UsimJ feiljr eas ß*00*0******m000$i igné*. PROSVETA __ glasilo slovenske narodne podporne jednote Urvdniàki la uprarslàkl prostori: 1667 South LawwUla km. Offios of Publication: 1657 South LswndaU Ava. Talaphona, Rockwtll «904 tno-TU»m One Mate H ** CHICAGO, ILU PKTE^ 10. DECEMBRA (PEC. 10), 1987 96.00 Yearly ATEV.—NUMBER 241 tar milini «t Bp«Ul rate of pNtai« prorWW tor te IlOt, Aot of Oct t« 1917, aatkartsaS so Jim 14. 1916. Aretacija organizatorjev avtn< unije pred Fordovo tovarno Vii tO bili vrženi v zapor na obtožbo kršenja odredbe, ki prepoveduje razpečevanje tiskovin. Predsednik Ameriške delavske federacije napovedal vojno Odboru za industrijsko organizacijo aaas==__ Farmarji podpirajo delavski zakon Mezdni osnutek podprli voditelji raznih organizacij Washington. — (FPr— Kakor poroča Delavska nestrankarska liga, je več farmarskih organizacij podprlo zakonski o-snutek o minimalnih plačah in maksimalnem delovniku. V posebni izjavi je devet farmarskih voditeljev obsodilo stališče Splošnega farmarskega odbora, katerega menda tvorijo farmarji, ki farmajo farmarje, ker nasprotuje zbližan ju farmarjev in delavcev in tudi mezdnemu osnutku. ; "Aktualni farmarji vedo," pravi njih izjava, "da so delavske plače merilo za delavsko ku*> pno sik». Prav tako tudi vedo, da je trg za farmske pridelke odvisen od delavske kupne sile. "Farmarji so zdaj v velikem boju za sprejetje splošne zakonodaje, ki bi jim zasigurala zadostne dohodke. V tem boju po-Ameriško deUVr teebujsjo podporo delavstva. Na Détroit. Mich., 9. dec. — Pohaja v Dearbornu je včeraj aretirala 60 članov avtne unije, ker io ignorirali odredbo župana John« L. Careyja, ki prepoveduje razpečevanje letakov pred vbodi v tovarne Ford Motor Co. Unionisti se niso upirali aretaciji in prepevali so delavske peni, ko jih je policija odvedla v upor. Uradniki uaije so izjavili, da bodo tiralLzadevo pred sodišče, ker smatrajo aretacije u nelegalni čin. Polovica unionistov.je bila a-«tirana pred vhodom št. 4, kjer io Fordovi pobojniki 26. maja t*i leta napadli in pretepli or-fuiizatorje avtne unije, ko so idili letake med delavce. Ostali «ionisti so bfli aretirani pred vhodom št. 5. Poleg kršenja županove odredbe so bili unlonisti obtoženi tudi oviranja prometa. Skoro v istem času, ko je po-Bcija navalila na unioniste, je avtna unija vložila peticijo pri fideralnem distriktnem sodišču, ■aj izda injunkcijo proti Fordovim uradnikom is dearbornski policiji, ki se vmešavajo v unij-ike aktivnosti in ovirajo razpe-hvanje unijskih tiskovin. Fede-ralni sodnik Edward J. Moinet je odložil akcijo o peticiji. Baffalo, N. Y„ 9. doc. — Da jmnirje med Ao federacijo in Odborom za industrijsko organizacijo še ni bli-», je dokaz govor Wllliama Greena, predsednika ADF, ki ga je imel včeraj na konferenci kratovftčine železniških klerkov. Green je ponovno vrgel rokavi- * CIO, ko je izjavil, da bo nje-|ova organizacija mobilizirala *o svojo silo za boj proti Lewi-»vemu odboru, če ne bo konflikt "»ed obema taboroma kmalu po-nvnan. Dejal je, da vprašanje industrijskega in poklicnega u-ikmizma ni glavni problem. Ta « lahko reši. Glavni vzrok je fcjfltvo, da hoče biti nekdo diktator v delavskem gibanju. Green je v svojem govoru o-*nil konferenco med njim in ^wisom, na kateri sta razpravljal* o končanju konflikta. Deli' je, da no mirovna pogajanja ' awtoju, kar pa ni njegova krivda. "Kompromis ne more M." je rekel Green. "Ameri-» delavska federacija je enot-u družina in bo taka tudi osta-1 v naših vrstah je harmonija " med nami ni kavsanja. Vsto- * v našo hišo ne dobi nihče, ki » ogražal našo solidarnost. Na jjjovni konferenci smo nagla-W potrebo končanja spora, o-^>cija pa je predlagala, naj jo »prejme kot dualno organise in ji kot taki podeli čar-*■ Ako bi pristali na to, bi Ime-1 dv« *""kurenčni organizaciji J* «no zastavo, to pa odločno ^"'fcnjamo. Vojna je grozna w, toda bolje je, da je Uko Wior drugače. Sedaj vsaj vemo, * »o naši sovražniki." nje opiške-ga prodnika do modernega inženirja in jo poudaril da se je človek korenito ločil od opiške sto- tojno pot s inšonir-delom, am-novarnost, na stopnjo nazaj— no pa delo pnje ki nastopil razumnega človeka skim ali mehanišk pak danea mu da se njegov višjega človeka in to je njegovo nature. "Nevarnost jo v'tem, ker se človek bolj in bolj; odpoveduje hoji in bolj in bolj drvi po tleh in zraku v avtu In letalu, o tem pa bolj In bolj pušča v nemar svoje noge in čezmerno razvija svoje roko", je dejal govornik. "No-ge so za hojo, za drugo jih človek ne potrebuje. Opica v porablja vse štiri ude enako — ima štiri roke, človek Jo pa ločil no-ge od rok in če zdaj noge zanemari, jih sčasoma iagubi, nakar bo podoben spačooi opici." Dr. Hooton Jo naAtel še druge vzroke, ki zadržujejo razvoj človeka navzgor. Današnji človek vdihava čez mero ogljika ki o-gljikove Maline prHitsoJih, kar uničuje njegov rasvoj. Radio in film prinašata nepismenost, kajti bolj in bolj odvračata človeka od knjig in listov. Človek je s svojo inženirsko izurjenostjo in znanootjo dokazal, da lahko kontrolira svoj n* daljnji razvoj hi ustvari nekaj boljega kot Jo on sam. Zakaj bi torsj rabil to svojo izurjsnost In znanost sobi v škodo? je vprašal dr. Hooton. Človek ne sme ustvarjati mehtfnlškJh stvorov, ki bodo misMU namesto njega In ga naposled — uničili. Človek mora uravnati svoj nadaljnji razvoj z biološkega stališča — razvijati in popravljati mora sebe, svoje bistvo, svojo naturo! "Čiščenje" v Rusiji se jo komaj Močelol Moskva, 0. dec. — (Po A. P.) — Dva odlična ruska kandidata za vrhovni sov Jot sta včeraj svarila državljane Sovjetske unije, naj "pravilno" volijo, če hočejo, da bodo aovjeti obvarovali "svs-to sovjetsko zemljo" pred trocki* stJ, izdajalci 1n špioni. Prvi Je bil V las Čubar, |>odpredsedn(k sveta ljudskih komisarjev, ki Je govoril v Harkovu, In drugi Je bil vojni komisar Vorošilov, ki je rekel v Minsku: "Naša vojna DELAVSKA STRANKA PRIŠLA NA DRUGOMESTO V newyorskem svetu bo imela pet odbornikov KONTROLA V ROKAH TAMMANITOV New York. — (FP) — la zadnjih občinakih volitev je izšla ameriška (newyorška) delavska stranka kot druga najmočnejša stranka v New Yorku. V novem mestnem svetu bo imela pet is-stopnikov, tammanitje 14, republikanci tri, "fusioniati" tri, o-den pa je neodvisen demokrat. Ostali trije kandidatje delavsko stranko eo bili poraženi s majhno večino. To so bile prve občinske volitve v New Yorku po novem volilnem sistemu, ki določa pro-porčno reprezentacijo. Bilo so tudi prve občinoke volitve, katerih se je udeležila delavska stranka. Vseh 6 zmagovitih kandidatov je prejelo nad 75,000 glasov vsaki — število, katerega so dosegli le trije drugi zmagoviti kandidatje. Za preštetje glasov je vzelo skoraj meece dni. Komunistični kandidat Pater V. Cac-chione, ki pa je vodil kampanjo kot Italijan in podpornik "novega deala", je v Örooklynu propadel le za 245 glasov. V okraju Manhattan jo delavska stranka Izvolila Charneyja Vladecka, upravitelja Jewish Daily Forwarda in člana državne stanovanjske komisija, ki Jo So dolgo let aktiven v delavskem gibanju. V Brooklyn u sta bila izvoljena Louis Hollander, soravnatelj centralnega sveta krojaške unije ACW, in Andrew B. Armstrong, Član tiskarsks unijo. V Bronzu pa sta bila iivolje-na Michael Quill, predsednik u-nlje transportnih delavcev CIO, in Salvatore Ninfo, podpredsednik krojaške unije IIXJW. S temi zastopniki bo v mestnem svstu sodeloval tudi Charles Belous, ki jo bil v BrookIynu Izvoljen na Uko zvanem fuzij-skem tiketu. Član delavske stranke Je postal nedavno. V krogih delavsks stranks so bili tega izida prvih proporčnlh volitev zelo veseli. Novi mestni svet, ki je bil reduciran od 66 do 26 članov, bodo sicer kontrolirali tammanitje, toda ga na bodo toliko dominirali kakor so staregs, kjsr so imeli 62 izmed 65 mandatov, i — IMsvski zastopniki bodo na-stopsli v mestni vladi kot sku-plna na podlagi strankinega programa. proti izdajalcem se je komaj začela. Odnehali ne bomo, dokler ne uničimo vseh nsših sovražnikov." Italijani pretrgali cerkveno zvezo Pritožba egiptskega konsula v Addis Ababi Kairo. Kgtpt, 0. dec. — Kgipt-ski konzul v Addis Ababi je včeraj obvestil svojo vlado, da so italijanske avtoritete v Abeainl-jl z grožnjo oborolene sile pretrgale zvezo med koptlško ln e-giptovsko cerkvijo, zvezo, ki je atara že petnajst stoletij. To poročilo Je v konfliktu z onim, ki je prišlo is Rima. Slednje pravi, da ao koptiškl duhovniki v Addis Ababi nedavno prišli v urad maršala Rodolfa Grasianl-ja, italijanskega podkralja v A-beslnijl, s peticijo, naj odobri njihovo imenovanje 72 preletov in duhovnikov, kar je Graziani tudi storil. On je smatral ta korak za važnega. Temu naj bi sledila ustanovitev neodvisns kop-tiške cerkve v Abesinijl, ki naj bi nadomestila prejšnji režim, pod katerim je koptiška cerkev priznavala patriarha v Aleksandri j i (Egipt) za svojega