i $ p4_. p ni c i .% Hin $■ ,JÄayer v'>ž S»m» ,r. ^ *> •»• •• f n a 'i f> n a v ^ .#%• 4 i ■:: o ' : l % IJ r\ c*, v-i br Oktobersko poslanico Narodnega odbora za Slovenijo smo prejeli šele zadetkom novem= aj zato moremo seznaniti z njo svoje bitatelje šele v tej Številki. Bilo nam je jasno, da narodni odbor ne bo mogel molčati na vse pisanje in razprav = ■;janje in da bo slejkoprej moral zavzeti neko stali&be do problemov, ki jih ves begunski ^isk v zadnjih mesecih tako vztrajno obravnava in ki nas, politične begunce, vse tako Si v° zadevajo. In res, vseh teh vprašanj se dotika zdaj poslanica Narodnega odbora za Slovenijo. Poslanica "Slovencem za narodni praznik 29.oktobra 1950" izraža v bistvu tisto, kar Klic Triglava zastopal ves cas svojega izhajanja, na kar je pozival slovenske politih Prvake najmanj leto dni. Danes konbno lahko z zadoščenjem ugotovimo, da naša prizade= ^lrija in dopovedovanja niso bila brez uspeha in da so se slednjič izjavili tudi tisti,ki ‘J° doslej najbolj trdovratno k vsem tem stvarem molčali. Vendar pa v poslanici nečesa pogrešamo. V njej ne najdemo tistega, česar bi si da = 1:103 vsi delavoljni in svobodni Slovenci najbolj Želeli in kar bi prav iz srca pozdravili Pcslanica namreč ne nakazuje možnosti resnične, Čiroke in dela sposobne narodne končen = .t'acije v svobodnem svetu. Se vedno se v svojem zaključku opira na tisti nedemokratični narod nezadovoljujoči red, ki so ga podpirali in vzdrževali nosilci tiste politike,ki J:in je združila tudi v narodnem odboru. Pa vendar bi moralo že vsem biti jasno, da ni Piratka na staro, da danes, v teh posebnih časih - pri snovanju sedanjosti in bodočno= - ni več sodobno tisto, kar je morda za koga Še veljalo pred porazom in pred revolu= Obenem pa, da monopol nad zastopanjem slovenskih koristi pred tujino naravno tudi izroča "monopol" nad odgovornostjo in storilnostjo. 0 tem, kam to pelje, si bo narodni odb 0r lahko kmalu na jasnem. Opozarjali pa smo na to Me pred meseci.' v Obžalujemo, da vsega tega Še niso dojeli izdajatelji 29.oktoberske poslanice. Obza= j^jenio, đa niso razvoju, Času in potrebam primerno popravili svojih pogledov v miselnem tehničnem oziru. In vendar nam je jasno, popolnoma jasno, da bo narodni odbor Čele po ^ Popravi mogel vršiti svoje važne naloge ter uspešno voditi narodno politično delo. SLOVENCEM ZA NARODNI FRA.ZNIK 29. OKTOBRA 1950: j;1, 29. oktober je obletnica zgodovinskega dne 29. oktobra 1918, ko je Slovenija prelom dr*a zveze z Avstro-ogrskim cesarstvom in je slovenski narod odločil, da hoče živeti v avni zvezi s Hrvati in Srbi v Jugoslaviji,. 29.oktober je praznik slovenskega vstajenja in osvobojenja. ^ . Letos, v desetem letu sužnosti našega naroda, v desetem letu, odkar so nacisti,fa= 1 an komunisti uničili vrednosti 29.oktobra 1918, Če ne moremo slaviti tega praznika bor!0’ sv°kodni narodi slave svoje zgodovinske dneve. Posvetimo ga s hvaležnim spomin fon ^ VSG tiste, ki so po prvi svetovni vojni nosili nevarno in težko odgovornost za na stihV° USoäo ter obnovimo posvetitev ciljem, ki si jih je naŠe ljudstvo postavilo v ti= r0cj VeliČastnih dneh, ko je slovenska zastava vihrala kot znamenje zmage slovenske na= e misli in naše posebne ljubezni do vseh južnoslovanskih narodov. 2Un 4- ^aro^ni odbor za Slovenijo je preiskal resnično razpoloženje doma in rojakov v be= vb, kolikor je to v sedanjih razmerah mogoče,in ugotovil: Slovenski narod v Jugoslaviji si predvsem želi osvoboditve iz sedanjega suženjstva ''KLud^1^0* ^oruPtn°j totalitarno diktaturo jugoslovanske komunistične stranke in njene e* VroČe prosi vse rojake, vse prijatelje in vse ljudi, ki spoštujejo in cenijo o = človeške svoboščine in načela pravice in resnice v družbi, da rešijo Slovence in ^ r?^jgoslovanske narode sedanje vlade, ki nam je bila vsiljena z vojaško in politično lUlUUM? močjo ZSSR. Osvoboditev naroda in rušenje jugoslovanske komunistične diktature je torej nača prva in najvažnejSa naloga, ki se ji mora podrediti vse drugo. Slovenci, ki žive v Italiji, Avstriji in na Svobodnem TržaSkem ozemlju, se bridko pritožujejo nad krivicami, ki jih morajo trpeti, ker so Italijani in avstrijski Nemci ta koj po drugi svetovni vojni obnovili politiko raznarodovanja slovenskih manjšin in jih zatirajo in preganjajo z zasebnimi organiziranimi sredstvi in vladno močjo, Obžalovanja vredna strast narodnega sovraštva zopet divja proti Slovencem, ki jih državne meje loči= jo od Slovenije v Jugoslaviji. Nepremakljivo vztrajno moramo delati in stremeti, da bi se v skupni Sloveniji ždru žili vsi slovenski ljudje, ki Žive na strnjenem slovenskem narodnem ozemlju, da bi mogli uživati narodno svobodo. Vsi Slovenci, ki niso komunisti, a teh je preko 90 odstotkov, odločno zahtevajo,da