Paviahti Iranko v tfrtmrt SNS. 255. štev. bfce|a raatn nedelj In ves!« cien ob 16, uri ti@pc2c£ne. Dredni&tvo jc v Ljubljani, Firanfilkansha ulica st.6,1«, Užile Ijnka liskama. Dcpisa frankirsti m pod* pisai?, sicer se fib tve prisil)?.!, Hokcpise se no vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 6Boj/7» po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti proBiei K 2"—, Pii vočjem naročilu popust. M Uublfanl, v petek 5. novembra 1920. PoiainttBia Stev« 1 krono* teto IV. I. V.-U-*r*r ■■ 1. 'v -■^3£SZ--3Ut-«2**. (glasilo jugostov. s&cijalno • «ssmokr»ii€ine slr»nke. Telefonska it. 312, Naročnina: Po potiti ati E dostavlianiem ne dom sa celo efo K 240, *n pol letu h 120, 7i\ četrt sto K 60, wi mesec K 20. Za Nemčijo eeio loto K 812, za ostalo luiino in Amerika K 3«a Reb l asi® ci jj c za H st eo polhi in e prost«. t (Jpravništvo e v {. >uhtieni FranJi&feocskc utico ei.6'!„ Uf-Heliska tiskarna. Pričetek jadranske konference v pondeljtk. Belgrad, 4. Naši delegati za pogajanja z Italijo so pripravljen} na odliod. V petek zvečer nameravajo odpotovati v Italijo. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, na kateri se je med drugim razpravljajo tudi o potovanju delegatov, se je sklen:Io, da bo dr. Vesniča zastopa! dr. Korošec, dr. Stojanoviča pa minister Draškovič. Rim, 4. Italijanski zunanji minister Sforza in vojni minister Bonom} odpotujeta v nedeljo iz Rima na jadransko konferenco, ki se bo vršila v Santa Margherita Ligure, nekaj minut od Rapalla. Pogajanja prično v pondeljek 8. t. m. popoldne in bodo trajala teden dni. V italijanskih diplomatskih krogih sodijo optimist;čno. Ravno takšno je mišljenje v Pariza in Londonu, kjer Je italijanska baza za pogajanja že znana in odobrena. Kot :talijanski program se navaja v teh krogih: »Varnost mej na kopnem, ki se doseže s tem, da se vojaško*politična meja potegne ob alpskem razvodju na Snežnik, in kulturne, ekonomske in strateg ične garancije za druge jadranske dežele, kjer stanujejo v velikem delu Italijani, ki morajo dobiti avtonomijo, ki jim garantira bodočnost in uspešno varstvo ltaljanstva.“ JDS in SLS zoper osemurni delavnik. Belgrad, 4. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je predložil m:nl-ster za socijalno politiko v odobrenje Štirj naredbe. Vse štiri naredbe ■so bile sprejete. Gre za nastopne naredbe: 1. Ustanovitev delavskih zbornic v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. 2. Imenovanje delavskega poverjenika pri industrijskih podjetjih. 3. Naredba glede osemurnega delovnika. 4. Zavarovanje delavcev v Bosni bi Hercegovini po vzoru delavskega zavarovanja v Sloveniji. Sovjetska vlada za tajno konvencijo s Češkoslovaško. Praga, 4. „Ceske Slovo" poroča: Zunanji minister dr. Beneš je v včerajšnji sej' zunanjega odseka zbornice izjavil, da je sovjetska Rusija ponudila Češkoslovaški tajno vojaško in politično konvencijo. Češkoslovaška pa je predlog zavrnila. Po vseh Zedinjenih državah zmagala stranka trustov. Črnci niso laieli volilne pravice. Amsterdam, 4. „Telegrapa“ javjja iz Londona: Mnogo držav, ki so imele leta 1916. demokratsko večino, je prestopilo k republikancem: Amona, Kalifornija, Colorado, Kansas, Nebraska. New Namsbire, severna Dakota. Ohio in VVashington. Tudi New York, ki je veljal za branik delokratov, je prestopil k republikancem. Coa je izgubil svoj lastni volilni okraj Ohio. — Wi!sonov tajnik je dejal: Izid volitev me spominja besed Wilsonovih: »Rajši utrpim poraz za stvar, ki bo enkrat trhmjfirala, nego da zmaga v stvari, ki bo enkrat izgubljena.** Iz Orlanda 'Florda) sc poroča, da so se zamorci, katerih niso pripustili k volitvam, ker niso plačali davkov, zbrali in da sta bili pri tem ubiti dve ženski poleg več ranjenih. Množica je obesila enega zamorca in se-Zgaia pet drugih. Hiše, v katere so pobegnili zamorci so bile zapaljeiie. — Civilizacija btiržuazije. Stefan radič. Zagreb. ^Novosti« iavtialo iz Bel-i*r,ida da >'e na včerr>j5nn seii mini-strskePa sveta minister Ivica Kovačevič nonovno nredlacal nai se Stesan Radič iznusti iz zanora. Razprava o »em še ni končana. VIA DA NASTOPILA ZOPER MUSLIMANSKO GIBANJE. 7apreb 4. »Velcizdainiške« mahinacije mostarskih muslimanov ki so širile letake za oravo samoodločbe muslimanov in nnclali tudi tozadevno noto mirovni konferenci v Pariz, so zavzele senzaciionalen značai. V torek noooldne sp ie vršila nrelskava v uredništvu »Pravde« in v stanovanju plnvnepa urednika Korkuta. Korkuta ni b;lo doma ker agitira v Kaniicu. Potočila ie zaolenlla v mehove m sta-nUi ve«' vrisov. V noči od torka na sredo le bflo preiskava ori drupih pristaših muslimanske orennizaciie. Več os^-h le bM° ar»ii»-3r.iji LDU. PODROBNOSTI O IZlDU VOLITEV V ZEDINJENIH DRŽAVAH. Newvoik. 4. Vsled izida volitev predsednika ie bil za novega puver-ueria v Ne\vvorktt imenovan rep:ib!i- | kanski kandidat namesto preišniepa ! demoferatslvesra gtiverneria. — Po po- 1 ročilu lista »Chicago Tribune« ie bil rlardinsr izvolien s 6.587.000 glasovi. Pariz. 4. V državi Ncw York le bilo za Hardinva oddanih 785.576 p lasov. za Coxa 345.535 in za Deebsa I?l.85fi uiasov. Volitve za senat prinašaj rennblikancem večino 18 »lasov. V nreištvem senatu so tmeli republikanci samo večino 2-plasov. — Po nosledniih poročilih ie dobil Har-du)t’ večino 5 miliionov plasov. Pariz. 3. Kakor poroča io listi »z New Yorka. ie bila udeležba pri vo-Mtv* predsednika izredno velika Iz Geoi-ffHe noročflio da so se volitve močtui udeleževali črnci. Po dosedanjih vesteh ie notekel volilni dan mirro. Amsterdam. 3. sHollands Nieuws Bureau« poroča *z Nev/ Yorka: Po razglasitvi zreultaia volitve nredsed-nfKa. so demokratski voditelii sr-lo-šno iziavili da ie ta odločitev toliko, kakor Posebni mir z Nemčlio in da sabotira zvezo narodov. IONESCU V VARŠAVI. Dima!. 4. aWiener Abendblatt« poroč« iz Varšave: Varšavski listi nišeio o priliki noseta ntmimske?a zunanieea irinisira Take Jonesca oroti temu da bi Potiska stonMa v zvezo s Češkoslovaško. Ostra kritika. (Dalie.) Notranrl In /unanfi ooložai komunistične stranke v Rusiii sili boliše-vFkc da moralo noskušati doseči vso oblast nad delavskimi or»anizacilami vsetra sveta. Zato ie oonolnoma lo-'pično če zahtevaio v svoiih 21. točkah. ki obsetraio Cjoiroie za soreiem v tretlo iuternaci»ob3W nonolno diktaturo Moskve, kateri se mora vsaka organizaciji br®?oopoino oolforiti brez ozira na vsakokratne razmere v posameznih dežfclah in državah. Ceni rumaš’iti manifest obiavlia vseh 21 točk v celoti, s v posebnem odstavku na dodali strogo stvarno, znanstveno kritično analizo teh no-erolev. Neusmilieno kritizira manifest komunistični