poglavarja. Poročilo egiptskega konzula pravi, da so italijanske avtoritete prisilile koptiške duhovnike, da so izbrali Abono Abrahama, 76 let atarega in slepega prelata, za patriarha koptiške cerkve v Abesinijl, nakar so se pričela pogajanja med Egiptom ln Rimom glede ločitve oerkva. Poročilo egiptskega konsula dostavlja, da so po ustollčsnju koptiških preletov v Addis Ababi italijanski vojaki, oboroženi s strojnicami in drugim orožjem, aranžirali in vodili cerkve-no procesijo v Addis Ababi. Na prominentnih mestih so nabili tudi letake, ki so vssbovali svarilo, da bo vsak, ki ne bo hotel priznati novo cerkve, ustreljen. Poročilo pravi, da so koptiškl kristjani naaprotovali pretrga-nju zveze med svojo In sglptov-sko cerkvijo. Nova ofenziva fašistov pri Madridu Letalski napad na Barcelono Madrid, 0. dec, — Bitke na madridski fronti so ss včarsj obnovil«, ko so fašistične čete pričele napadati pozicije lojalistov 15 milj zapadno od Madrida. Vladno poročilo pravi, da so bili uporniki vrženi nazaj po bitki, ki Js trajala 00 minut. Vršila s« js v bližini QulJorne, pozori-šča neuspašne ofenzive lojalistov v zadnjem juliju. Barcelona, novi sedež španska ljudaks vlada, Je bila včeraj na-padana Iz zraka. ProtllaUlski topovi so od podili fašistične letalce potem, ko so vrgli nakaj bomb, ki pa niso (»ovzročlls no-Imtut škoda. Trebi vslcl še vedno iščejo žrtve pod razvalinami hiš, kar Je posledica prejšnjaga napada iz zraka, ko ja petnajst fa-šiatičnih letal vrglo več bomb na Barcelono. v Payions, O. Val hudega mraza zajel Zdruiene driaoe Chlcafo, S dac — Oatri ae-verni vetrov! s sn«gom so zadnje dni pognali t*mperaturo po v sam severosapedu, srednjem za padu in ohijeki dolini nsvsdoi do ničla. Prizadeta ata se-verni Teaas in Klorida, kjer Ja bila danes slana v več krajih. Uradno hud mraz Je jjovzročil direktno In indiraktno. kolikor Je doalej snano, okrog 20 smrtnih slučajev po deželi. Najhujši mraa Je bil v Južni llekoti in po Yellowslone Parku, kjer Je bilo danea zjutraj .13 stopinj pod ničlo, ______ _________ PRVE JAPONSKE ČETE VKORAKALE V NANKING Dve kitajski diviziji po-raženi v bitki z Ja-ponci VELESILE POSEGLE V KONFLIKT? Toki«, 9. dec. — Poročilo ja-poneke časopisne agenture Do-mei ae glasi, da so Ja|>onake čete vkorakale v Nanking, glavno kitajsko mesto, skozi dva glavna vhoda danes zjutraj. Poročilo dalje pravi, da sta bili dve kitajski vojaški diviziji, ki sta branili Nanking, uničeni. Vstop Japonske armade v Nanking pomeni, da prihaja konec sedanje faze nenapovedane vojne v vzhodni in centralni Kitajski, na ozemlju med ftangha-jem in Nankingom. Kitajska vlada se je že prej umaknila is Nankinga. Japonske vojne operacijo pri Nanklngu so se pričele po padcu Sanghaja, ko se Je kitajska armada umaknila na drugo obrambno črto. BanghaJ, 9. dec. — 8em dospela poročila se glasijo, da se general Pai Cung-hsi, vrhovni poveljnik kitajske armade v Nanklngu, ne bo mogel dolgo upirati japonski vojni mašini. Mesto je obkoljeno od veeh strani in sna japonska vojaška enota jo okupirala kitajsko letališče v Tačiačiju, druga pa hrib nad Nankingom, od koder zdaj bombardira sidovje, ki obdaja mosta Japonske vojaške avtoritete so včeraj posvalo predstavnike zunanjih držav, naj ss njihove bojne ladje in trgovski parnlki držijo proč od kitajskih milita-ristlčnih koncentracij. V obratnem slučaju, čs l>odo ignorirali svarilo, ne bodo Japonsks avtoritete odgovorne za posledic*. Clsnl ameriškega poalanlštva so se sinoči umaknili iz Nankinga. Odšli ao na krov ameriške topnlčark* l'anay, ki se nahaja na reki JangUe. Tokio, 9, dec. — Predstavnik Japonskega zunanjega urada Je včeraj namignil, da so Amerika in tri druge velesile pripravlja-ne sodelovati v poskusih, da ae vojna med Japonsko In Kitajsko konča, "Pravilno Je, da se Ame-riks, Anglijs, Nemčija In Italija, ki Imajo svojs Interese ns Kitajskem, zanimajo za situacijo na Daljnem vzhodu," Js ds-jal. "Japonska bi rada videla rezultat teh poskusov. Ds 11 Je akcija skupna, ali vsaka država nastopa kot po*am*snica, mi nI znano. Vsa, kar Japonaka zahteva, Je uatavitev protljaponske a-gitacije na Kitajskem. Mi nimamo mirovnega načrta. Kadar bo Kitajska naznanila, da hoče mir, bo Japonska predložila avoj* pogoj«. JM*J ne vidimo še nobenega znamenja, da bi Kitajska izpremenila svoje stališče napram Japonski." V Nemčiji zaseke jo vso cerkveno lastnino Berlin, 9. dec, — "8chwsri*-korpa", glasUo Hitlerjeve telesna straže, namiguje, da bo narlj-aka vlad* prisiljena kmalu zapleniti veo lastnino katoliška cerkve v Nemčiji, To bo menda prvi odgovor nacijev na sednji pastirski list berlinskega škofa, grofa Konrada von Preysing-I ,ichtenegg- Mom to • to« to«« r» talin PNKlto to »»"toM. to m MM m mtovi ^ Zasmehovanje revežev Pokojni Arthur Brisbane se je rad bahal, da ameriška civilizacija uključuje "kopalnico in radio v vsakem stanovanju Ur avtomobil na vsakih pet prebivalcev". Ni pa pomislil, da se je s tem bahanjem norčeval najmanj iz dvanajstih milijonov družin v Združenih državah, katere nimajo kopalnice v svojih stanovanjih. V koliko hišah je radio, ni znano, vsekakor ga manjka v milijonih stanovanjih. Glede avtomobila je pa tako: na deželi, kjer je dovolj prostora za avte, jih je najmanj in marsikdo ga zelo pogrela. V velikih mestih, kjer je na razpolago dovolj javnih vozil, je pa preveč avtov, tako da bodo kmalu vozili "drug po drugem in po strehah", de ena resnica je: pri bogatih družinah ima ode svoj avto, mati svojega In odrasli sinovi vsak svojega, dočim pri revnih delavskih družinah nimajo oče, ne mati in ne sinovi—nobenega, dasi imajo dolgo pot na delo. Kdor torej s ponosom našUva 25 do 30 milijonov avtomobilov v Združenih državah, naj pojasni še to, kje so ti avtomobili—in da je največji kup Um, kjer jih Jt najmanj treba. Predbožična reklama vsakega leta vam najlepše osvetljuje ameriške razmere. Tisk, radio In film ponujajo kopice in kopice luksurij, kak rini h ne najde* na vsem svetu in katerih ne bol nikdar videl tudi v milijonih skromnih domovih ameriških revežev. Ta reklama je najpodlejie zasmehovanje ameriškega revnega sloja—in zasmehovanje je toliko večje, ker se ta roba z največjim krikom ponuja baš te dni pred božičem, kakor da je bal zdaj najbolj potrebna. En sam oglaian predmet, ki stane $600 do $1000, katerega pa reven človek ne bi nikdar kupil že zato ne, ker ga nima za kaj porabiti, niti ne ve, kako bi ga rabil—bi zadostoval za prehrano Atirih otrok skozi vse leto. Ne samo skozi božične dni, temveč skozi vse leto! Pomislite samo na bogataške igrače, ki stanejo lepe stotake. Nihče ne zavida teh igrač bogataškim otrokom, nihče ne bi nič rekel—Če bi bil prepričan, da bi vsi otroci v Ameriki imeli vsaj dovolj zdrave hrane, vsaj toliko zdrave in dobre hrane kolikor je dobe—psi bogatinov! Ampak, dokler je tako, da je v Ameriki na stotisoče otrok—otrok brezposelnih siromakov, katerih Je še vedno na milijone—ki dobesedno stradajo in zmrsujejo v nezakurjenih stanovanjih, toliko časa je bobneča reklama v časopisih, radiu in filmih o "božičnih luksurijah" o-čitno zasmehovanje milijonov revežev in očitno pozivanje teh revežev na revolucijo. Ako Amerika v mejah današnjega gnilega ekonomskega reda nikakor ne more dvignjtl življenjskega standarda vseh svojih ljudi vsaj na stopnjo, kjer neha stradanje in zmrzavanje, če ne zmore tega—in da ne zmore, je že sto in stokrat demonstrirala—tedaj bi morala biti vsaj toliko previdna, da ne bi dražila z boga-tinsko potratnostjo onih milijonov, katerim vedno manjka najpotrebnejšega! Toda Amerika nI previdna, ker ne more biti. Oni, ki so vm»ga siti in vnega pijani, so prezabiti, da bi bili previdni. Dokaz temu je blazna predbožična reklama luksurij, katerih ne bi umelo biti v nobeni pravični in resnično demokratični deželi, dokler nimajo najbednej-ši med bednimi zadopll vsaj hrane, obleke in gorkote v zimskem /asu. In zato bodo baš te ekonomska orgije na vrhu ameriške družbe u-niči le to razredno družbo. Francoska mizerija ob koncu osemnajstega stoletja Je prikipela do vrha baš tedaj, ko so se oni na vrhu i>oemeho-vall množicam revežev na dnu, češ: "Ce nimate kruha, pa jajte potico .. Raš ta strašna ekonomska neenakost v ameriški družbi Je največja zasmehovanje smeri-ška demokracija—In najboljši dokaz, da brez ekonomske demokracija Jt vsaka demokracija le slepilo. Ameriški reveži, ki so industrijski delavci in mali farmarji, so poklicani, da izpopolnijo ameriško demokracijo z ekonomske in socialne atrani. Edino oni so poklicani, da demokrat Iti rajo in sociaJizirajo kapital, tehniko in ananstvo—in a tam procesom dvignejo ftivljenski standard Amerike tako visoko, da se bo vsem, vsem, vsem dobro godilo. Glasovi iz naselbin Zanimivi beleži» Par veatl iz metropole Cleveland, O,—Vzrok, da aa le malokdaj oglasim, je v tem, ker se k pisavi težko pripravim. Sedaj pa me je vseeno malo prijelo, da napišem