Stev. 7ft »SLOVENSKI KARO De, dne 4. вртПа, 1994. Stran 5. C13stamm o t Od rojstva do groba, not in dan kujete v mislih verige, ste v srcih nabrušeni meč i in v dušah pobeljeni grob. Jezikuvrtnarji so rož nasadili z lažjo jih skrbno zalivajo, da bujno cveto od rojstva do groba, a v srcih, a v dušah — trohnoba* ln vsako pomlad se prerajate, na veliko noč, na praznik vstajenja ste živi mrliči brez src9 brez duš •. • A mit — Nam ni do velike noči, mi hočemo veliki dan, mi planemo živi na plan, mi sol, mi vir življenja. Le imejte devetnajststo vstajenj in velikih noči brez življenja • • • A mi? — Mi kujemo eno vstajenje, en veliki dan, en mogočni pohod v večno pomlad, v novo življenje. J. Zupančič. Cene: O Veliki noči se je Tone poboljšal Kušarjev Toni je doma v prijazni hiši sredi Dr a vel j. Zelo majihen je še — tako majhen, da mora stopiti na krtino, če si hoče zavezali čeve®, ki se mu je pri lletanju odvezaL Toni ima dve sestrici. Stano in Francko, in bratca Joška im jih ima zek> rad; inia strica, ki mu nagaja »stric, klobase cic!« m ga ima hudo rad; ima teto, ki ii nagaja »teta. petelinova peta!« in jo ima strašno rad; ima atka in -mamico, ki jima nagaja, kadar in kier more, in ju ima groz.no rad — najrajši na Toni skače m leta c "ч mestil s čutom bratstva do vseh ljudi. S tem bi se odrešil notranje ter si po* ložil pravilne življenjske osnove za so* žit je vsega človeštva. To je seveda sila težko, ker Še ne moremo misliti na bližnjega toliko kot na same sebe . . . Toda tekmujmo s Čistim altruizmom, s pravo rekordno vztrajnostjo z vojno tehniko! Naspro* »Nič nisem laoen, mama, čisto nič! Samo majčkeno sem žejen. Erno pomarančo 'bi rad,« je hitel Toni tn stekel v trgovino — saj je vedel, da ne bo hudega. »Pomaranče se jedo jutri, zdajle naj ti pa Stana da kos štruklja, ker si gotovo lačen. Za žejo boš dobil kave. potlej pa spat. da boš čutni spet iahfko letal!« — Toni pa ie postal že predrzen: »Štruklja že ne bom jedel; če mi ne daš pomaranče, grem pa kar spat!« »Ena hvala, če ga ješ, dve pa, če ga nočeš! Ga boš pa jutri glodal namestu potice! Mu pa samo kave daj. Stana, potem bo šel pa spat!« »Tudi kave nočem!« je trmoglavil Toni in se sam spravil spat. »Da bi vsaj umrl ponoči!« je želel žalost mamici. »In ko bi vsi jokali ori moji posfelii. bi jim rekel • Cisto na^aš* sem umrl. da veste zato ker mi niste dali pomaranče Pa tudi kave nočem »n štruklja ne bom jedefl. sem rajši umrt! Zdaj pa imate!« S solzami togote na Licih in s takimi mislimi v glavi je Toni kmalu zaspal, ker je 'bfl sifcio truden... fi BP^eÖi ÄÄ Ж few® tfVR tfđpfc tujmo sovraštva z ljubeznijo, egoizmu z altruizmom, vojnemu junaštvu z ognjem človečanstva, družabni lažnjivo* sti s preprosto prostodušnostjo in vsem krivicam našega časa z delom! Potem smemo upati, da bo človeštvo kmalu doživelo svoje vstajenje! Vstanimo z duhom! dobila ženina. Toda fpJi s tako tpžko k<>5a-ro na plavi ko ne vidiš kam postavljaš noge! Cestokrat se kakšna spodtakne in kata-strola je tu: dekle pade, košara tudi, tem se pa spusti v divji tek navadno tudi presmer, jajca, klobase... vse to pa še :it najhujše, hujše je, Če je nesrečo videl kakšen fant — sramota je nepopisna in o nji govore v devetih farab. V soboto zvečer je navadno pri vseh cerkvah vstajenje. Alelujo zapoje duhovnik v Prlekiji prav tako kot drugje, kvačjema morda tu in tam mak» bolj korajžno, kajti pri popoldanskem obhodu po fari se pri blagoslovljanju marsikateremu tudi blagoslovi grlo. Vaščani si namreč štejejo v čast, če Jgospodac vsaj napoje, če mu že ne morejo poetreči s samimi velikonočnimi dobrotami. Pri procesijah imajo tn in tam tudi godbo — važnejše je pa prleško velikonočno streljanje, ki ga ne more nihče za- OQ treh', ne duhovščina, ne orožni štvo. Van tov ne moti, če ne morejo kupiti smodnika ali pištol. Vse to si znajo narediti sami, smodnik znajo zmešati, pištole in možnarje pa izdelujejo kovači. Posebno v eni fari s« strelja o veliki noči najmanj tako, kot včasih v turških vojnah. Torej župnik zapoje -alelujo prav korajžno, nato zagrmi do sto pištol ki več možna rje t tako, da se marsikomu skrči srce, OS vidno je, da fantalini nagajajo; čim strožje so prepovedi, tem bolj grmi. Pištole in možnarje nosijo v žepih, za srajcami, v rokavih... Župnik je večkrat kategorično protestiral proti streljanju ter zagrozil, da ne bo vodil niti procesije, če se bo streljalo. Nekoč ee je celo vrnil, ko je prestopil šele nekaj korakov čez cerkveni prag — od vseh