Kupujte obrambne bonde! CNITSD Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte obrambne bonde! The Oldest IWICTORY Slovene Daily Mi in Ohio STATES in^WAR Best Advertising Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 134 XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 9, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 134 UGLEJKI RADIO SVARI WOZE PRED VOJNO AKCIJO iirilo morda ne pomeni takojšnje invazije, pač pa migljaj za izpraznitev krova. lišSt poll »T ne-' 0 aki rov! bi® im-j ak«' ^NDon, 9. junija. — V ^ ^ podnevi in zvečer je a stotine angleških bombni-' ' Kanal ter bombar w . "^čijo in nemške baze Sredi te zrač-H pa se je pričel ogla-^Ogleški radio, ki je nujno K ''^■ncoske civiliste, naj se umaknejo iz pbrež-da se izčisti ozemlje ^NNE ANGLEŠKIH BOMBNIKOV NAD NEMČIJO IN FRANCIJO šnja ofenziva kontinenta, ker v tem slučaju Angleži ne bi tega dejstva oglaševali, pomeni pa, naj francosko ljudstvo izprazni krov za bojno akcijo, ki bo mnogo bolj destruktivna kakor so bile vse dosedanje in s katero žele zavezniki zadeti samo Nemce, ne pa Francozov. rti i) 1»-lO- vtHi Vojaški e operacije". P^ved izseljevanja ^ jna poročila pa nazna-J ^ so nacijske oblasti itvi^ k ^ ^''ancoskemu prebili % iz teh krajev, kar ^ nameravajo poslu- prebivalstva kot svojega vzame to svarilo že s l0V( koli vidika, toliko je za Nemčijo ne pome- da Sicer to ne se bo pričela takoj- Dodatek k poročilu V včerajšnjem pdfočilu o seji JPO,SS smo pomotoma navedli, da je Etbin Kristan zastopal PM, dočim je v resnici zastopal "Proletarca" in Socialistično zvezo. — V naglici napisanem poročilu je bilo dalje izpuščeno ime Rude Trošta, ki se je udeležil seje kot opazovalec ter je imel pred zborovklci tudi kratek, organizacijsko - informativen govor. — Oba gg. prosimo blagohotnega uvaževanja tega našega "dodatka". ^^zumljiva osebnost Hitlerja, ki si je Ml vrhu skale svoje "orlovsko gnezdo" iševnost je čudovita zmes briljantnosti, čust-^osti, krutosti, ki meje na sadistično blaznost, in ■•ševnili motenj. I^^ški časnikar Frederick ki je bil mnogo let kjer je temeljito pro-''k osebnost, ob- S"a ^ vtise svojega prou-fef jj \ ameriškem časopisju, v^' j® Hitlerjev duh briljantnih kon-*^^ševnih motenj ter za-^ često meje na blaz-'je t ^i^govo duševno sta-V] vzrok, da je Hitler ^ % sledeče stvari: ^%aa, operacija nosu 8v, Ameriška mornarica Izvirne Vesti iz preganja bežeče japonske ladje starega kraja Kot razlog za uvedbo obsed-V pomorskih bitkah, v kate-1 nega stanja v Ljubljani so Ita- Nacisti so natirali Čehe na ulice, da se zadn j i k r a t Svečan "žalni" sprevod rablja češkega ljudstva rih so izgubili J ap o nc i navedli, "da se dan za dnem vrste umori eksponiranih oseb" . . . Eksponirane osebe pomenijo v italijanskem urad-. .. j nem narečju tiste osebe, ki so PEARL HARBOR, 8. juni^. | g italijanskimi zased- Zadnja poročila naznanjajo, oblastmi ali kazale pri- mnogo ladij, je bil pogreznjen en ameriški rušilec. da del ameriške mornarice preganja razbito in razpršeno japonsko mornarico, ki beži v za- pravljenost za sodelovanje z nji-Eksponirana oseba je bil Av- mi padni smeri, dočim se druge praprotnik. djnic« ameriške mornarice bore, Avgust Praprotnik je bil-ve-z japonsko pomorsko silo v vo- leindustrijalec. Veleindustrijalci dovju Havajev in Dutch Har-jg^ veliki in majhni, on je spa- i dal med največje. Kakor povsod, Pri porazu japonske moma-Ug yeleindustrija tudi v Ljublja-rice pri Midway otoku, se je po- internacionalna. Ljudje leg ameriške mornarice zelo od- iz teh krogov so im^li največ lično izkazala tudi ameriška g^^i^ov z zamejstvom in v njiho- zračna sila. Preganjanje japonske mornarice se bo končalo šele tedaj, ko se bo preveč raztegnila razdalja od baz, s katerih operirajo ameriška letala. Ameriški komunike naznanja, da je bil v bojih pri Midway o-toku pogreznjen po neki japonski podmornici en ameriški rušilec. ČUNKING, 8. junija. — Kitajsko armadno vodstvo poroča, da prizadavejo kitajske čete težke izgube Japoncem v besnih bojih na nož na periferijah Čuhsiena, važnega železniškega središča v provinci Čekijang, v katero so vdrli Japonci. kovQ kateri ožarja k ^ , ^^^vo svetla glorijola, fe ^^likati šele nato, ko k plastične opera- nos, ki daje nje-i obrazu bolj junaški vi- V. ^ J*j®govih možgan je dal po svo-'Hi, jj. razpolago učenja-preiščejo ter u-lih ^ skrivnosti njihovih iz- ^ procesov. \ je načrte za svoj ^ka A izpuščajoč iz /^"^^tičnega učinka ob . ^ pogrebu. "'icevan: I , ^nje lobanje "nadčlo- '''^^^stvenikom, naj . s^rti najnatančneje lobanjo ter na-'tjen; *trani dolgo poročilo strukturi. J®' njegove duševnosti Nost^^ Hitlerjeva o- A občevanju ž N °^vratna, vendar je k^Jkurnau trdo, osbro brL • ^'^ost duha ter Jolo^. teatralnosti in ostre , t)asi v®- B^no čuvstven k| Ca '^^"''^vnovešen, ven-smatrati za ^ IT preteklo še do-lo. ' reden bo zrel za blaz- "Orlovo gnezdo" Menda ni ničesar, kar bi bolj nazorno ponazorilo njegove muhe in njegov brezmejen egoizem, kakor je njegovo "orlovo gnezdo," to je velika, s steklom obkrožena soba vrhu Kehlsteina, stolpu slične, 1800 čevljev visoke skalne formacije v bavarskih gorah. V tem "orlovem gnezdu" so se odigravale že stvari o-gromnih zgodovinskih važnosti, dalie nek romantični samomor, itd. Proboj žive skale Vrh Kahlsteina je, mogoče doseči samo s pomočjo dvigala, čigar "šaft" je bil izvrtan nev-pično v višino skozi 1800 čevljev žive skale. Hitler je ukazal, d«, se mora ta šaft izvrtati za vsako ceno in ne glede na stroške. Delo je bilo izvršeno, toda za ceno življenj dvanajstih ljudi, ki so pri delu ponesrečili. Hitlerjevo liesnenje v dvigalu Ko je bil šaft izvrtan in dvigalo v njem montirano, je Hitler odločil, da mora biti on prvi na tej vožnji na vrh. Toda ko se je dvigalo nahajalo sredi šafta, je nenadoma obstalo ter ga ni bilo štiri ure mogoče spraviti ne gor, ne dol. Hitler je štiri ure besnel v dvigalu v osrčju skale, nakar se je končno posrečilo inženirjem ugotoviti in popraviti mehanični defekt. Njegov tabemakelj V varnostni sharmbi tega "orlovega gnezda" je spravljen tudi Hitlerjev političen testament kakor tudi tajni dokumenti nacijske stranke. V njegovi oporoki so tudi sledeče značilne določbe: Ako umre kot civilist, naj