Razne vesti. 61 Razne vesti. v Ljubljani, 15. februarja 1902. — (Iz kronike društva »Pravnika«.) Novoizvoljeni odbor je Imel dne 27. pr. m. svojo prvo sejo, v kateri se je konstituiral tako: načelnikov namestnik in urednik društvenega glasila g. dr. D. Majaron, tajnik: g. dr. VI. Foerster, blagajnik: g. dr. A. Švigelj, knjižničar: gosp. i. Kavčnik, uredniški odsek: gg. K. Wenger, I. Kavčnik in Fr. Milčinski. — (Osebne vesti.) Premeščeni so notarji: dr. K. Schmi-dinger iz Kamnika v Ljubljano, dr. R. Bežek iz Višnje gore v Ljubljano, E. Orožen iz Trebnjega v Kamnik, K. Pleivveis iz Radeč v Višnjo goro, dr. A. Kuhar iz Žužemberka v Trebnje in M. Hafner iz Senožeč v Ra-dače. — imenovani so za notarje notarski kandidatje: 1. Gregorčič v Žužemberku, dr. J. Gustin v Senožečah, A. Winkler v Tržiču. — (Zastran nedeljskega počitka) v odvetniških in notarskih pisarnah so drž. poslanci Žičkar in tovariši vložili nastopni predlog: »Na mnogokrat izraženo željo zasebnih uradnikov, ki službujejo po odvetniških in notarskih pisarnah, je nedavno več odvetnikov in notarjev dovolilo jim prostovoljno delovit nedeljski počitek. Ker pa so tisti odvetniki in notarji, ki sploh nasprotujejo tej človekoljubni uvedbi, imeli svoje pisarne ob nedeljah in praznikih odprte, zato so prvoimenovani radi konkurence povrnili se k svoji stari praksi. Tako se je zgodilo, da sedaj morajo v Celji, Gorici, Ljubljani (ni res! Opom. ured.) in Mariboru vsi odvetniški in notarski uradniki vsako nedeljo in praznik vse dopoludne delati, čeprav se jim je bil svoj čas naklonil delovit nedeljski počitek. V tej visoki zbornici -se je že večkrat poudarjalo, da je delo po odvetniških in notarskih pisarnah uprav ob nedeljah in praznikih tako naporno, da zasebni uradniki nimajo od prostega popoludne potem prav nobenega užitka, ker se komaj odpočijejo od napornega predpoludanskega dela. Ker je tem zasebnim uradnikom za izpolnjevanje verskih dolžnostij, za razvedrilo in zdravje ter tudi za rodbino 62 Razne vesti. nujno potreba nedeljsl zasebni obtožitelj (razžaljeni) pozneje prekliče, da se pridruži kaz. pregonu ali ako celo pozneje privoli v to, da se obdolžencu kazen odpusti, vse to ne vpliva več na kazenski pravdni proces, ki se je javno pričel. (Razs. najviš. sod. z dne 19. oktobra 1901 št. 9270.) XX. (§ 9 izvenprepir. patenta.) Predpisi, ki urejajo kaducitetno postopanje, niso razveljavljeni po patentu z dne 9. avgusta 1854 št. 208 drž. zak. (Sklep z dne 4. januarja 1901 št. 17398). XXI. (§ 4 zak. z dne 10. maja 1873 št. 108 drž. zak.) Glasom besedila »opetovano na nižje kazni... obsojen« je v zmislu § 4 cit. zak. potrebno, da je tist, glede katerega se izreče dopustnost policijskega nadzora, bil že popreje obsojen najmanj 2kratvmanj nego 6mesečni zapor (ječo). (Razs. z dne 3. dec. 1901 št. 16383.) K. W. — (Vsied pritožbe odvetništva.) Izdano rešilo c. kr. just. mini-sterstva z dne 18. decembra 1901 št. 24257 slove: [Konec.] Samo ob sebi je umevno, da so šanse zavarovanja tem ugodnejše, čim večji je penzijski fond, kajti majhen fond le takrat dopušča vsaj nekoliko zadostne pokojnine, če so doneski zavarovancev primerno visoki. Istotako je jasno, da bi uvedba obligatornega penzijskega zavarovanja za vse odvetnike dajala v tem oziru več garancij. Ker se je pa potreba penzijskega fonda gotovo povečala z vedno naraščajočim številom odvetnikov, in je to tudi priznal shod delegatov, menda ni izključeno, da je akcija penzijskega društva, ki se je Razne vesti. 