centralizem tn ^elio po dmtaturi moskovskih voditeliev n?d ostalimi sociialističnimi strankami. Po moskovskem Statutu ie cili tretic intcrnacHonale. da conolnoma nkine camostmnost posameznih ko-miimstjčnih or^anizacii. Posamezne OTsranl^acItfi more*o bit> le se^cite ie-dinstvene komunistične stranke cele ra >jveta. katere na riimalo nobene besede ori unravi. arnnak p,lavno besedo irna no toČVi jEtiri svetovni 'KOn-pres vseh strank in oreanizacil ki pripadaio treti! intcrnaciionctli To ie seveda v teoriii nrav leno. Kako pa izjeda stvar v •praksi? Čisto trotovo ie da bodo moeie oreanisacnp iz neruskih dežel poslati na ta svetovni kongres le malo članov. Zato bodo imeli Rusi vedno večino to temboli ker bndo brezbroini narodi ki žive na ruskem ozemliu nošiliaH svoie lastne deleFate tako da ie premoč Rusom v vsakem slu-čaiu '/MPotovliena. Svetovni koneres se ca sestane samo enkrat na leto in potem s« razide. Upravo ’e na treha voditi nepretrgoma in sicer io vodi izvršilni odbor ki vodi posle no točki 9. od enepa konvresa do dt^zetra. Ta odbor da>e v«em t^anizacilgm obvezne direktive. Izvršilni odbor Ima nravi^ da zahteva od ortranizacii iz-kliuiitev vseh skuoin ali oseb ki se nrepreše nroti mednarodni disciplini, izvršni odbor ima dalie nravico organizirati v različnih deželah tehnične ovire in dru^e oomožne pisarne, ki so izključno niemn nodreiene. Da-He Sina pravico oostaviiatj oosebnp kon»V{žrie m ppsarnez.ue dežele da kontrolirajo delo strank in organizacij. fzvršllni odbor le tore! vsemogočna inštanca. Zato ip velike važnosti vprašamo kdo pride v Izvršilni odbor oziroma k;>Lo ie sestavlien. Točka 8. moskovskih ooeoiev se glasi: Glavno delo izvršilnega odbora pripada stranki tiste dežele, kier ima no odločbi svetovnega kongresa Izvršilni odbor svoie središče. Stranka te f?e»e»e nošiie v Izvršilni odbor oet Slanov i odločilnim elasotn. Poke teea nošlie v izvršilni odbor no eneva deleffata t odločuiočlm »lasom 10 naivažntiših komunističnih strank. Vsi dnigii maio le posvetovalne glasove.* Jasno ie. da ob tistih deset odločilnih elasov vedno izbranih lz »Častili« sovietskih oseb. ki bodo sicer , predstav M? li svoie dežele stalno na 1 bodo živeli v Rusiii in od tam ven nridi?ova!i oboroženo vstalo. A tudi { denarno vnrašanle ni stranicp-« po-; mena. Danss seveda ni dvoma da bo da>ala izvršilnemu odboru potrebni 1 denar moskovska vlada. Zato oa seveda izvršeni odhor no more biti or-van svetovne intemaciionale amnak le or^an sovletske vlade v Moskvi. Muišega vo»aškeaa centralizma tn absolutizma sl ne moremo misliti kakor :e ta Vi ?a ie ustvarila vlada v Moskvi. Tu te vzpostavljena diktatura vod?teiiev nad ?fani cwa«l7#eH. v Internflfiionoll na diktatura moskovske«« Izvršitncpfl odbora nad strankami. Vsaka nosameana stranka mora biti urciena nonoJnoma centralistično V n^ei mora vladati železna disciplina Unrava stranke mora imeti vso oblast avtoriteto in naidalekosežnet* še pravice (točka 13. štatuta). Vse časopisie in vse knii»e so oodVTŽene brezoopoino unravi stranke Svoboda nrišlicnia ni donnščena Cenzura mora biti absolutna V liste smelo ol-sati samo »zanoliivl« komunisti. Na shodih smeio povoritl samo szauolil-v?e povedal da ie s. Mclhiior Čobal klmb Ponovnemu orieovariariu. da spreime kandidaturo. iziavil. ^a.^e^’; ne more ustreči, kar ?e ’?vr^evalni odbor stranke z obžalovaniem vzel na znanis. Druei dan dne 1. novembra ob 8. uri ziuirai sc ;e zborovante hada-Hevalo pri zaoočpti debati. Govorili so sodrnei Ant. Kristan Tomc. dr. Korun. Martinčič in Vehrvcc. Zedhdenie iuffoslovanskesa ci kta-rlita Predsednik zbora sodr. Koren, io taVoi nato tiodal besedo sodruej Etblini KrHtamt ki ie referiral o vnrašanin zedinlenia nigoslovanske-molctariiata. Sodrug E. Kristan fe izvnial. Cenieni delceati! Ce se povori o zedin^nhi nro]ptar:lata ic (o stvar, ki ni nič novega. Zahteva i da na; se združi nrolttaiiiat. ie bila i parola sotiiiajiztua že od vsetra za- četka. Ati nekai le. kar ie posebno značilno: to namreč, da se ravno sedal v teh časih kn ie nroletariiat • vsepa sveta naiboH razcenlien nal-! boli oovdana. da nal se oroletairilat združi. In če se Že sedal tako zelo naelaša zahteva no zedimeniu tedai mora biti tudi ooseben vzrok, da se vovori o tem več kot nrei Vsak si misli združenie tako da se zberelo zonet vsi tisti kosi in drobci, ki so bili nrei skupai in so notem raznad-ti 7r»D^,enie nai bi obsto-alo v tem da se ozdravilo posledice razkria. Vsakdo, komur so v resnici na srcu ležeči interesi nroletarliata. te za nle-povo združen e zato. da delavski razred zmapa! .lasno le. da mnramo tudi mi poiit; želio oo tem zdniženlu ker ie sicer zrnata nroJeiariiatu ne-mopoča in bi kratkomalo ne bili so- ! ciiaJisti! 'Vse nrei kakor sociialistič-no na bi bilo če bi se svet hotel zasukati taVo kot st to nredslavliaio komunisti anarhisti ki tmsliio da bo lahko 100-200 |i?,di vzelo veš svet v svoie roke in pa notem ori-nnmerno olenšalo ip ozališalo Ta-ko r.a ta stvar ne pre ker m a zpo-dovina svoie oopoie in ker ne bomo mopli nikdar nostati bopovi. da bi si mogli potem ndelstvitt razne fan- tazme. Ml moramo slediti zakonom razvo;a. ker so ti zakoni neiznremc-nllivi 'm sp lim moramo hrezoopoi-no pokoravat:. In oo teh zakonih mora v družbi zmagati edino moč ki izvira iz. teh zakonov moč ki oredstavlia veliko večino. Zmapa mapiSine v resnici ne bi bila zmaga, ker zmapa ni v tpm da mala ne-ščica Hudi diktira veliki večini in io komandira Taka diktatura ne hi moela proletariatu koristiti, marveč celo škodovati Vstvariti im* bi mnpla ničesar boHšepa temveč neka! slab^epa kot nre^. ker bi ne nredstavllala nobene realne zrnaee. Če pomečemo nekai ministrov z nii-hovih sedežev, prevzamemo tovarne v svoie roke in nobiiemo nekoliko kanltaHstov notem na da bi morah tovarne ustaviti in kanitalistom leno nisati da orideio zonet naznl in da nrevzameio zonei tovarne In nam daio milostnepa zaslužka bi v vsem tem nač ne bilo nobene realne rma-pe. ker nismo «li v boi za to! Zmaga delavstva le mopoča le tedai če to delavstvo samo kot naištpvilPeiši In natmočne?