se ga pokoplje vrhu te žive skale, odkoder čuvajo bogovi nad Berchtesgadenom. Ako pa umre Hitler kot vo-j'ak, kar bi pomenilo vsekakor izjalovitev njegovih zavojeval-nih načrtov, naj se ga pokoplje na bojnem polju. BERLIN O UBOJU ITALIJANSKEGA URADNIKA NEW YORK, 3. junija (JIC) — Berlinski radio je v sredo zvečer sporočil: "Pri Ljubljani so uporniki zvabili v zasedo v gozdovih blizu mesta visokega italijanskega uradnika in ga ubili, kakor poroča milanski časopis "Corriere Delia Sera". Ubiti je bil glavni pomočnik načelnika fašistične stranke "provincie Ljubljana", dela bivše Jugoslavije, ki je sedaj pod italijanskim nadzorstvom." "poklonijo" krvoločni be^ stiji, ki jih je trgala in davila. va podjetja so bili' vloženi milijoni tujega denarja. Zato se je kaj rado zgodilo, da so prav ti ljudje svoje stike s tujino poglabljali in utrjevali. Tako se je zgodilo, da Pra-protniku sovražnik, ki je vdrl v deželo, ni bil čisto tuj. Svoje zveze je mož, tako se pripoveduje, skušal izkoristiti za to, da bi Slovencem dopovedal, da se je v novi situaciji treba znajti in se ji prilagoditi. Da je treba sprejeti sovražnikovo ponudbo za sodelovanje. Da je treba pozabiti na tisto, kar je narod izgubil. Ljudstvo ni pozabilo izgubljene svobode in ni hotelo sprejeti nadomestila zanjo, ki mu ga je sovražnik ponujal. Praprotnik je bil ubit, 20. februarja. Zgodilo se je popoldne, pri belem dnevu, pred hišo, kjer se deli pravica, v Tavčarjevi ulici. Za njegovo krsto so korakali italijanski oblastniki. Istega dne zvečer je bilo proglašeno obsedno stanje. Nemci so slovenske duhovnike izgfnali. Samo na Gorenjskem so ostali trije, vsi trije o-nemogli starčki, med njimi de-vetdesetletni župnik Lavtižar v Kranjski gori. Zdaj so prišle vesti, da so tod začeli s svojim delom novi ljudje. Odkod so se vzeli, ni znano. Pridigujejo " o Hitlerjevem božjem poslanstvu in mašujejo in dele zakramente v Hitlerje- LONDON, 7. junija. — Danes so prepeljali truplo Rein-harda Heydricha, znanega ge-stapovskega "rablja" in "zaščitnika" Češke, v svečanem žalnem sprevodu po praških u-licah na postajo. Ob ulicah so stdli "žalujoči" Čehi, ki so prišli tja na ukaz nacijskih oblasti. Ubitega okrutneža bodo pokopali v Berlinu, kjer mu bodo na Hitlerjev ukaz priredili svečan državni pogreb, nakar bodo to krvoželjno bestijo proglasili za "mučenika" in nacijskega "svetnika". Dokler je bilo truplo rablja ša v Pragi, je ležalo na mrtvaškem odru v slovečih Hradčanih, v palači starih čeških kraljev, kjer so za časa češke svobode stanovali tudi predsedniki češ-ko-slovaške republike. (Ker je izvršil v tej palači tudi že Hitler osebno svoje prve funkcije po zavojevanju Češkoslovaške, bodo morali Čehi ob povratku v svojo svobodo, najprej palačo temeljito z žveplom izkaditi, da se odstrani smrad, katerega bodo pustili za seboj nacijski dihurji. — Uredništvo). ZADEVA VOJAŠKIH PLAČ; OMEJITEV KAVE, CAJA IN KAKAVA Plača vojakov bo znašala $50 mesečno. -Pomanjkanje parnikov ža dovoz kave. - Pregled stanja razpoložljivega kavčuka. GASOLINA SE NE BO RACIONIRALO, DOKLER NE BO ABSOLUTNE POTREBE HULL SVARI FINSKO WASHINGTON, 6. junija. — Državni tajnik Cordell Hull je danes izjavil, da vlada Zedinjenih držav budno pazi na Finsko, da ugotovi, če bo osebni obisk Adolfa Hitlerja v Finsko dove-j vem imenu, pa za drage denar-del do tesnejšega sodelovanja je. Najbolj delavni so menda ti- Finske z Nemčijo pri njenih napadih na zavezniške narode. To njegovo izjavo tolmačijo v tukajšnjih krogih tako, da je vlada ZedinjeAih držav pripravljena, napovedati Finski vojno, a-ko podvzame slednja nadaljns vojaške korake proti Sovjetski Rusiji. 8,000 HRVATOV PRISTOPILO K MIHAJLOVIČU NEW YORK, 29. maja (JIC) Lisa Sergio na radiu WQXR; "Balkanski kvizling Pavelič je znova zmanjšal obroke hrane, da bi ugodil italijanskim zahtevam. Pred mesecem dni je nič manj kot 8000 Hrvatov stopilo v četniško vojsko generala Mihajloviča in'Rim si beli glavo, kako bi rastoči upor zatrl." sti v Kranju, potem nekdo na Bledu in tretji v Kamniku. Med slovensko duhovščino se je našla skupina, ki obiskuje nemške zasedene kraje. Obisk takega duhovnika, ki se preoblečen in skrivaj prikrade čez mejo, tvegajoč pri tem svoje življenje, pomeni za slovensko ljudstvo veliko uteho, kajti dokazuje mu, da v nesreči niso pozabljeni. V nevarnosti pa so duhovnik prav tako kot prebivalstvo samo, kajti če jih Nemci zalotijo, jih zadene neusmiljeno maščevanje. Zaroka Gospodinje, pozor! V bližnji bodočnosti bo zopet padla na ramena naših cleve-landskih gospodinj dolžnost, od čije izpolnitve bo odvisen uspeh vladnih prizadevanj. Gospodinji, ki so se tako dobro obhesle pri oddaji papirja, da ni sedaj nobenega tozadevnega pomanjkanja več, bodo napi"ošene, da prično zdaj hraniti tako zvane "kante," katerih pločevino se bo vporabilo v vojne svrhe. — Tozadevna seja, na kateri se bodo določile podrobnosti kampanje, se bo vršila jutri večer v Sta-tler hotelu v navzočnosti župana Lauscheta. Graduant Nocoj graduira iz Euclid Central šole John Zgonc, sin Mr. in Mrs. John Zgonc, 18700 Meredith Ave. Na banketu, ki se je vršil v počast graduantom, je bil John nagrajen s kolajno kot najboljši telovadec. Poleg tega bo njegovo ime vklesano na stenski plošči ,v glavni dvorani Euclid Central šole. Naše čestitke! Na dopustu Pretekli teden je odšel k vojakom Stanley Stefančič, ki je že drugi sin Mr. in Mrs. Frank Stefančič, 231 E. 200 St., ki se nahaja pri vojakih. V soboto je prišel na 10-dnevni dopust, nakar se bo podal nazaj v Camp Perry, O. WASHINGTON, 8. junija. —" Kongres se strinja z ogromno večino, da se določi $50 mesečne plače za navadne ameriške vojake in mornarje, in zdaj je potrebna samo še tehnična procedura, da postane ta odredba učinkovita in polnomočna že z dnevom 1. junija. $50 mesečne plače Z isto akcijo je senat odgla-soval, da se določi za tako ^a-ne "privates" prvega razreda in za pomorščake drugega razreda po $54 mesečne plače, nakar se ta plača stopnjevaje viša za vse vojake in mornarje do čina podporočnikov. Racioniranje kave, čaja in kakava WASHINGTON, 8. junija. — Joseph L. Weiner, eden izmed direktorjev Vojno-produkcijske-ga odbora, je danes napovedal, da se bo najbrže omejilo oziroma racioniralo