------68    ------
Naši dopisi.
Iz Trsta 19. svečana. — Včerajšnji pogreb našega Škofa dr. Jerneja Legata je bil tako sijajen in veli-kansk, kakoršnega Trst še ni doživel. Zdaj še le je bilo prav očitno , kako ljubljen in visokospoštovan je bil ranjki škof od visoke gospode in prostega ljudstva; sprevod je vodil Poreški škof monsignor Dobrila; osem duhovnov, večidel fajmoštrov, je trugo neslo v cerkev oo. kapucinov, kjer počivati bila je želja umrlega škofa. Pogrebna slovesnost je trajala do poli dveh popoldne.
Iz Idrije 20. febr. [Samassovi zvonovi.) ,,Novicam" se je že v 5. štev. t. 1. iz Gorica resnica pisala o zvonovih, katere je g. Samassa vlil za sv. Goro in ,, Glas" hvalil, predno jih je kdo slišal. Tudi mi smo dobili Čvetero novih zvonov iz Samassove livarne in tudi ti zvonovi so bili v „Laib. Ztg." in v ,,Danici" hvaljeni, predno so peli, kajti zdaj, ko so jih v zvonik obesili in smo jih slišali, pač ne verjamem, da bi jih še kdo hvaliti mogel ali hotel. Samassa je pregovoril Idrijčane, da so dali tudi veliki, prej 32 centov težki zvon preliti, dasiravno je imel lep, močan glas, in bi se bili drugi trije manjši dali prav lahko vbrati ž njim. Zdaj so vsi štirje novi, veliki, 46 centov težki, naj še bo,  srednji
-----   69   ___
ima neprijeten , zabuhel glas, manjša sta pa tudi bolj slabe vrste in se komaj slišita. V brani so pa, da je joj! Vse mesto si želi prejšnjih nazaj, vse je nevoljno, zlasti po prejšnjim velikem , jasnem zvonu jim je žal. Tudi obesiti se niso nikakor dali, da bi enako tekli. Ali bo g. Samassa tudi od nas, kakor iz Gorice, Prem-flkovega, in iz Zadobrave , svoje zvonove nazaj dobil, da jih prelije in vbere vsaj toliko, da mu ne bodo tako čudne slave peli, tega ne vem: na vsak način pa se je čuditi zvonarju, kako da tako blago iz livarne da, pa tudi cerkvenim predstojništvom, da ne gredo prej gledat in poskušat zvonov , predno jih sprejmo. — Po vsem tem mislim, da bodo Slovenci popustili gosp. Samasso, zlasti ker je največi njih nasprotnik in liberalub; saj imajo za zvonove Hilzerja v Dunajskem Novemmestu, ki je ne le porok, da bo vsak zvon natanko po naročilu, temveč 1*je, kakor sem s'išai, tudi cent po 5 do 8 gold, ceneje od g. Samasse. — To se mi je zdelo pnlično poročati po ,,Novicah" našim ljudem, ne da bi g. Samassi škodo želel, temveč le iz tega namena, da bi cerkve in njihova predstojništva varoval nepotrebne jeze in škode.
Iz Metlike. {Javna zalivala.) Subvencijski odbor si. kr. Kranjske kmetijske družbe dovolil je na prošnjo krajnega šolskega sveta Metliškega za uravnavo šolskega vrta 90 gold. Za dubrotljivi ozir in podporo se v imenu navedenega krajnega šolskega sveta podpisani prvomestnik toplo zahvaljuje,                       Navratil.
Iz Zelimelj 13. sveč. {Javna zahvala.) Podpisani prištevamo si v posebno dolžnost, javno zahvaliti se si. c. k. kmetijski družbi in subvencijskemu odboru, ki v seji 2. dne t. m. tudi naših potreb ni prezrla, ter nam blagovolila blagodušno nakloniti 70 gold. podpore za utemeljenje nove drevesnice za poduk farne šole na Golem. Slava složnim gospodom, ki se v tako neugodnih časih še hočejo truditi za nas! Vsem strastno zbadajočim strupenim puščicam nasproti vedite, da tudi priprosti možaki na kmetih visoko cenimo Vaša nesebična dela! V tolažbo le spoznamo : Naši ste, in mi smo Vaši! — toraj zakličemo iz gorkih src: Bog Vas ohrani še mnogo let in - miruj nemila smrt!! ~ Zivela sloga — propadi na veke nesloga!