63 naznanila na shodu delegatov, izpremenila situacijo in da se kaže sedaj več volje, s pristopom članov vseh odvetniških zbornic odstraniti zapreko, ki je bila uresničenju namere justičnega ministrstva I. 1889. na potu. Če se istočasno misli na uvedbo obligatornega penzijskega zavarovanja, je to upanje tem bolj utemeljeno, ker se je na shodu delegatov z ene strani povdarjalo, da se odvetniki branijo pristopati zategadelj, ker dokazujejo izkušnje dunajskega penzijskega društva, da ni pričakovati uspeha, če ne bo zavarovanje obligatorno. Zbornični odbor se naprosi, naj skliče občni zbor in potem poroča o tem, ali misli zbornica, da je sploh želeti obligatornega penzijskega zavarovanja odvetnikov, in kako naj bi se to po mnenju zbornice izvršilo, posebno pa, ali naj se stremi, da vstopijo vsi odvetniki k penzijskemu društvu odvetnikov in odvetniških kandidatov na Dunaju, ali pa če bi bilo za posamezne zbornice ali zbornične skupine misliti na druge zavarovalne prilike. Pri tem ne bo moči prezreti, da bi lahko bil vsIed prevelike razcepljenosti svot, ki pridejo za te namene v poštev, uspeh nove stvari dvomljiv. Radi tega se tudi odbor prosi, naj poroča, katere zneske so v posameznih letih 1890 do 1900 na globah in redovnih kaznih plačali odvetniki. Ako bi se predlagala uvedba obligatornega penzijskega zavarovanja, naj se zbornica tudi o tem izreče, kdo naj bi odločeval o tem, kateri blagajni ali kateremu društvu naj pristopijo člani posameznih zbornic, zlasti ali naj se odločitev o tem prepušča vsakočasni zbornici (morebiti z odo-brenjem justičnega ministrstva) ali pa izda zakonom za vse zbornice, in kako naj se ugotovi izpolnjevanje zavarovalne dolžnosti. Dalje se tudi prosi, naj se naznani, katera penzijska društva, pen-zijske blagajne ali kake druge pomožne blagajne za člane odvetniškega stanu obstojajo v zborničnem okolišu, in koliko je bilo v posameznih letih 1890 do 1900 članov ter izplačanih pokojnin in podpor; tudi naj se prilože pravila ter zadnji računski sklep. Ker se ni le pri začetkom omenjeni konferenci povdarjala potreba reforme odvetniškega reda, ampak se je tudi sicer že večkrat oglašala želja po njega splošni reviziji, ponavlja justično ministerstvo svojo, pri konferenci oddano izjavo, da pričakuje morebitnih tozadevnih predlogov zbornic, da potem začne z revizijskimi deli.« ~ (Poročilo o 13. občnem zboru podpornega društva za slov. visokošolce na Dunaju.) [Izv. dopis]. Letošnji občni zbor tega društva se je odlikoval s tem, da je bil izredno dobro obiskan. To dokazuje, koliko važnosti pripisujejo na Dunaju bivajoči Slovenci temu društvu. Po pozdravu g. predsednika Pukla poročala sta gg. tajnik dr, Vidic in dr. KI. Seshun o delovanju društva v minolem letu. Dr. Vidic je povdarjal, da je društvo napredovalo, da je podpiralo več revnih dijakov, kot druga leta, da se je pomnožila glavnica, v tem pa je nazadovalo, da