kavo, čaj in kakav. Weiner je dejal, da je temu krivo pomanjkanje parnikov, ki dovažajo vse te stvari iz inozemstva ter je dodal, da je v kratkem pričakovati tudi pomanjkanje banan, rib in svinjine. Vprašanje gasollna Glede vprašanja racioniranja gasoUna pa se je predsednik Roosevelt izrazil, da ne bo odobril racioniranja gasolina po vsej deželi dotlej, dokler ne bo izveden natančen pregled obstoječih zalog razpoložljivega kavčuka. STARA BOMBA UBILA 19 OSEB V LONDONU LONDON, 8. junija. — Neka nacijska letalska bomba, ki ja ležala že 13 mesecev zakopana globoko v neki kleti, kamor se je zarila, ne da bi detonirala, je danes eksplodirala ter ubila najmanj 13, ranila pa 59 oseb, kakor naznanja službeno poročilo. Med ubitimi osebami je bilo tudi šest otrok. Prosta šolnina V nedeljo je graduirala iz St. Christine šole mlada Florence Prosen, hčerka Mr. in Mrs. Ludvik Prosen, 19716 Arrowhead Ave. S svojim pridnim učenjem, imela je 94.1, je prejela za nagrado pno-letno prosto šolnino v Villa Angela Academy. Čestitamo J Nov grob Snoči je v St. Alexis bolnišnici umrl Anton Bolka, star 55 let, stanujoč na 509 E. 143 St. Tukaj zapušča soprogo Julijo in pet otrok; Antona mL, Josepha, Rudolpha, Josephino Barlet in Alice, brata Harry v Kanadi, sestro Mary Zupančič, p. d. Dragmanca, na E. 73 St., ter več sorodnikov. Doma je bil iz vasi Hrovača, fara Ribnica, kjer zapušča sestro Johano Klun in. sestro Frances^ ki sa redovnicah, in več sorodnikov. Tukaj je bival 40 let in je bil član društva Združeni bratje št. 26 SNPJ. Pogreb ^e bo vršil iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v četrtek zjutraj, ter na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naša sožalje! Zopet doma Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Fred Martin, 21870 Tracy Ave. Zahvaljuje se vsem prijateljicam za obiske, cvetlice in darila, ki jih je bila deležna v času bolezni v bolnišnici. Graduantinje Iz Collinwood višje šole sta graduirali te dni Alice Dobida in S-tephania Branisel, obe s Trafalger Ave. Prižiganje cigaret s lOO-dolarskimi bankovci MELBOURNE, Avstralija, 8. Nove avtne znamke Po 1. juliju bo moral vsak avtomobilist imeti novo avtno davčno znamko, ki bo nadome stila stare znamke, ki so bile po $2.09 in Jki so se morale nabaviti preteklega februarja. Nove znamke, ki bodo po $5, bodo šle v prodajo v sredo ter se jih bo dobilo v Clevelandu v vseh večjih poštnih uradih. junija. — Svoje zadnje dni, ki so jih preživeli ameriški vojaki na Cofregidoru, preden so jih konvoji odpeljali z otoka, so se "zabavali" s tem, da so si prižigali cigarete s pristnimi ame- Mr. in Mrs. Tony Yerkič, 17806 Delavan Rd., sporočata, da se je njiju hčerka Dorothy zaročila z Mr. Edwardom Yan cham, sinom Mr. in Mrs. John Yanchar, 16309 Parkgrove Ave. Čestitamo! Zarpka Na praznik Spominskega dne sta se zaročila Miss Anna Prelc, hči družine Wr. in Mrs. John Prelc, R. D. 2, Painesville, Ohio in Mr. Rodger Petrovčič, sin Mr. in Mrs. Alojz Petrovčič, 722 E. 160 St. Čestitamo! Novorojenček Vile rojenice so pustile družini Mr. in Mrs: John Branisel, 19308 Shawnee Ave., krepkega sinčka. Mati in dete se nahajata v Glenville bolničnici ter se dobro počutita. Oče je sin Mrs Branisel iz E. 169 St. Za zvišanje plače mestnim uslužbencem Councilman Edward P. Sta-pleton je včeraj izjavil, da bo apeliral na župana Lauscheta, da se zviša mestnim uslužbencem plačo do temeljnega minimuma — $1,140 na leto. riškimi 100-dolarskimi bankovci. Ko je postalo namreč jasno, da se denarja ne bo moglo odpeljati z otoka, je prišlo povelje, naj se ga uniči, kar se je tudi zgodilo. Ko so prišli Japonci na otok, so našli tam prazne blagajne. Napad na visokega italijanskega uradnika pri Ljubljani NEW YORK, 4 junija (JIC) — Današnji "New York Times" prinaša poročilo svojega dopis-niko fz Berna o uporih in nemirih v zasedenih predelih Evrope, iz katerega povzemamo: Da terorizem in maščevanja za atentat na Heydricha v Pragi niso omajala bojevitega odpora v zasedenih krkjih ostale Evrope je razvidno iz snočnjega poročila iz Rima, da je no\v visok italijanski oblastnik padel kot žrtev zasede pri Ljubljani. To je bil Nicola Žito, načelnik fašistične stranke in poveljnik telesne straže italijanskega visokega komisarja v Ljubljani. Poročilo daje slutiti, da je bil napad prejkone namenjen visokemu komisarju samemu. Nemške pnevmatike v Zedinjenih državah način krije Nemčija svoje po- WASHINGTON, 8. junija. — Naznanja se, da je dospela v Zedinjene države pošiljatev nemških rabljenih pnevmatik, ki jih bodo zdaj proučevali izvedenci industrije kavčuka v A-kronu, da ugotovijo, na kakšen trebe kavčuka. Pnevmatike, ki so bile vzete s koles sestreljenih nemških letal, trukov in tankov, je poslala Anglija na prošnjo ameriške vlade. STRaN 8, 0. junija, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ENAKOPRAVNOST "pb 25 letnici mainiške Owned and Published by J THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. | OeKiaraCIjC 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašjlcu v Cleveland In po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ..................................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) .................................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) .................................................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 4.00 For 3 Months — (Za 3 mesece) .................................................................................... 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Por One Year — (Za celo leto) ............................................... Por Half Year — (Za pol leta) ................................................... ........$8.00 .........4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 TAKO GOVORE NEMCI Kdaj? Kdaj pa ne? Kdaj je nemški narod sploh preloriiii svojo besedo? Adolf Hitler na Weimarskem festivalu za Schiller jev 175. rojstni dan, 10. 11. 34. * * * Nemčija drži besedo Če podpišemo neki dogovor, ga tudi izpolnimo; o tem je svet lahko trdno prepričan. Kar smo podpisali, bo brezpogojno in pošteno izpolnjeno. Adolf Hitler na obletnici NSDAP, Monakovo 25. 2. 