ši faktor izvokiie svolo zmapo’ Delavstvo hoče tudi ohraniti In obraniti to. kar si ie izvolevalo v svoiih težkih bolih nroti vsakršni re-akcKt! To na se more zgoditi le. če bo velika večina družabnih Članov fludstva čutila nuino potrebo, da se uvede socialistična družba in kadar bodo za to žreb tudi vsi rnpofi Ne dvomim, da mora timi iugo* slovanska sočiialria demokraciia stre-mjti za stmitvilo vseh nroletarskth sil v Juposlavlii in soloh za ustvartt-viio »ako močne sopitaJistlčne armade ki ho res snosobna da ustvart so-ciial'stični sistem, ki Va tudt vzdrži! Pri tem na seveda ne smemo noza-blll. da sp ne sme hiposlovanski nroletariiat uda ti domisiiiii da bo Uipo-slovanski nroletariiat sam mopel brez ozira na ztmanic razmere ustvariti to. za čemer pre. Mi dobro vemo. da so socializem ne more realizirati v noben? nos^mezni držav! V nosa-mezni državi se lahko razvoi to no-snešnie s soriialnimi rrformami Socialistična družba more nastati !e. kariar bo ves civilizirani svet enosoben za društveni preobrat Ka,fnr se v Rudii ne le ne more realizirati soci-lalizem in se rii mn^el realizirati na Oprskem »ako tudi mi v Jugoslaviji sami ne moremo realizirati socHulir-m». dokler te svet Hropinkrop kanita-llstlčen. Če ml v svoii deželi stormo kolikor ie v tei na?i dežet} mopoče za nresničenie soctializma. notem smo storili svoio dolžnost Iti /‘e store isto delavci v drncih deželah notpm :e «tor?eno za uresničenie socializma zelo mnopo t. i vse kar te v f’an;h razmerah in nocoiih mopoče. Mi tore! storimo že apIo veliko Če se Pam_nciniiiniW^ Ootevo te samo to. da »e ta rolna Dobila otrromno liudstva na eni strani, na druei strani na. da ie vzbudila v narodih kolosalne nade do nečem odrešilnem. da se ie računalo s svetovno revoluciio kot z neizogibno direktivo posledic te voine. Jar. tera uoa-nia nisem imel niti za trenotek Volna ima svoie nosebne karakteristikone k« »ih »e treba uooštevati. Ali fakt je. da ie to unnme živelo in razuntliivo le. če se vzameio razruvane razmere ki so nastale, v ooštev. Predstavllaue r! na tisoče >n trsoče kmečkih fantov ki so bili verno vzsroleni. na leže mesece in mesece v strelskih iarkih ali v kakšnih ušivih hlevih! Niihove Plave se od dne do dne boli naoolniuieio z tezo in nevolio. Navsezadnje zaide med nle oar fantov iz tovarn In oo-vrliu še kak sociialist. na vsi skuoai oarkrat nrav krenko zakolneio in norem /avrroe Droti onim ki so to nesrečo povzročili. Nezadovolinost se začne mešati z nekakim murnom da mora nriti do izorememb In če tl fantie notem sltšiio da so soclialistt prekucuhi. so vsi ti nezadovolineži kar naenkrat sociialisti. In če ie kdo izmed n lih nreootoval nar dežel si že takoi misli da nožna kar ves svet. da se ves svet suče samo okrop nleva in kriči: Jaz sem socilalist. kal — lutri bomo vse Drevreel’. — oroklet! Navsczadnie Da nride na kakem sho-dn med take Ikidl še kak komunist. Da vam začne neti o sociialnJ revoluciil in oqve še datum kdal bo ta revoiu-c»ia no notem le Da že vse^a konec! Lenšesra si notem še misliti ne more ker »n ves»e. kar se nalmante razume, to le vendar nafleoše! Doma sicer vidi. da so namesto avstrtisklh žan-darlev Jugoslovanski žandarli ali kai vse to sa? nride kmalu sovletska ra-nublika! t?oliševiki so vendar že v ltaliii. na Francoskem itd. oni bodo nrlšli. notem boste na videli! Pogajanja z Italiio. Posralanla z Italilo. Vi na! dovede-lo vsai (\r> nrovizornp rešitve jadranskega vDrašania. se bodo začela do nainovelših poročilih dne 7. novembra v bližini Raoalla. Jugoslovanski dele-rati bodo odootovali danes na kral •repi ivorov. Podlaga, na kateri se bodo Doea-lania vršila, le seveda že ugotovljena in določeno ie v klavnih notezah že dsnes kle bo šla bodoča nrovlzorno-definirivna mela med obema državama. Mi Donavbamo: Drovizorno-de-finittvna — ker bo DredstavJiala sicer nekal definitivnega za nas in za našo ffeneracilo. za dr?ave na ki žive neka! vlnlle kakor nnsameznik bo na to kar bodo nodnisali trosoodle v Rapallu samo orovizoril. Pešitev iadransk^a vorašanfa v Rapallu bo imneriialisrična. To rešitev bodo diktirale (oziroma so k» že datirale) želle laških kaoitalistov no trosnodarskl eksnanzivnosti na Bal-Itann. V ltaliii le dotna lakota in beračila zato mora oledati da dobi na bosratem BarK.mil. kar potrebute za svol ''•hetanek. Balkanci na to tudi vedo. In ker to vidlfo in vedo. kal ho-ček) laški kapi ( * > uiiuenBBMv LISTEK. Skrivnost jumese setf. francosko spisal Claston Leroux. (Dalle.) Pazbnrlenie le bilo na višku. Vse le čakalo Rouletabilla. Nekateri so trdili, da ea noznaio. in da so pa sno-znali: ce ie šeJ mlalši moški oroti palači no nraznem prostoru. ki le delil množico (imeti le’ moral seveda vstopnico) »e izzval na obeli straneh liuto prerivamo. Klicali so: •Rouletabille! Oleite Rouletabilla!« Priče ki so bile. če tudi nrav malol podobne onemu, ki ie bil fotoprafi-ran v »Epooue«. le prinesel tudi malo užitka radovedni množici. Nekateri so ploskali drupi žvižvrali. Tudi iensk ni manlkalo v enečl. ' * V dvorani se ie vršila raznrava ood predsedstvom pa. Rocouin. Ta instnirirstvenik ie nrenolen s Dred-Mdki sodnikov, a ie v se skoz utori« Moeoca ?e na tudi mirna reatev. soo-ra/am od naroda do naroda. Ta na te mo«roča le ood ooaroiem če se sore-meni današnii diužabni red in Če iz-pinek) kapitalistični interesi ki poni-io narode na zavoievanie dru?jh narodov. Kaoifr; ,!?em na Balkanu, ki se danes skriva ood naoilonalno firmo ravno tako. kakor se ie skrival nred voisko danes ši» ne raznolapa z dovoli močnimi vojaškimi sredstvi da bi se mopel definitivno uoretl nnsku-som tnlepa kapitalizma za izkorišča-vanie Balkana. Zato ie orisilten k mirovnim popalaniem. in ker te Drisilien k temu. mora delati koncesile Ce se unre že danes, izpubi mnopo šans za bodočnost. Kolikor nrel oomistl toliko lažle se bo oonravil in orioravil za svoi bodoči rm«tnn. Kdor to vidi in razume, ta se ne bo čudil če bodo Italifanl oziroma Halilanski kapitalistični kropi, ki so nra\r{ vladar?! današnle Italiie. mnoeo ozemlla pridobili na iuposlovansko-balkanski račun in se ne bo čudil če bodo iueoslovanski delepatie Dooust-Hrvi ker ti moraio Doouščati za enkrat. Prava odločitev in definitivna rešitev iadranskepa vnrašanla bo nadla nozne}e* ali v smisb« kanitalizma in Imoerilalizma. torei na krvav način, ali na v smislu nulnepa sporazuma, če bodo kanitalistično-tmpetiialistične tendfinrre do tedai žf toliko oslabele, da bo to vorašanie reševal že delavski razred . Telegrami. SKLEPI KONGRESA. POSTNIH NAST A VLJENCEV. Milan. 4. Mednarodni koneres nošinih. brzfiiavnih In telefonskih uradnikov ie nred koncem svoiih do-svetovam' odklonil nredlop itaiilan-skih delepat<»v nai se I. mat oraznuie s tem da se na ta dan ustavi delo za 24 ur. Snreiet oa le Dredlo? anpleških delepatov no katerem sr smatra 1. ma* kot oraznik za ves mednarodni nroletariiat BelPifski kandidat le zahteval da brezžične nos ta te ne smelo ostati last nrivatnih družb temveč moralo biti last držav. DEMONSTRACIJE PROTI RATI-FIK4CIII MIRU V BUDIMPEŠTI. Budimnešta. 