par vrstic iz naše metropole.. Javnosti je sedaj ie dobro znano, da Je v Clevelandu pričela izhajati revija Cankarjev glasnik. Ta mesečnik za leposlovje in pouk se je ustanovil kot pravi spomenik Ivanu Cankarja. Namen ta revije je, da gre naprej po poti, po kateri je hodil Cankar in katero je začrtal on. Da se pa to delo izvrši tako, kot je želel on, je Cankarjeva ustanova poklicala za urednika Etbina Kristana, ki je Cankarja najbolj pozr\al in kot tak more to delo najboljše izvršiti. Cankarjeva ustanova je priredila dne 19. novembra banket oziroma Kriatanov večer v po-čast Jfitbinu Kristanu. Udeležba Je bila velika. Jubilant je lahko ponosen na ta iskren izraz počastitve od strani somišljenikov. Izvajal se je dokaj obširen program pevskih in govorniških točk. ^Nastopilo je več dobrih pevcev in govornikov. Sodnik Frank Lavše je imel pomeljiv govor. Omenil je, da je še kot mlad dečko imel priliko poslušati Etbina Kristana. Izgleda, da sodnik Lavše precej dobro razume delavski položaj. Najbolj pomenljiv govor pa je imel jubilant sam. Cim se je dvignil k govoru in ko je govor končal, so mu gostje tako toplo aplavdirali, da ni bilo konca. Ako bi šlo za kontestno nagrado v ploskanju, bi jo gotovo odnesel boss lista Enakopravnost France Oglar, ki je tako ploskal, da sem ga kar občudoval. On je morda danes delavski prijatelj, jutri republikanec, potem demokrat in še kaj drugega. Se list Enakopravnost je moral na njegovo povelje par-krat skočiti v republikanski tabor. Pa brez zamere in pika. Društvo "Vipavski raj" št. 812 SNPJ je priredilo svojo običajno veselico dne 4. decembra. Udeležba je bila pttfcej dobra in mislim, da so bili vsi zadovoljni. Na tem mestu ae iskreno zahvaljujem vsem posetnikom in delavcem ter delavkam za njihov trud na veselici. Hvala vsem skupaj! Andrew Božič, 312 (Euclid, O.) "MMljudem, ki so dobre volje" Milwaukee, Wis.—Pravijo, da z zaključkom tega leta poteče Že 1987 let, odkar se prepeva pobožna pesem o miru ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Seveda pa je res, da se prvih par stoletij našega štetja niso pele take pesmi, kajti vzelo je več stoletij, predno se je razširilo krščanstvo in si z mečem in križem osvojilo dobršen del tedanjega evropskega aveta. dele potem se je začela razlegati tista pesem, Čim je cerkvena oblast postala močna. Bilo tako aH tako, verna ljudstva pa Že precej stoletij prepevajo in molijo v božičnem času o miru in dobri volji. Kljub temu vsakoletnemu ponavljanju besed o miru in dobri volji, ne najdemo med ljudstvi ne dobre volje in še manj miru. Slava Bogu na višavah In ljudem na zemlji, ki so dobre volje, so prazne besede, s katerimi se opaja nevedno ljudstvo. Dobre volje ne bo in Je ne more biti toliko časa, dokler bo ljudstvo tavalo v temi in navedi. Niti najgorečneje molitve in pobožne pesmi ne bodo pomagale. Saj jih vendar prepevajo ie stoletja, pa imamo kljub temu na gore krivic na svetu In na kupe gorja med ljudstvi in narodi, Noben cerkven blagoalov ne (»omaga, nobeno sveto mazilo nič ne izda. Kajti iste sile. ki se hlinijo s svetim petjem, obenem blagoslavljajo mori I no orožje z namenom, da se bodo verniki z večjo vnemo vrgli v boj pmti sočloveku. ki Jim nI še nikdar nič ža->ega storil. Vsako leto se ponavljajo goreče molitve In pesmi po cerkvah kapelah. To pa le zato, da si nadalje obdržijo nimi zt>mljani, na račun kater fcfcjjo v razkošju ljudstvo strada. Poglejmo aa Špansko, pa bomo videli kaj ae Um godi, kaj delajo krščanski fašiati z mirnim španskim ljudstvom. To pa zato, ker je to bedno ljudstvo prišlo do spoznanja, da se mora otresti yseh pijavk, ako se hoče osvoboditi. Špansko ljudstvo je namreč spb-znalo, da so ga oblastniki z verskimi dogmami zatirali, izkoriščali do mozga.1 Na demokratičen način si je izvolilo svojo ljudsko vlado, proti kateri pa so l mečem in križam brutalno nastopili krščanski fašisti, da mu to vlado iztržejo iz rok. V tem krvavem konfliktu je padlo na tisoče otrok, žen in starcev poleg mladih mož, ki se hrabro borijo za svoje demokratične pravice. In cerkev je blagoslovila to krvavo delo fašističnih tolp, ki rušijo domove, šole, cerkve in vse, kar pride pod njihov ogenj. Španski, brambovci se hrabro borijo proti bruUlnemu fašizmu, katerega je "v imenu miru in dobre volje" blagoslovil tudi sam papež! Ti ljudski brambovci ao jasno pokazali vsemu svetu, da se popolnoma zavedajo nevarnosti, ki preti vsej Španiji in osU-lemu svetu, ako zavladajo krščanski fašisti. Svoje pridobitve krepko branijo. Ves svet jih občuduje. In če bodo v tem boju premagani, bo ostalo njihovo delo častno za vse člane. Proti njim se je združil ves fašistični aparat in vsa imperialistična svojat. Kljub temu vztrajajo že poldrugo leto. Vse zavedno svetovno delavstvo je z njimi, jim želi zmage in jim kliče: Borite se kot levi proti krvoločnemu fašizmu, da ga uničite! Kajti šele potem boste lahko rekli "mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje." Joseph me;: Unijsko in zadružno gibanje Waukegan-N. Chicago. — Tukajšnji SND je zadnje čase Uko zaposlen, da nI bil tako okupiran, odkar obstoji. Ko prideš v njegove prostore, vidiš, da ^ vrši ena seja v Uj dvorani in druga v oni, v tretji je kartna partija, ob nedeljah pa se vršijo shodi, katere največ sklicujejo unije CIO. Na shodih je včasi dobra udeležba, včasi pa majhna. Izgleda, da se delavstvo boji priti na shode, ali pa je brezbrižno. Bilo eno ali drugo, shodov se bi morali udeležiti. Delavska brezbrižnost nas je že veliko stala, če pa bomo še naprej brezbrižni, nas bo sUla še več, kajti lahko se zgodi, da si z brezbrižnostjo kupimo nekaj takega, kar imaU danes Nemčija in Italija. Tiho preklinjanje potem ne bo prav nič pomagalo, kakor danes ne pomaga nemškim in iUlijanskim delavcem. Razveseljiv poj a v; pa je, da so se zadnje čase začele ženske bolj zanimati za delavsko gibanje. Sedaj Imajo močno organizacijo Women's Auxiliary. Drugi razveseljiv pojav je to, da je unija pričela sklicevati izobraževalne sestanke. Ob nedeljah dopoldne bo predavanje. Par učiteljic s tukajšnje srednje šole (high school) se je prijavilo, da bodo to delo vršile brezplačno. Dalja bo unija od čaaa do časa prirejala podučne prireditve. V ne- deljo, dne 19. dec., se bo predvajal zanimiv film o masakru jeklarskih delavcev v South Chicagu na spominski dan preteklega maja. Dalja se bo tudi kazal zanimiv Chaplinov film "Moderni čaai." Vstopnina je samo 26c. Oba U dva filma se bosta kazala v SND. Noben delavec in delavka ne sme zamuditi U izredne prilike, da vidi resnične slike s sUvke, v kateri je bilo ubitih deset delavcev. Nanje je namreč navalila brutalna policija in streljala v hrbte. Kamera ne laže, temveč posname le to, kar je res. Zato pa U film pokazuje resnični potek bruUinega navala na mirna sUvkarje. Vredno je, da si ogledaU oba filma. Dne 21. novembra se je vršila okrožna konferenca Proavetne matice v SND. Dramaki odsek kluba št. 1 JSZ je popoldne uprizoril zanimivo Cankarjevo dramo fJakob Ruda," ki pokazuje propalost človeka, ki se je brigal le sam zase, pripravljen pa je bil prodati tudi svojo hčer. V to ga je privedel sistem, v katerem je živel. Igra je bila zelo dobro uprizorjena. Take drame so pomenljive in je potrebno, da se od časa do časa predsUvijo občinstvu. Dobro in koristno delo vrši pri nas tudi naša zadružna organizacija, naša gospodarska usU-nova. Namen te organizacije, kakor vsega zadružnega gibanja, je, da se delavstvo osamosvoji izpod krivičnega profiUrskega sistema. Tudi U del delavske dolžnosti je težak, kajti mnogi na razumejo njegovega pomena. V Waukeganu in North Chicagu je štiri tisoč zadrugarjev, pa je še vseeno majhno število onih, ki bi agitirali za svojo trgovino. Zadruga ima tudi izobraževalni odsek, ki pa mora vršiti tudi druga dela iz že pojasnjenega razloga. Lani je U odbor izvršil dokaj dobro in koristno delo s tem, da je nabavil število knjig o zadružništvu. Te knjige se priporočajo vsem, ki količkaj čiUjo angleško, da jih prečltajo in da si tako izpopolnijo svoje znanje o zadružništvu in da se obenem vežbajo v angleščini. Knjige se dobijo v čitalnici SND vsak torek zvečer. Imenovani odbor je doaedaj že sklici več zanimivih sestankov ali snodov v izobraževalne namene, na katerih je vsakokrat nastopil dober govornik. Za 11. dec. se sklicuje sesU-nek vseh zadrugarjev v Wauke-ganu in North Chicagu. Ta sestanek bo podoben seji, kajti na polletnih in letnih sejah ni časa, da se bi vzeli v pretres vsi važni problemi. Vsakdo bo imel priliko, da izrazi svoje mnenje. Vsled tega se ulj ud no vabite vsi zadfugarji, da se tega diskuzij-skega sesUnka vsi udeležite v soboto, dne 11. dec. v SND ob 7.30 zvečer. Po sesUnku bo igrala godba in pripravljen bo tudi prigrizek. Poročevalec. Glavna aeja SND ; U Salle, III. — Leto 1937 se nagiba k zatonu in v decembru se obdržujejo razne letne ali Jglavne seje društev, klubov