35. • * » * Narod znanstvenikov in umetnikov Mlad mož, ki je delal šest mesecev na zapadnih utrdbah, je naredil za Nemčijo več nego intelektualec vs svoje življenje. Adolf Hitler, Narodni festival 1. 5. 39. V » V Poklicna izobrazba nepotrebna. Treba je nehati z zmotnim mnenjem, da morejo samo poklicno izobraženi govoriti o kulturnih in umetnostnih vprašanjih. Hans Hinkel, upravnik za državno kulturo, predavanje v Nacijonalno socijalistični kulturni politiki, 2. 9. 35. * * * Največje umetniško delo. Ker je Fuehrer sam umetnik, so mu .vsi nemški umetniki globoko vdani. Velika umetniška dela so bila ustvarjena v teh 16tih, Fuehrer pa je ustvaril največje: iz brez-lične množice je ustvaril ljudstvo, svoboden narod. Ideja tega ustvarjajočega spočetja se je rodila iz njegove umetniške fantazije. Dr. Goebbels, Letno zborovanje Državne .Kulturne zbornice, 27. 11. 36. * * * Čehi ne/aželjeni Nobenih Čehov ne zahtevamo. Ko se Čehi sporazumejo s svojimi drugimi manjšinami, me češka država nič več ne zanima, in—kar mene tiČe—lahko jamčim zanjo. Adolf Hitler, Športna palača, 26. 9. 38. * * * Njegova zadnja teritoi'ijalna zahteva Pred nami je zadnje vprašanje, ki mora biti rešeno. Sudeti so poslednja teritorijalna zahteva, ki jo imam v Evropi, zahteva, kateri se ne morem odreči. Adolf Hitler, Športna palača, 26. 9. 38. * * * Klanje nepotrebno. Ne potrebujem Šentjernejske noči. Vlada bo imenovala sodišča, ki bodo zakonito postopala proti sovražnikom države, in to na tak način, da bo vsaka zarota nemogoča. Adolf Hitler, Interview z Daily Expression, 2. 3. 1938. * * * Po klanju. Nad vsemi stoji naš divni Fuehrer, ki je v tel^ zadnjih tednih zakril samega sebe in postal tako vodnik vseh narodov in vseh časov. Niti Aleksander Veliki, njti Grki, niti Cesar, ne Faraon, ne Napoleon Bonaparte in noben vladar Srednjega veka ni tvegal v interesu svojih idealov ali v inteiesu svojega naroda, da bi dal ustreliti svo.Ie (Silvo Kranjc: "Kako smo se zedinili") Dne 30. maja letos je bote-klo 25 let, odkar je prišla v svet slavna majniška deklaracija. Gotovo je na mestu, da ob tej priliki ponovimo glavne točke iz zgodovine te za Slovence in Jugoslovane tako važne izjave. V marcu 1917 je izbruhnila ruska revolucija, ki je dala tudi tedanjim dunajskim oblastnikom precej misliti. Naslednji mesec je Amerika napovedala vojno Nemčiji kot odgovor na brezobzirno potapljanje ladij po nemških podmornicah. Sploh so se stvari tako sukale, da je postal absolutizem v Avstriji nemogoč. Zato je bil za dan 30. maja sklican državni zbor, na katerega so se vse stranke skrbno pripravljale. Hrvatsko-slovenski klub je i- hrvatskem državnem pravu. Dr.' Krek je obe stališči združil in predlagal, naj se sklicuje deklaracija hkrati na narodnostno načelo in hrvatsko državno pravo. To se je tudi zgodilo in majska deklaracija je dobila svojo obliko. Še pred sejo dne 30. maja je skušal ministrski predsednik Clam-Martinic pregovoriti Ju goslovane, naj bi deklaracije ne oddali, češ da bo slabo vplivalo na zunanji svet. Jugoslovanski klub je seveda odbil predsednikovo željo in še tisti dan je na seji parlamenta takoj za Čehom Stanekom vstal dr. Korošec in prebral majsko deklaracijo. Podpisani poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na podlagi narodnostnega načela in hrvatskega državnega prava naj se vse zemlje monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvatje in Srbi zedinijo pod žezlom habs-burško-lotrinške dinastije v samostojno državno telo, ki bo prosto vsakega pospodstva tujih narodov in zgrajeno na de- Načelnica WAAC U rednikova pošta Mrs. Oveta Hobby iz Housto-na,^ Tex., je bila imenovana za načelnico ženske pomožne armade. Piknik soc. kluba 27 in Zarje Cleveland, Ohio. — V nedeljo 21. junija priredita svoj običajni skupni piknik soc klub št. 27 in pev. zbor "Zarja", na izletniških prostorih cleveland-ske federacije SNPJ. Da bo ta piknik bolj zabaven bo skrbel pev. zvod Zarja s svojim nastopom, za ples pa Johnny Pe-con orkester. Rezervirajte si 21. junij za svoje razvedrilo! Več podrobnosti bomo podali pozneie. Član. I moža. Kako sta se ; ne ve povedati niti _ jroča pa, da sta dejala:. I sva svojega rodu." Ma j samo eden. Ali se bo Ali bo ljudstvo Ijo tega edinega, ki p ' Tedaj se je Javil mla , Wissant, tisti, ki je M" gal predor skozi angles ( S počasnimi koraki se f rica mož odpravila do mel važno sejo v Gradcu že koncem leta 1916 in je sklenil I ^^i^i^ratičnem temelju. Za ures sodelovanje s Češkim klubom v, j^j^g^je te zahteve svojega enot-državnem zboru in sploh v poli- naroda se bodo zavzeli z tiki. Združeni nemški nacional-ci in krščanski socialci so pa zborovali 16. februarja 1917 in zahtevali uzakonitev nemških zahtev po znanem paragrafu 14 še pred sklicanjem državnega zbora. S tem so hoteli že naprej vso silo. S tem pridržkom se bodo podpisani udeležili parlamentarnega dela." Ta majska deklaracija ni bila nič novega, saj se je v glavnem ujemala s Krekovim pred- Meščani iz Calalsa o ucm - ''T ^ logom, ki ga je bil sprejel kranj- prepndib vsak poskus svdwcL aeldklzbor ob^Ln^wiji Bo- sne in Hercegavine leta 1908 Zato javnost" tudi ni mogla slu- ne besede v državnem zboru. Proti nemškim zahtevam je odločno protestiralo predsedstvo Hrvatsko - slovenskega titi, da bo ta "majska deklara- ~ i ena postala izhodišče velike-kluba na seji 7. marca na Duna- ^ . . mu narodnemu gibanju m s tem ju. še isti dan se je pridružil Češki klub in ugotovili so popolno soglasje političnih nazorov. Sedaj je dozorela tudi koi\-centracija slovenskih strank. Iz-vrševalni odbor Narodno napredne stranke je sklenil 24. maja, da morajo jugoslovanski poslanci "z največjo odločnostjo zahtevati v okvirju monarhije združitev in osamosvojitev vsega našega naroda." Kot prvi pogoj za uspešno parlamentarno delovanje pa smatra stranka enotno organizacijo poslancev. Naslednji dan je izrazil ožji svet Slovenske Ljudske Stranke "trdno prepričanje, da se skoraj uresničijo težnje hrvatsko-Elovenskega naroda po celotriem združenju v okviru habsburške monarhije. Ker so v tem temeljnem teženju vse hrvatsko-slovenske stranke edino, jihr pozive SIS na edinstveno dovoljenje v vseh zakonodajnih zasto-pih". Ze v januarju 1917 so se bili tudi dalmatinski poslanci izrekli za skupen nastop