se nača domovina vključi v skupnost zapadno-evropskih držav in narodov ter reži vsakega vpliva komunizma in boljŽeviškega bloka. Velika večina Slovencev hoče, da bi bila Slovenija enakopravna enota Zveze jugoslo vanskih narodnih držav. Njihova želja je, naj jugoslovanski narodi po osvoboditvi z demo kratiČnimi sredstvi organizirajo svoje vlade in uprave ter svobodno in sporazumno kot e= nakopravni odločajo o vladi in upravi jugoslovanske državne zveze. Slovenci hočejo, da se radi složne borbe proti jugoslovanski komunistični diktaturi in za skupno nujno potrebne priprave za prehod in uvedbo demokratičnih ustanov sesta^ vi skupno zastopstvo jugoslovanskih narodov v zamejstvu. Narodni odbor za Slovenijo so sestavili dne 29.oktobra 1944 zastopniki demokratičnih političnih strank, ki so v rednih in mirnih razmerah med Slovenci dobivale ponovno zaupanje volilcev in nosile odgovornost v naČem političnem Življenju vso dobo tega sto= letja. Odobril in potrdil ga je začasni slovenski parlament na slovesni seji dne 3.maja 1945. Takrat sklenjene resolucije, ki dajejo smernice za narodno politično delo so pod^ prle in podpisale tudi skoro vse slovenske protikomunistične politične, kulturne,. stanov ske in gospodarske organizacije. Zato smatra Narodni Odbor za Slovenijo, da mora nadaljevati narodno politib*no del° v zamejstvu v smislu teh zahtev in Želja naroda doma in v tujini. Narodni Odbor za Slovenijo Dr. Miha Krek Predsednik DR.ŽSBOT IN "POZIV SLOVENCEM" Od g.dr.Cirila Žebota smo prejeli odgovor na "Poziv in prošnjo Slovencem", s kate ro je g.dr.Miha Krek odklonil "Slovensko izjavo". Ta poziv g.dr.Kreka smo objavili v 54* Številki Klica Triglava obenem z besedilom "Slovenske izjave". Ker je bila 5č.številka Klica Triglava, ki vsebuje naš komentar k "pozivu" g.dr. Kreka, že v tisku, ko smo prejeli odgovor g.dr.Žebota, zato tega nismo mogli objaviti prej. Ne glede na odgovor g.dr.Žebota, ki je zdaj celotno stvar osvetlil še iz tretje strani, pa ostajamo v bistvu še vedno istih misli, kot smo jih navedli v svojem komen= tarju (KT št.56.,str.4. in 5.). K NAPADU PROTI "SLOVENSKI IZJAVI" K raznim napadom, izjavam in pozivom g.dr.Kreka in "Ameriške Domovine" v zvezi s "Slovensko izjavo", želim pripomniti: 1. "Ameriška Domovina" z dne 22. septembra je. napadla "Slovensko Izjavo" z izpadom proti moji osebi. Posluževati se osebnih žalitev in klevet v kakršnekoli namene je po' k£ toliški moralki greh, pa tudi demokratični etos zapadne omike osebno žalitev in klevete odklanja kot ne-fair sredstvo politične borbe. Prvi, ki se je poslužil teh metod v emi2 gracijski politiki je bil msgr. Žkerbec, ko se je v svojih razmnoženih "Spominih" v i3pa du proti moji osebi in proti mojim prijateljem poslužil nepietetne klevete in žalitve ma jega pokojnega očeta. Omenjeni osebni izpad v "Ameriški Domovini" je torej Že drugi pri' mer te nizke vrste politične polemike. 2. V svojem "Pozivu in prošnji Slovencem", objavljenem v "Ameriški Domovini" z dme 26.septembra, je g.dr.Krek označil akcijo v zvezi s "Slovensko Izjavo" kot delo 'Jistih ljudi, ki so že med vojno skušali rušiti slovensko demokratično protikomunistično skupnost in nadaljujejo ta svoj posel v emigraciji". Tu je na mestu odločen protest. G.dr.Kreku so bile prihranjene medvojne nevarnosti '"pijenje in borba slovenskega ljudstva v domovini. Ze zato bi moral biti rezerviran v Svojih sodbah v zvezi s to slovensko tragedijo. V obrambo zgodovinske resnice pa je po= "^ebno ugotoviti, da je gornja dr.Krekova trditev objektivno neresnična. Ljudje, ki jih g.dr.Krek v mislih so preživeli tovariši tistih slovenskih mož in fantov, iz kroga ^terih je, ob samem začetku okupacije, prižla prva konkretna pobuda in izraz osebne pri fkavljenosti za resnično slovensko demokratično osvobodilno akcijo, ki bi, ako ne bi bi= brezpogojno odklonjena od zaupnikov g.dr,Kreka v Ljubljani, ne le prehitela nastanek ■^akcijo komunistične "Osvobodilne fronte", temveč bi tudi edina bila mogla Slovenijo ^iti komunistične okupacije, ki se ni zabela l%-5> ampak poleti 1941, in ki je pozneje 2 domačimi napori ni bilo več mogoče preprečiti. In v sledeči doli samoobrambi slovenske naroda proti komunističnim pokol jem. po letu 1941 so ti "isti ljudje" dali več' kot čast ^ delež umorjenih mučencev in padlih junakov. Tudi to so pribita zgodovinska dejstva,ki “■’-h nobena izjava g. dr. Kreka ne more izbrisati ali izpremeniti. 