in domov. Glavna seja družbe Slovenski narodni dom v La Sallu se bo vršila v nedeljo, dne 19. docembra, v spodnjih prostorih 8ND in se bo pričela ob 1.30 popoldne. Ker bo U seja velikega pomena za vse delničarje, zato in udobnosti. ko revno ž -a» •f t jo dottnost vseh domovih delni čar je v, da se gotovo udeležijo, ltajti na Uj aajl bomo morali sprejeti več važnih fklepov, ki bodo veljavni za prihodnje leto. Ukreniti bo treba marsikaj, kar bo v korist SND. Na primer, kako bi prišli do boljšega in koristnega napredka, ki bo v koriat Domu in delničarjem. Vsak izmed nas se še gotovo spominja, kakšne zapreke in težkoče je i-mel SND pred leti, v času sla-bih delavskih razmer. Majhni dohodki in vodna slaba udeležba na naših prireditvah. Kljub vsem tem naprilikam so šli i*Ši zavedni delničarji neoatrošOno za domove koristi naprej, kajti zavedali ao se, da ne smemo opustiti dela, kaUrega smo al naložili na avoje rame. Zato pj* smo do danes dosegli lepe uspeha in napredek pri našem Domu. Dol na poslopju ae je znižal na ma, hno vsoto in ne bo več dolgo, ko bomo naplačani za naš akupni trud in požrtvovalnost. Za U u-speh so se veliko trudili naši delničarji in prijatelji Ur zavedni rojaki, ki so pripomogli k napredka SND. Potrebno je, da se vai delničarji in delničarke udeležiU glavne domove seje. Vaali in vsaka naj pride na to važno sejo le z dobrimi in koristnimi idejami ter z dobrimi predlogi. Vsak in vsaka naj gleda le za napredek, kritiko in oaebnoati pa pustlU doma, kajti le potem bomo imeli dober uspeh in naše delo bo šlo še lepše naprej v korist našemu Domu in nam. Z vašo veliko udeležbo boste pokazali, da sU za domov napredek in zakoristi družbe Slovenski narodni dom. Zato pa vel na letno aejo! Kakor vsako leto, bomo imeli tudi na letošnji glavni seji volitve treh novih direktorjev, ki bodo poalovali prihodnja tri leU, izvolili pa bomo tudi druge odbore za prihodnje leto. Obenem želim obvestiti člane društva "Edinoat", da se bo glavna aeja Uga društva obdržava-la v nedeljo, dne 26. decembra, ob 1.30 popoldne. Ker bo na dnevnem redu več važnih stvari, je dolžnost vsakega člana, da ae U seje udeleži — vsaj enkrat v letu. Obenem tudi naznanjam, da bo društvo "Edinoat" priredilo koncert z igro v nedeljo, dne 80. januarja 1988, s sodelovanjem pevskega »bora "Soča". Želeti je, da oaUla društva in klubi upošUvajo to naznanilo in da na iati dan ne prirejajo svojih zabav. Frank Struna, Ujnik SND. Manic Mati mleka v New York a. S poU Naslednje vrstice se nanašajo na neko čikaško organizacijo. Ko sem bil dalj časa bolan in sem aa podvrgel operacijam, so me iz ti« sU organizacije pod raznimi pretvezami izobčili. Proti meni ln mojemu poštenju ao nabrali razne podpiae brez naslovov Ur nagrmadili reči, ki ao proti vsakim pravilom. Vsled Uga sem se obrnil za informacije v UJ zadevi v Springfield, nakar ao mi odgovorili, naj Ša pismeno vprašam in opozorim dotično organizacijo v Chicagu, predno pridejo sodnijske posledice. Naj omenim, da sem od tiste organizacije prejel aadnji potni list v bolnišnico St. Mary'a v Duluthu, Minn., iz Ukratnega Ujniškega urada, 1447 W. 22nd at., Chicago^ 111. Potem ao mi pričeli moja pisma vračati. Letos sem pa na pritisk zavarovalninskega urada potom mojega odvetnika izvedel, da so me iaobčili. Se nadalje sem poizvedoval, toda pisma ao mi bila vrnjena. Naj tukaj povem, da U vrstice se ne tičejo SNPJ ne SSPZ ne organizacije društva sv. Mohorja, ki imajo svoje urade oziroma sedež« v Chicagu. V glavnem gre le aa to. da se bratako poravnamo z dotttno organizacijo, kajti po SO. januarju 1988 bo prepozna, posledice pa naj potem sami saM pripišejo. Sem in o«U-nem odkrit in pošten, kajti jaa sa ne ekrivam kot ae skrivajo oni. Podpieaaei niso navadH svojih naalovo*. Ako me ne bi is Spring-ftekla informirali, da dotična organizacija še obetoji, bi drugega na vedel kot to. da nimajo svojega urada označenega v kakem »loven»kem ulj drugem ča-Zato omenjam to as de da aa oglasijo d<> HO. 1988 na naslov: Matija 141 N. Central ave.. Matiji PETEK, 10, DBCEMrpa Malo tega in onega Ivaa Molek Cikailci menja - Pittsburiki jezuit V Chicagu imajo novega mesijo. Piše se Gh, seppe Maria AbbaU, kar znači da ¡Tiči» SUr je M let Ta ^¡fe opravek a policijo zaradi nekih nemoralnih preatopkov in vselej se je izmazal. Zadn^ 0 ga poalali v blaznico-kamor najbolj »Jut toda politični vplivi so ga dobili 8pet naVoslo T** «a potu v norišnico, ampak father' Abbate se tega srdito otepij in ima 200 pristašev, ki se tepejo zanj "Father" Abbate—ali «padre", kakor ga kli. italijanski pristaši-resno pripo-kdor ga hoče poslušati, da je §ija„ WW poslanec in pravi me- Reporterju Daily Times je rekel: "V meni prebiva božja aila ... Jaz sem Umpel Boga Jaz sem tiati, ki ga je Bog napovedal in poslal na svet ... Jaz sem bil brezmadežno spočet kakor Krist ... Ce sem jaz blaznež, je bil tudi Krist.. KomenUr je lahek. Ljudje te vrste se pojavljajo, odkar pomni zgodovina. Oni, ki niso imeli pristašev, da bi jim verjeli, so izginili-oni pa, ki ao imeli pristaše, žive še danes v ve-rah Uh pristašev kot mogočni bogovi. S stali-šča onih, ki ao to pripravljeni verjeti, so govorili resnico-vsi. Kajti, če je v enem slučaju to mogoče, zakaj ne bi bilo v drugem? Ljudje U vrsU ae bodo pojavljali toliko časa, dokler bodo na svetu ljudje, ki jim bodo verjeli—in nič dalj. * Navada jezuitov je, da ti vzamejo stavek ali odaUvek iz pisma in s tem izluščenim besedilom ti dokažejo baš nasprotno, kar si ti povedal v spisu. Z drugimi besedami: jezuiti te "pobijejo'1 s tvojimi lastnimi besedami, kakor sami hočejo in kadar hočejo. Pititaburški "nadstrankarski" jezuit ni nič bolj L Vitamini, sakaridi, elektroni Dognanje valovnega značaja elektronov je zato zanimivo, ker je to njihovo lastnost že pred leti teoretično napovedal francoski fizik in nagrajenec z Nobelovo nagrado vojvoda de Broglie. Na podlagi njegovih računov je prof. Schroedinger izdal osnove nove valovne mehanike. Ta valovna mehanika je na fiziko vplivala naravnost prevratno. Prav tako važno je bik) seveda, teoretična spoznanja tudi eksperi-menUlno preiskatL Tej Užki nalogi so se posvetili šUvilni raziskovalci iz vseh delov sveta. Uspeh pa je čakal v prvi vrsti dveh fizikov: angleškega profesorja G. P. Thompsons in Newyorčana C. J. Davisona. Oče prof. Thomaona, ki je bil profesor na vseučilišču v Cambridgeu, je v ostalem tudi prejel Nobelovo nagrado, in sicer za svoje raziskave v področju atomske teorije. Njegov sin, najnovejši nagrajenec, je profesor na Imperialnem kolegiju za znanost in tehnologijo v Londonu. Uspelo mu je, da je elektrone v hitrem gibanju — katodne žarke — uklonil s kovinskimi folijami. Na fotografski plošči je bilo opazovati razločne, obročaste' uklonske tvorbe. Ti poskusi imajo za znanost največji pomen. Prav tako važni so uspehi Američana Davisona in njegovega sodelavca F. E. Ger-manna. Tema je uspelo dokazati odboj počasnih elektronov ob poedin niklov kristal. Pri tem sU ugotovila absolutne uklonske pojave. Nobelov nagrajenec za kemijo je prof. W. N. Haworth z vseučilišča v Birminghamu. Prof. Haworth se je proslavil z epohalnimi poskusi v področju sladkorne kemije. Uspelo mu je osvetliti nad vse Užavno področje kompliciranih sladkorjev, ki sestoje iz več poedinih molekulov, Uko zvanih polisakaridov, pri tem Je pojasnil še štovilne druge nerešene probleme. Njegovo delo je povzročilo velik nspredek posebno v področju celulozne kemije. Prof. Haworth pa je dal s svojim delom mnogo novih spoznanj tudi fiziki in Uhniki. Je eden vodilnih angleških organskih kemikov in njegove raziskave se nikakor ne omejujejo ssmo na navedena področja, čeprav je tu ustvsrii psč največ. Profesor Paul Karrer iz Curiha, drugi nagrajenec z nagrado za kemijo, je gotovo najuspešnejši fiziološki kemik zadnjih let. 2e lansko leto ao pričakovali, da prejme fiagrsd«. Tudi on se je bavil a polisakaridi, pred vnem pa z rastlinskim škrobom. Pri raziskovanju barvil v rastlinskih cvetih in listih je ugotovil zgradbo karotina, izhodne snovi za viUmin A. Ce organizmu manjka tega viUmins. nssUne-jo# kakor znano, razne kožne bolezni Karrer je dognal, da se karotin v človeškem Ulesu »am spreminja v viUmin A, ki ga je dobiti v ostalem v jetrih mnogih rib in v ribjem olju. Pred dvajsetimi leti (It Prošvete i dne 10. decembra ¡917.) Domate resfi. V Broughtonu. Pa., ss je P" delu v rovu smrtno ponesrečil Peter Kslsn -i Škofje Loke, član SNPJ. Delavske vesti V W«rt Virklnlji so zastav-kali rudarji sa priznanje unije. SveUnm* vojna. V teku so novi napad» n. Italijane ob PUvi. SorjeUkm Rusija Pogajanj. - PJJ^J med sovjeteko vlado in kajeereko Nen*i>» i spod rok. K, 10. DECEMBRA Vesti s Primorskega P^ »odidem zaradi stavke rf-uetinow poroda z dne 20. u o procesu, ki se je vršil dan ' -¿¡j goriškim okrožnim so-LJn proti skupini delavcev iz tjega Hela in okolice zaradi ¡¿tne