strani mu je grmelo j»od noge. Drugič je pa bilo vse tiho, procesija se je leipo razvila, ko se je pa vračala, se je zbrala na ovinku gruča fantov, ki so spoštljivo in hladnokrvno stali ob slrani. Prišel je župnik s monštranco. Fantje so s« naenkrat razvili v lep špalir, župnik je moral mimo vsakega — in vsak je oddal časten strel njemu pod noge. Streli seveda niso ostri, toda poči pa le takšna pištola iz-prožena v tla kot bi treščilo... Ta vojna med župnikom in fanti še vedno traja, župnik no poje na veliko nedeljo slovesne maše, v znak protesta, ter opravi le tiho, zato pa fantje tem bolj streljajo. Ne varčujejo ne s smodnikom, pa ludi ne s prsti. Vsaka velika noč zahteva nekaj prstov, če še ne kaj več. Poškodujejo se pa le nepre-vidneži, ki zažigajo možnarje kar z žve-plenkami in oni, ki streljajo iz predpotop-mh pihalnikov — prevelika korajža, kri vre in prleško vino je ognjevito, ki ga ob praznikih varčujejo še manj kot sicer. Po vstajenju v soboto zvečer, ko se slenini, zažgo >vuzemice« in baklje. >Vii-zemice« ao v pravem pomenu besede kresovi, ki jih kurijo največkrat s smolnatimi, napol trhlimi štori, ki jih izkopljejo pozimi v gozdovih, kurijo pa tudi plevel od očiščenih gozdov, senožeti in njiv. Vüzemi-ce kurijo navadno na njivah, na vidnih LJubljana, 4. aprila. Določili smo si velike dni, pričarali njih veličino; mnogo je teh dni in morda so vsi potrebni. Praznujemo. In včasih pripisujemo tem dnem po* sebne pomene ter jih izrabljamo v najrazličnejše svrhe in tako postanejo nekateri dnevi v resnici veliki, četudi ne popolnoma v duhu njih bistva. Morda so veliki dnevi v resnici po* trebni zato, da se človek vsaj nekoli* ko prerodi, če ne v drugem, v njih namišljeni veličini in prigodnem patosu. Vsaj za hip se pozabi moreča vsak da* njost, človek stopi na nevtralno zreli? Šče, raz katerega se lažje razgleda po življenju, če se že ne preda iluzorič-nemu blesku prazničnosti, ki ga lahko povsem zaslepi ter opijani. Vsekakor so pa potrebni veliki dnevi, da ustvarijo razpoloženje ne* vsakdanjosti v človeku, ki ga lahko tudi zbudi iz otopelosti; če so pa po* trebni še za večjo otopelost in raztre* tenost, kot je vsakdanja, za uspavanje duha — ne trdimo. Verjetnejše je namreč, da človek teži bolj za uravnovešen jem, mirom, kot pa za hrupnimi zabavami, če ga je utrudil hrup dela ter mu oklenil duha. Veliko noč praznujemo. Pomladni praznik je, praznovanje novega vsto* pa v življenje — solncu naproti. Ne bomo govorili, če je potreben praznik vstajenja. Naglasiti je namreč le tre* ba, da je potrebno — vstajenje. Vsta* jenje človeštva, človeka. Naj bodo pomeni in nameni velike noči še tako vzvišeni, pomembnejšega ne more biti kot je klic, ki budi človeštvo k njegovemu vsestranskemu pod= vigu, gladi pot k velikemu našemu vstajenju. Ker že praznujemo veliko noč, naj ho to resničen praznik, živ, življenjsko svetel, velik dan, praznik zmagujoče* ga življenja ter vsega /istega, kar bi motalo biti v življenju najsvetejše: ljubezni, pravice, bratstva, plemeni* tosti . . . Vseobče se zdaj očituje vseobje* majoča sila življenja, klic zemlje, po* zdiav solncu, pesem najstlnejšega ho* tenja: živeti! Narava se preraja, oživ* lja, vse je zopet v klitju, rasti, cvetju, \'Zf.on k solncu iz mrtve snovi — v življenje: snov se prenavlja, vse je cbjel silen val življenja. Za vse to je le ena beseda; vstajenje. Velika noč je simbol. Vse bodo prekvasile nove življenj-oke kali. Vse doživlja ter praznuje v tebi — vstajenje. A človek? Kakor, da je sam zase, v svojem «vefu. Kot bitje ki živi i duhovno, bi moral i duhovno doživljati. Tudi nje* gov duh bi se moral prerajati, se dvi* ga t i vedno višje k doznavanju in iz* življanju. Pasivna sila ni sila in pasi* ven duh ni duh, kajti življenje je ak* tivnost in tudi večen — preporod. Kdaj napoči vstajenja dan člo* ■reku? Današnji človek živi sredi solnca, Ће preveč svetlega solnca. Oči si je za* kril z gosto krinko. Toda solnce pro* dira skozi. Človek »jaz«, poedinec — današnji človek. Umira. Zakaj? Pomladi gredo mimo njega, življenje — vse; on vidi le sebe, ne pozna nikogar, tudi sebe ne, ne more vstati. Leži strt. K sebi, v blato vlači vse, lačen je vsega, a ga v te tudi duši. Kaj pomaga temu člo* veku vstajenje boga, solnca ali česar* koli, ko pa on sam ne vstane? Toda človek ho vstal — če bo vsta* lo človeštvo. A prej bo moral človek človeštvo priznati, priznati življenje, priznati sočloveka, priznati človeško dostojanstvo in priznati slehernemu