3. Ako pa ima g.dr.Krek, ko govori o "ručenju slovenske demokratične protikomuni= “tione skupnosti" v mislih "Slovensko ljudsko stranko" in "Narodni odbor", je pa zopet 2moti, Kar se tiče S.L,S., smo vsi na istem. Ta bivša slovenska politična stranka je '^'nehala legalno in organizirano delovati že leta 1929. Poznejča J.R.Z. ni bila S.L.S. e Po svojem programu, ne po pravilih in ne po svojem delu. Öe bi vse to bila, zakaj bi ^°tem n.pr. g. dr. Krek, ki je svoje politične funkcije dobil prav v dobi in v okviru JRZ, *sdaj tako popolnoma molčal o svoji petletni predvojni politični aktivnosti, posebno Če svoji najbolj pomembni vsedržavni funkciji centralnega propagandnega čefa JRZ, s kate= de bilo zvezano ideoložko vodstvo JRZ "zelenih srajc" (Mlada JRZ) in njenega avtori= /^nega sindikata "Jugorasa"? Ne, to ni bila SLS, in prav zato se danes SLS tako domotož spominjamo in se nanjo sklicujemo kot na politično organizacijo, ki je po svoji pre= 6klosti Če vredna bodočnosti. Toda ta naSa Čustvena SLS mora najprej biti demokratično f^tavrirana. Po sami definiciji tega pojma bo to moglo storiti edinole svobodno sloven= , '0( ljudstvo v osvobojeni domovini in nihče drugi. Mi v emigraciji bi mogli organizirati ./^jemu emigracijsko organizacijo somišljenikov bivČe (ali bodo'Će) SLS, ne pa SLS same. ^ ^udi taka emigrantska organizacija "somišljenikov SLS" more biti organizirana edino-ii ^ resnični demokratični podlagi in po načelu "odprtih vrat" vsem, ki bi se Čutili za GttiiŠljenike SLS", ne pa kot kak samozvani ekskluzivni krog nekaterih bivših funkcionar g^JRZ. Vsekakor pa ni podlage za to, da bi se g.dr.Krek predstavljal-za "predsednika 0 Glede "Narodnega odbora" pa samo to-le. Vsi, ki so doživljali medvojno domačo tra= y^tjo in so imeli nekaj vpogleda v medvojno ljubljansko politiko, vedo, da je ta ustano k. Nastala na ne-demokratiČen in ne-fair način iz nekaj zaključenih ljubljanskih frakcij k/°e JRZ (bolje Mlada JRZ) in JNS in morda dveh, treh socialistov. Nobene osnove ni, da Se ta ustanova mogla smatrati za kako slovensko narodno predstavništvo, ne glede na 5 Sa je njen spomin zvezan z vrsto tragičnih napak in neuspehov. 4. Politično predstavništvo v emigraciji je možno samo kot poštena, prostovoljna, p^kt’atična skupnost vseh realnih emigrantskih političnih tokov. Pa tudi tako resnično .iono predstavništvo v emigraciji ne more biti predstavništvo slovenskega naroda,ki komur dal, in danes sploh ne more dati nikomur, za to mandata, temveč? samo instru= kZa sino^reno koordinacijo v izvrševanju naravne dolžnosti vsake politične emigraci= bid .rke za osvoboditev domovine. In, ker je predvojna Jugoslavija že davno razpadla v 3e jasno, da osvoboditev v našem primeru pomeni osvoboditev vsaj formalno že obsto^ skie slovenske države - Republike Slovenije z ob sebi umevnim dodatkom, da mora sloven= č[a' ael Koroške dobiti priložnost izjaviti se za priključitev k osvobojeni Sloveniji,in t'or)IT10l:'a^a svobodna Slovenija in Svobodno Tržaško ozemlje imeti pravico in možnost do svo e Pogodbene združitve v skupno unijo, ker po naravi stvari spadata skupaj, h ^ar se nas tiče, smo na osnovi gornjih dejstev in načel pripravljeni za iskreno in "-"Pridržno sodelovanje z vsemi ostalimi slovenskimi emigranti. Dr. Ciril Zebot, Predsednik Akcijskega odbora za slovensko državo. KDO JE TO ZAPISAL........??? stan čloči ima slovenska protikomunistična emigracija silno odgovornost. Nepre= se fflora zavedati, da narodi med katerimi Živimo kot emigrant je najlažje in najhi= P0 uas presojajo ves slovenski narod. Po naših dejanjih presojajo tudi slovensko ba,]_C|0s|: v Prizadevanju za osvoboditev trpeče domovine. Pomislite, kakšna odgovornost in gorje in sramota vsakemu, ki bi iz lahkomiselnosti ali zlobe to pozabljal, ^onotnost in se igral s svetinjami. bo Slovenska emigracija po vsem svetu pa more in mora svojo maloŠtevilnost in revš'či= oomestiti samo s podvojenim in potrojenim delom in še večjo vztrajnostjo, pri čemer morajo biti vsa prizadevanja in %rtve namenjene le skupnemu cilju,11 To je zapisala "Svobodna Slovenija" 13.oktobra 1950 leta. Ko je Klic Triglava tr= dil isto, je "Svobodna Slovenija" ponatisnila napad "organa katoliške skupnosti" "Slove= nije", kjer je bilo tako pisanje Klica Triglava obsojeno kot "voda na komunistični mlin" "Svobodna Slovenija" sicer ni ponatisnila našega odgovora "Sloveniji", pac pa je sama priö'ela pisati v istem smislu kot Klic Triglava. Bog daj, da bi se njene besede kaj pri= jele tudi "narodnih očetov" pod predsedstvom dr.Mihe Kreka, ko se jih že ne primejo bese de Klica Triglava.' KOJVJBRENCA V MJBEATOMJ 29.oktobra so člani Slovenske Pravde praznovali tretjo obletnico ustanovitve organizacije. Precejšnje 'število tukajšnje ga Članstva se je udeležilo konference v Nuneatonu, Warwickshire, ki je ob svojem zaključku sprejela tudi daljšo resolucijo, ki se zavzema za poživljeno osvobodilno ak= cijo slovenske emigracije, za tesnejše sode lovanje z emigranti ostalih narodnosti iz Jugoslavije in izza železne zavese ter iz= raza svojo