stavke, ki je po zakonu Sv». V Pujevem kamnolomu Opat jem je hotelo pred ne-; meseci Sest delavcev zaradi La vremena opustiti delo. tai delavec, neki France Pe-i (Perič), pa m Ji» ^j ni Ki priključiti. Naslednjega t]e letnik kamnoloma vpričo p delavstva Perinija pohva-mu daroval zavojček ciga-l Onih 6 delavcev pa je te-i skleniio, da bodo popoldne v ¡tart proti Perinijevemu po-^ju stavkali. Dejansko so ptifc delo in prisilili tudi osta-¿jj^stvo k neprostovoljnemu m. [¿radi tega so bili «prijavljeni rtiču, ki je zadnji petek sodi- 0 tej zadevi. Obtoženi so bili: u Kralj, Josip Franzotti, Dra- 1 Pahor, Stanko Ferletič, An-i Ferletič in Loize Vižintin. n dva sta bila obsojena na pomo kazen po 9 mesecev in 400 lir globe, Pahor in Vižin-i po 6 mesecev in 200 lir, An-i Ferletič na 200 lir denarne pi, vseh pet hkratu pa še na iHlo sodnih stroškov in izgu-i lindikatskih pravic za dobo IK. Postopanje proti Stanku arietiču je bilo v amdslu zadnje-i imnestijskega dekreta opuš-io, ker še ni star 18 let. ! Zaradi bega čez mejo se je mo-Lral zagovarjati pred goriškim pdiicem 22 letni Drago Čermelj kRenč, ki je bil obenem obto-¡¡b. da se je hotel z begom reši-j vojaške službe. Bil je obsojen 6 mesecev zapora in 3000 Hr kazni. Iz podobnih raz-\ je bil obsojen na prav to-k&zen tudi 28 letni Rafael iz Vipave. Mečaji. — V času od 15. o-do 15. novembra je bilo Goriškem 5 stečajev. Med mi sta morala v konkurz ar Bernard Skaraibot v i in trgovec z mešanim bla-H Albin Bezeljak v Idriji, mešanica krušne moke. E" «d dnevi je tržaški prefekt il vsem mlinom v pokraji-I morajo od prvega no ve uvida! je dodajati doslej običaj -I krušni moki po 5 odstotkov inane moke, od 1. decembra ^ pa po 10 odstotkov. Le za uko, ki se rabi za dieto in sla-k, ta določba ne velja. Na-Ai določa tudi stroge kazen-k lankcije. "PopoJo di Tries-f je objavil daljši članek, v jjojasnjuje ta ukrep. V i® pravi, da je znašala letoš-Hetev pšenice sicer 81 miH-»totov, tako da je bodo poli milijonov stotov, ki jih je za seme, še 3 milijoni ostali rezervo, vendar pa je iz po-razumljivih razlogov po-too U> rezervo po možnosti še kar bo mogoče doseči koruzne moke za kruh. P v drugih pokrajinah so se Oklu načela o nujnosti go-jUrske avtarkije odločili za ■ meAanico. na Goriškem. — 2e ■ dnevi, ko je tudi pri nas pn i «neg, so se poleg ¡JU Julijah Alp močno po-v»a Hrušica, Trnovska pla-Idrijski kot V Ornem todaj zapadlo skoraj me-V"*Ka. Promet je bil na več pravi list, ae je v Italiji zadnja leta podražil več kakor za 100%. Koks, ki so ga prodajali pred nekaj leti na debelo po 16 lir, stane sedaj po 40 lir za 100 kg. Podražili so se meso, mesni izdelki in mast. Zato bi bilo treba tudi živinorejo toliko dvigniti, da bo država tudi v tem pogledu neodvisna od tujine. Fašizem mora Italijo dvakrat rešiti: Prvič jo je rešil demomasonskega izžemfc-nja, sedaj jo mora osvoboditi še vazalskih vezi, ki jo vežejo na tujce. Komisar pri upravi tržaške pokrajine. — Pred kratkim smo poročali, da se je pripetila dosedanjemu predsedniku upravnega odbora tržaške pokrajine Pieru Pieriju na Bajti pri Gorici huda avtomobilska nesreča. Žrtev ne-seče je postal Ivan Planinec, 6 |ljudi, med njimi Pieri, pa je bilo ranjenih. Slednjega so prepeljali v tržaško bolnico, kjer se še sedaj zdravi. Pieriju so se manjše nesreče Že ponovno pripetile. Vprav pred kratkim je bil za nadaljnja 4 leta potrjen za predsednika tržaškega pokrajinskega odbora. To funkcijo je opravljal že celo vrsto let. Sedaj pa je podal ostavko. Na njegovo mesto je bil imenovan kot komisar tržaški pod prefekt dr. Michele De Masellis. Zaradi avtomobilske nesreče na Bajti se bo v kratkem vršila sodna razprava, h kateri bo Pieri pozvan kot (¿toženec. Tržaški Lloyd, ki si je pridobil vse koncesije za pomorski promet med Italijo in deželami onstran Sueškega prekopa, je v zadnjem Času pričel preosnavlja-ti svojo upravno organizacijo. Podjetje namerava zapreti nekaj svojih agencij v Ameriki in drugod na zapadu odnosno jih prepustiti drugim družbam, kolikor se to že ni zgodilo. Na Bližnjem in Daljnem vzhodu pa bo zato ustanovilo več novih zastopstev. Prvo tako agencijo si je te dni u-redilo v Gibutiju, središču francoske Somalije, ki je zaradi železniške zveze z Adis Abebo zaenkrat tudi za anektirano Abe-sinijo še zelo važna luka. Tolminska občina je najela pri goriški mestni hranilnici posojilo v znesku 35,000 lir. Novo zadolžitev je goriški pokrajinski u-pravni odbor že odobril. Posojilo bodo porabili za neko javno grad-bo. Lovska nesreča. — V bližini Nove vasi na Krasu so lovci po nesreči obstrelili 27 letno Lojz-ko Bonetovo iz Dola in 18 letno Olgo Pahorovo iz Novela pri O-patjem selu, ki sta se peljali s kolesi »kozi hosto v sosednjo vas. Na njune obupne lice sta jima prihitela na pomoč dva lovca, ki sta jima skušala pomagati. Ker je kazalo, da nista bili nevarno ranjeni, sta se z njima kar tam poravnala. Po nekaj dneh pa »ta bili dekleti vendarle prisiljeni zateči se k zdravniku v goriški bolnici. Tako so za stvar zvedeli tudi orožniki, ki so takoj dognali, da sta lovca —' Rafael Scaletta-ri in Donato Devicolsuane iz Mirna — izvršila prestopek, ker sta streljala v smeri proti javni cesti, zaradi) česar se bosta morala oba še zagovarjati pred sodiščem. Prvi načelniki občinskih okrajev Z zakonom o občinah in raznimi dodatnimi dekreti je bilo določeno, da bodo za poasmezn* kraje, ki pripadajo občinam kot riOSVITA fch okrog Idrije, Črnega vrha1 podoBčine (frazkmi), imenovani J*4"* zaradi pravcatih zame Ukinjen za nekaj dni. 8e-l^sjo o velikih snežnih tudi na Predelu, preko **** *> avtobusi še do zad-J v<*ili iz Bovca v Trbil In J) pr«met je bil seveda pre-r Vl"ok sneg je zapadel po M»*»Ji Soški dolini na Cer-■***m ter celo v neposredni f" "kolki. osamosvojitev. PjWo d Trieste" je objavil P^sntk, v katerem razpra-• Wt>( u gospodarsko oaa-(,rtave kol neposredni **nkdj. Ust pravi, ' Posvojitev glede ns Z™"***- Sedaj so na vr-rpf in druge surovine, fte ' 'talija uvozila it "pri-*ng!lje 12.75 miHjo-za katerega j« tr»S 900 «n"JJ«>°v lir. Akacijo fteleznfe in dru-bo polagoma pri-te izdatke. Premog. - ■4| posebni občinski okrajni načelniki (capi borgata). Zadnje dni je goriški prefekt v smislu teh določb dejansko imenoval prve take občinske okrajne načelnike za kraje, ki pripadajo veiiki tolminski občini. Poleg imenovauj občinskih svetov je to za podeželske občine sedaj že drugi pomembnejši ukrep v okviru fašističnega samoupravnega sistema. Občinski okrajni načelniki bodo v svojih krajih zastopali pode-statske oblasti. Goriški .prefekt je imenoval za občinske okrajne načelnike: v Volčah Ivana Cenčiča, v Kozarš-čah Adolfa Bukovca, na Selu pri Volčah Mihaela Manfredo, v Rutah pri Volčah Jerneja Jurmana, v Podmelcu Joaipa Breščaka, na Salu nad Podmelc|wn Mihaela Goljo, v Poljubinu in Prapetnem Josipa Kujca, v Žabčah Franceta Rutarja, v Cadri Andreja Kutina, v Dolu Antona Klobučarja, v Gabrjah Antona Gabrščka, v Volarjah Ivana Lebana, na Se-lišču Antona Savlja, v Zadlazu pri Zabčah Antona Kovačiča, na Ravneh pri 2abčah Ivana Klobučarja, v Zadrazu pri Cadri Ivana Breščaka, v Zatolminu Josipa Savlija, v Ljubi nu Andreja Staniča, v Ciginju pa Ivana Florjana. Ko je bil goriški prefekt zadnjič v Tolmiriu, so mu vse nove občinske okrajne načelnike predstavili. Prefekt jim je tedaj dal obča navodila za izvrševanje novih dolžnosti. Nova nesreča, pri Doblarjih. Pod Sv. Lucijo grade na Soči veliko elektrarno na zelo težavnem terenu. Gradnja je zahtevala že večje število Človeških žrtev. Pred dnevi so ae ponesrečili trije delavci, ki so bili zaposleni pri gradnji posebnega predora za novo elektrarno. Mina, ki so jo pripravili v skali, je prekmalu eksplodirala. Vsi trije so bili smrtno nevarno poškodovani. Med njimi tudi 26 let stari Anton K rajne iz Kobarida. Ostala dva sta Furlana. Prepeljali so jih v goriško bolnišnico. Zdravniki dvomijo, da bi jim mogli rešiti življenje. Nesreča v gozdu. V bližini St. Vida na Vipavskem se je pripetila delavcu Ivanu Nabergoju huda nesreča. V gozdu je podrl večje drevo, ki ga je pa pri padcu oplazilo s tako silo, da je zlomilo hrbtenico. Moža so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Požar. V Vipolžah je nastal pred dnevi velik požar na posestvu Rejevih. S stanovanjske hiše se je razširil na hlev In na to še na gospodarsko poslopje soseda Josipa Gol jevščka. Vsa tri poslopja so pogorela do tal. O-gen je uničil še mnogo aena, orodja in stanovanjake opreme, tako da je napravil škodo, ki jo cenijo na 50,000 lir. Leninov spomenik v Mariopolu v južnem del« Sovjetske unije. Družba se uprla federalnemu odboru Kopanje premoga ne •pada v območje meddržavne trgovine WaahingUk», D. C. — (FP) — Zdaj, kojftjfederalno delavsko razsodiičeoaločilo, d* mora Clover Fork Coal Co, ponovno upo-sliti 60 rudarjev, katere je vrgla na cesto zaradi unijskih aktivnosti in jim izplačati meado za ves čas, ko so bili brez zaslužka, je kompanlja naznanila, da se ne bo pokorila odloku. Ona obratuje več premogovnikov v krvavem okraju Harlan, k/., ki je bil pred nekaj leti po«>riš.