in tako S3 je 29. maja združili Hrvatsko - slovenski, Dalmatinskf in Narodni klub v skupni jugoslovanski klub, čigar predsednik je postal dr. Anton Korošec, podpredsednik pa dr. M, Laginja. SklicE^nje parlamenta po treh letih absolutizma je bil važen dogodek za državo, katere narodi so se deloma z besedo in o-rožjem v sovražnih vrstah borili zoper njo. Ves svet je v tem trenutku gledal na Dunaj in zlasti begunci onstran mejnikov so v strahu in upu pričakovali nastopa svojih rojakov. Slovenski poslanci so na pred- mejnik v slovenski in jugoslovanski preteklosti. Beseda o Habsburško - loren-ski monarhiji je bila takrat seveda edina možnost in nihče ji ni ugovarjal, ker ni drugega kazalo v tistih časih. Jasno je pa bilo vendarle vsem, Slovanom in Nemcem, da bo tudi takojšnje uresničenje deklaracije pomenilo le prehodno stopnjo ^o popolnega zedinjena vseh Jugoslovanov. Kajti napol samostojna habsburška Jugoslavija bi poleg neodvisne Srbije in Črne gore ne mogla dolgo obstati. — Vse tri bi se po razpadu monarhije nujno združile v eno. Tako si je predstavljal že takrat bodoči razvoj tudi dr Krek in za njim večji del izobražencev v SLS, ki se po padcu ca-rizma v Rusiji niso več bali verske nestrpnosti od strani pravo-slavja, o porazu centralnih držav pa po nastopu Amerike tudi ni bilo več dvomiti. Le tega ni takrat nihče pričakoval, da je razpad Avstrije že tako blizu. Prvi odmev majske deklaracije v avstrijskem parlamentu je bil seveda odločen protest Nemcev zoper taka "državnopravifti stremljenja". Naslednji dan je cesar v prestolnem govoru napovedal neke ustavne in upravne preuredbe in izjavil, da bo v to svrho odložil svojo prisego na ustavo, obenem je pa pouda lil, da je dualizem podloga za moč monarhije. Tudi Clam-Martinic je v svojem govoru poudarjal, da, mora C stati o raka državna polovica nedotaknjena, jugoslovanskega, vprašanja pa ni omenil. Koncem I mogla pogledati junija je moral Clam-Martinic prepustiti svoje mesto Seidler- V 'to svrho je Seidler skušal sestaviti parlamentarno vlado iz zastopnikov strank. To se mu je posrečilo in koncem avgusta, 1917 je v vlado poklical dr! Ivana Žolgerja, ki je bil prvi slovenski in jugoslovanski minister v Avstriji. Ker se že pa državna vlada še naprej dualizma prav krčevito držala,, je Jugoslovanski klub še nadalje vztrajal pri majski deklaraciji in v opoziciji. Opozicijonalno stališče Jugoslovanskega kluba je krepko podprla domovina, Slovenija. — Na povabilo škofa Jegliča so dne 15. septembra podpisali deklaracijo poleg škofa samega, ki je podpisal na prevm mestu: kanonika Kalan in Gruden, dr. šusteršič, dr. Tavčar, Dr. Trii ler, Moškerc, Vidic in Žnidar-šič. Pri otvoritvci jesenskega parlamentarnega zasedanja se je Seidler izrekel zoper češko in jugoslovansko deklaracijo. Govoril je le o neki narodnostni avtonomiji v okvirju kronovin in dualistične države. Tedaj je Jugoslovanski klub svojo opozicijo poostril do skrajnih možnosti. Deklaracijska misel se je z veliko silo širila pC vsem jugu. Zlasti se je pa pogreb dr. Janeza Kreka, (dne 13. oktobra) razvil v veličastno jugoslovansko manifestacijo. Krekovega pogreba so se udeležili tudi Cehi in Hrvatje. Ob odprtem grobu dr. Kreka je predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, govoril pomembne besede. v "Dvignite glave, ker približuje se vaše odrešenje. Roko v roki hočemo stopati svojo pot naprej, da dosežemo zedinjenje jugoslovanskega naroda. Bodite složni, odločni, dosledni, da do-ležete veliko idejo svojega naroda." Kako je majniska deklaracija vžgala najširše narodne plasti, je pokazalo še tisto leto, nadaljevalo pa nastopno teto 1918. Ni dvoma, da se večina naših rojakov v Ameriki in Kanadi živo spominjala tedanjih dogodkov in bodo ob 25- obletnici z mešanimi čustvi mislili nanje. Majniška deklaracija pa ima danes ob svoji Na trgu v Calaisu, mestu, ki je imelo ponovno vlogo v sedanji vojni, stoji spomenik, ki se vtisne vsakemu obiskovalcu neizbrisno v spomin. To je spomenik, ki ga jd Auguste Rpdin posvetil šestorici požrtvovalnih calaiških meščanov, menda naj-pretresljivejši spomenik, kar jih je kdaj ustvarila človeška roka. Marsikateri usodni dogodki so že šli preko tega mesta, ki je bilo že v angleških, francoskih in španskih rokah, danes pa ga imajo Nemci v oblasti. Pred njegovimi zidovi se je 1588 bila velika pomorska bitka med Angleži in Španci, ki se je končala s porazom slovite "nepremagljive armade." JL. 1639 so nedaleč od tu zmagali Holandci nad španskim "srebrnim bro-dovjem." Med vojno angleškega kralja Edvarda III. 1. 1347 proti Francozom, so Angleži zasedli tudi Calais, in sicer po dolgem obleganju. Legenda poroča, da je calaiško meščanstvo priseglo, da bo toliko časa držalo mesto, dokler ne pride francoski kralj Henrik na pomoč. Kralj pa ni prišel in v mestu je nastal glad. V najhujši sili je mestni poveljnik sklical ljudstvo in mu sporočil slabo vest, da ni v zalogi niti koščka kruha več. Zborovanje je bilo zelo burno. Večina ljudstva je bila za vlado in pogajanja z Angleži. Svobodoljubna mladina je sicer bila za to, da bi tvegali predor skozi angleške vrste, in uspelo ji je, da je meščanstvo navdušila za to misel. Toda v tem trenutku je prispela vest, da so Angleži vojsko kralja Henrika potolkli in jo pognali v beg. Vse je bilo videt^ izgubljeno, nadaljnji odpor bi bil nesmiseln. Poveljniku so sporočili pogoje kralja Edvarda. Ta se je obvezal, da bo meščanom pustil življenja in da jim bo dovolil svoboden odhod, toda pod pogojem, da se mu brezpogojno preda šest najbogatejših in najvplivnejših meščanov. Gologla-vi, oblečeni v samo srajco in z vrvjo okrog vratu naj mu prinesejo ključe trdnjav in mestnih vrat. Kateri bodo ti možje? Kdo se ga taborišča. Ljudstvo cP ^ tako presunjeno, d« silo niti z besedico ^ Edvard je hotel šestor ročiti krvnikom, toda žena Filipina je prosila življenja. Edvard jW^ J® rye darovaL Ted%i Jakob Wissant: "HoteJ^ ^ mreti za Calais, da postal nesmrten. umrli in Calais 1# P Kraljica je krvnike . zaj. Mladi Peter Wiss rekel en sam stavelf ca, vračaš mi vero v " Tako so umrli ^ ni, ki so se bili , pol Njihovi someščani so P ol dih bojih dobili sVOj" nazaj. Iv« I" v dot"®. Veter, ki vpl dušo Za Pi Celo najtrdovrai:^^giti jg se