polno podporo naporom za Združe= no Evropo. Resolucija izraža nezadovoljstvo nad avtoritarnim stališčem sedanjega slovenske= ga Narodnega odbora, ki smatra samo bivše stranke za merodajne, da tvorijo SNO. 01an= stvo Slovenske Pravde v Veliki Britaniji smatra, pravi nadalje resolucija, da je se= danja organizacijska oblika SP najprimer= nejČa. S tem odbija misel, da bi SP posta= la stranica ali pa se vključila v eno izmed bivših strank, kot je za vstop v SNO posta vil za pogoj dr.Miha Krek. Pa6 pa izraža resolucija naklonjenost SP, da sodeluje v reorganiziranem Narodnem odboru, ki bo zgra jen v duhu demokratičnih načel in v skladu z realnim položajem v našem notranje-poli= tiČnem življenju. Konferenci so prisostvovali tudi ne= kateri Člani Izvršnega odbora SP, Resolucija ne bo dana na znanje Širši javnosti,paČ pa bo Predsedstvo SP dalo primerno izjavo, ko prejme Še resolucije Članstva iz USA,Av strije, Argentine in Svobodnega Tržaškega ozemlja, kjer so se vršile podobne konfe= renče. ZAHVALNA PISMA " SOOIALNEIvIU SKLADU 29. OKTOBRA " Ried im Punkreiss, Austria, 25.10.1950.-Vaš cenjeni paket sem 21.10.50 hvaležno sprejel. V imenu mojem in moje družine Vas prosim, da se zahvalite pri oni dobrodelni družbi, katera nam je te stvari poklonila. Bodite uverjeni, da vse to niste poslali nevrednemu, kajti ravno mi, kateri smo na pljučih bolani, smo potrebni pomoči,ker nam so vsa pota zaprta, ter smo obsojeni, da ži= vimo dalje v logorih in nam je onemogočeno si stvarati lastno eksistenco ter dostojno preživljati sebe in svoje družine. ioe enkrat Vam ter družbi naše najprisrč nejso zahvalo ter se Vam najtopleje priporo camo. Sedaj Vas ter vse Slovence v Angliji mnogokrat pozdravlja Vas nesrečni J. L. Graz, 12.8.50. "Vaš paket od "socialne akcije 29. oktober" me je izredno presenetil. Je namreč po pe= tih letih emigracije prvi paket oziroma pod pora s slovenske strani in bi si že skoraj mogel misliti, da nisem več Slovenec..." "Za VaŠo pozornost se najtopleje zahva= ljujem J. M." Trst, 21.10.50. "Va'še pismo in takoj nato tudi Vaša poŠilj ka so nas prijetno presenetili in se Vam za to iz vsega srca zahvaljujem. Stvari,ki ste jih nam poslali so nam krvavo prav pri= sle, kajti semkaj smo pobegnili oblečeni le v kratke hlaČe in srajce. Slo se nam je, da srečno zbežimo, vse ostalo nam ni bilo maE> zakaj dvakrat smo že bili poskušali uteči preko hribov v Planici in obakrat so nas skoro ujeli in smo se morali vrniti hitro nazaj. Vprašujete, kako je v campu. Tukaj ima vse v rokah vojaška uprava, IRO nima niče= sar, Tam smo zaenkrat dobili le pravno in politično zaščito. Stanje v campu ni ravno najboljše, predvsem je vzrok sovraštvo Ita lijanov do vsega, kar je iz Jugoslavije , predvsem pa iz Slovenije, Tu je ogorčena nacionalna borba, le da imajo Italijani vsö možnosti, Slovenci pa skoro nobenih. Itali jani pa imajo precejšen vpliv na višje vojaške funkcionarje. Nam, ki smo prišli iz Jugoslavije, se nam je 'ta nacionalna borba adela zelo Čudna, ker smo na nacionalnost skoro pozabili. Danes v Jugoslaviji ni te= ga vprašanja - temveč tam se za vsakega sa mo vprašate ali je komunist - ali "reakcio nar". To je prišlo že tako daleč, da je da nes ljudem v Sloveniji Že vseeno, ali so pod ^Italijani, ali Nemci ali Avstrijci -le proČ od komunizma. To se opaža v vseh treh .slojih, kmetskem, delavskem in pri inteli^ genci, a posebej v prvem. Ker je precej funkcionarjev državne uprave, vsa vojska itd. v rokah južnakov, je spontano vzklil3 ideja o ločitvi od južnih bratov. Toda' sem malo zašel z mojim odgovarjanjem na stanj6 v kampu. Hrana je precej pičla, sicer okU' sna, le ljudje so danes verjetno precej slabši kot takrat, ko ste bili vi. Tu je ^ecej Bolgarov, IvAdžarov in ironija - Marko Delajo predvsem ljudje, ki so Zf5*prišli iz s°vi partizani. Slovencev nas je bolj malo... Ljubljane. Mi se udejstvujemo tudi v akadem ^■Žno je, da imamo prost izhod v mesto. skem klubu "Jadran". Sedaj bomo skuhali za Tu nam nad vse ugaja, le razočaralo me začetek ustanoviti tu sekcijo odbojke, mi tukajMno politično življenje Slovencev, Štirje smo namreč tudi navdušeni športniki ^oleg tega, da so razdeljeni na tri grupe,se in bomo skušali to panogo Čim bolj razŠiri= ^i zdi, da v antikomunističnem taboru manjka ti. Sprejmite najlepše pozdrave ^eka večja aktivnost in iiicijativa. S.M." -----0000000----- Za Socialni Sklad so darovali Člani Slovenske Pravde zbrani na proslavi 29.oktobra v "TUneatonu £ 11. Uprava Sklada se darovalcem iskreno zahvaljuje za njihovo plemenitost in ®Sled.' Uprava prosi vse Slovence na otoku, da se spomnijo svojih bratov in sestra po ta= b°fiščih in bolnicah Evrope ter darujejo mesečno kak mal prispevek. Darove sprejema upra Klica Triglava in upravnica Socialnega Sklada Miss Vida Zabavnik, 11 Haslemere Gardena, "'inchley, London N. 3. Ne pozabimo, da je zima pred durmi in da naši rojaki prezebajo.' 