človeku pravico do življenja. Vstal bo človek »vsi«, človek brat. Morda so to utopije. Toda, ali se po* iem ne bojite »utopije«, da bo name* sto velike nedelje napočil naš veliki petek? Človeštvo je na poti najostud-> nejše tragikomedije, da se samo po* konča s svojo vzvišeno kulturo . . -Vedno težje pričakujemo iznajdbe, s katero bi se dalo v bodoči vojni ma* homa uničiti neomejeno števiio I ju* d i . , Današnje orožje, plini tar.ki, podmornice, letala še vedno te odgo* v ar j a jo duhu časa . . . To so pa fraze: življenje je obče* sivo vseh živih bitij, z a kaj bi ne biio tudi ljudi? Takšnih občestev ljudje ne poznamo. In kaj je n. pr člo^ecen* sti'o? Zato je pa seveJa utop4- mis* litt, da bi se vsi ljudje lahko združili v občestvu človečanstva; živet bi v bratski sloti\ v sožitju, vsi zaradi *>cedin* ca, poedinec za vse, za skupnost. In n ti razorožitvenih konferenc bi ne bilo . . . Pravite, da so to prav lepe besede in da r.i največji greh priti z njimi na dan, n. pr. o veliki noči, ko so itak aktualne moralne pridige, govorance ■7t pitgodne fraze. In res ljudje radi govorimo v slo* vesnih tonih in vznesenih besedah, tega nikakor nočemo tajiti. Govoriti je treba, če hočemo napolniti prazno* to in smešnost vseh svojih dejanj in komedij — z bleskom, s pomopom, z besedami. Govorimo, da nam ni treba misliti; govorance so pa frazerstvo, da nam ni treba govoriti. Vedno in po* vsod si moramo lagati, ker si ne mo* remo priznati, da si lažemo. Največja tragika za človeštvo je, da je človek slab, časovno bitje, podvrženo vpli* vom, nagonom, vtiskom, omami . . . A od kod ta slabost? Pravijo, da živimo že toliko tisoč in tisoč let, menda pol milijona nihče nam pa ne pove zakaj še se kljub temu niti ne poznamo. Človek hoče prej odkriti v vsemirju zadnjo tajno kot v sebi naj* element ar nejše življenjske zakone . . . Zato bi pa tudi najbrž nihče ne verjel da smo za to tako slabi, ker de* la plemenitost človeka močnega. Jasno je, da v resnici plemenit, nesebičen človek mora biti res zelo močan. V plemenitosti, altruizmu je sila, ki edi* na lahko prerodi človeštvo! To se morda res mnogokrat govo» ri, a nikdar ni dovolj naglasati tega, kar ljudje najrajši pozabijo. Kot re* kl am ni lepaki bi morali povsod kričati napisi: Spoznaj samega sebe! Misli na sočloveka! Spoštuj človeka! človek je več vreden kot denar! Samoljubje pomeni i tvoj pogin! Samo to hočemo povedati: člove* štvo še ni srečno, nego vedno bolj ne* srečno, četudi praznujemo že nad de* vetnajststo vstajenj po Kristu, Bilo bi pa lahko srečno, če bi se odrešilo — samo. In to se da doseči, še morda lažje kot izumiti nov mori/m" plin. — Kdaj je pa človek v resnici srečen? Takrat, ko je njegovo samoljubje povsem na* sičeno. To je ua skoraj nemogoče in ljudje res niso srečni. Toda človek bi bil resnično srečen takrat, če bi se otresel svojega samo* ljub ja, ki je vir vsega zla, ter ga nado* Prleška velika noč ali viizem Velikonočni prazniki so združeni v Prlekiji z mnogimi pristno prle- škimi običaji Nudi se nam prelepa prilika, ker se bas prazniki, ko ee ljudje radi zabavajo in kratkočasijo na vse mogoče načine, da spregovorimo, kako ljudje praznujejo veliko noč — ne v Ljubljani, ker to mesida nikogar ne zanima, nego kje daleč, recimo, v deveti deželi, ali tam, kjer je bog mahnil a prazno vrečo. Ljudje namreč čislajo vedno bolj eksotičnoet, zlasti inteligenca, ker je vedno bolj eksotična. Potovali pa ne bomo daleč, 2e zaradi tega ni priporočljivo, ker si lahko kar na lepem nakopljemo na vrat mednarodni konflikt, pa zakaj bi tudi, saj ni potrebno; v naši ožji domovini je za naše pojme dovolj eksotična dežela, o kateri ee tako malo sliši in še tisto je res eksotično. Mnogi smatrajo celo, da je Prlekija srednjeveška, kar se namreč tiče njene kultnrnosti in podobne navlake velikega sveta. To je pa menda tudi dovolj, da se napotimo ▼ Prlekijo ter sd ogledamo velikonočne običaje ali narodne tradicije — razlogov je dovolj. Četudi prezreiuo, da ae s takim dejanjem vrši takorekoč i kulturna misija. Veliki teden ee prične v Prlekiji prav tako po pratiki kot v bivši vesoljni Sloveniji ali ▼ kranjski deželi. Kdaj ве pravna prav prične veliki teden, ali v torek po cvetni nedelji, prej ali pozneje, tega ne bomo ugotavljali, ker tega ne ve poveđafi mti pratika. Začne ee torej veliki teden enkrat po cvetni nedelji, kar je za Prlefce še večji dogodek kot za Ljubljančane. To se pra-vi, da je kar naenkrat vse na glavi, ljudi se loti posebna