je prejelo manj podpor kot preteklo leto. Glavnica pa se je izvenredno pomnožila. Pristopil je društvu kot ustanovnik znani slovenski tržaški mecen gospod 64 Razne vesti. Fr. Kalister s 5000 K in z izrecnim določilom, da se ta svota naloži kot glavnica ter da se porabijo vsako leto samo obresti. SI. dež. zbor kranjski je tudi letos društvu daroval 400 K. Ustanovnik je pristopil društvu tudi g. Janez Mlakar, hišni posestnik na Dunaju s 100 K. Obroke za društveno glavnico (ustanovnino) pa so plačali g. dvorni svetnik in državni poslanec dr. Fr. Ploj, ces. svetnik Ivan Murnik in g. nadrevident Ivan Luzar. Med nabiralci se je posebno odlikoval g. drž. poslanec Viljem Pfeifer, ki že 10. leto nabira darove za društvo. Za društvo sta tudi nabirala g. državni poslanec Ivan Plantan in g. dr. Edvard Volčič, c. kr. sodni tajnik v Novem mestu. Število slovenskih posojilnic, ki so letos društvu poslala darila, se je pomnožilo; na čelu teh stoji hranilno in posojilno društvo v Ptuju s 1350 K. Odbor je prodal 3 delnice »Narodnega doma« v Novem mestu Glasbeni matici istotam za primerno ugodno kupnino. Iz poročila g. blagajnika dr. Seshuna je povzeti: Društvena glavnica se je letos pomnožila za 5180 K, tako, da znaša letos 16.836 K 44 v. Razpoložne glavnice je I. 1900 ostalo 2188 K 76 v. Prispevki rednih udov, podpornikov in dobrotnikov so to leto znašali 3867 K 19 v, obresti pa 720 K 90 v, vrnene podpore 70 K, skupaj znaša razpoložna glavnica 6846 K 75 v. Iz te svote so se pokrili stroški: a) podpore 4331 K, b\ upravni stroški 235 K 6 v, fj pristojbine in provizije poštne hranilnice 7 K 75 v, skupaj 4575 K 81 v, tako da je ostalo razpoložne glavnice 2268 K 99 v. Društveno premoženje znaša ob sklepu letnega računa 19.106 K 43 v. Podpirancev je bilo 77 in sicer: 38 juristov, 21 filozofov, 8 medicincev, 4 tehniki, 1 akad. slikar, 1 akad. kipar, 2 agronoma, 1 slušatelj ekspertne akademije, 1 tehnolog. Po deželah je bilo: iz Kranjske 48, iz Štajerske 18, iz Primorja 8, iz Koroške 3. — V imenu preglednikov poroča g. sodni nadsvetnik Bogdan Trnovec, da so gg. pre-gledovalci spise in društveno blagajno našli v vzornem redu. Za izvenredni trud izreče zbor društvenemu blagajniku g. dr. Seshunu enoglasno zahvalo. Predsednik g. Pukl predlaga o enoglasnem odborovem sklepu, da se g. Fr. Kalister za velikodušno darilo in g. drž. poslanec Vilj. Pfeifer za to, da že 10. leto nabira darila za društvo, imenujeta častnima udoma. To bodi zasluženima možema v trajno zahvalo društva in podpirancev, drugim pa v posnemanje. Zbor je temu predlogu navdušeno pritrdil. Posebno zahvalo je izrekel zbor slovenskemu časnikarstvu, osobito: »Slov. Narodu«, »Slovencu«, »Edinosti«, »Novicam«, »Dolenjskim novicam«, »Domovini«, »Siidstr. Presse«, »Soči«, »Gorici«, »Ljublj. Zvonu«, »Zori« i. dr. Tem je pripisovati, da s svojimi noticami o društvu mnogo pripomorejo, da zanimanje in darežljivost pri obilnih narodnih davkih ni ugasnila. »Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K, za pol leta 5 K. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, v Gospodskih ulicah št. 16; naroča se tudi pri O. Fischerju, knjigotržcu v Ljubljani, na Kongresnem trgu.