9,8lov Klica Triglava:Miner.s Hostel, Green Lane, :!r-Nuneaton, Uarwickshire, England. CANKARJEV VEČER NA. DUNAJU UPRAVA SOC.SKLADA 29.OKTOBRA " PREGLED" v 4.oktobra so priredili v prostorih Dru= bva za pospeševanje gospodarskih in kultur stikov med Avstrijo in Jugoslavijo na ^ju zelo uspel literarni večer, ki je bil P°svečen pisatelju Ivanu Cankarju. 0 Cankar ^emu življenju in delu je predaval sedaj ^ofesor slavistike na zagrebški univerzi L Slodnjak. Po predavanju so dunajski dram igralci brali odlomke iz posameznih Can fcarjevih del. VALERIJA HEYBALOVA V LONDONU v V decembru bo gostovala v Londonu slo= ^nska pevka. Članica beograjske opere, Va= v rija Hejbalova. Koncerti bodo predvidoma gledališču Convent Garden. Na koncert opozarjamo že sedaj, da bi mogli potom prijateljev v Londonu rezer= pravočasno sedeže. Koncerti bodo nu= L 1 nedvomno veliko umetniškega užitka.Hej l°Va je pred kratkim gostovala v Izraelu. KONCERTNA SEZONA V MARIBORU je Iftosnja koncertna sezona v Mariboru se baoi^cela s spominskim koncertom Johana Se= frfe°b:i-Jana Bacha, ki ga je izvajal orkester p ^b^ske filharmonije pod vodstvom diri= Vj i3, Demetrija Žebre s sodelovanjem znane °linistke Jelke Stanič-Krekove. PRVA NAGRADA V BRUSLJU tka ^ Bruslju, v Belgiji, so začetkom okto= du mednarodne razstavo živilske in= rlje, Jugoslavija je razstavila razliČ= Pre 0e dobil kot najbolje e®^l®ni paviljon, prvo nagrado. Hot ?itanju iegn poročila se Človeku ne= je f Vskli misel o napihnjeni žabi, ki se °tela primerjati s slonom,pa je počila. Narodni odbor za Svobodno Evropo v Ame= riki je pričel izdajati "Review"-"Pregled" v slovenščini. 1.številka je izšla 15.okto= bra in vsebuje ponatise iz komunističnega Časopisja iz Jugoslavije. Ponatisi nazorno kažejo današnje razmere in spremembe na go= spodarskem in socialnem področju v domovini V uvodu "Pregleda" je izrecno povdarje= no, da izjave in publikacije Obora za Svo= bodno Evropo niso nikake uradne izjave vla= de Združenih Držav Severne Amerike, ampak dela svobodne ameriške ustanove, ki se bo= ri za uveljavljanje demokratičnih svoboščin v smislu svetih izročil našega naroda in svobodoljubnih in miroljubnih narodov sveta. NAVAL "BRUCOV" NA UNIVERZO Naslednja statistika kaže ogromen naval študentov na ljubljansko univerzo in visoke v Sloveniji: 1940/41 je bilo vpisanih 2122 sLišateGjev, 1945/46 " » 1868 1946/47 3309 1947/48 4119 " 1948/49 " " ■ 4711 1949/50 " " 5200 " 1950/51 je vpisanih cca 6500 slušateljev. Pred vojno je obsegala ljubljanska uni verza le filozofsko, pravno, tehnično in teološko fakulteto ter dva letnika medicin ske fakultete. Leta 1946 je univerza dobi= la popolno medicinsko fakulteto, ustanovlje na pa je bila ekonomska fakulteta. Leta 47 so odprli če agronomsko in 1948 gozdarsko fakulteto. V gornje Število 6500 niso všteti slu= satelji višje pedagoške šole in umetnostnih akademij. Pred vojno je bila le glazbena a= kademija. Leta 1946 so odprli še igralsko akademijo in akademijo za upodabljajočo u= metnost, 47 leta pa višjo pedagoško šolo. Letos so ustanovili tudi stanatolosko fhkulteto. KRIZA • V JUGOwSLiVyiJI IN ZAPADNE II/IPERL'lLISTläKB" sile' Na zasedanju Glavnega odbora Osvobodil= ne fronte Slovenije 6.oktobra t.l. je govo= ril predsednik gospodarskega sveta Sergej Kraigher, ki je med drugim dejal sledeÖe: "Posledice suhe ustvarjajo nove težave tako za prehrano prebivalstva, kakor tudi za prehrano živine, kar ogroža živinn.ki fcnd in prehrano v prihodnjih letih. Suža je pov zrocila predvsem najve&ji izpad v proizvod= nji koruze. Celotna proizvodnja koruze je letos zmanjšana za 35^. Prvotni plan odkupa koruze je zmanjšan zdaj za vso državo zaA^o to pomeni, da je v primeri z letom 1949 manj Mi za 49^b. Razumljivo je, da se to odraža tudi v proizvodnji masti, ker zmanjšani pri delek in odkup koruze ne dajeta na razpola= go zadostnih količin pitanih pra&iöev.Prav tako je suža prizadela posamezne pasivne predele naše države, za katere se sedaj po= stavlja se ostreje naloga preskrbe z žitom, tako za prehrano prebivalstva kakor preskr= be s semenskim žitom. Suäa je dalje rnoöno prizadela sladkorno peso, tako da bo domačna proizvodnja sladkorja mnogo nižja kakor la= ni in s tem premajhna za redno preskrbo pre bivalstva. Prav posebno pa je bila prizade= ta s suäo krma za Živino, ki spravlja v ve= liko nevarnost redno preskrbo Živine pozimi in do nove koMnje. Zato v nekaterih republi kah, kjer je suša v posameznih predelih trav nike in paŽnike popolnoma požgala, kmetje vsevprek koljejo živino in jo prodajajo po najnižjih cenah. Obstaja torej nevarnost,da