4^ Danes ooooidne se le nred rlavnim vhodom parlamenta zbrala opromna množica kt te protestirala droti ratifikaciji nvirovne noi?odbe Podnredsednlk Društva zbtt alnih se Madžarov. Lukasovits in L udvik Kaiona sta imela nagovore na demonstrante, kier sta orotesti-rala nroti mirovni oopodbi ln z ostrimi besedami kritizirala zadržanie vlade plede ratifikaciie. Med povori •e mnnžica brunno izražala svo«o ne-vol>o nroti vladi in narodni skunščini. Močni oddeli redariev in voiakov nred parlamentom vendar ntso imeli novoda nastopiti, ker se te množica *malu zopet mirno razšla Budimpešta. 4. Kakor iavliaio li-pravl)a vpraSanla o centralizma, « avtonomijah I« o federalizmu. Izrekel se Je na veliko začudenje na$ih klerikalcev za enega kralia in za en parlament z zakonodajno močjo. O pokrajinskih deželnli zborih niti besede, slede avtonomije pa koncedira samo »najširšo samoupravo«. Ta preokret Stojana Protlča, o katerem se le doslej trdilo, da ie separatističen avtonomist, zasluži vso našo pozornost S svojim prosrramom se je oo postavil skoro na Isto stališče, katero zastopajo tudi demokrate v ustavnem vprašanju. Zate Je popolnoma upravičen sklep, da bodo delali bodočo ustavo radikalci skupno z demo krati, ako dobe potrebno večino pri volitvah. Klerikalci pa si bodo moral! IskaU svoje zaveznike drugod. + Dobre kalkulacije. Radikalci pravijo: Z ozirom na velikanske zasluge, katere si Je pridobila radikalna stranka za narodno uiedinienle In za konsolidacijo dr-tave, Je ». novembra zacotovtlena radikalni stranki sijajna zmaga, tem sijajnejša, ker ljudstvo povsod z gnjusom obrača demokratom hrbet zaradi niiliovih ogromnih sleparij v državni upravi. Radikalna stranka računa najmanj na 180 mandatov. — Demokratje pravijo: Z ozirom na Itd. (glej zgorai) zagotovljena demokratski stranki siiaina zmaga... računa na 180 mandatov. Cisto po vzoru koroškega plebiscita. + Volilna borba v Srbiji se čimdalje bolj razvija. Tudi v najboli zakotnih vaseh jc nabitih polno letakov. To je zavest za Srbijo. Opaža se. da hoče narod voliti lju ti iz svoie sredine. Zanimivo je, da so po starem običalu že pričeli staviti 'm razpl-savati nagrade enemu, ki bo izid volitev naitočneie prerokoval. Na primer »Tribuna« razpisuje za dobre prerokbe tri nagrade, po 500. 300 In 200 dinarjev, za onega, ki bo najbolie pogodil rezultat volitev. -|- Repatriacija bolgarskih vjetnikov. Po izvršitvi § 105 mirovne pogodbe z Bolgarijo je ministrstvo za zunanje stvari izdalo pristojnim oblastem naredbo. da se reparrilraio bolgarski ujetniki, v kolikor še niso bili repatriirani pred ratifikacijo mirovne pogodbe. ko miren tako velik in tako len. da Pa »c «nreielo snlošno mrmranie občudovanja in np er tajno diplomacijo. »Narodni Lfety* javljajo, da Je minister dr. Btrneš v seji zunanjega odseka poslanske zbornice dne 3. t m. poročal o zunanjem političnem položaju. Poročilo Je bOo zaupno. Nemški dani so stavili dva predloga, 1. da se predioie odseku vse dosedanje mirovne pogodbe, 2. da se izroče vse listine, ki so Jih predložili Cehi pariški konferenci. Ker Je za oba predloga glasovalo polovico članov za, polovico proti. Je odločit predsednik, posl. Nemec (češki socialni demokrat) s svojim Klasom in sicer proti prvemu In za drugi predlog. 4- Proletarski kongres na češkoslovaškem. Predsednik nemške socialno de-mokraške stranke na Češkoslovaškem pripravlja proletarski kongres, katerega se bosta udeležili obe češki socialistični skupini, dalje češke ln nemške strokovne organizacije + Razprava o madžarski vojski v angleškem parlamentu. V poslanski zbornici Je stavM Kenworthy državnem« podtajniku za zunanje posle Harmsworthu vprašanje glede sočasnega stanja madžarske vojske. Državni podtajnik Je odgovoril, da sme po členu 104 trianonske mirovne pogodbe madžarska armada obstajaU le Iz 35000 mož, vštevšl častnike in uradnike. Po členu 102 iste pogodbe se morajo madžarske čete tekom treh mesecev, potem ko stopi pogodba v veljavo, znižati na to števi>o. Kor pogodba doslej še ni bila ratificirana. Se ne velja. V kolikor Je on informiran, obstoji madžarska armada seda) Iz 36.000 mo« ln naloga vojaške kontrolne komlsiie bo, znižati to število v treh mesecih po uveljavljenju pogodbe na 35.000 mož. Hoare je stavil vprašanje, ali hoče državni pod taki ik stopiti v brzojavno zvezo i angleškim pooblaščencem v Budimpešti, da te »pričo dejstva, da se splošno sodi, da se nahaia na Madžarskem 300.000 oboro Ženih mož, kar abuja v sosednih deželah vznemirjenje, izvede na licn mesta preiskava. Harmsworth je odgovoril, da bo ta predlog resno preudaril. — V poslanski zbornici ie odgovoril državni podtajnik za sunanje posle Harmsworth na tozadevno vprašanje, da angleška vlada Albanije de lure še ni priznala, ker še nima poročil, da Je tiranska vlada v stanu, gospodovaU nad oeemliem. katerega si prilašča. -4- Beteiiska soci|ai:stična stranka se le na zborovaniu v Brusliu odlnči-la. da os^re nri drnen interraciiona-!i. Mossard.-zastopnik skraine levice se le iziavil prot' H- internaciionali toda Vandervelde »e v dolpern eo-voru obsodil lil. internacionalo kot novzročilko demoraliraciie in razkola. ObsodH ie holiševizem vseeno oa zalneva odnravo ruske blokade. Everlimr iz Brjislia ni ne za eno ne 7,a drueo inierriacilonalo. dru«?i internaciionali očita nremalo antimiluari-st!čno akciio in trdi da v kapitalistični državi ni mogoča narodna obramba. Hnvsmaus brani II internacionalo in se iziavl za narodno obrambo lei ne izkliučuie mednarodno zvezo. Deiai »e. da če bi moral voliti med bollševizmom in reakciio bi ce iziavil za prvo vendar na ne more soglašati s sistematičnim terorizmom Končal ie: *Ostaiain v soglasju s socializmom Marxa Behela in Jaure-ia: vendar nikoli bi se ne mopel *?tri-niat? ■/ Bakuninovo teoriio.« — Po dirdpi diskusiii ie kongres nrešel k trlasovaniu. Glasovali so no davah in ne po skupinah, kar le imelo za do-sledico da se ie iziavilo 493.137 za in 73.225 proti II. internaciionali. 5 tisoč 65S plasov ie bilo neoddanih, — Razvila se ie druei dan debata o mi-nKteriializrmi. Nanters le branil delo socialističnih ministrov. + Francoski listi k izvolitvi llardinga. »Eclio de Pariš« meni, da izvotUev Mar dinga ne prinese nobenih Jasnih političnih smernic. Izvoljen da je mož trgovskega sveta, ki želi red v notranjosti in oprez- ravno. vsf kar ie zamolčal, se ie zdelo vsem zanl crrozno tudi onim ki so čutili nievovo nedolžnost. Niecrov molk o t«-*' •'h. ki iih poznamo te vstaial nroti niemu. in vsem »e bilo iasno da va btf ta molk no^ongL Tr-di'vratno se ie. upiral vsem poizkusom oredsednika kakor tudi državnega nravdnika. da bi vse Izoovedal Oi>ozorila sta ea. da ?a Diivede lahko njegov molk v smrt. — Nai bo. ie edeovoril. tudi to orestnnem: čenrav sem nedolžen! S čudovito soretnostio. ki mu te sicer že prinesla slavo, ie norabil to iziavo e. Henri-Robert ter poizkušal d"]d IS di, po! 20. ure'in vsako nedelio od 10.