vročica; vsaka hiša se mora temeljito očisti K do zadnjega kotička, pa ne samo hiše, temveč tudi hlevi, vea gospodarska poslopja in oeio njive, so- no£eti, gozdovi — vse mora biti očiščen» pred veliko nočjo. Hiše se prebelijo zona) in znotraj — sramota bi bila za vsake^K, če bi ne prebelil evoje bajte. To omenjamo mimogrede, zavedamo se, da to čiščenje ne spada med narodne običaja, trete je pa vseeno omeniti tudi to prleško velikonočno značilnost. '{f-iti/ls* Poleg tega je Se nešteto velikonočnih priprav; največ dela imajo seveda ženske. V Prtekiji je namreč še vedno razširjena ta »srednjeveška« navada, da ženske prav tako delajo kot moški, n. pr_, mlatijo, kose, sekajo drva, orjejo itd., poleg tega, da kuhajo in opravljajo vsa gospodinjska dela. So pač povsem enakopravne z moškimi, pa tudi dovolj močne, da čuvajo to enakopravnost, če treba, tudi a pestmi, kl so prav tako trde iu težke kot moške. Prle-čanke so namreč prave možače, znajo pa bila Tgeano kljub temu tudi dovolj nežne in sladke. — Med velikonočne priprave moramo šteti med drugim pečenje »presme-ea< (velikonočnega kolača); v Prlekiji o vetiki noči ne pečejo potic, samo o božiču. Presmec je nekoliko bolj bel kruh, pšeni-čen, boljši od vsakdanjega črnega, to je velik kolač, skoraj do enega metra v premera. Nosijo ga z dragimi dobrotami k veKkoMMwam blagoslovu. Poleg tega gospodinje skuhajo za blagoslov po celega prašiča aehega (ne prekajenega) mesa, do 100 jajc, ki jih včasih tudi pobarvajo, nikdar pa ne rišejo nanje omamen tov, kar m mem t>Lagoekrv< ak >žegčnc kuhajo, cvro, peko, pe-Ijo itd. pred veliko nočjo tako, da ss po ргапл vesele >vuana<, ko je vseh teb kmetKj konec. Pa tudi moški imajo 4о«в1ј dela, pripravljati morajo kurivo za (velikonočni kres) m »baklje«, prinašajo vrno ж vrhov« (hra-Id so postavljene na vrhu vi-bribov), belijo hiše, čistijo hleve, pripravljajo pištole, možnarje itd. ceremonije se priüno Zjutraj gredo možje k epten) t bok o vi mi gobami (goba, ki zraste aa bekri)- Pri cerkvi je zažgan kres, ob katerem si možaki prižigajo gobe. Goba počasi £, zafcv lahko prineso ogenj od eer-kve domov več ur daleč. S lo gobo doma zanetiio ogenj. Po ljudski veri je potem hiša obvarovana požare in strele. № veliko soboto se ljudje Se postijo, arte gospodinje apeko postno pogačo — »bajdineke pogače« (ajdovske) — ki je pa dovolj mastna, tako, da se prav za prav nihče ne poeti. Popoldne nosijo dekleta k blagoslovu »ičgfen« (zelo širok č), to je njih domena. T vaseh, ki se od cerkve daleč oddaljene, se blagoelavljanje vrši pri vaških kapelicah ali velikih križih (znamenja). Ko se duhoven bliža vasi, začno grmeti možnerji, da ee vse trese. Dekleta pa bite od vseh strani s težkimi košarami na glavah. Vratove imajo močne kot bivoli, anj ne tehta takšen »žegen« nič manj, če ne več kot 50 kg. Po ceremoniji hite dekleta domov, kar se da. štafetni tek, da si lepšega ne morete misliti. Katera Je prej doma, — več velja in bo še v tem letu vrata v otroško spalnico in vstopila sta dva možička z belima bradama in rdečima kapicama. Prav taka sta bila, kakor je pripovedoval stric, da so pod Kamno gorico. Prvi je držal v Toiki veliko kresnico m svetil z njo po sobi, drugi je pa nostf za njim skodelico kave. »Kateri je tisti, ki bi rad umri, da bi mamici napravil žalost?« je vprašal prvi. »Tistile tamle, ki mu od togote še sedaj kar das je pokonci stoje,« je drugi pokazal na Tonija. In že sta bila prj njem. Toni je hotel poklicati mamico, pa ni mogeil, ker mu je drugi možiček v lil kave v usta, ko je zazijal. Prvi je pa stekel nazaj v vežo šn pripeljal s seboj še dva možička z noethiico, kakor jih imajo vojaki. »Tesrale naložita, ki noče kave in Struklia m Ir rad umrl. da bi bila na VftKira noč mamica žalostma!« Komatf ie s^egovorü!. ie Toni že bil na nosttuici. Hotel ie poklicati mamico in povedati neusmBjemm možičkom. da bo rad jedel vse, na ni mogel, ker mu je drugi možieek takoj vW kave v usta, če jih je le nekoliko odprl. Toni je mislil, ker irna tako majhno skodelico, pa je z grozo opazil, da je sokdelica vedno polna iti da gotovo ne bo mogel zavpiti. »Pojdimo!« je ukazal prvi in odšel z lučjo naprej. Za njim sta šla ona dva z nosikiico, ob nosil niči ?e pa hlačal drugi možiček s kavo in jo pridno vlival Tonitu v usta, kadar je hotel zavpiti. Pri temni razpoki pod Kamno gorico so se ustavili in prvi možiček je potegnil za pajčevino, ki je bila napeta v špranji. »Lo—kdo—te ie—je—te?