pride zaradi suže do velike Žkode v živino= reji, katere posledice bi morali premagovat ti Že dolga leta, tako v izpadu kmetijske proizvodnje kakor v izpadu v prehrani, pa tudi v industrijski proizvodnji". Toda tovariša Sergeja oŽividno se niso izmodrile žibe božje v obliki Kominforme in suše. On pravi: "Z našo socialistično graditvijo hkrati utrjujemo našo gospodarsko in politično ne= odvisnost proti vsem poskusom imperialistih nih sil, da bi nas zasužnjile. Razumljivo je zato, da izkoriščajo imperialistične si= le vsako našo težavo za okrepitev svojega pritiska na našo državo. Tukaj ni govora sa mo o imperjaLizmu Sovjetske zveze in njenih vazalov, ki v svoji jalovi propagandi izko= rižčajo suho v Jugoslaviji in njene posledi ce, kot da bi jo zakrivila naša vlada ali nab CK, in skusajo diskreditirati ukrepe zvezne vlade za zagotovitev redne preskrbe prebivalstva. To jim je potrebno, ker naMe dosledno poglabljanje socialistične demokra cije v najtežjih pogojih ter velika skrb na šega političnega in državnega vodstva za živijenske pogoje naših delovnih množic,ki se kaže tudi v teh ukrepih v zvezi s sušo, pred vsem svetom razkrinkuje poleg njihove lastne notranje in zunanje politike, imper ialistiŽno, nesocialistično izkoriščevalsko bistvo vladajoče birokratske kaste.Tu gre tudi za tiste imperialistične kroge na zapa' du, ki sodijo, da ustvarjajo gospodarske te žave, ki nam jih^povzročila suša, pripravna tla za to da povečajo svoj pritisk na nas, da bi se odpovedali industrializaciji, to je napredku in blaginji naše domovine. Prav ti krogi, ki so preko od njih odvisne monar hije in kapitalističnih klik v stari Jugo= slaviji izkoriščali naše narode in bili to= rej eden osnovnih vzrokov bede našega delov nega ljudstva pred vojno in ki sq pred vsem krivi za naŽo gospodarsko zaostalost, ki jo s toliko požrtvovalnostjo premaguje naše de lovno ljudstvo, kažejo danes najvehjo "skrb" ravno za standard naših delovnih ljudi in nas skušajo na vsak način odvrniti od zgradi tve težke industrije." Itd.itd.itd. "MarŠal"Tito pa je celo sam moral.nastopiti in opozoriti državljane, da je OZNA še pri moči in da bo vsak poskus spremembe sedanjega režima v Jugoslaviji s silo zadušen Na III.kongresu APZ Jugoslavije v Zagrebu je Tito izjavil: "NaŠa reakcija pravi, da je sedaj pria Šel čas, in da je treba pritisniti. Tisti tu ne morejo, ker so preslabi, kajti če le malo potrkaš, že kakor miš smuknejo v luk= njo. Toda oni pravijo, da nam morajo Ameri^ Čani, ker smo prosili za pomoč v Živilih,p° staviti noŽ na grlo in reči: Uvedite to in to, uvedite staro demokracijo in kaj jaz v®1' To pomeni, da bi izročili tej reakciji imo^ vino, ki so jo izgubili kot nezasluženo pt^ dobljeno, naropano. Enim in drugim povem s tega mesta, da se motijo, Če mislijo, da bo do kar koli dosegli pri nas s to svojo pro^ pagando. Naši reakciji povem, da je bolje, da je na miru, kot je bila nekaj Časa. Bo-, Ije je, da molči, ker se mi ne znamo šalib^ kadar se nam nekaj zagabi. In se tudi ne mo šalili. Zakaj pa ne? Zato, ker se ne sm0 mo Šaliti." 16 IN ČETRT MILIJONA PREBIVALCEV Po statistiki sredi 1950 je 'število P1^ bivalstva Jugoslavije sledeče: Srbija................ .. 6,711. ooo Hrvatska ..............3,829. ooo Slovenija..............1,422.000 Bosna in Hercegovina ...2,679.000 Makedonija ............1,216.000 Orna gora .............. 393. 000 16.250.000 Med vsemi republikami je Slovenija gle? de narodne pripadnosti prebivalstva najbolj homogena. Od skupnega števila prebivalce^ je na dan popisa odpadlo na Slovence en bilijon 350.000, na ostale narode pa le 42«® ali 3/o (16.100 Hrvatov, 10.600 Madžarov > 7.000 Srbov, 1800 Nemcev, 1460 Italijanom ^ itd.) Omeniti je še, da živi v drugih rep^ blikah 65.300 Slovencev, od tega na Hrvat'' skem 39.000 in v Srbiji 21.000, e Verjetno nas bo zanimala statistika P bivalstva Bosne in Hercegovine, ki naj bi bilo sporno ozemlje med Hrvati in Srbi. V tej republiki živi 1,136.000 Srbov (l+l$ vseh prebivalcev republike), nadalje 288.000 neopredeljenih muslimanov (31^) in 614.000 Hrvatov razen tega pa je Že 26.600 pripadnikov drugih narodov {l%). izvršnega odbora Branjo Gaži. Po poročilu so delegati naglaŽali, da bo stranka kot se stavni del Ljudske fronte izpolnjevala vse naloge pri socialisti6ni graditvi države.V imenu CK KP Hrvatske in vlade LR Hrvatske je pozdravil udeležence sestanka predsednik prezidija sabora Karlo Mrazovid. cini delavskega- razreda NOV ČASOPIS V BENEŠKI SLOVENIJI Odslej bodo vsi delavci Jugoslavije raz vfs8eni po razredih v skladu z njih sposob^ bostjo. Prva stopnja je pomožni delavec,ki lahko po izkazanem uspehu pri praktičnem lelu dobi naziv na pol priučenega delavca Po najmanj trimesečnem delu, ponadaljnem