— 12. ure. Kniipe se izoosoiaio na'več dva naenkrat ja rok H dni V Tržič. Podružnico delavske izobraževalne zveze »Svob ida« orire-di v nedelio 7. noventbrs* ob 2. url noonldne v dvorani konsmnneva druživa oredavanie Predava s Dra-?il i7 Liubliane o vtisih s notovama no Češkoslovaški posebno oa o delavski 7adružni in telovadni orffanl-•aci'? v Češkoslovaški. — Predavnnie bn vsestransko zanimivo zato se pa nai vsi sod r utri in sodružlce zaneslii-vo udeleže. Drisitv&net ves^S. Člani kluba »Soče« se vabijo k predavanju Id se bo vršilo v soboto, dne 6. t. m. ob 20. url (8. uri zvečer) v prostorih restavracije Fantini, Gradišče 5t. 2. Predaval bo g. prof. dr. Čadež o velikih svetovih. Drugi gostje dobrodošli. — Odbor, k Spi®!? se mHna siiial! .------------T ~YT -""t jgi* (^0 notem vurasuioče uoieio v ravtiatelia »Rpodue«. ki sedi kot kip na svoiem mestu. Sledniič zanaziio. k:iko jšče nekai v žerui in kako privleče ven nismo. Nastane šum do dvorani. Ni moi namen poročati tukaj o vseh malih dogodkih in prizorih v tem procesu. Povedal sem že dosti obširno vse posameznosti, da ne morem več mučiti čitateliev z našteva-niem izpovedb'Posameznih prič. ki povore nač še o tailnstvenlh dogodkih. Mudi se mi. da že pridem do odločilnega trenutka te^a nenozabnetra dne. Zgodilo se ie to. ko le stavil e. Henri-Robert nekai vprašani očetu Mathieuiu. ki se ie kot priča med dvema orožnikoma zaerovarial etedo umora zelenega moža. NVeeovo ženo so poklicali, stala sta si nasnroti. Priznala le med krčevitim inkom da bila res liublca eraiske^a čuvaia: za-trievola pa ip zonet. da le nlen mož pnnolnoma nedolžen pri čuvateverji umoru: v Henri-Robert le zahtevat nato da se takoi o tem zasliši Friderika Larsana. (Dalje prih.) Ste?. Si. If A P 8 g 1. nam mnm 9. Dnivna kronika. Vožnja z želernfco ic sedaj, ko imama ie precej mrzlo vreme, zelo neprijetna, ker železniška uprava še ne pusti kuriti •schnih voe, dasiravno le pred kratkim zvišata cene voznim listkom za 100 od-Motkov, če potuješ po železnici in aisl navale« mraza, nimaš dovolj tople obleke. Pa moraš sedeti v mrzlem vozu, }e popol-oo«!s naravno, da se prehladiš: tc prehla-Jeoje le za tvuje življenje lahko usodno. Zato pričakujemo, da bo spoznala železniška uprava svojo dolžnost in dovolila, da se s paro segreva vozove. Premoga se itak veliko več ne porabi. Dejstvo pa !e, da so vožnje po Jugoslovanskih železnicah najdražje In naibolj neprijetne. Zato opo tarjamo vse občinstvo, ki potuje z železnico, da se na pot dobro obleče In vzame *a vsak slučaj s seboj tudi koc. Popis prebivalstva. Dne I. Januarja 1921 se bo izvršil po vsej Jugoslaviji po-iHs prebivalcev, hiš ln živine. Ministrstvo U »ocijalno politiko le v to svrho izvršilo »*e potrebne priprave. »Verujem v Boga — za kralja 1 otač-blno«. Podpisana je naredba o zastavah naše vojske, po tej naredbl Imajo V9l pehotni in konjiški polki ter divizije v operativni in rezervni vojski, kakor tudi po-veljništvo celokupnega orožništva, svoje zastave. Zastava se daruje z ukazom, ki ga podpiše kralj. Zastavo tvori državna trobojnica hi trakovi Na teh trakovih sc nahaja oblika dvoglavega belega orla ter državnega grba. Na prvi strani imajo let-■ico, na drugi strani pa napis v cirilici: »Verujem r Boga — za kralja 1 otačbino«. Na traku se nahaja tudi venec s krono in kraljevimi znaki, kakor tudi ime edhiice. ^ ki ima zastava Tega ne bomo trpeli! Predvčerajšnjem *« Je dosodil v kavarni »Zvezda« ikandal, ki se absolutno ne sme več pripetiti! Toloa Pfranih razgrajačev, med njimi akademiki, Pod vodstvom znaneza »Intellgenta«, ki se Je n dan panike v operi s tlečo cigareto prikazal na odru, je napadla na nečuven »ačta enega naših najuglednejših čeških nmetnikov s pestmi in stolicami, ker ji Je r*k*i, da se v javnem lokalu ne spodobi tako nedostojno vedenje in prepevanje sviniarskih pesmi. Omenjena družba že 4*« časa terorizira naše mirno prebivalstva in je dala opetovano povod k zgraža ■Jv. Tega mora btti konec! Poživljamo »ošteno ljubljansko dijaštvo, da Izključi te atpodiprave, ki mu jemljejo ugied ia do-Vo ime, to svojih vrst Vseučillški rekto- Gmotnl položaj Invalidov, vdov hi sirot. lavni nameščenci in zasebni nastav Hetici. delavci, rudarji in obrtniki, vsi si poskušajo v tem času neznosne draginje Poboljšati svoi gmotni položaj in največkrat se jim ti poskusi deloma vsled uvidevnosti merodajnih činiteljev, deloma vsled lastne moči posrečijo. Do primeroma velikih vsot so se stopnjevali In se še Mopniujejo mesečni prejemki vsakega iz-■ed navedenih, le mi, vojni invalidi, mno tokrat nesposobni za vsako delo, naj s 80—80 K na mesec preživljamo sebe in svoje družine! Mar naj bo to plačilo za Prelito kri., rane in muke, ki smo jih pretrpeli ne toliko v svoii lastni, kakor v Vseh drugih blagor? Nikomur Izmed nas *i»o v našo zabavo rezali nog in rok ter • pekočim svincem iztikaii celo oči! Med bo‘mo črto in med moriščem, kjer je Kil vedno pripravljen cel aparat, da nam pol ducata krogelj Iz avstrijskih pušk prevrta naše telo. smo volili manjše zlo, temboll, ker so bila vaaka usta polna najslajših obljub. 1o je vsa naša krivda, da smo iim takrat verjeli? Danes jim ne verjamemo več, ker ginemo v bedi. V očigled navedenim dejstvom je sklenila organizaclia vojnih invalidov, vdov in sirot, da tem potom še enkrat opozori merodajne faktorie na brezupni položaj vojnih Invalidov in za hteva: 1. da se kolikor mogoče pospeši nakazilo sicer itak minimalno zvišanih invalidskih pokojnin! 2. da se čimpreje ln razmeram primemo uredi invalidsko vprašanje z definitivno uredbo tudi za pokra jbie naše države Izven Srbije ln Crne Zore; 3 da se prosilcem invalidom podele vse trafike, ki so še v rokah sedanjih boratih lastnikov: 4. da se jim poleg trafike preskrbi tudi potrebni lokal, ker sicer le vsaka oddaja trafike invalidu iluzorna: 5. da se pri izvedbi agrarne reforme upošteva tudi Invalide ter se vsakemu, ki prosi za to, podeli v njegovi ožji domovini košček zemlje, te katere bo s pomočjo pridnih rok svoje družine zopet iztirjal svojo od zemlje vsrkano kri. To so naše zahteve, lahko izvedljive od onih, od katerih zahtevamo; zato upamo, da ne bodo rlas vpijočega v puščavi. V nasprotnem sltjčaju pa bomo razgalili krvaveče rane in nezaceljene brazde ter tako stopili pred ®ne, ki bodo kazali več razumevanja in več srca, pa tudi več strahu. Razne enkratne ustanove za revne Mvoporočenke in za reveže razpisuje ljubljanski magistrat. Oklic Je nabit na rotovžu in bo razglašen tudi po cerkvah. Stoletnia Kranjske hranilnice. Kranjska fca&auica jo obhajala včeraj stoletnico , svojega obstanka. Vsled oploSnKi hi svetovnih razmer sklenilo Je hraailnlčno ravnateljstvo, da ne priredi o priliki stoletnice nobene slavnosti, pač pa bo hranilnica pozneje, ko se vrnejo na gospodarskem pojlu normalni odnošaji, skrbela za to, da se proslavi stoletnic« s Kranjski hranilnici primernim činom. Tedenski Izkaz mestne občine ljubljanske od 24. do 30 oktobra t I. Rodilo se Je 29 otrok (2 mrtvorojenca), umrlo 23 (12 tujcev), ln sicer za grižo 2, Jetiko 4, za različnimi boleznimi 17. Za Infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli in sicer za tifu-zom 4 (1 tujec, 1 vojak), za grižo 4 (2 tujca, 1 vojak). Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Drž. posredov. za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju tn Murski Soboti le iskalo v preteklem tednu od 24. do 30. oktobra 1920 dela 197 moških In 99 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 103 moških in 79 ženskih delavnih moči Posredovani se ie izvrSilo 141. Dela Kčejo: pisarn, moči, trgov, sotrudnikl, so-trudnice. stavb, tn stroj, ključavničarji, mizarji, kolarji, peki, mlinarji, mesarji, slikarji, pleskarji, čevljarji, navad, ključavničarji, navad. In podkov. kovači, knjigovezi, služkinje, kuharice, postrežnlce, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: mizarji za splošno delo, pohlštv„ model., stroj, mizarji, zidarji, ključavničarji, tesarji, hlapci, dekle za živino In polje, pletarji, šivllle, pletilke, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, postrežnlce, sobarice, natakarice, vajenci, vajenke Itd. Občni zbor pevskega zbora »Glasbene Matice« se je vršil v soboto dne 30. okt t. 1. Predsednico« je bt izvoljen k. Josip Prunk. Razpis službe. Išče sc pevovodja za moški iti ženski pevski zbor. Ponudbe pod »Pevovodia« na upravo »Napreja«. Stavka brivskih pomočnikov končana. Brivski pomočniki so včeraj zjutraj nasto-pli delo. Po osemdnevni stavki, ki ie b!'a mirna h» brez vsakega incidenta nesolklar ni»sti, so dosegli 33 odstotno povišanie svojih mesečnih plač. Z gospodarji so se tudi sporazumeli, da pomočniki lahko zahtevajo plačo v tedenskih obrokih. Izdaj* orodnih listov. Ljubljanskemu p (Sicilskemu ravnateljstva je ndslel poverjena izdaja orožnih listov civilnim osebam mesta Ljubljane, za ostale kraje pristojnim okrainim glavarstvom. den jopič Deklica se je psa zelo prestrašila in mu ie komaj utekla. Pes jc nanjo skočil ravno v trenotku, ko sta pridrvela po cesti dva avtomobila. Ko je Ana Klop čarjeva prišla porem v delavnico, ji ie mahoma postalo slabo. Ni mogla svojini tovarišicam izprugovortti uiti besedice Vsled prestaneta strahu je izgubila dar govora Vseuč. prol. dr. Alfred Seiko je ugotovil pri njej histerično jecPavost vsled prestrašenosti, ki se da ozdraviti. Potrebna le pri njei operacija. Lastnica psa se bo morala zagovariati pred sodiščem. Nezgoda pri deln. Pri gradnji palače Ljubljanske kreditne banke zaposleni delavec Mihael Veršec je tako nesrečno padel z odra. da se Je težko poškodoval. Odpeljali so ga v deželno bolnico. Obsodba mokarja. Pred ljubljanskim okrajnim sodnikom se še vedno nadaljujejo razprave o manipulacijah s pokvarjeno moko. Včeraj Je bil obsojen trgovec Štefan Mencinger na en teden dni zapora in 101)0 kron denarne kazni, ker ie prodajal po kvarjeno, zdravju škodljivo moko. Kruh Iz te moke je bil zelo kisel. Obsojeni trgovec se Je zagovarjal, da ni moke namenoma pokvaril In da )e slabo moko nevede prodajal. Mencinger Ima trgovino na Martinovi cesti. Ta sodba se na Mencingerjeve stroške objavi tudi v »Uradnem listu«. Popadljiv pes. Pes trgovca Štefana Mencingerja Je na Tržaški cesti popadel 8 letno deklico Angelo Draksler ter Jo vgrlznll. Tatvina zajcev. Hlapcu Francetu Son tiču na Martinovi cesti je mlad tat ukradel iz hleva sedem miadik, čisto belih zajcev. Uvedba novih taks v belgrajski občini. Ministrski svet je potrdil sklep občinskega odbora, ki se nanaša na uvedbo posebnih taks na tujce In trgovske napise. Odredba stopi takoj v veljavo. Po tej odredbi mora vsak tujec za bivanja v Belgradu plačati za vsak dan po dva dinarja, če pa stanuje v hotelu 1. vrste 10%, v hotelu 2. vrste 6% in v hotelu 3. vrste 3% od vplačane vsote za sobe. Taksa za denarne zavode znaša 300 dinarjev letno, v primeru, da .imajo napis v dveh jezikih pa 600 dinarjev. Istotako Je uvedena za hotele prve vrste taksa 120 dinarjev, druge vrste 60 dinarjev ln tretje vrste 30 dinarjev letno. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva je odredil, da se mora pregledati delo beigrajskega davčnega' odbora. Ta pregled Je bil odrejen največ radi tega, ker Je dobilo ministrstvo podatke, da Je bila razdelitev davkov nepravilna in da oo te nepravilno*« izkoristile mnoge trgovske tvrdke. Stavka belgrajsklh srednješolcev. V ponedeljek so stavkali dijaki na vseh bel-grajskib šolah, ker je bila obletnica osvo-bojenja Belgrada, toda ravnateljstva' niso dovolila pouka prost dan za proslavo obletnice. Poprava prometnik zvez v črni gori Odsek ministrstva za prehrano na Cetinju je zahteval od osrednje vlade, naj se čim-prej prično popravljati mostovi v Crni gori, ker so postali tako neuporabljivi, da postaja preskrba tamošnjih prebivalcev z živežem ogrožena. Vagoni, ki so bili poslani v Budimpešto v popravilo, so gotovi in čakajo prevzetja. Prepovedan Ust Minister za notranje stvari ie prepovedal uvoz in razširjanje bolgarskega lista »Rabotničeskaja prosveta«, Id izhaja v Ameriki. — Smilijo se nam ljudje pri pošti, ki prevzemajo Inozemsko pošto, ker morajo toliko misliti h« paziti! Centrala splošne organizacije vojnih invalidov za slovensko ozemlje. Gosposka ulica št. 3 v Ljubljani razpisuje službo pisarniške moči z mesečno plačo 1000 K, In sicer pridejo za službo v poštev vojni Invalidi. ki pa morajo biti sposobni v pisavi, strojepisju, konceptu ter morajo predložiti nravstveno izpričevalo do 15. t m- 1920. Po svetu. — Amnestija za Južno Tirolsko, k Bozna poročajo: Vsled amnestljskega ra*-glasa generalnega komisarljata so bHe vse osebe, ki so bile aretirane in obsojene radi dogodkov v Traminu, izpuščene na svobodo. Isto se je zgodilo * aretiranci v Branzoliu. — Požari. Kakor poročajo H*# Kuf. »teina, divja pri Langkampfnu toza nedelje velik gozdni požar: škode ie dosedai že več milijonov. »Extrablatt* javlja iz Moravske Ostrove, da le požar uničil skla dišče Severne železnice z vsem blagom. Škoda znaša 30 milllonov češkoslovaških kron. — V Budimpešti pritnanjko)« premoga, zato se zapirajo prodajalne že ob