« je vprašal strašen glas v latovščini, katere se je bil Toni naučil od Roka in jo je torej dobro razumel. »Li—mi—te!« je odgovoril prvi, na kar se je šnrania takoi razširila in so lahko vstopili. »Mfirrrra—mgrrra!« je obarono zagT-Toni skozi kavo. Vo >e hote1 *v>kli-<~nti TiJmvco da b( vs ге??1д v rarlntem tremrtku Vedel ie da ne bo möge' niN?e več do njega, ko se šp-ranja spet stisne, sam pa tudi ne bo mogel uiti. Po temnem hodniku so prišli do velike, strašno grde glave, ki je popoilnoana «apvrata hodnik in 3e imefa v nosa vebk «M Z* te obroč Jc bil rrftfenfea ve- S^n«--------------»SLOVENSKI NAROD«, dne i. aprila 1931 <*tev 76 prostorih, ker baje potem polje bolj rodi. Nekateri kurijo več vQzemie in sicer v vrstah, ali da vüzemice tvorijo križ, zvezdo, krog itd., navadno pa kurijo le po eno vü-zemico, za »svetlobno reklamo« jim pa služijo bolj »baJkljec. Baklje bo bol] komplicirane, kot vütfcmiee. V zemljo zapičen kol, na katerem je zgoraj pritrjena lončena ali pločevinasta posoda; v teb posodah se kuri drobno sekan smolnat les. Baklje bo nekoliko podobne starinskim poganskim irtvenikom, katerih ostanki so nedvomno. Saj tudi pomenijo ti prleški velikonočni kresovi prav za prav isto, kar so pomenili starim Slovenom — p&-vratek solnca, luči, praznovanje solnenega praznika, zmage eolnea, kar vedo povedati celo etare prleške ženice. Ti velikonočni kresovi se kurijo tri ve-fere; v soboto, nedeljo in v ponedeljek. Največ jih ie v soboto zvečer. Kurijo jih pa tudi podnevi na veliko nedeljo ter streljajo zraven. Pri vüzemieab se zvečer zbira v prvi ▼r»ti mladina. Pojo narodne pesmi, plešejo okoli ognja, skačejo čezenj — tudi dekleta- Marsikatera >puca< (punca) si pn tem osmodi >janjko< (krilo), pa kdo bi gledal na to! Nekaterim postane ob ognju tudi tako vi oče, da se gredo hladit vstran — pod preljube zvezde, ali se jim zazde druge vüzemice lepše ter se napotijo skozi noč k njim. •. Vse je ognjeno kot vuzemi- ce, živo kot eolnce, velikonočno, pomladno, kri vstaja, vse vstaja in globoko v krvi se še vedno oglašajo staros lo venske življenjske strasti — praznika ognja m ljubezni, ko skrivnostno mežikajo v pomladne noči vüzemice ter se bleste v nevta-Ijivem ognju — mlade oči ... He, življenje, to je naša aleluja! Velikonočno jutro ima tudi svoje radosti — »žegen«. Velika »кбгра« je napolnjena tako: na dnu je hren, svinjsko pleče in drugi' krasni kosi dobrega mesa, nato klobase, jajca in zopet meso, vse skupaj pa pokriva mlinsko kolo — »presmeec. Zjutraj postavijo košaro na mizo, načno >pres-mecc ter narežejo na krožnike cele gore mesa, klobas, hrena in jajc... Med zajutr-kom vsi molče, govore samo zobje, slovesno, počasi... Toda, menda se vam že cede sline... Ta ceremonija ee ponovi tudi v ponedeljek zjutraj. Kosti in jajčne lupine ne smejo med smeti, nego v ogenj, tudi pes ali maček jih ne sme glodati. Na veliko noč polagajo tudi govedi zjutraj pri zaju-trku >presmec< (butare). Kako se pa na veliki ponedeljek zaliva »žegen« ter &e ponovno blagoslavlja, ne spada več med strogo prleške velikonočne običaje, te stvari so Ljubljančanom najbrž =e bolj znane kot Prlekom, četudi ne vedo, na kakšnih trtah je zorel njih »Ijuto-merčan< ali »dalmatinec«. Velika noč v Metliki pred 100 leti V starih časih Je bfla velika noč dan sreče tudi za siromake, le za tiste, ki niso hneD nove obleke, je bila dan nesreče Vedno se pritožujemo, kako nag-lo izginjajo stare navade, vendar nas pa pričujoči opis, ki ga je 1. 1839. objavil Janez Nep. Vipavec v »Caraioliji«, preveri, da ta proces vendar ne gre tako naglo; saj se je v 92. letih le malo izpremenilo. Res, da še ni dolgo tega, kar je stekla železnica sko-tš.. Belo Krajino, vendar se pa tam narod Starih običajev izredno krepko drži in se jih je tam doli tudi toliko ohranilo, kakor le redko kje med nami, narodna noša pa aploh le v Beli Krajini še ni prišla »iz jnodec. Iz članka vidimo, kako počasi teče čas med Belimi Kranjci, vendar Je pa tudi tam doli tempo vsak dan hitrejši. Takole nekako je torej bilo pred pičlimi sto leti. Velikonočnih praznikov morda nikjer ne čakajo s takim hrepenenjem in s takimi pripravami kakor v Metliki in njeni okolici. Aspirant za najmanjšega hlapca gotovo v svoji oferti nikdar ne pozabi na pogoj: »O veliki noči neomejena svoboda In nova obleka!« Huje kakor šiba deluje pri otrocih pretnja, da bodo o veliki noči morali imeti staro obleko. S čudovitim potrpljenjem prenaša siromak svojo težko usodo in ne čuti svoje bede tako hudo, če Ima le upanje v najmanjšo tzpremembo avoje zunanjosti za veliko noč. Dan sreče .