bajmanj petmesečnem delu pa naziv priučene ga delavca. Za vse višje nazive je poleg bajkrajže dobe zaposlitve pri dotibnem de= Ib predpisan tudi strokovni izpit pred pri stojno komisijo. Po 18 mesecih dela lahko' Priučeni delavec opravi izpit za naziv izu žgnega. delavca, po dveh letih dela kot izu boni delavec pa lahko postane samostojni ■äslavec. Po dveh letih in pol in po oprav= Ijenem izpitu lahko dobi samostojni delavec ^bziv specialista, po nadaljnih treh letih Pa naziv višjega Specialista. Višji žpecia list lahko po štirih letih opravi izpit za naziv mojstra, po nadaljnih petih letih pa ^iv večkratnega mojstra. Nazive prizna Podlagi mnenja posebne komisije in izpi a (če je predpisan) upravni odbor podje= ,2ai le naziv večkratnega mojstra podelju= jJ® po predlogu odbora podjetja upravni od3 °r višjega gospodarskega združenja oziro= b nadrejeni državni organ. Za nazive spe= aa-list in mojster se lahko delavci usposo £ajo tudi v posebnih šolah. Z izpitom v ni ''Oih strokovnih šolah (industrijskih šolah šolah za gospodarske učence) se pridobi a2iv izučeni delavec. , . Klasifikacija bo izvršena tudi za one, gl Se ze nahajajo na delu. Koliko bo ta kla Če i^aclja potrebovala "komisij", tega nih ^ be pove. Sicer pa so v Titovini že vaje bepotrebnih institucij in pa spreminja= ne Ostema iz dneva v dan, da se ljudje dolgočasijo premišljujoč o suši in praz b shrambah. NOVI FUNKCIONARJI V St.Petru ob Nadiži je pričel izhajati časopis "Matajur", ki naj bi bil v bodoče glasilo benečkih Slovencev. "Matajur" bo iz hajal vsake 14 dni in bo prinašal novice In Članke o življenju beneških Slovencev. Novi ce bodo pisane v beneškem narečju. "NARODNI DUHOVNIKI11 SO ZASEDALI V dvorani Slovenske filharmonije v Lju bljani ae je vršil prvi redni občni zbor Oirilmetodijskega društva katoliških duhov nikov LR Slovenije, na katerem je baje 140 delegatov zastopalo 478 "patrioticnih duhov nikov". Občni zbor je pozdravil minister za prosveto Ivan Regent. Prisotni so bili tudi predstavniki vseh veroizpovedi v Jugo slaviji. Predsednik Bajt Anton je poročal o or= ganizacijskem delu. Društvo je ob ustanovi tvi Štelo 135 elanov, sedaj jih pa ima 478. "Patriotični" duhovniki so po okrajih ime= li veČ konferenc, na katerih so razpravlja li o svojem sodelovanju z ljudsko oblastjo To sodelovanje se je kazalo v raznih obli= kah, kot n.pr, v podpisu 1^65.800 din ljud skega posojila. Delegacijo društva je spre jel tudi Tito. Organizacija izdaja list"No va pot". "Težave, s katerimi se je moralo dru= Štvo boriti" so se očitovale v tem, da sta predsednik Bajt Anton in Lampret JoŠe dobi la od koncilske kongregacije iz Vatikana grožnjo o ekskomunikaciji, za njima pa še dr.Osterc, Pavlič in pok.Verbanjšek.Te gro žnje so bile poslane zunanjemu ministrstvu, "ker predstavljajo vmešavanje v notranje zadeve naše države". Stari odbor s predsednikom Bajtom in tajnikom Žagarjem Jankom je bil ponovno izvoljen, na novo pa so pritegnili v odbor dr.Stanka Oajnkarja. b-;., ?a generalnega sekretarja vlade LRS je jj1ov f^enovan Boris Kocijančič, dosedaj po= boa^k Pre^se|3nika Sveta vlade LRS za zako bbjo in izgradnjo ljudske oblasti. ^ _Za generalnega direktorja Triglav-fil= j bil imenovan dr.Danilo Dougan, dose= lai^^Pt’edsednik Komiteja vlade LRS za fiz OSLOVA SENCA DEMOKRACIJE flrv f ^a£reku je bil sestanek predstavnikov ba rePublikanske kmečke stranke HRSS, erem je poročal predsednik njenega ODBOR SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Na občnem zboru Društva slov.književni kov so bili izvoljeni v odbor sledeČirFran ce Bevk, predsednik; Fran Albreht, Matej Bor, Pavel Golia, Anton Ingolič, Mile Klop čiČ, France Koblar, Ciril Kosmač, Ferdo Ko zak, Filip Kumbatovič, Janez Potre, Mira Pucova, Milan Sega, Josip Vidmar in France Vodnik kot člani,- V nadzorni odbor pa:Jo= že Pahor, Cene Vipotnik in Božo Vodušek. V razsodišču sede: Vladimir Bartol, Vladimir Kralj in Bratko Kreft. Direktor 1jubij. Drame je Slavko Jan. PO SVETU V/A3IIINGT0N.- Nacionalisti iz Puerto Rica so poskusili atentat na predsednika Trumana,ki pa se je ponesre8il. Puerto Rico vladajo A= merikanci, kar pa nekateri domačini nočejo. Doslej so bili že trije ameriški prezidenti žrtev atentata: Abraham Lincoln aprila 1865, James A.Garfield julija 1881 in William Ivic Xinley septembra 1901. Ponesrečil se je aten tat na Theodorja Roosevelta v oktobru 1912 in na Pranklina Delana Roosevelta v januarju 1933. PLUSHING UPADOV.- Trygve Lie je bil ponovno izvoljen za generalnega tajnika OZN kljub sovjetski opoziciji. Višinski je grozil, da ga Sovjetska zveza ne bo priznala in ne bo občevala z njim. PLUSHING MEAD0W.