črnila. Za ljubitelje lepih barv imamo znamenite PARKER DUOFOLD, ki so sedeminštirideset krat zboljšani. Cenejše darove najdete v Premiere in Moderne serijah — istotako elegantna in dovršena PARKER nalivna peresa. Potrebno je samo, da si ogledate veliko izbiro in prepričali se boste, da Vam bodo Vaši prijatelji zelo hvaležni, ako jim poklonite PARKER nalivno pero. Silvestrov večer! Pečeni prašički in štajerski purani, izborni čviček, kakor tudi druga vina — poleg prijetne zabave v vseh prostorih gostilne „DERENDA" LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 4. ZAKAJ DA BI BILI PLEŠASTI? — TAKOJ uporabite lepo DIŠEČO sped-jelno KOZMETIČNO tekočino »MORA-NA«. VSAKOMUR brez razlike JE POTREBNA, ZMESTA izgine PRHLJAJ, FKCEMI itd. Krepi lasišče. IN TAKOJ ustavi IZPADANJE, a lasje porastejo na PLEŠAVEM MESTU. Cena steklenici Din 40, poštnina Din 7 MODERNA KOZMETIKA, SPLIT številne zahvale Vam jamčijo za uspeh. Najslajša in najboljša fcrepilna pijača Je bermet-vino, črnina iz FruSke gore, oiernski Karlovci — Gostilničarji nuditt to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih )d 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov Sremski Carlovci Fruškn sora. f Naznanjamo žalostno vest, da je nas za vedno zapustil naš dobri soprog in oče, gospod KOVAČIČ lucijan, poštni uradnik v pokoju. Pogreb blagopokojnega se bo vršil v sredo, dne 30. decembra 1936 ob pol 3. uri popoldne, iz hiše žalosti za Gradom štev. 11, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 29. decembra 1936. Žalujoča rodbina KOVAČIČ. ma INSERIRAJTE V „JUTRU »4 « i a r ii p 11 m m«a iu □ □ larker \ VACUMATIC uspehov na en oglas ? ,,JUTRU" □ □ o □ □ □ □ □ □cx3C0Z03Dcnnnc nalivna peresa MAXIMA Din 750.— MAJOR Din 600.— SLENDER Din 500.— STANDARD Din 450.— s prikladnim svinčnikom Din 250.— & $50— PARKER »Q UIN K« boljši od drngih navadnih črnil Notter i drug, Gunduliceva ul. §, Zagreb. PRODAJA »PARKER« PERES za Dravsko banovino iR A d I O V A L — LJUBLJANA NARODNA TISKARNA IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO f Gospa MADDALENA PIUSSI, roj. DE SIMONI javlja v svojem in v imenu svojih otrok dr. Bonifacia Piussi in Marie Sbuelz, svojega zeta Giovani Sbuelz, kakor tudi svojih vnukov Giampietra in Roberta globoko tužno vest. da je njen nadvse ljubljeni soprog, gospod Peter Adam Piussi LASTNIK GRAŠČINE OJSTRICA po kratkem in težkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere dne 28. decembra t. 1. ob pol 4. uri zjutraj v Celju mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki dragega pokojnika bodo po blagoslovitvi prepeljani v njegovo domovino Tricesimo in položeni v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. TRICESIMO. dne 28. decembra 1936 Ureiule Davorin Ravljeo. ~ Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoif Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarU Pran Jeran. — Za infleratai del js odgovor«