— za one pa dan žalosti, ki nimajo nove obleke, atfeota, odločilni dan za tisoč nad. Staro k Klado, dekleta in dečki, vse se kiti ta pripravlja za težko pričakovano veliko noč. Nedelje ne sme nikdo izrabiti za kakršenkoli opravek, nikdo ne pričakuje obiska, ker je na veliko nedeljo tudi najboljši prijatelj ob vsaki uri nadležen. Sobotne Jutranje ure so namenjene peki, njej pa sledi pripravljanje perila in obleke za praznike. Ko je opravljeno s hrano ln obleko, se prične barvanje piratov — pisank in risank — ker vsaj tri pobarvana jajca morajo s kolačem v cerkev k blagoslovu. Vendar pa igrajo pobarvana jajca še prav posebno vlogo. Vsak fant si preskrbi vsaj 5—6 piruhov, ki je njih posebna vrednost v različnih, večkrat prav pomenljivih okrasih. Krase j se pisanke s posebno pripravo. 2 njo se ! nanese na jajce navadno v obliki zvezde tekoč vosek in, če se jajce kuha v barvi, ostanejo z voskom preoblečene risbe bele, čeprav se vosek staja. Ob Štirih popoldne neso vse pekovske mojstrovine gospodinj, gnjat, klobase in dr. v cerkev k blagoslovu. Pa tudi pri tem se kosajo gospodinje s čim večjimi in čim lepšimi jerbasi, s tanjšiml prti, ki je z njimi »žegen« pokrit, s čim lepšo ureditvijo vsebine jerbasa in celo z obleko de-kel, ki nosijo »žegen«. Na veliko nedeljo zjutraj že pohajajo fantje iz me3ta in iz okolice v pisanih skupinah po cestah in se z dopadajenjem ozirajo na žepe svojih belih in črnih suknjičev, ki so zvrhano polni rdečih pisank. Po cerkvenem opravilu nastanejo gruče in po kratkem ogledovanju in medsebojnem ocenjevanju lepih, novih oblek se prične glavna zabava, namreč trkanje, ali kakor pravijo ponekod po Gorenjskem, »tilča-nje« piruhov. Predno se lastnik pisanke apusti v negotovost, skrbno preizkusi moč sovražnega jajca. To se namreč zgodi s trkanjem jajca na zobe. Čim bolj ali Čim manj votel glas ima jajce, po tem se da presoditi tudi njegova slabost ali moč. Po teh pogajanjih prime prvi jajce tako, da gleda vrh jajca izmed palca in kazalca, drugI pa s prav tako držanim Jajcem udari ali trči. Trdnejäe Jajce zmaga ln njegov- lastnik se polasti razbitega piruha. Večkrat se tudi pripeti, da kak prebrisa-nec nastavi ponarejeno Jajce udarcu, ampak, če prevaro spoznajo je že tudi pretep in večkrat so v teb jajčnih bitkah tudi krvave glave. Z največjo nestrpnostjo pričakujejo dekleta popoldneva, ko se takoj po večer-nicah zbero na gričku nad mestom, kjer je bil nekdaj sadni vrt. Lep Je pogled na svetle bele postave, ki se vijejo z nič manjšo gracijo, kakor dame na velikem plesu, v pestri raznobojni vrsti kakor dolga veriga v svečanem kolu. Počasi se vije visoko v breg pisana vrsta, ki jo vodi izurjena plesalka. Naenkrat vpadejo harmonično vedri glasovi in ob tem pričetku petja da vodnica s spretnim zavojem ravni liniji novo smer na okrog, da se vrsta zopet vije po bregu navzdol ter se šele spodaj na svojem prvotnem prostoru zopet razvije v preprosto dolgo kolo. Vse, kar nI privezanega na .posteljo, hiti iz mesta in iz okolice gledat kolo Pri plesu je namen vodnice predvsem, da bi zaplela kakega odličnega gledalca v kolo, ki se mora nato odkupiti z malo vsoto. Večkrat se priključijo plesu tudi fantje, vendar pa to vedno pomeni bližje razmerje s plesalkami. Med tem ko deklice plešejo, traja bitka s pisanlcaml dalje. In Četudi so že vsi lepo pisarn piruhi razbiti ln zmečkani, se vendar še ne poleže razgretost za tekmo. Ce krhka lupina ne more obogateti lastnika s pisanicami, se hoče okoristiti vsaj z vsebino jajc. Ce se je komu posrečilo pri trkanju pokvariti čim več jajc in si jih je tako zbral večjo množino. Jih ponudi za sekanje, tako da jajce prime po dolgem in ga pokrije s palcem in kazalcem v obliki elipse. Oni, ki je vse izgubil, ae odloči, da u dobil izgubljeno zopet nazaj, ln poskusi jajce presekati z novcem, navadno s krajcarjem. Vendar so tudi pri tem boju razna pravila, če sme sekati dvakrat ali trikrat Itd. Ce pri sekanju jajca s krajcarjem ne zadene dobro, da bi novčič ostal v njem, izgubi krajcar. Ce je pa arečen in novčič ostane v jajcu, je pa jajce njegovo. Z največjim sočutjem mora človek večkrat gledati to igro, ker so prsti onih, ki jajca drže, polni ran ln podpluti s krvjo, saj krajcar prileti z vso silo raje na roko kakor v jajce. Pod večer pa postavijo stolp, Štirje močni mladeniči napravijo temelj. Na te Štiri ae postavijo zopet štirje drugi na ta način, da stoje spodnjim na ramah. Da