Jože Zeleznikar, župan.         Jože Janežič, svetovalec.
Lovro Mencinger, tajnik. Iz Ljubljane. — Minister Banhans volitev predsednikov trgovinske in obrtnijske zbornice Kranjske potrditi še zmirom odlaša, pa tudi se ni odgovora dal na interpelacijo Hohenvvartovo , menda, zato, ker ga glava boli od soparčne Ofenheimove pravde, kajti da bi se s potrditvijo čakalo do tega, kaj bode c. kr. državni pravdnik storil s pritožbami, ki so mu izročene bile zarad nikdar še ne slišanih zvijač in slepil , ni ekoro verjetno, ker gospod minister, kakor smo že uni dan poročali, izvoljenim odbornikom ni zabranil volitve predsednikov. In res se čuje, da nekateri vladni organi, kakor na pr. preiskovalni uradnik Ljubljanskega okrajnega glavarstva in drugi volilnega reda za zbornico ne priznavajo za postavo in župane, ki sklicevaje se na §. 10. volilnega reda so protestirali zoper nepostavnost volitve, so hudo okregali, da so se drznili nepostavno postopanje očitati okrajnim glavarjem! — No i češe volilni red ne opira na p stavo, po takem je tudi cela trgovinska in obrtnijska zbornica le privatna družba, za katero bi se trgovcem in obrtnikom pri klada na davke nalagati ne mogla. Pa recimo — kar ni res in čemur nubea nepristransk človek pritrditi ne more — da volilni red ne velja za postavo, je bilo vsaj soglasno slepareoje volilcev po okrajnih beričih cele dežele tako zoperpostavno, da kazenska postava ima od-
ločne §. §. zoper tako početje. Zato nikakor ne odjen-jamo pravice pričakovati od c. k. državne pravdnije in sodnije in do tega imamo pravice temveč, ker so nam še v živem spominu leta 1866 o vržene volitve zavoljo nepravilnosti, katere še senca niso proti tem, ki so se godile pri zadnjih volitvah, kajti če bi takošnje volitve se ne spoznale za neveljavne, bi se zbornica pač ne mogla odkrižati titulature: „von der Gerichtsdiener Grnaden".
— {Iz seje deželnega odbora 19. februarija.) Z& napravo železnice od Škofje Loke v Trst je deželni odbor sklenil ponoviti prošnjo na ministerstvo kupčijstva. — Predlogu deželnega šolskega sveta za definitivno potrjenje ljudskega učitelja Janeza Jarma vHinah je deželni odbor po priporočilih dotičoega krajnega in okrajnega šolskega sveta pritrdil. — Na dopis deželne vlade za imenovanje dr. Oostovega naslednika v deželni šolski svet se je odgovorijo, da bode deželni odbor svojega zastopnika v deželni šolski svet volil po volitvi deželnega poslanca za kmečke občine na Notranjskem in po volitvi dr. Coatovega naslednika v deželni odbor, ter se je deželna vlada naprosila za brzo volitev deželnega poslanca na Notranjskem. — Od deželne vlade došio prošnjo slikarja J. S. za denarno podporo je deželni odbor sklenil toplo priporočati. — {Imenik mestnih volilcev) je, kakor magistrat v razglasu svojem od 3. t. m. oklicuje, vsacemu volilcu v ekspeditu na ogled razpoložen; vsak za volitev opravičen mestjan ima pravico pritožbe zoper ta imenik, ako meni, da je vpisan kdo, ki nima volilne pravice, ali izpuščen kdo, ki ima pravico, ali pa ne v pravi volilni razred vvrsten; to pritožbo (reklamacijo) mora naj-dalje do 6. sušca (marca) magistratu ustmeno ali pismeno na znanje dati, sicer pozneja reklamacija ne velja. Naj tedaj tega pregleda za-se ali za druge ne zanemari nihče, komur je mar za volilno pravico. Tretji razred je spet tako zabeljen posebno z železničarji, da ni vec podoben imeniku prejšnjega časa. Društvo „Slovenija" misli menda, ko bodo dnevi volitve znani, zopet vprašati volilce: ali hočejo letos voliti, ali pa se volitve zdržati, dokler Ljubljana ne dobi drugačne pravilnejše voblne postave.