*e bitk med rudarji in kompanijskimi poboj niki. Odlok se dalje glasi, da mora kompanija takoj Izstopiti iz Zveze operatorjev okraja Harlan in javno razglasiti, da ne bo vodila protiunijskih aktivnosti. Zveza je organizacija protiunijskih premogovnih mag na tov. Kompanija pravi, da bo zadevo tirala pred federalno vrhovno aodiiče. Njen argument je, d« kopanje premoga ne spada v območje meddržavne trgovine in zato ni kršila Wagnerjevega za kona, ki garantira delavcem pravico organiziranja In kolektivne ga pogajanja.., In drugi voditelji CIO so zavaeii stališče, da morajo biti unije C|0 sprejete v federacijo kakor eo zdaj sestavljene, Green in Člani tkaekutivnega sveta ADF pa nočejo o tem nič slišati. Slednji vedo, da bi izgubili kontrolo na konvenciji Ameriške delavske federacije, ako bi delegat je unij CIO volili po itevilu članov, ki jih predstavljajo. Medtem, ko postajajo glasovi, da je treba napraviti konec razkolu v vrstah organitiranega de* lavstva, močnejši, uradniki unij ADF nadaljujejo vojno proti CIO. Uwis G. Nijhes, prganiaa-tor ADF, Je sklical več sestankov federacijskih grup Y Ameriških mestih, na «katerih bo diskusija o borbi proti CIO. Taki sestanki so se že vršili v Cleve-landu, Atlanti, Chicagu in Ne-warku, zdaj pa bodo prišla na vrsto druga mesta. Nobenih snamenj še ni, da j# mir blisu, so pa znaki, ds se bo boj nadaljeval. Kpnferenca 21. decembra bo morda pokazala, če je premirje med obema taboroma mogoče. Unije proiettirajo proti ¡•tniikemu delu New Orleans, La, Uposlitev jetnikov pri popravljanju sodni Jskih 'poslopij, gasilnih postaj, šol in drugih javnih poslopij je izzvala viharne proteste s strani organiziranih delavcev, župan Robert S. Maestri opravičuje to za dejstvo, češ, da je mestna blagsjns skoro prazna, obenem pa ima mesto stroške z nasičevanjem jetnikov. Onim, ki so obsojeni na mesec dni zapora, je zaporna kazen znižana 15 dni, ako se zavežejo, da bodo opravljali različna dela na Javnih poslopjih. Sieer je res, da mesto z upoeievsnjsm jetnikov znižuje stroške njihov« oskrbe, zaono pa odjeda kruh delavcem, ki se pokorijo zakonom in potrebujejo zaslužka. V New Orleansu je več tisoče v delavcev brez dela in v zadnjem času so bile znižane relifne dsjatve. « Vprašanje območja ovira spravo Pogajanja med repre-zentanti CIO in ADF •e zavlekla Washington, D. C. — (FP) — Pogajanja glade sklenitve premirja med Ameriško delavsko federacijo in Odborom za Industrijsko organizacijo so priftla v zastoj po konferenci med Greenom in Lewlsom. Zdsj je bilo naznanjeno, ds bodo člani odborov obeh grup obnovili diskuzije 21. decembrs. Odbor CIO tvori deset članov, odbor ADF pa trije. Ko se ponovno sestanejo na svoji konferenci, bodo imeli na dnevnem redu mirovni program petih točk, ki je bil odobren na zadnjem sestanku. Možnost js, da bodo novi mirovni načrti predloleni t ene ali druge strani prsdno se otvori konferenca. Opazovalci situacije pravijo, da je polom konferenc«, ki se prične 21. decembra, goto-' va stvar, če ne bo nobena grupe hotels pristati na koncesije v prihodnjih per dneh. Glsvns ovirs, da ni prišla do sporazuma med l^wieom in Greenom in med odborom obeh grup. je vprMflje bodočega štatuaa novih unij CIO. Lewis Notrssjttias velike Matofc* im t Ceven*rrJ«. Anglije. \ Mezdni načrt ADF naletel na ovire Green oivrkal federalne odbore Washington D. C. — Voditelji Ameriške delavske federacije bodo Imeli polne roke dela, ako bodo skušali nadomestiti zakontfki načrt nilnlm«2ne meide In maksimalnega delovnika, ki je sedaj pred kongresom, z onim, ki so g« sami sestavili. Tako J« isjavila kongresnica Mary T. Norton, načel niča delavskega odseka nižje kongresne zbornice. Mezdni natri bo prišal na dnevni red prihodnji pondeljek. Ht' daj je v odseku za delo, |pl gs bo nekoliko poprav H. Zdaj določa, da se Izvajanje poveri posebni federalni komisiji in itpreme-njen bo takb, da federalni delavski department izvaja zakon Clanl eksekutlvnega sveta A-meriške delavske federacije so na svoji seji sestavili meadnl načrt, ki ss drastično rsslikuje od prvegs. Predložen bo kot nadomestilo, ko se bo pričala diskusija o predmetu v nižji kongresni zbornici. Kongres nies Norton Je le oposorilâ W. C, Hushlnga, le-gislstivnega reprezentanta ADF, da bo federacija povzročila le konfuzijo, če bo skušala vsiliti tvoj načrt kongresu. Ako ne bo popustila, je skoro gotovo, da ne bo noben mezdni načrt sprejet v sedanjem zasedanju kongresa. Provizije načrta, ki gs Je se-stsvila «ksekutivs ADF, govorijo o enostavni minimalni plači 40 centov na uro In makslmsl-nem delovnem tsdnu 40 ur ter prepovedi otroškegs In JetniAke-gs dela. Za vsako posamezno kršitev je določena denarna kasen 9100. Zakon naj bi enforslrat fs-i department, o* rAiici« ae naj bi se vršile pred federalnimi 4Mi, V izrednem slučaju lahko de-lodsjakf raztegnejo dslovni te den ns val ko 40 ur, toda u če zumo delo mora biti pJsČs in pol Delodajalci morajo tudi «fekas* ti, da potreba po raategnltvi de lovnega tedna obstoji, predno dobijo dovoljenje. William Oreet». preosednik Ameriške delavski-federacij«, je dejal, da načrt, ki gs je sestavile njegova organisa elja, nI tako zapleten kakor oni, ki Je zdaj pred kongresom. Pri-pmmUl je, da so dstev* is «iti , ki se fmešs vsjo v o4»«4a)e med njimi Hi de MsjaM. deralnl Justlčnl depart meni, bravnave INftl kršile*-»« • fttopf naka Garažna ffoftporm Jržmrti WT4I 8«. Umrfab Avs. GLAVNI ODBOR uraavMi osasai m A wl^zTV,' TTfT*1*............................ a uwaii »»» . «1 ♦ • v y............... Htt a u»»** a**. ? zL rr* **.................... a u.M. A»*.------- Hèm V—Tfk. «I. MM*J»lfc.........................m? a U»»** A*«., CMwm, »Ml a U»M«U A«^. CMNn, . »u? a LmwéêU A*«. CUm—, I KI i ...M» R«.« A^, lasen n. ..„m a im sin Ckkafs, n. s h*»J»H prti T,fc,<,lfc................................im a ihm si. rtiîS»sâ m«b a'A. VmJ—...... ................................. * AN., CMW ..................»....................hi? a unw« a*», csm«, Z ¿T**.................................... M,t •• Lavaé*t« Av*. CMMI«, v y"...........................mi a hism a^. omm . ' . , ......y***».........................IH» a rnaMl Af^. ...................MM a Ue*eN i««., . . ... __ _ roaotsi OUSSBI SL J t i ■■ i ■ « ■....................................... w> ___ __ ^ *........................................IMIl Mwk«ka in, rw*«U»4. OkH ./T TT'',''....................................................... M, AIM, IMHM ijT/T.!.!! ""......................*....................IM Tnm SI« UMH 1% ........................................................... Ml. Mra»«* f%, . . __ ____________________HADaOSKI ODSKBi cfjs smsmss»,...............m..........un a ls—sili a««., ommu, imms Zg ............................»....................M WMtiUi km. MlsHi .................................... Am-> A^ n|u|||< ^ ¡migracijtke oblaati izpustile Hanta Goepela New York. Na pritisk De-lavake obrambne lige In Ame-riškega .odbora za protekcijo tujerodcev ao imigracijske oblaati izpustile z Ellis Islandu Hansa Goepela, mladega antlna-eija, ki je imel biti deportiran v Nemčijo radi nepostavnega bivanja v Ameriki. Bivanje v tej deželi Je bilo podaljšano 90 dni. Vsled strahu pred deportacijo si je nedavno akušal vzeti življenje v ječi. V Ameriko je prišel kot deserter Hitlerjeve armade. Starec poklonil deiku tvoje zdravo oko New Orleans, La., 9. dec. — John Amos, 60-letnl bolnik s srčno hibo in nahajajoč se v tukajšnji bolnišnici, je včeraj poklonil 19-letuemu fantu Franku Chabi-nI svoje levo oko, ki je v dobrem stanju. Chablna Je izgubil levo oko po nesreči; apno mu Jt is-žgalo punčico. Zdravniki so mu rekli, če bi dobil punčico adra-vega očesa, katero bi mu vcepili, da bi še videl. Ko Je Amos to ališal, al Je takoj dal itrtaaii punčico, katero je poklonil mladeniču, rekoč, da mu eno oko sa-dostuje za teh par let, ko bo še živel. Če sploh bo . , , Kongreenik pred- /oži/ nov koledar Washington, D. C., 9. dec. Kongresnih Gray, deipokrat it Pennsylvanije, Je včeraj predložil zbornici načrt novega koledarja z apelom, naj ga sprsjms, ker j« zelo potreben za iiodjetnik«. Po njegovem načrtu imajo mm* cl januar, april, julij, oktober in november po 31. dni, vsi ostali meseci v lstu pa po 30 dni. Po 30. decembru bi bil en poseben dan "December Y" in vsako š*» trto leto bi bil poseben dan ne L" po 30. Juniju. «i Mili Utt* »«'ii!' I ¿^-.tiiWOMtLEC 1 za noi> v ^ S M- • PrlmsrU« U tri ns£in« gork» vod». t«4sj l>od«t» tudi vi islsll Imstl udubnoil sutomsll#it»gs plinuvngs vodu frsles, I. Vrtil riii h (whh i.II-km* pmtmki «»H*«, kl M m Im»-U »iM>,«i»tt m a t rt t» M0. k méat i« imrmmm •••«/ mIm, MN h »te Mulm pmn-4*—NKVASMAI N*4*r h I» 99—1 «Ui. «I 4m*mtl t«, i« m »pmnk». •• >•«•>• Ml Ml« t pfHHi* In tš p9t0m muft* itk»II. 4» m M nt»' I «Mte »MU Ii mntwlM«« *«S» 11 rt*» »•M Ml- ». UMt« Mi« I« H |Ml«**««a IMM M M-Mm« MWM M«if I« m» !