mora nekoč ^ ' % med napovedovalci mika spada fen, tist' in nepriljubljeni vete o njegovih učinkih > povedati posebno P*"® ^ skih dolin in predal^ lov. Izraz "fen" ki je temu vetru, ki P no, posebno predan®|^ sa so menili, da je vetra v Sahari, da* znanost, da nastaja i%vji ^ jah, ki potujejo ■pre'' srkajo zrak iž dol''^ ^ ^ začnejo vanje prite .g m%se z visokih pl^^ benov. . ^5 Fena se ljudje zavoljo njegove vio suhote, ki povečuje požarov, temveč slabih vplivov na val. V njem se po^^ godno in utrujeno. j Ži\'' Ljudje postanejo lezni dosegajo krjW zadržane strasti pl® in dokazano je, da ^ ki zakonov in zelo pogostoma ^ pojavi tega vetra. " f* vili posebno v o^e skih jezer in zna' Švici neke prestopk^.jgj( zgodili med fenoli; nujejo |i> «»'V ] oziroma da ^0"' fen kot olajševalno " j,jji Vsak učitelj v obišče fen, ve po^® ^ jjSi' zmogljivost otrok u vetra zniža. Tudi ^ nejo nerazpoložene, kokoši ne ležejo j&j^ jejo manj mleka, lovski pes v takš# pove in ne poslusa^^. log dr. Janeza Kreka sprožili | ju, ki je sestavil uradniško via-misel, da bi s slovesno izjavo do. najvišje geiiei-ale. Niti o Stalinu ne moremo reči tega. iMi državnopL-avu, Seidler se je kazal Jugoslo- , _ , ...... , 111 I zahteve, na kar so Cehi m U-,vanom naklonjenega m cesar pa imamo Fuehi-eria, ki žrtvuje samega sebe v gi, mu ni rad dvigal čeznje. Ker mu ni | svinjski pastir, tedaj šele spre- Acid Indigestion What many Doctors do for it ^ When oxpess Ktomarh Bcid causes khs, sour stomach or hcariburn, doctora prescribe the fastcst-actlng mcdiclno-s known for Kymptomntic relief—medicines like those In lU'll-ans Tablets. Try Bel! ans yourself, at first Mlgn of dlsiresa. They neutralize told, relieve Kan. and bring comfort very quickly--yet are not a laxative I Only 25c. at drug stores. If your very first triiil doesn't prove BfU-niis better, return bottlo to us and gk't double your money buck. Asthma Mucus Loosened FintDay For Thousands of Sufferers Choking, gasping, wheezing spasms ol Bronchial Asthma ruin sleep and energy. Ingredients 111 the proscription Mendaco quickly circulate through the blood and commonly help loosen the thick strangling mucus the first day, thus aiding nature In palliating the terrible recurring choking spasms, and In promoting freer breathing and "restful sleep. Mendaco is not a smoke, dope, or injection. Just pleasant, tasteless palliating tablets that have helped thousands of sufferers, Printed guarantee with each package —money back unless completely satisfactory, kik your druggist for Mendaco today. Only 60c. Cena $2 »50 CPo pošti 10c več) Dobi se v uradu "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. "To je knjiga, ki bi jo moral čita+i vsak Amerikanec," ... pravi Eleanor Roosevelt, žena predsednika Zedinjenih držav. Old Glory Waves Out New Challenge on Bonds Tliis new 24-sheet poster, drawn for the Defense Savings Staff by Paul Paulson, of Harrington, Park, N. J., is the first of 35,000 erected by the outdoor advertising industry to, aid in the sale of Defense Savings Bonds throughout the country. Paulson is a native of South Dakota and has been associated with Outdooi Advertising Incorporated for several years. In 1940 he Committee to Defend Am^erica by aiding the Allies ke won an award in a Doater contest sponsored by the 0^ KEEP FIT FOR VICTORY! Take an "all-out" vacaiion at nearby Cedar Point, this summer. Closer to home . . . you spend less time getting there . . . more time tor tub. Save tires . . . save gasoline. On arriving, park your car for the duration of your stay ... No car is needed at the "Point." * Every summer resort recreation! Swim in the blue .waters of Lake Erie . . . relax on the white, sandy beach. All sports and amusements .,. tennis, riding, boating, golf, fishing. Exciting fun in the famous Amusement Circle . . . Hotel Breakers has 1000 outside rooms Excellent food. A complete vacation, a step away from home. EASY TO REACH HaH or hns to Sandusky, Steamers from Qlevelaztd and Detroit. On U. S. Route 6, Ohio 2, midway between Cleveland and Toledo. (^liL your local^ntiflbureau ot CyltiL /v foDfi or wnie CEDAR POINT OK LAKE ERIE, SindusKY/ "0. TEE PLAYGROUND OF THE GREAT LAKiS ♦ JUNE 13 THROUGH LABOR DAY STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 9. ju#' Vladimir Levstek: GADJE GNEZDO Povest iz dni trpljenja in nad Kastelka ga komaj posluša, ženske ne gledajo politike na globoko in široko, tem bolj pa jih omamlja, kadar se zablisne velika gesta nad vrvežem njenih drobnjarij. Debele solze dero stari po licih, ko strjni v večerno zorenje vrhov in vidi v duhu svetlejšo zarjo, razlito na poldrugi milijon svobodnih ljudi, svojih na svojem in združenih z brati. Kralj Matjaž zvenkeče na plan, ilirska zvezda mu sveti nad glavo, trobojnice fofota-jo od Gospesvete do laškega Vidma . . . Zina sloni ob njeni rami, vsa bleda od sreče; ustnice ji drhte, zrenice so uprte vanj ter kličejo: "Raduj se preljubi—dan, ki sva verovala vanj, nama vzhaja!" Janez prvi podre molčanje. "če bi kdo vedel," govori kakor samemu sebi, "če bi kdo vedel, kolikokrat sem mislil na to! Ti Zina veš, ti edina . , . Ves čas trpljenja sem nosil v sebi to misel :odkrito in pred vsemi moramo povedati, kdo smo in kaj je naša neomajna Volja. Izbrati cilj ter iti za njim, ne oziraje se na desno, ne na levo; pokazati svojo karto in postaviti nanjo vse, kar je . . . ^dor ne tvega vsega za vse, je sodrga, ne narod; domovina, ki jo hkrati ljubimo in prodajamo, ni domovina. Ta beseda pomeni vse, ali pa ne pomeni ničesar! ... In zdaj stojimo s svojo pravdo pred sodiščem sveta, zdaj smo zares! O, zahval j eni vsi, ki mi niste dali umreti, da sem učakal tega dne!" "Topot bo zmaga naša," pritrjuje Galjot in položi roko na gadovo glavo.""Našli smo se." "In naše muke niso bile zaman," se oglaša Zina. "Vse je poplačano, kar smo prestali." "In tvoj bolnik bo še hitreje zdrav," se muza doktor, "kaj, ti politik v krilu? Glej ga, kako se mu bliskajo oči, sužnjiku babilonskemu! Da, mladi mož, vr-« nil si se v dobri uri." "Sam pekel nas ne premore," mrmra gospa kakor v snu, in besede nočnega gosta se drami-jo v njenem spominu. "Narod govori z usti poklicanih in potrjuje nas vse, ki smo