—   {V deželnem Šolskem svetu) ima po dotičoi postavi si. škofijstvo umrlega g. Zavašnika nadomestiti z drugim duhovnom, zato se sedaj zelo ugibuje , kdo bode namestnik Zavašnikov? Najbolj je menda upravičeno mnenje tistih, ki mislijo, naj bi prišel prost dr. J are v deželni šolski svet, ter pravijo, da to bi bila nekaka satisfakcija večletnemu nadzorniku ljudskih šol, katerega so le nemškutarske intrige ob njegovo mesto pripravile, ker bi bil lahko in rad še dalje služil, al — se veda - finance Avstrijske so tako bogate, da je moral v pokoj iit in učitelj Pirker na njegovo mesto se usesti, posebno zato, ker je dr. Jarc zadnja leta se prepričal, da gre narodu slovenskemu vendar tudi kos pravice v Kranjskih šolah, to pa pod regimentom sedanje sisteme ne ,,paše"!
—   {V Bizamku pod Ljubljano) je neka zdrava in močna žena (perica), mati cvcerih otrok, po porodu petega živega otroka nagloma zarad krvavitve umrla. ,,La!bacbenca" v 38. listu poroča o tej žalostni dogodbi in neki baburi pripisuje krivico. O čem se je ona pregrešila, nam ni na tanko znano, ker porodnici kri uteče zarad mnogih vzrokov, katerih utegne v porodništvu neizučena baba kri?a ali pa tudi ne kriva biti. To pa vemo, da omenjena nesrečna mati je prišla v pondeljek zdrava in čvrsta s perilom iz Ljubljane domu; ponoči so jo napadli porodni popadki; ob treh zjutraj je poslal mož   njen z vozom po   okrajnega   kirurga   v
----70   ----
Ljubljano, ki se je izprvo zatajil, po tem pa izgovoril, da mora zjutraj na Črnuče ubitega človeka ogledat iti; ker pa tudi drugi naprošeni zdravnik ni hotel iti, je še le proti 5. uri zjutraj prišel tretji zdravnik, pa mati bila je že mrtva. Popoldne je prišla iz Ljubljane komisija preiskavat mrtvo, — al kaj! ker se mrtvi ne dado več oživiti! Mi zato zdaj vprašamo : ali je komisija nemarnega okrajnega kirurga, v čegar dolžnost spada porodnicam v okolici Ljubljanski na pomoč hiteti, z baburo vred v preiskavo vzela? in ali ne bode vprašala županstva in okrajne gosposke: zakaj se že davno niste prizadjal^, da bi Bi-zoviški okraj imel izprašano babico, ki je v tem kraji bolj potrebna, ker ravno pri pericah ee prav lahko primerijo nevarni porodi? To, to je neDbhodno potrebno,  da se vprihodnje odvrnejo take nesreče.
—    {Odbor Matice slovenske) ima zbor 10. dne marca, za katerega so na dnevni red stavljene sledeče obravnave: 1. Razgovčr o nas veto vanem spominku dr. E. H. Coste. — 2. Določi se, kdaj naj bo občni zbor. — 3. Ktere knjige naj izda društvo za 1876. 1. — 4. Poročilo tajnikovo o knjigah za 1875 1. in o drugih stvareh. — 5. Posameznih udov nasveti.