•< k*mU Vtémm l«wl» t»fk* >*4« M t»pm- 4IAMIN «A »JAM»« liOSSK VOUS IX AI'TOMA l rirnuuA riiNMVK.A VIIIIU UMSM A NKfeTAKft NIČ V St. *»m»mi»H» *■< H*f» »M»l *»4» §rwU» — mm• hMmIMm pUm»< *«Aa trmtm». T» »iiiSi t» »rtfarm» Im m émimêmm trn» putàmtH» m i$ *»mm I Vprašaju vašega plu m Ur Js v sosccUUflnl sH pAlMIl« WAIU.h so- Affftlrajta m Od leve prell I« H. H. Telley, admlnlslrstor AAA. F. M. DO01OJKVBKU: Bratje Karamazovi Mahoma se je epomnil, da je vendar malo preje ie hotel iti v hišo Fjodora Pavloviča in poizvedeti, ali se ni kaj zgodilo. "Ali naj grem in spravim tuje ljudi na noge ter naredim škandal, da se potlej izkaže kdo ve kaka neumnost? Tfej, vraga, aaj nisem njihova varuška!" V kar najalabšem razpoloženju je krenil naravnost proti domu; a tedajcl ae je spomnil Fe-nje. "Eh, vraga» njo bi bil moral prejle vprašati,M je zk) vol j no pomislil, "pa bi zdaj vedel vse." In to!i pekoče ga je zdajci obšla nestrpna in trdovratna želja govoriti z njo ter zvedeti kako in kaj, da je na pol poti mahoma zavil k hiši Morozove, v kateri je stanovala Grušenjka. Ko je prišel do vrat, je potrkal; ta ropot, ki se je razlegel po nočni tišini, ga je nekam iztrez-nil in vznevoljii Mimo tega se ni nihče odzval, vse je spalo v hiši. "Tudi tu bom napravil škandal !" je pomislil že z nekakšno bolečino v duši, a namestu da bi bil vendar že odšel, je jel mahoma iznova na vso moč trkati in razbijati. Ropot se je čul po vsej ulici. "Ne in ne, trkal bom, dokler mi ne odpro!" je godrnjal, pri vsakem udarcu huje se togoteč ssm nase in obenem podvajajo moč svojih udarcev na vrata. VI Sam $€ peljem i Dmltrij Fjodorovič pa je med tem drevil po cesti. V Mokroje je bilo nekaj malega več ko dvajset vrst, toda Andrejeva trojka Je dirjala tako brzo, da je utegnila dospeti v pet četrt ure. Nagla vožnja je zdajci nekam oevežila Mitjo. Zrak Je bil svež in dokaj hladen, na jasnem nebu so sijale velike zvezde. To je bila prav tista noč in morda celo prav tista ura, ko je Aljoša pal na zemljo in ee v zamaknjenosti zakllnjal, da Jo bo ljubil na veke vekov. Toda v Mitjevi duši je bilo kalno, in dael mu je zdaj marsikaj mučilo duha, je vendar v tem trenutku vse njegovo bitje neodvračljivo težilo k njej, k njegovi kraljici, h kateri Je hitel, da jo vidi poslediijikrat. Reči hočem samo nekaj: njegovo srce se ni prav nič upiralo, niti za minuto ne. Morda mi ne bo nihče verjel, če rečem, da ni čutil ta ljubosumnik do tega novega človeka, do novega tekmeca, ki je bil zraael iz tal, do tega "oficirja" niti najmanjše ljubosumnosti. Na vsaksga drugega, kdor bi prišel, bi bil takoj poetal ljubosumen In bi bil, kdo pa ve, nemara spet omočil svoja strašna roka a krvjo—a do tega, "njenega prvega", ni čutil zdaj, ko je drevil na svoji trojki, ne samo nikake ljubosumne mržnje, ampak vobče nikakega sovražnega čuvatva—seveda ga tudi še ni bil videl. "Vsak spor jo tu nsmogoč, saj gre za njuno pravico; to je njena prva ljubezen, ki je v letih ni pozabila. Vseh teh pet let Je tedaj ljubila samo njega—jaz pa, kdo me je klical, da eem se vtaknil vmes? Kaj pomenim tu jaz in kakšne so moje pravice? Umakni se, Mitja, stopi jima s poti! In tudi, kaj pa sem zdaj? Zdaj je tudi brez oficirja vae končano; tudi da vobče nI prišel, bi bilo vse končano." 8 takimi besedami bi bil približno lahko izrazil svoja čuvstva, če bi bil mogel razmišljati. Vsa njegova sedanja odločnoet je bila nastala brez premišljevanja, v enem samem trenutku; začutil Jo Je bil iznenada, prejle pri Fenjl, že pri njenih prvih besedah, ter jo sprejel v celoti z vsemi posledicami vred. In vendar je bila vzlic tej sprejeti odločnosti njegova duša bolestno kalna in nejasna; niti odločnoet mu nI mogla dati miru. Premnogokaj je še stalo za njim in ga Je mučilo. Časih mu Je bilo kar čudno pri duši. 8aj je bil vendar že sam napisal svojo obsodbo, črno na belem: "kaznujem ae", in U papirček je tičal pripravljen v njegovem žepu; pištola je bila že nabita in v njem Je bilo že vse določeno, kako bo Jutri pozdravil prvi plameneči žarek "zlatokodrastega Feba" —toda s prejžnjim, s vsem, kar Je stalo zadaj in ga mučilo, se vendarle ni mogel razračunati. To si js z muko priznaval in misel na to se mu je bolestno zajedala v dušo. Spotoma je bil trenutek, ko ga je zdajci obšlo, da bi ustavil Andreja, skočil iz telege, vzel svojo nabito pištolo in končal vse, ne da bi počakal razsvita. A ta trenutek je zletel mimo njega kakor iakri-ca. Pa tudi trojka je drevila, "požiraje daljavo", in čim bolj ee je bližal cilju, tem silneje in silneje mu je vendarle prevzemala duha misel nanjo, na njo edino, ter odganjala od njegovega area vee ostale strašne privide. O, tolikanj se mu je hotelo, da bi jo videl, vsaj za trenutek, vaaj od d# "Ona je zdaj z njim, nu, dajmo, da vidimo, kakšna je zdaj z njim, s svojim prejšnjim dragim, drugega itak ne potrebujem." Se nikoli se ni dvigalo iz njegovih p rs toliko ljubezni do te v njegovem življenju tako usodne ženske in toliko novega, še nikoli okušenega čuvstva, čuvstva, ki je bilo celo nJemu samemu nepričakovano, tako nežnega, da bi jo bil najrajši molil in zginil pred njo. "Saj tudi bom zginil—izginil bom!" Je zdajci izpregovoril v napadu nekakšne histerične vznesenosti. Dirjala sta skoro že uro. Mitja je molčal, a tudi Andrej, čeprav drugače zgovoren eeljak, še ni bil zinil besedice, prav kakor da ae je bal izpregovoriti, in je eamo živahno priganjal svoja "kljuseta", svojo rjavo, mršavo, toda bistro trojko. Tedajci pa je vzkriknil Mitja strašno vznemirjen; "Andrej t Kaj pa bo, če spijo?" To mu js bilo zdajci prišlo na um; doslej vobče še ni bil mislil na to. * "Bržkone so že legU, Dmitrij Fjodorovič." Mitja je bolestno nagrbančil obrvi: res, kaj bo? On prileti... s takimi čuvstvi... oni pa spijo . . . tudi ona spi, nemara prav tam . . . zlobna jeza mu je zavrela v srcu. "Poženi, Andrej, dirjaj, bnqo!" je kriknil kakor iz uma. "Mogoče je pa tudi, da še niso legli," je razsodil Andrej, ko je nekajčaaa molčal. "Timo-fej je preje povedal, da jih je tam mnogo zbranih . .." "Na postaji?" "Ne, na postaji, pri Plastunovih, v gostilni — to js, kako naj rečem, zasebna postaja." "Vem; a kako mieliš to, da Jih Je mnogo? Odkod mnogo? Kdo pa so?" Js poskočil Mitja, ki ga js bila ta nspričakovana vest strašno vznemirila. "I, Timofej je pravil, da so sami gospodje: dva is mesta, ns vem, kdo sta, Timofej je samo rekel, dva tukajšnja gospoda, pa ona dva, ki pravijo, da sta se pripeljala, in morda je še kdo tam, nisem ga tako natančno izpraševal. Rekel je, da so jell igrati na kvarte." "Na kvarte?" "In tako, yidite, nemara ne spijo, če so jeli kvartati. Ura bo zdajle menda enajst—več ne more biti." "Poženi, Andrej, poženi!" Je spst nervozno vzkliknil Mitja. "Rad bi vas vprašal, gospod," js izpregovoril Andrej, ko je spet malo pomolčal, "samo bojim se, da vas ne bi ujezil, gospod. "Kaj pa?" "Fedoeja Markovna vas je prejle kleče prosila, da ne bi pogublli gospodične In še nekoga ... In jas, vidite gospod, vas zdajle peljem tja . .. Oproetite, gospod, vest mi ne da miru, aaj je morebiti neumno, da sem povedal." Mitja ga je zdajci zgrabil od zadaj za ramena. "Ali el voznik? Voznik sir' Je pričel kakor iz uma. "Voznik.. (Dalje prihodnji!.) ^ »EOSTBTI kes ter pa ga je, kakor iz daljave kot odmev, spremljal. Bila je zares nebeško lepa melodija, ali pa ae mi je v mojem hrepenenju tako zdelo. Ko je končal Je lepa dama smehljajoč nagnila glavo kakor v zahvalo. Stopil sem k njeni mizi in se predstavil. Ni odbila. In ko sem naročil steklenico prvovrstnega sekta, je ta očarljiva dama pila čašo celo z menoj. Kmalu pa je vstala, češ, da mora oditi. "Smem vas, miloetiva in dra-žestna, spremiti?" Namršila je obrvi. Čutil sem, da je bilo v očeh kakor sulica: I "Hvala!" V besedah je bila užaljenoet. O . SmehljaMIk temnorjavi obraz cigana-praMpa se je sklonil nad mojo mizo: "Mar vam nisem prerokoval? Dama je pač takšna. Nepristop-na. Ali . . . mogoče najdete pot k nji, k njenemu srcu." "Kako? Svetujte! Vi to poznate!" "Svetujem že," je rekel. "Vendar . . ." "Nič vendar," sem rekel nejevoljno. "Zastonj ne bo." "Saj to je ravno. Stane denar, pa še navsezadnje nič ne bi bilo?" "Bežite, no," sem zamahnil z roko. "Saj vas ne bo stalo, kvečjemu, zaslužili boste." "Dobro," je rekel. "Mogoče, torej, najdete pot k njenemu srcu, če ji zaigrate podoknico. Vse se dogaja ..." Besede cigana-primasa so se mi zdele kaj neverjetne in mi pokazale možnost, da vidim to dražestno damo še enkrat. Morda bo lepo serenado sprejela z odobravanjem in me povabila k sebi. Sprejel sem nasvet cigana-primasa, kajti gotovo je izkušen v takih rečeih- Odpeljal sem ciganski orkester na štirih avtomobilih k majhni, lični