petih- — Dogovor Pru9ke s Hohenzollernct Pravni odsek pruske deželne zbornice se Je bavil z načrtom glede dogovora s Hoh-enrollernc!. Zastopnik finančnega ministrstva ie glede toga Dorcčal: Meseca lanu-arla 1919 le bivši kralj prejel ea mililo« holandskih goldinarjev, meseca avgusta 1919 zopet 1.13MW0 mafk, meseca oktobra pa 10 milronov mark Ko ie bilo prodano posestvo na Wilhelmstr^sse. le prelel raz kraii 40 milllonov mark, ki so se deloma porabile za nakup rradu Dnom. Za ta crad se le nabavilo meseca avgusta 1919 tudi pohištvo. Bivanie bivšega kralja pri grof« Bentlneku ic vePalo dnevno 1000 holandskih goldinarjev. Bivši princi so prejemali svoje apanaže do meseca H>!i.’a 1919 lz kronske blagajne, kasneie pa iz hišne za-kladnke. Sedaj prelema.Io le še dve tretjini svoiiii preišniih aoanaž. — Zaplenjeno tihotapsko blago. Nem ške mornarske čete so pri Travemundl ustavile danski parnik, ki je bil naložen s 5000 izolaierjev v vrednosti okrog sto tisoč mark in velik motorni čoln. ki ie pelial 10150 Ilirov vinskega špirita v vrednosti 220.000 mark, dalje 60 stolov pšenice. Blago, katero so Danci nameravali prodajati po verižniških cenah, ie bilo zaplenjeno. — Razorožitev nemških milic. General Nollet zahteva od nemške vlade, da razpusti iavno stražo in vse organizacije, ki so še oborožene ziastl na Bavarskem. — Francoska rudarska zveza Je na svoii torkovi sefi sklenila, da s svojimi za- htevami po zvišanju mezd počaka do 14. novembra. Ako se tedaj ne ugodi njihovim zahtevam, napove splošno stavko. — Zopet železniška nesreča — na Francoskem seveda! Brzovlak Pariz -Brest je pri Chartresu zadel ob vlak ki prihaja te Chateau - d" - Loir. Bilo je kakih 40 žrtev. — Pri glasovanja rudarjev na Angleškem se ie izreklo 338-045 glasov za to. da se sprejme prošli teden ukrenjena pogodba, a 346 000 glasov proti temu. Določbe rudarske zveze predpisujejo, da se stavka -ne sme proglasiti, se zanjo ne izreče dvetretjlnska večina. -Z ozirom na to |e rudarska konferenca Izjavila, da je stavka končana in nasvetovala rudarjem, naj začno nemudoma z delom. — Ne dado radi tistim, k| radi ne vzamejo. Angleško parlamentarno poročilo pravi, da »zadeva pobiranje davka na vojne dobičke ob velike težkoče«. V zadnjem polletju so skupili samo 20 'Prionov fun tov. No, no.-tako malo angleški verižnikl pa vendar niso zaslužili tekom svetovne vojne od ljudske krvi! — Britska vlada Je nakazala brltske-mu poslaniku v Pekingu 100.000 funtov, ki se bodo uporabili proti lakoti na severnem Kitajskem. — Nasproti sl gn^o. pa se bodo po pasje pozdravni. »Times« poročajo Iz Pekinga, da je prekoračilo par tisoč Rusov mongolsko mejo in se bližajo Urgi. 5000 Kitajcev iim gre nasproti. — V Moskvi se bo vršil 20. decembra 8» občuj ruski sovjetski kongres. Kulturni vestnik. RaupaA: Mlinar Iti njegova hči. To ti dan Vseh svetih prav primerao žaloigr> (5 dejani) Je predstavljal t nedeljo ta pon-deijek zvečer e nad vse pričakovanje dobrim n>pehom dramatični odsek ljubljanske »Svobode« na svojem glinšketn odru. Dasi Je delo staro že 90 let In ni pisano ravno za delavske odre, se da vendar tudi na njih vporablti. Vemo sicer, da bi bile »Prababica« ali pod. boljše, pa mali odri tega ne zmorejo. Zato moramo računati a tem, kar Je danega. Pa podajmo se k predstavi sami. Vloge so bile dobro razdeljene. Pred vsemi sta se odlikovala mlinar In njegova hči. Nastopanja Marice (gdčne. Sl. Debevčeve) oe bo pozabil nihče, ki ga je videl in se vmisiil vanje. Prizori, ko zasliši po dolgi dobi zopet Konradovo piščalko ali pa izve, da Je bila tudi ona med duhovi na pokopališču, ali pa oni, predno Marica umre. ko se s Konra dom zadnjič vidita, so nas naravnost očarali. — Štart mlinar Črnot (s. Bitežnik) se je hčerki Marici s svojim izvrstnim pred-našanjera popolnoma približal. Imam pre malo prostora, da bi tudi tu navedel vs* krasne prizore, ki nam jih ie nudil. Tudi Konrad ia grobokop Luka sta bila prav dobra. Nekaterim ostalim se le poznalo, da nastopajo šele prvič — ali vsi so svolo vlogo častno Izvedli Krasni prizori so bili Maričina la Crnotova smrt ter duhovi ua pokopališču. — Vse, zlasti pa Marico, si želimo prav kmalu zazreti zopet na našem odru. ■ Svobodi pa: le naprej do izobrazbe delavstva. —on— Tretja Številka »Maske« j« najlepša med vsemi. Stvar napreduje: Toliko pribitemu v zadoščenje vsem, ki se zanjo za nimajo! Poleg sauimive in zelo važne Ko-Stialove razprave »O izgovarjavi slovenskega iezika na odru«, ki Je s to Številko končana, prinaša interesantna Sestova raz-motrivanja »O igralčevi Individualnosti«. Skrbinškovo študijo »Moderna režija«, nje gove »Opazke« h kritiki, Bravnlčarlevo poročilo o drugem komornem večera kvarteta ZJke, dalje lepe Cerkvenikove »Pogovore« ia Albrechtovo zadnjo besedo k »Igrale« la kritiki« — zadnjo menim, ker menda »Maskino« uredništvo nima več volje, da bi s svojim listom še nadalle podpiralo medsebojno jezico dveh tipov, ki sta drug drugega tako hudo okomp'1-mentirala. Sicer pa: Albrecht hna prav In nas bo veselilo, če bomo od njega še kaj stvarnega In neosebnega slišali Opozarjamo na danaiuje predavanje društva slušateljev filozofske fakultete v Liubijani ki se vrši (A 8. zvečer v zbornici na univerzi (deželni dvorec). Predava c. prof. dr. Mantuanl »o knjižnicah«. Prodaja vstopnic od sedme ure dalje na univerzi. Ministrstvo za prosveto le zahtevalo od zveze kmetijskih zadrug, naj poslopje stare skupščine odstopi za nastanitev dr žavnega konservatorija v Belgradu. — Vojna odškodnina. Predsednik naše reparacijske komisije, Mate Boškovič, Je predložil vladi obširno poročilo o delu za izplačilo vojne odškodnine. Tozadevni konferenci so prisostvovali dr. Vesnič. Draškovlč ia Pmtič. Nakup žita. Ministrstvo za prehrano kupi 50 vagonov koruze in 100 vagonov pšenice za naše pasivne kraje. Po nudbe se morajo vložiti do 14. t. m. — Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Od nedelje, 7. novembra I9?0 dalje vozi do preklica na progi Mafl bor gl k. - Dravograd Meža vsako nedeljo in vsak praznik posebni vlak št. 417. Vlak odhaia iz Maribora ob 13.20 in prihaja v Dravograd Mežo ob 15.07. Na progi Dravograd - Meža - Maribor gl k vozi do preklica od nedelje dne 7. nov. dalle vsako nedeljo in praznik posebni vlak št. 416. Odhod iz Dravograda Meže ob 20.06, prihod v Maribor gl. h. ob 21.45 — Izvedba mirovne pogodbe. Glavni odsek državnega zbora se je danes sestal, da se posvetuje o izvedbi mirovne pogodbe. Državni zakladni minister Je podal za uyno poročilo. Dr. Helfferich (nemški na-cijonalec) Je pri tem omenil: Ako so podatki zakladnega ministra točni, da znaša Jo stroškTza ameriško