je pri tem dosti smeha, je umevno samo ob sebi, ker že pri najmanjšem gibu zleti vse poslopje na kup in so večkrat posamezni stebri stolpa prav znatno poškodovani. Ce se pa izkušenim arhitektom posreči pripeljati stolp prav v mesto, se postavi »stolp« na sredo trga. Stolpu slede plesalke in vsi gledalci. Ko še nekaj časa plešejo Ln prepevajo, je ob pričetku noči končan praznik, ki ga drugi dan, t. j. na velikonočni ponedeljek, prično obhajati znova. Filmi po svetu in pri nas Katere filme so videli v letošnji sezoni v Pragi, na Dunaju, v Berlinu in Trstu Ljubljana, 4. aprila. Kinosezija se bliža polagoma koncu in zanimivo je pogledati po svetu, kaj se je igralo drugod, kajti le tako nam je mogoče presojati nivo ljubljanskih kinogledališč. Znano je, da je ljubljansko občinstvo tako pri gledališču in pri koncertih, kakor tudi v pogledu kinematografov in filmov zelo izbirčno ter je treba zato naj skrbne jše presoje vsakega filma, ako nočeš naleteti na uničujočo kritiko. Poglejmo najprej na Dunaj. Največje dunajsko kinogledališče »Apolo Theater« je prineslo v sezoni od oktobra preteklega leta do danes sledeče filme: »Kralj jazza«, »Pojoče mesto*, »Ljubljenec bogov«, »34-1=2«, »Vihar na Montblancu«, »Dimitrij Karamazov«, »Arjana«, »Moja žena, tvoja žena«, ki pride sedaj na spored. Vidimo torej, da so bUi v Ljubljani na sporedu vsi našteti filmi igrani, razen »Kralja jazza«, »Pojočega mesta« in »Ar-jane«. Informirali smo se, zakaj teh filmov še ni bilo v Ljubljano in Izvedeli, da prideta filma »Kralj jazza« ln »Arjana« pozneje na vrsto, dočim se je film »Pojoče mesto« odklonil, ker poje v njem slavni poljski tenor Jan Kjepura v italijanskem jeziku. Poglejmo sedaj v Berlin. Največji berlinski kinematografi »Gloria Palast«, »Kammerllchtspiele«, »Capitol« In »Universum« so pokazali Berlinčanom te v letošnji sezoni naslednje filme: » Ljubavna parada«, »Afrika govori«, »Moja žena — tvoja žena«, »Trije dnevi ljubezni«, »Denar na ulici«, »Gospodična tajnica«, »Mož, ki je moril« in »Arjana«. V Pragi so igrala največja ldnogledališča »Alfa«, »Fenlx«, »Capitol«, »Urania« ln »Kino Jullš« filme: »Na Zapadu nič novega« (pri nas prepovedan), »Polkovnik Redi«, »Veličanstvo ljubezen«, »Feldmar-šal«, »Sinji angel«, »Zemlja solnca«, »Pojoče mesto«, »Ljubljenec bogov«, »Pesmi je konec«, »Ljubavni ekspres«, »3+1=2«, »De- j nar na ulici«, »Gospod po naroČilu«, »Lju- bim, ljubiš, ljubi«, »Dreyfuss«, »Pot k slavi« ter »Vihar na Montblancu«. Vidimo torej, da je tudi Praga v najobil-nejši meri segala po nemškem zvočnem filmu. Češka filmska industrija je pač šele v začetnem stadiju. Velika kinogledališča v mestih kakor Berlin in Dunaj imajo na sporedu večje filme po 4 do 6 tednov, kar pomeni, da potrebujejo za sezono največ 8 do 10 filmov. Jasno je, da je izbira v tem primeru lahka. Mnogo težja pa je izbira v Ljubljani, kjer je za isto dobo potrebnih približno 40 filmov. Ako pogledamo na kratko še svetovno filmsko produkcijo pretekle sezone, vidimo, da je bilo izdelanih velikih tn dobrih filmov Ie malo. Francozi, ki na filmskem polju niso med prvimi, niso prinesli z redkimi izjemami nobenega večjega filmskega dela, ki bi doseglo tudi zunaj njihovih meja kak uspeh. Češka in italijanska filmska industrija sta šele v začetnem stadiju. Zato pa segajo v glavnem po nemškem filmu. Ameriški film nam je radi posebnega okusa Američanov in njim lastne miselnosti tuj ter naäi publiki ne ugaja. Ako upoštevamo še, da so njihovi filmi izdelani v angleškem jeziku, kar pomeni, da so naši publiki nerazumljivi, vidimo, da tudi po ameriškem filmu naši kinematografi ne morejo segati. Svetovna filmska Industrija Se ne produ-cira zvočnih filmov v taki množini ln v taki kakovosti, kakor svoj Čas v dobi nemega filma. Takrat je bil film univerzalnega značaja, danes pa Je po pretežni večini, samo regijonalnega. S tem dejstvom bomo morali tudi v bližnji bodočnosti računati. Kljub vsem tem tež kočam pa ni ljubljanski zvočni repertoar v minuli zimski sezoni prav nič zaostajal za sporedom najboljših kinogledališč na Dunaju, v Berlinu ali pa v Pragi. To nam potrjujejo tudi Ljubljančani, ki potujejo po zapadni Evropi. Vsak objektiven opazovalec bo priznal, da ljubljanski zvočni kino-spored ne zaostaja za najboljšimi kinogledaJišči v prestolnicah na zapadu. Sokolski dom v šmartnem pri Litiji Šmartno pri UtfJi, 3. aprila. Ljubka ftmarska vasica je znana daleč na okrog. Ljubljančani In Litigant menijo celo, da je Šmartno »mali