hranili zvestobo tej ljubi zemlji. Mi smo jo zaslanjali pred zimskimi viharji, vi mladi boste gledali njeno pomlad . . . Bodita ji dob^a orača, gad in Zinka, da zaslovi Kastelčevina po našem svetu; in kadar me več ne bo, vsadita pred domom zeleno lipo v spomin današnjega dne in v oporh-njo stare Kastelka . . Vsi se spogledujejo. Vdova govori čedalje tiče, čudna krot-kost ji obliva obraz, shujšana postaja leze v dve gubi. Nejasen strah je zavladal okoli nje. "To je moje znamenje," povzame z usihaj očim glasom. "Kadar umrem, ne žaluj za mano, Janez ... in drži jo . .. svojo zemljo . . ' V tem se je oprijela sinovega komolca in padla nanj, kakor bi mu hotela nasloniti glavo na ramo; noben vzdih, noben drht-Ijaj ne priča o bolečini. "Mati! vzkrikne fant prepa-'del ter zdrkne pred njo na kolena. "Ljuba mama, kaj vam je?" Toda stara omahne po klopi, ne da bi se lovila. Galjot plane k nji, dokler priskoči z resnim obrazom. "Naglo v hišo!" veli zdravnik. "Pusti jo, fant, bolnik je odveč pri tem poslu. Zina, ž njim ostani." Oprezno jo pri-meta in neseta v sobo. Dakle zajoče z drobnim, tesnobnim glasom. Janez se komaj zaveda; ves svet se vrti okrog njega v mrklem, brezumnem plesu. i "Mati umira ... K nji mo-,ram, k nji!" si vikne z grozo in j tava k vhodu, držeč se zidu. Kolena se mu šibe, v učesih buči preteča godba. Med vrati ga zdajci mine slabost, bučanje utihne; le nekaj ponavlja v težkem taktu: "Mati umira, ubilo jo je veselje . . ." Galjot ga prestreže na izbi-nem pragu: "Drži se, fant, hudo je ... Se pravi . . ." Gad ne posluša in skoči naprej. "Srce," pravi doktor, vstaja-je od postelje. "Korajžo, Ka-stelec, bodi mož." Toda Kastelcev ni treba učiti moštva. Mati leži, gleda sina z odkritimi zrenicami in ga ne vidi: žena s, koso je opravila delo, preden sta jo prinesla noter. Gad ni zamudil ničesar. Zinkin jok pretrga smrtno molčanje; Galjot stoji zadaj in čudno stoka. Veter je planil močneje v reber; zdi se, kakor bi sedel na dimniku ptič z o-gromnimi krili tet prhutal, da odleti s svojim plenom . . . Janez kleči pri Kastelki; on ve, da je mrtva, toda jokati ne more. Dva vroča stebra tiščita iz p rs v oči, neizmerna žalost se krči v srcu—ihtenje ne najde poti na dan. Narobe! Nekaj visokega stopa vanj kakor bog v svoje svetišče ter izpodriva slabost od hipa do hipa; čim polnejši je te svečane sile, tem bolj občuti, da mati ne diha več. On razume njen testament: "Ne da mi žalovati, ki je svoj živ dan sovražila solze. Ona hoče spomina v tem, da varujem zemljo in hranim zvestobo, katero mi zapušča; v to mi daruje svojo neupogljivo dušo. Sij vame, mati, vsa se naseli v meni! že čutim objem tvoje ljube, ki se polašča gad je krvi;, ima me, ne izpusti me nikoli več, drži me, kot je držala tebe. Držim jo tudi jaz, do smrti, do groba... Počivaj v miru, Kastelka s Ka-stelčevega!" S to mislijo vstane, poboža mrtvo glavo, zapečati onemela usta z rahlim poljubom in nežno položi prste na ugasle oči. Ko se obrne, je v njegovem pogledu trdi lesket gospodarja. Galjot je hitel z doktorjem v vas naznanit žalostno vest in poklicat ljudi, da sprejme hiša gospo na zadnje nočevanje; Zina in Janez varujeta mrliča. Vdovin obraz se je izpremenil tako malo, da človek ne ve, ali je bil že v življenju popisan s smrtjo, ali še v smrti živi. Nikdar spočiti možgani so ji zastali v široki viziji svetlobe, poslednja misel je otrpnila v radostnem smehljaju; tako je podobna utrujeni ženi, ki spi in sanja, da je nedelja. Dolgo sedita nemo drug zraven drugega in strmita v njen razorani profil. Zina sloni na Rešeni mornarji ^ t Na gornji sliki vidimo rešilne čolne z mornarji neke torpedi-rane ladje, katerim se približuje čoln ameriške stražne ladje, ki je rešila hroddlomce. Janezovih prsih, kakor bi mu hotela s svojo tesno bližino uspavati bol. Njiju misli so v teh minutah globlje od zemlje same in višje od neba; nobena beseda jih ne odkriva, noben gib jih ne kaže. Tako tiho se je storilo, da zveni tikanje rožaste ure kakor skrivnostni govor živega bitja. Večerni pajek je zapredel sobo; ko je materina glava le se skrivnostna lisa v mraku, se Janez vzdigne ter objame dekle čez pas. "Stopiva na prag, da vidiva; zdaj morajo kmalu priti." Zunaj jo stisne k sebi, kakor bi hotel reči nekaj milega in otožnega, pa mu manjka besed. Temni se; na Sevškem hribu ugaša zadnji rdeči odsvit. In-digasti zvon noči se spušča niže in niže, zvezde v njem se ble-šče ko žeblji od blede kovine, in veliko morje samote se zgrinja nad vsemi rečmi. "Tako dobro mi de, ker si z mano!" šepeče moška senca, pred hišo v rebri. "Samo tebe imam še na svetu." "In njo, in njo!" odgovarja senca device. "Ljubezen, katero je dala življenju, ne more umreti ; v najmanjšem zrncu prsti, v sleherni travni bilki, v vseh dobrih in močnih mislih in delih je tvoja mati pri naju!" Spodaj plaka mrtvaški zvon. Veter češe hribom temena, kakor bi zemlja orglala na svoje šume in pela črno mašo Ka-stelkini duši. "Sladko počivaj, borivka!" moli mladi gospodar. "Zvesto ob srcu tvoje grude bo gorela gadja vera, in gad je gnezdo bo stalo za dom in staro pravdo v tvoj spomin na vekomaj!" (KONEC.) Človek sili v notranje skrivnosti zemlje VICTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS and STAMPS / človek je že skoro čisto raziskal velikansko povrino zemlje. V primeri s tfem velikanskim delom so njegovi poizkusi, pre-dreti navzgor v ozračje ali navzdol v glpbino, naravnost skromni. V višino so najvišje prispeli profesor Piccard in njegovi, posnemalci. Z največjimi napori in stroški so dosegli komaj višino 25,000 m. Ce je že ta uspeh malenkosten, tedaj so še skromnejši, poizkusi vdiranja v globino. Med vsemi tisoči različnih rudnikov na svetu je najgloblji neki rudnik zlata v Južni Afriki. V tem rudniku delajo rudarji skoraj v neznosni vročini 2500 m globoko. To je do zdaj največja globina, do katere se je mogel dokopati človek pod zemljo. Ker današnji čas omogoča človeku, da pusti delati stroje namesto sebe, je bilo mogoče s stroji predreti še globlje. V še večje globine je človek vrtal s stroji, ko je iskal sirovi petrolej (nafto). Višek so dosegli seveda v Zedinjenih državah, kjer so na petrolejskem ozemlju v Kaliforniji s svedrom dosegli globino 4573 m, preden jim