zasedbeno četo, ki štele 17 tisoč mož. dnevno 1,230.000 dolarjev, pomeni to okroglo 90 milijonov papirnatih mark na dan ali okroglo 32 mili jard mark na leto. To Je popolnoma nemogoče. (Splošno odobravanje.) Po današnjem kurzu je treba plačati Franciji 500 milijard frankov. Tu ne gre več za finančne, temveč za astronomske številke. Uredba o začasni ureditvi bolniškega zavarovanja delavcev na bivšem avstrijskem ozemljil kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev, ki ima moč zakona ter se glasi: Člen I. Avstrijski zakoni in naredbe o bolniškem zavarovanju delavcev, izdani do dne 31. oktobra 1918., ostanejo z naslednjimi izpretnembatnl v veljavi za bivše av-Mrijsko ozemlje kraljevine Srbov, lirva- , tm m Slovencev ter «e obenem razširja-. Jo na vse upravno območje deželnih vlad za Slovenijo In Dalmacijo. Clea n. ZaJčoa z dne 30. marca 1888., drž. zak. 5t. 33, o bolniškem zavarovanju delavcev z lzpremembauW zakona z dne 20. uovem-bra 1917, drž. sak. it. 457, se izpremiojs tako le: 1. Prvi oditavek točke drnce § 6. so mora glasiti: »Ako ie bolnik dalje nego tri dni nesposoben za delo, boleznina od dne, ko ja obolel, za vsak dan bolezni po 605< pov-prečnega dnevnega zaslužka mezdne stop* nje (§ 7.).« 2. Med 4. in 5. točko 9 C. se vstavlja nastopno določilo: »5. Za družinske člane, Id nimajo zaslužka, a žive z zavarovancem v istem gospodinjstvu: ob bolezni brezplačno zdrav-Ijenie, zdravila in potrebni pripomočki *a zdravl ocarinjenja itd. pod najkulantnejšimi pogoji. Pri preinogokopu se takoj sprejme v službo Vabilo na snbskripcijo delnic Kolinske tovarne kavinih primesi, trg. del. jcdietje v Pra^i. ee dobi edino v gostilni Tozadevne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja« osebnih podatkov in zahteve plaoe se naj vpožljejo na npravništvo , Na preja* pod geslom , Stavbeni tehnik". ■ 1 —» »NAPREJ Telefon interurban 178. Poštni Čekovni račun St. 10 532, Hranilni oddelek družtva obrestuje hranilne vloge po 4*,» ozimna 4'h%. Hranilne vlope se vlagajo in izplačujejo v vseh zgoraj navedenih društvenih prodajalnah, kjer »■»-. B0 dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. 1 Kot član pristopi lahko vsak. Pristop xuoia KI—* delež K100 — Pisarna: Ljubljana-Sp. Siska, Koiodvoiska c. 208. Pitona naj se pošiljajo pod naslovom: IJubliftii®f poStnl predal it. 13. Emil PlaccK I. r. predsednik upravnega sveto. ?*** »Učiteljske listam«« it Liobljaul. N A P H K J. Stev. 255. društvom to registriranim pomožna« b!a gajnarit i manj kot 1C00 Sanov, zavezanih aSkonitemu bolniškemu zzvarovanju, pravico izvrševati otveztfo zavarovanje; -) sporazumno s poverjeniki ministra 22 sozde in rudnike priključevati bolniške oddelke bratovskih skladnic kot poslovalnice k že poslujočim ali novoustanovljenim bratovskim skladnicam. Imovina blagajn, društev in skladnfe, nabrana v svrhe obveznega botn!5ke?:a aavarovanin, pripade oni Majrajn?, M prevzame zavarovance: ernga tmcvlna pa ostane dosedanjim namenom. Predmetne spore rešuje minister za sociahio poHtBco v sporazumu s prizadetimi ministri. Člen VI. Minister za socialno politiko sc pooblašča, da ob nujni potrebi po predlogu pkrajinskih vlad sam odredi povišbo dajatev in prispevkov boiniSkesa ?.av-arova nja z novo razdelbo mezdni!) stopeni; ! vendar se sme uajv&ii povpre&ai diičvn! | zaslužek presezafi SO K. Člen VIL PovtSba dijatev in prispevkov po £le> mi H. slopi v veljavo dne J, novembra 1920. Bolniške Magajne morajo do takrat spraviii svoja pravila v šklad s temi določili; koi&or iega ce morejo izvršiti, ve-iiafo zanje ta določila tudi brez izpr®-membe pravil. Delodaialcl morajo .saikasnoie 1J0 ds? 15. oktobra 102G. blagajnam prijaviti višino dejanskega delovnega zaslužka v s vrbo nove uvrstitve v mezdne stopnje. Za tc prijave veljajo kazenska določila § 67. zakona o bolniškem zavarovanja delavcev. Clea Vlil. Ta uredba stoji! v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih Novinob kraljevine Srba, Hrvata tn Slovenaea«. Obenem se razveljavljajo vsa ona določila doslej vetfjavnlli »akonov in naredb, k} Ji nasprotujejo. To uredbo naj izvrši minister m socialno politiko v sporazuma s prizadetimi ministri. ?© lil ©tt©. ■j4> ■as * Gora na pohoda. Ob letošnjem velikem jesenskem deževju se je utrgala cela zapadoa stran 1716 m visoke gore Sand-ling nad Traur.taloni na Solncstraškcm ih j začela drseti nizdol. Ogromna masa se Se ni ustavila 'm preti nevarnost trga St. Agatha. Masa ima za seboj že šest kilometrov dolgo pot. Krasne planine in planinske koče sd uničene, uničene ogromne površine gozda. Nesreča ie nastala na ta način, da je voda izpodjedla solne plasti v gorski notranjosti. Ako zimski mrazovi ne ustavijo sorske mase na njeni poti, bo j zasula spodaj ležeči trg. • Kaj sanjajo slepi oirocl? Oddelek londonske »Psy*Jho!ogicae Sociely« jc po- sveHJ posebno pozornost Žftfdfln sna slepih in gluhih otrok. Cesta opazovanja so zopet dokazala, da mnogi slepi otroci — kakor trdijo sami — v sanjah vidijo 1» da sato prištevajo mnogokrat svoje sanje za liailcpše trafike svojega življenja. Podobno trdijo gluhi otroci* da v sanjah dobro slišijo ter se morejo udeleževati tedaj tudi govorov tn zabav. Medtem ko je glavni predmet slepih otrok ogenj hi njegore grozote, se pa gluhi otroci boje v sanjah divjih živali. Slepi otroci se ločijo od slabih v lem. da prvi malokdaj sanjajo o »roblnzonadah« In Junaštvu, med tem ko Igrajo pri glnhih otroki!) veliko vlogo bo jevite scene tn Junaški čhii. Celjsko olepševalno društvo priredi dne 13. novembra t. i. v veliki dvorani ho teta Union bi njenih stranskih prostorih, veliko ljudsko veselico v prid društvenim napravam. Kot čniemo se Je v zadali odborov! seji sklenilo okrasiti dvorano z bogatimi šotori v najrazličnejših slogih. V staroslovenskem pavtjonn se bo točila pristna domača kapljica, rokoko in holandski šotor pa bo skrbel za izborne Jestvine. Obeta se nam tudi krasna, pravljično razsvetljena orientalska kavarna, kjer se boš odpočil na pristnih preprogah in srsfcal pravo turšk-o kavo, servirano odi črnookih orientalk. Posebno zanirnanig zbuja srečolov. Celjsko občinstvo je daro. valo dragoceno dobitke kot preproge, l>!a* go, svilo, platno, robce, nogavice, kravate, črevlje, les, premog, likerje, kavo, zlatnino Itd., iid. Skratka, boginja sreče ba imela obilo darov za staro hi mlado. I* zimskih šetallšč na galeriji bo posredovala bliskovit promet — občepriliubljena drča. Na vsporedu so kupietl, šaljiva enodejanka, orkestralne točke, proizvaiarte od pomnožene celjske godbe, ?s!jiva co5ta» konkurenca lepotic in ples. Izdalateli Ivan Mlinar Odgovorni urednik: lak Vehovec.