- Varnostni Svet je poklical na zaslišanje komunistično Kitajsko, katero so USA obtožile invazije v Severno Korejo.Bo znano je, da je 60.000 Kitajcev prekoračilo severno-korejsko mejo in se priključilo se= verno-korejskim četam. Zavezniki trdno drži jo položaj v rokah, toda pričakuje se večja sovražnikova ofenziva. Kitajski komunisti tudi obilno pomagajo komunističnim silam Viet Minha v francoski Indokini. Borbe med vladnimi Četami in komu nisti ne gredo najboljše za vlado. Vlada Tibeta je vložila pritožbo pri Var nostnem Svetu OZN zaradi vdora kitajskih ko munisticnih sil v Tibet. Kot poročajo so ko munisti zasedli Lhaso, prestolnico Tibeta. Ta kitajska akcija je povzročila tudi izpre membo stališča Indije, ki je vse doslej za= govarjala sodelovanje s kitajskimi komunisti in ostala nevtralna v korejski aferi. BONN.- Nemški notranji minister je odstopil zaradi najnovejšega razvoja dogodkov, ki ka 'žejo, da bo prišlo do ponovne oborožitve Nem Čije in do vključenja nemške oborožene sile v evropsko armado. Francozi so v začetku si cer oklevali priznati Nemcem iste pravice kot ostalim, toda Nemci so vztrajali na ena kopravnosti ako je že vprašanje enakih žrtev. LONDON,- Predsednik britanske vlade Attlee je imel daljši govor pred predstavniki tuje ga tiska, v katerem je komentiral "Mirovni kongres", ki se bo vršil koncem novembra v Sheffieldu. Obsodil je organizatorje kot ko muniste ali komunistične sopotnike, ki sabo tirajo napore Velike Britanije, da se zopr= stavi sovjetski napadalnosti. Župan SheffiaL da je prepovedal vsako povorko ob priliki tega kongresa in veliko število sheffiold= skih ustanov je protestiralo proti dovolje= nju, da se kongres sploh vrši. Angleški ti= skarnarji so odbili tiskati letake in pam= flete za kongres. BONN.- behoslovaška in Poljska sta morali zapreti svoje konzulate v zapadni Nemčiji, ker nista hoteli priznati sedanje zapadno-nemske vlade, pri kateri je doslej akrediti ranih že 20 tujih predstavnikov in 73 konzu larnih uradnikov iz 31 držav. BRUSELJ,- Belgija, Holandska in Luksemburg so sklenile, da ponovno uvedejo normalne od noše z Nemčijo. Vojno stanje bo prenehalo p; sporazumu med vladami USA, Britanije in Fr^' cije. LONDON. - M. 1.5.(tajna policija) je na delu, da obvaruje angleško oborožitveno industrij pred nadaljnimi sabotažami. Vsi delavci in uslužbenci te industrije bodo zaslišani in bodo morali službo zapustiti, ako ne bodo odgovarjali pogojem, kij Mravlja M. 1.5. ATENE,- Jugoslovanske oblasti so vrnile Ur^ Čiji manjše število grških državljanov, ki so prešli jugoslovansko mejo bodisi kot voj ni ujetniki bodisi kot prebegli komunistih ni uporniki. Grška vlada smatra to kot znaK nove jugoslovanske politike napram Grčiji, da za zboljšanje odnošajev zahteva, da Jugo slavija l) vrne tisoče grških otrok, ki so jih grški partizani odvlekli v Jugoslavijo in 2) da se Jugoslavija odpove vsakim zahte vam po grški Makedoniji, kjer je po grških cenitvah le 5% slovanskih potomcev, a le Ij zna srbsko. WASHINGTON.- Volitve v ameriški kongres so izpadle slabo za demokrate. V senatu je se^ daj 49 demokratov in 47 republikancev,v poslanski zbornici pa 238 demokratov, 196 republikancev in 1 neodvisen.- Newyorški zu -pan Devey je bil ponovno izvoljen.- Republ1 kanska moč v senatu je sedaj opogumila repu blikance, ki zahtevajo še odlččnejŠo polit1 ko USA napram kitajskim komunistom. WASHINGTON.- Za vrhovnega poveljnika evrop* skih obrambnih sil se predvideva gen. E is eh hov/er, ameriški poveljnik v Evropi za časa vojne. BRUSELJ,- V okviru Mednarodne Konfederacij6 Svobodnih delavskih zvez se je ustanovila Evropska regionalna organizacija delavskih zvez pod vodstvom Sira Vincenta Tewsona,ge neralnega tajnika britanskih delavskih zve^ V tej novi organizaciji je zastopanih 15 ^ žav z 21 milijoni Članov. Je to demokratski organizacija, ki bo storila vse, da .preprh ci komunistično rovarjenje med delavstvom« MOSKVA.- V Moskvi so proslavljali 33 letni co oktobrsko revolucije. Sovjetski podpred sednik maršal Bulganin je ob tej priliki ^ javil, da so sovjetski znanstveniki na polju atomske energije pred zapadnimi. Obtožil je Amerikance, da izzivajo na vojno ih da se hočejo polastiti vseh surovin in sve tovnih tržišč. Izjavil je, da je število h ganiziranih komunistov na svetu brez sovjh ske partije 18 milijonov. VATIKAN. - 1,novembra je papež slovesno glasil novo dogmo o Marijinem vnebovzetju duhovno in fizično, t.j. vnebovzetje teles?< Slovesnosti je prisostvovala neŠtevilna mh° žica domačih in tujih vernikov. Bilo je 3° kardinalov in preko 700 nadškofov, škofov in patriarhov. Papež je govoril "ex cathe^ dra" kot nezmotljivi poglavar vesoljne Cof'' kve.Po proglasitvi je imel govor,v katerem^ je pozval k molitvi k Mariji vse, ki se hj ha ja j o v težavah, tako bolniki, begunci, niki,brezdomci,nezaposleni in preganjani.