je zemlja začela oddajati svoj tekoči zaklad. Na morju pa ni bilo mogoče doseči niti toliko kakor na suhem. Medtem ko so navadni potapljači sposobni, da se potope v najboljših potapljaških opremah do 150 m globoko, je uspelo Američanu Williamu Beebe-ju, da S8 je s posebno kroglo, v katero se je dal nepredušno zapreti, spustil v globinp 923 m. Mnogo globlje tudi v bodoče človek ne bo mogel priti v morje, saj nastopajo v teh globinah že taki pritiski, da jih izdelek človeških rok ne zdrži več. Z merilninjii napravami pa je človek seveda lahko zmeril najrazličnejše globine morja in našel tudi največjo globino, ki je vzhodno od Japonske. Izmerjena globina znaša 13,500 m 'in Prevrnjena francoska ladja Na sliki je francoska ladja Normandie, na kateri je nastal ogenj, nakar se je -prevrnila. Ladjo bodo zopet dvignili in popravili. ' ' • EarI Browder Na sliki je Earl Browder, tajnik komunistične stranke v Ameriki, katerega je predsednik Roosevelt pomilostil ter je bil te dni izpuščen^iz ječe. je torej približno za polovico večja od najvišjega vrha Mt. Everesta v Himalaji. Kako malenkostni so ti uspe-jhi, nam najrazločneje pove dejstvo, da nas od površine »zemlje do njenega središča loči 6,378,-000 m. Kako malo pomeni proti tej številki 4000 ali 10,000 m, bomo najlažje razumeli, če si mislimo, da je vsa zemlja velika kakor jabolko. Po dozdajš-nih dognanjih znanstvenikov je vse središče zemlje tekoča žareča snov, ki je pokrita s trdo skorjo. Če bi bila vsa zemlja velika kakor jabolko, bi bila njena trdna skorja komaj toliko debela kakor jabolkova lupina. Najvišji vrh sveta pa bi se na tej lupini videl komaj toliko kakor najdrobnejši prašek, ki bi padel na jabolko. Proda se hišo s 6 sobami, za eno družino. Garaža in vse v najboljšem stanju. Blizu Five Points, sv. Jožefa cerkve. East Clark in Coll. višje šole ter Euclid in St. Clair poulične železnice. Tudi primeren prostor za trgovino. — Vpraša se na 1129 Galewood i Drive, Liberty 1951. Oglašajte v Enakopravnosti Pol tucata živih krtov v eleganten frizerski salon v Milanu je neki postrešček prinesel lep usnjat kovčeg. "Grofica X. prosi, da bi ta kovčeg shranili, dokler sama ne pride, da jo sfrizirate. Nocoj odpotuje in je zato kovčeg poslala naprej," se je glasilo sporočilo. Frizer, ki je grofico poznal kot dobro klientko, je kovčeg sprejel. Ko ga je postavil v ne ki predal, se mu je sicer čudno zdelo, da je tako lahek, tudi se mu je zazdelo, da je iz njega slišal neke nenavadne cvileče glasove. Tudi neka druga klientka, ki je bila baš v salonu, je menila : "Čudno, grofica hoče odpotovati, a za nocoj me je vendar povabila na partijo bridgea!" Stvar je bila videti torej precej skrivnostna. Ura za uro je minevala. Grofice ni bilo od nikoder, a ko je zaprl svoj obrat je bil frizer že ves prestrašen. Spet je vzel kovčeg v roke in ker je slišal tedaj iz rijega znova tiste cvileče glasove, si ni mogel kaj, da bi ne stekel na policijo. Uradniki so kovčeg previdno odprli in prikazalo se je — pol tucata živih krtov. Frizerjeva žena je najprvo kriknila, potem je segla po metlo in je sive živalice pometla ven. Stvar je še vedno skrivnostna, menijo pa, da je bil kakšen "šaljivec" ali konkurent poslal kovčeg s krti, da prestraši ali da se norčuje iz frizerja. Dobroidočo konfekcijsko in delikatesno trgovino se proda. $500 tedenskega prometa. — Nahaja se blizu bolnišnice in najemnina je zmerna. Zglasite se med 10. in 11. uro dopoldne na 5245 Broad way. Išče se žensko, Slovenko, v starosti med 40. iri 45. letom, za splošna hišna in gospodinjska dela, za tri odraščene osebe. Poizve se na 1138 E. 60 St., zgoraj, po šesti uri zvečer, in v soboto ter nedeljo ves dan. Išče se operatorice za Singer Power šivalne stroje. Izkušnja ni potrebna. — Visoka plača, izvrstne delavske razmere. MEMORIAL GRASS CO., 7400 Stanton Avenue. SQUIRE EDGEG A1E——Hc Rcsorti to a Littic Scheme in Self-Defensc BY LOUIS RICHARD jlvftt KvELl tii I JiivE I My ox D Tf?lE.r^C> \TH £>D To SLl you vou , krdLL /^/vD Mot-«S TH /WAY »C THI6 l/x'CEP c/v* orr — • —' t.—— THE O PEW StPiSOf) Poff H ON- fLL H4VČ To DO S0Mt7HiN(y To T>OCX->t TMEit C f)hiDiOf) rCi THE y ft ■'CO f)/^iL/Oi->A TO G>?££r /mE- Aiy I a 5 opt 4L »?E4ov ih y IZ JUGOSLAV I. 13. aprila. - V Zagretof umrl znani hrvatski ^ Nikola Andrič, urednik » „ dajatelj "Zabavne BiblioteHeJ pisec velikega števila katerimi je zlasti vredna o® be izdaja "Narodnih?^' Good Going BEAUTY PARLOR for Established 10 yearS; steady following, opportunity for Croatian . operator. ^ latest equippment. Call derson 5311. Exceptif® Slovene «' All tk Stanovanje v Odda se stanovanje 5 rasli družini; nahaja cestne železnice in busa. ^ dobnošti. Pokličite ali pa se naslov poizve v Enakopravnosti. Po zmerni se proda Studebaker, Commander Sedan s 1941 leta. Vse udobnosti; grelnik, "white wall" svetlo zelena in temno ^ barva. --- Zglasite se P" popoldne pri: PETER KOVICH, 1065 East 66tn General Blectn^ ^ Magic Chef, Tappen j^ kuhinjske Imamo tudi Philco Cene zmerne Anton Dolg®" 15617 Waterloo DV de 1«^' ^ 4 lijei tVrl; ka: & s Oblak Furnituf®^ Trgovina s Pohištvo in vse p®^ ™ do® 6612 ST. CLAIB ^ HEnderson 297» k; «tij % i" Ako iščete dobrega popravljale® čevlje, pridite k nam. vovrstno delo. PopravU re čevlje ter imamo P® logo finih, novih mos Ijev, Cene zmerene. FRANK MARZLlI^ 16131 St. Ciair^^ VSE potrebuje se od j,.' bodi izvlečenje zob, zob in enako lahko dob* . Jf. še polno zadovoljstvo k Župniku, ne da bi zgubi" ^ dosti časa. Vse delo jej* kadar vam čas pripu^®' ni naslov: 6131 St. Clair Av«' vhod na 62. iJ Enaniovo pO" y The Quickest, Surest J YOU Can Help WiP War... Buy War Savings Bo" Stamps - NO^' « For quick relief from Itching tffy/f athlete'« foot. Kabin, ircH^SlIa temolly cnuwd akin trouble«, p(«% 5 cooling, antinptic. liquid D-P-Yitit»!^i W Greaiclew, stainlew. Sooth«* ^ «i«' jJ quickly itop* Intemo Itching' Et it, or your money ^ irt today (or O. D. 0« proves druggist TO RELEASE LIVER MAltf 0«t & bottl# of Half an hour iMfor* br#ak(*% w ' ai will U# 00 a dim* In a or oold) or In your %% coffM and k**p (Us up for » »S; . tsJcso this way hsips rsltsvj •JJS.WJ'V as sick. hwdachw. _ dig " ronnuia maat id tot moi ■lot«. You muit b# •aU«tt*o or