—  (Slovensko gledišče.)    Važne,  po večem žalostne dogodbe so nas zadrževale, da zadnji čas o slovenskem gledišči nismo mogli pisati, zato se nam je pa tudi po-ročevalna torbica zel6 napolnila.   Naj jo tedaj nekoliko spraznimo.    Da ne   segamo   predaleč nazaj ,   začnimo s predpustno igro „Lumpaci Vagabund", ki je pustno nedeljo gledišče v vseh prostorih napolnila. Igrana je bila sploh dobro, zlasti gg. Nolli, Kaj želj in Schmidt, predstavljaje zanikerno trojico rokodelcev, so s svojimi šalami budili  veselost in smeh po vseh prostorih.    Gospod Nolli je pel nekaj zbadljivih kupletov, ki so našli po vsi  hiši  odmev.    Vsi  drugi igralci in igralke so se dobro sukali po odru; pohvalimo naj le še gospodičino Namretovo,   ki je  ta  večer  prvikrat  se nam pokazala kot pevska moč, katera se bo morda, ako se pridno uri in vadi, dala porabiti tudi  za operete.    Gospodična Piskarjeva,  ki je letos prvikrat nastopila,  je pokazala se v tercetu prav vajeno pevko. — Ponedeljek 15. dne t, m. so bile na programu tri igre, ki so se vršile skoz in   skoz  izgledno dobro  —  žalibog,   da  le v praznih prostorih.  Naj bo vsakemu žal, kogar ta večer ni bilo v gledišči. Prva igra „Kdo se zadnji smeje?" je lična salonska drobtinica, v kateri sta gospodična Pod-krajškova in g. Schmidt  razvila vse svoje igralne moči; kaj tacega, kakor sta nam kazala ta dva, se pač ne vidi vsak   dan   in   povsod,   le   v  najboljših dvornih glediščih; igralca sta se kazala v najnobeljših salonih prav domača ,  njunega  igranja  ne moremo dovolj pohvaliti; plosk jima   je  bil,   naravnost rečeno,   strasten.   —   V drugi igri „Gospoda Kodelja  pridige   izza gardin",   ki je bila vredna naslednica prvi,   so  se  zopet  odlikovali posebno gospodična Po d k raj skova in gospoda Nolli in Schmidt;  gospodična  Ledarjeva je bila ljubez-njiva v prikazni in je tudi svojo neprelahko nalogo vrlo izvršila, ravno tako gospodična Namretova.    Gospod Sušteršič   se   nam  je   zdel  malo  preveč hudournik, sploh ta gospod, da si je dober igralec, le prenaglo govori.    Le bolj mirno, pa bo dobro!    S tem pa nočemo reči,   da s tem, kar so nam podali zadnji trije, nismo bili zadovoljni;   marveč  pridružimo se sodbi občinstva, ki ni moglo nehati  z glasno pohvalo in ploskom. — V tretji že   znani  igri,   burki  „Krojač Fips" je   prekosil ljubljenec   gledališčinega  občinstva  gosp. Kaj želj sa mega sebe.    Njega hvaliti   bi bilo vodo v morje nositi; zato rečemo le to: Radi bi vedeli, kako nalogo bi mogel
ta gospod dobiti, da bi je izvrstno ne igral! Pri besedah njegovih: „Tako je, če človek podpiše, pa ne ve, kaj" — je zadonel po vsih prostorih plosk, vsak se je spomnil na to, kar se je po Kranjskem pri zadnjih volitvah godilo. Soigralci so ga v tej burki vrlo podpirali, pa saj je že on sam zadostil, da ]e igra vsem dopadla. Ta večer je bil najprijetniših glediščnih večerov eden, občinstvo bi bilo sedelo do polnoči pri takih predstavah. — Hvala, komur hvala gre, zato omenimo tudi vojaške godbe, ki je pri vsih predstavah izvrstna, in gode tako, kakor je le pri koncertih navada. — — Pretekli pondeljek se je igrala sicer nekoliko slovanskemu duhu nasprotna, a vendar dobra in vplivna igra „Deborah", v kateri sta se zopet gospodična Pod-kraj s kova kot judinja in gosp. Schmidt kot kme-tišk sin skazovala. Tudi drugi igralci so bili na svojem mestu, gledišče pa zopet le srednje polno. — V nedeljo ima priti na vrsto nova burka „Denar — sveta vladar", v kateri bo imel neki gosp. Kaj zel posebno prilično nalogo.    Bo pa že zopet polno.
—    (Sokolski večer.) Prvi postni „sokolski večer" bode jutri četrtek 25. iebruarija v čitalnični restavraciji.    Začetek bo ob 8. uri zvečer.
—    (Pobirki iz Časnikov,) „Laibachericau je pred- i včerarjjim po „N. f. Pressi" razodela svetu nekaj, kar je ali od konca do kraja izmišljeno, ali pa le skuhano v kaki g?avi, katera muhe lovi, in to je snovanje nekega „Nationalratha,t (narodnega sveta), ki sestavljen iz staro- in mladoslovencev, ima na čelu stati vsem pri-; hodnjim narodnim početjem. Ker nam danes prostora manjka, o tej sanjariji kaj več spregovoriti, povemo morebiti v prihodnjem listu kaj več o njej. „Brencelj" ima pa le spet gradiva za besedo in sliko.
—   (Oznanilo kmetovalcem.) Najboljše sorte zgodnjega Amerikanskega krompirja se dobivajo cent po 5 gold. pri g. P. Skaletu v Ljubljani.                           I