vili, vsi obraščeni z zelenjem in cvetjem. In orkester je dražestni dami zaigral krasno podoknico. Okno se je odprla V njegovem okviru se je pojavil ljubki, mikavni, smehljajoči Obraz dra-žestne dame. .Hitro sem stisnil clganu-primaqp nekaj bankovcev in rekel s neravno rahlim glasom: VDovolj!" , Godbeniki so odhajali z neštetimi pokloni. "Smem k vam?" sem hotel ravno vprašati dražestno damo, a sem v svoje največje začudenje opazil, da stoji cigan-primas še zraven mene. "Glejte, da izginete," sem rekel ukazujoče. Njegov nasmeh je bil zloben. "O, prosim, drage volje." Vzel je iz žepa ključ in mirno, počasi odpiral vrata v vilo. Lepa neznanka je bila —- njegova žena. SO Frane Molnar—Ivan Vuk PETEK 10. DBCEMttPA Dama pri sosednem stolu I . m^m^^mmmm Oedttn Imal—Iv. Vuk r —— "Dane« zvečer koncert priljubljenega ciganakega orkeatra Koazan," sem čital na deaki, izstavljeni za kavarniškim oknom. Stopil aem v kavarno. Sočno-sladke ciganske melodije ao božala ušesa In alllla nekam v ar ce. Hrepeneče čustvovanje po nečem Je širilo praa a aanjavlm razkošjem ciganaklh melodij in podilo kri živahnejše po žilah. Dvoje žarečih oči lepe dame. ki Je aedela pri «oaednji mizi, me Je zadelo In mi tiato hrepenenje, ki so mi gs vzbudile melodije ciganskega orkestra, še podžigale. Opaaoval sem ljubko, mlado damo. Sedela Je in zdelo se ml Je, da \ nenavadnim užitkom posluša godbo. Kajti majala Je narahlo in prikupno s glavo s taktom ciganske melodije. Ko Je cigan-primas pri nekem odmoru odloži) gosli, sem mu po-mignil, Ko Je stopil k meni, sem rekel tiho: "Poznate damo. ki sedi pri sosednji mizi, meni naaprotir "Seveda. Upa Je, kaj?" V njegovem glaau je bil poreden ameh. Razumljivo. Saj Je alutil, da bo zaalužek. "Ali pride večkrat v kavarno?" "Vaak večer je nekaj ur v kavarni. Videti Je In vem. da zelo ljubi godbo. Njen mož prihaja po navadi še le poíno zjutraj do-mov.H , i Zmajal aem nekoliko z glavo in pripomnil: "Pač ne ve, kaj Ima." "Po navadi ao vsi možje tako," je pripomnil cigan-primas zaupljivo. In to je drugim mo-šem v korist in v pobudo." Da. dobro je imsasl cigan-primas moške, kakor svoje goeli. Ali to me ni zmotila Hotel sem bližje cilja In svedeti kaj več. "Kaj meni? Ali bi JI bilo ne-prijetno, 6a bi sedel k njeni mizi T "Kolikor vem. Je dama precej nepnatopna. Svetoval bi pa vsekakor nekaj, če telite?" "Svetujte. Ne bo saman.'' Mtejte JI prej zaigrat njeno najljubšo pesem Mogoče se ta ko kaj več razplete." "Izborno. Ali veete katera je njena najljubša peeem?" "Vem." Stlanil sem mu bankovec. Cigan-primas je stopil k svojemu orkeetru. Vzel je goeli, Jih poetavll pod brado in pomignil godbenikom. Stopil Je k lepi dami ln Ji zaigral slastnokrasen tango tik pri njenih ušesih, or I I *% More Doy» toftuy^ Christmas Seals GDidyou know... that the annual toes from tuberculosis in the United Ststes is more than three quarters of a billion dollars' Kraj dejanja: Obrežje reke. Dalje tam čez reko sinje planine, ograjene s pajčolanom, stkanim iz jutranje megle. Na strani drevesa, še vsa gola. Zgodaj zjutraj. OSEBE: Dama, kakšnih 28 do 30 let. Goepod, okrog 85 do 36 let. Mladi moi, 25 let. Dama. Goepod. Gospod (začuden): Kaj? Vi, miloetiva? Dama (nekoliko vsled hlada trepetajoča): Kakor vidite. Gospod: Tako zgodaj? Dama: V hotelu je bil na koridoru takšen nemir, da sem se že ob pol sedmih prebudila. Pa sem vstala in šla na sprehod, da se nekoliko navžijem jutranjega zraka. Goepod: Jaz vstajam dnevno ob tem času. Dama (ne odgovori. Gleda na drugo stran obrežja). Gospod: Zelo redko se zgodi, da vas najdem samo. (Molk). Gospod: Sicer pa ni kak poseben čudež, če srečam vdovo samo. Dama: Nasprotno pa je za mlado vdovo takorekoč umetnost, da je lahko sama. Gospod: To se pravi, da lahko grem? Dama: Tega nisem rekla. Ali veste ... hladno je. Nebo je mrko in oblačno —- pa so tudi ljudje hladni in njihove misli mrke in oblačne ... Goepod: Ta neprijetnost ee lahko odstrani. Dama: Kako? Goepod: Da se spregovori topla beseda. Beseda, ki žge. In takoj se vse ogreje in sonce zopet sije. Dama: Na primer? Gospod: Na primer: "Ljubim te!" (Molk). Dama: Kako naj to razumem? Gospod: Ljubim vas. Da, mi-lostiva. 2e dve leti skrivam svoje občutke, vendar ste morali vse to čutiti is mojih pogledov, iz mojih besed. Dama: Ali imate še kaj na srcu? Gospod: To je vse. Sama sva in povem vam: Ljubim vas, gospa Siblla, z resno ljubeznijo zrelega moža, ljubeaen katerega ni prasketanje goreče slame Dama: Eh, moški, neverjetno ste neumni — in poleg tega nesrečno nerodni. Goepod: Kako to? Dama (ga pogleda in se smeh lja): Koliko je ura? Ob sedmih. Kakšno je vreme? Ali je vsaj sa silo jasno, lepo in toplo? Ne. Vlažno je, hladno. Vse to me objema, kakor da sem v kleti. Malo prej eem vstala. Se zajtrko-vala nisem. Vsa pospana še eem ln vse nerazpoložena. Voda, s katero sem se umivala, je bila nenavadno mrzla. In tako ne-razpoloženi, neizspanl, od hladu drgetajoči, še s teščim želodcem se govori o ljubezni, ki se je že dve leti ogrevala na tihem, počasnem ognju? Priznanje lju beznl, ki se ne vjema s podnebjem, ki me zdaj obkrožuje, bi bilo pač na mestu v intimnem, razkošno opremljenem budoar-ju, pri večernem somraku, ko v kaminu prasketa ogenj. Takšno priznanje ljubezni kakor ste ga naredili zdaj, «e mora vršiti v topli, mehki okolici ... Ta okolica tu pa je hladna in trda . . . —K«d.r»Ud P telur« Senator Pepper iz Floride (levo) in senator ConnaUy Iz Tezaaa. in vaše priznanje ni okolici primerno in ne užge ... (Molk). Gospod: Imate prav, miloetiva. Uvidevam svojo taktično napako. Dama: Veseli me. Ste se vsaj nekaj naučili, kar vam bo kdaj prišlo prav. Ne vem, če bi vaš poskus ne bil uspešnejši, če bi ga pod vzeli v primernejšem času. Pomnite: Pravo žensko pridobite le v pravem trenotku. V bodoče se pač boste morali čuvati lačni, prezebajoči, nerazpolo-ženi dami priznati ljubezen v taki obliki. |Goepod (pobit): Hvala za pouk, miloetiva. Čutim, da mi bo v življenju koristen. (Poljubi goepe Sibili roko in odi<^e na levo. — V tistem tre-ntrtku se pojavi z desne strani mladi moški). Dama. Mladi moški. Dama (se ovije mlademu moškemu okrog vratu): Končno si tu. Mladi moški: Sladka, predraga. Dama: Poljubi me . . . poljubi me, ljubček dragi ... V tem hladnem, pustem jutru še bolje koprnim po tvojih vročih poljubih kakor sicer . . . Objami me. Tako, mili, srečna sem. (Se objameta in odhajata z roko v roki dalje). Naročite Mladinski list, naj. boljši mesečnik za slovensko mladino! NAROČITE SI DI IEVI UK P ROSVETO Po sklepa 11. rodne konvencije ae lahke naroči na list Prosrets is prišteje eden, dva, tri, štiri sli pet članov is eno dražhae k sai šarob ni ni. List Prostata atase sa rs« enako, aa dane ali nečlase $6 .00 sa ene lateo naročnine. Ker pa člani še plačajo pri sseementa II.» is tednik, aa ji« te prištele k naročnini. Torej sedaj nI nwb, reéi. da Je list predrag ss člane 8JÍ.PJ. List Presveta je vaša lastnina ta foteve Je v vsaki drmiinl nekdo, Id M rad čital list vaak dan. Csas Hate Presveta Jat Za Zdrnž. držam ta Kanade. M* Za Clears In Chicago Jo....flM 1 tod dk in.............. IM 1 tedni k in»...#...»*»••• Ml 1 tod sna la............. MS S tedni hs In»............ 5.11 1 tod ■Oto la............. 14S t tedni ho In»............ S.M 4 te« aiks la............. ije A tedni ko Is»............ 171 • te« ilkev la*........... m* 1 tedni kov la............ \M Zs Evropo Jo..... HM Is polnite spodnji knpon, priložite potrebno vsote denarja ali Moesj Order t plana in ai naročite Proereto, list, ki Je vaša lastnins. Pojnsnilo:—Vsslej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ilss 8NPJ, ali če aa preseli proč od družine in bo sahheval sam svoj lUt tednik, bode moral tisti član is dotične družina, U je tako skupno naročena na dnevnik Proeveto, to takoj nasnanHi npravniitvu lista, in obenem doplačati dotlčno vsoto liste Prosvste. Ako tegs ns štor«, tedaj mora uprsvnlštvo snižati datom sa to vsoto naročnika. PROflVETA, SNPJ, MIT So. Levndale Ava* Chiesfo. III Prflsians pošiljam naročnino aa list Presveto vsote 9........... 1) Ime.••••••••••••••• ••••,»•••• .O» dwštes šl.«•••••• Naslov .............................................. Ustavite tednik In gs pripišite k moji naročnini od sledečih lUset S).• • ••»•••••••».•••••••••••»• #••••••••••• .O« društva št».« S),**vL dwües šfc.••••••• 4)»••••••••••••••«• »ft» drsÜVB št»» »•»•••• 5)»••••••••••••••••••••••••• Sfsšfcfs šl».••••••• Moste .............................Država ..................... Nov narečnih..................Star ssročnih..................... TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA Družbe se trtčae sile. Ttiskarsko obrt spadajocadeb Tiska vabila sa vsselice in shode, vizitnice. čsanik«. knjige, koledsrje, letake itd. v slovenskem, hrvstskem. slovaškem/fceškem, nemškem, angleškem jeziku in drufio VODSTVO TISKARNE APELIRA NA J^*tnM ' *