Pariz«, in to upoštevajo vedno, kadar si zažele zabave, vedrega podeželskega duha ter prijetne slovenske domačnosti, kakor je še vedno doma pri naa. Smarčaml so znani tndi kot pridni narodni delavci Lanskoletni 4(Metni jubilej »Zvona« je bil pestra revija slovenskih pevcev, pravi, praivcati slovenski pevski tabor. Letos bomo praznovali 45-Ietnioo naših gasilcev; pri nas Je krepko razvito sokolsko življenje, ker imamo lasten odsek sosednega matičnega društva v Litiji. Edino, kjer nas žali čevelj, pa je pomanjkanje primernih društvenih prostorov. Dosedanji lokali z dvorano, ki nam jo nudi naš naklonjeni domačin g. Leskovec. ae zadostujejo vadiš&&. Vse to po zaslugi vrlih sosedov g. kapetana v p. Rosa, g. Vovka ln drugih. Ko se bo gradila nora stavba, ne bo držal nihče križem rok. Proglašajo se že domačind za osebni kuluk, mnogi posestniki obljubljajo potrebne vožnje, telovadci bodo telovadili med letom kaj praktično: planirali bodo letno telovadidče, okoličani so obljubili les za stavbo, zasigurana je že opeka, manjkalo ne bo apna itd. Odbor mislil na vse, kako bi čim ceneje in ob sodelovanju veeh domačinov zgradil za prebivalstvo, kar mu je nujno potrebno. Med letom bodo na&i vrli domačini priredili vse, kar je za zidanje potrebno, ta čas sn bo opomogla tudi društvena blagajna, prihodnjo pomlad pa bodo zapele lopate: Šmartno pa bo dobilo krov za svoja narodna društva: Sokol-telovadnico. Drama tično društvo-gledališko dvorano, avoje lokale pa čestita Jubilanta »Zvon« ln gasilno društvo, Javna knjižnica In čitalnica U*r vsi ostali. Prepričani smo, da bo ves naä okoliš podprl plemenito stremljenje na&ib lik pes, ki je bil gotovo še bolj hud kakor Kušarjeva Vajda. Torti je takoj vedel, da se miimo tega psa nc bi upal ven. čeprav bi bila sicer pot prosta Glava ga je tako grozdno pogledala, da je komaj ostal živ, nato je pa zazijata in iztegnila jezik prav do nosiirace. Po tem jeziku so možički splezadi s Tonijem v ogromna usta. Toni je sipet zagrgral obupno prošnjo k mamici: saj je vedel, da ga jc pošast požrla. Pa vendar ni bilo res. Glava je bila zadaj odprta in takoj, ko so prišli do konca jezika, se je To-tiiju od sitae svetlobe zableščalo. »Alo. barabica, zdaj pa le vstani!« ga ie dregnil prvi možice k pod rebra. »Dovolj dolgo te že nosimo!« Pot po kateri so nato hodili, ie bda posula s samimi pomarančami na mestu s kamenjem Ob tuji je teke! potok mah-novca, po travi na obedi straneh pa so se pasli leseni konjički in drujre igrače, ki jih prinese sv. Miklavž. Vendar pa Toni ni mogel vsega dobro ogiedati. ker so zelo hitro hodili in ker je tolikokrat padel na pomarančah, ki so se mu ya- I lile pod nogami. Ves je bii že poten, ko so srečali kralja kamnogoriških mo-žičkov.r ki se jim je v lepem avtomobilčku pripeljal naproti. Avtomobil je imel namestu koles velike kolače, iz katerih se je pri razpokah cedil med, namestu luči dve veKki torti. voz sam je bil pa ves iz čokolade. Pri njih je avto obstal in kralj je s strogim glasom iz-pcesrovoritl: »To je oni svojeglavec, ki bi rad pomarančo, ki ne mara kave in ki ne bo jedel štruklia — ali je tako?« »Je, kralj!« so potrdili možički. »Kave si mu gotovo že ti dovolj dal, na pomaranče ie tudi že iezen. ker ie vso pot padal nad njimi, naj se torej naje samo še štruklia. da bo poslej ubogal! Izvršite sodbo!« Kraltj se je odbijal dalje, njegovi služabniki so pa Tonihi zvezali roke na hrbtu in ga po neskočno dolgi poti vlekli naprej, dokler niso prišli do lepo pečenega štruklja, ki. je bil vedik kakor hiša. Možički so odprli vrata v velikanski štrukelj in-oni. ki je prej svetil, je rekel Jon&u I »Semkaj noter te bomo zaprli. Ce na onem koncu pregrtzeš ta ŠtrukeJi boš prišel izpod Kamne gorice, če ne. boš pa umrl v njem, ker si bil trmast. Na tem koncu ne boš prišefl ven, bomo dobro zaprli— Toni. pri tem štruklju boš moral biti pa Še boli trmoglav kakor si bil pri onem doma! Le noter, le!« Pahnili so ga v Štrukelj in se zagro-hotali za njim vsak drugače. Prvi Hihi-hihi! drugi: Hehehehe! tretji: HahaJia-ha! Četrti: Hobnlioho! Toni je pa v štruklju zatulil: Uuuuuu...! Nekaj časa ie vpil in skakal, nato se je pa v jezi zaletel v zadnjo steno štruklja. tako da se mu ie «(Lava do vratu vsadiia vanjo m je ni mogei izpuliti Da se ne bi zadušil, je mora' začeti jesti j Jedel je in jedel, dd so ga bolele čeftju-; sti tn ga je vselej kar stres'o kadar ie i spet ugrszni1. ker se mu je sladka mešanica tako sÄno upirala. Ugrizni je pa le, saj se je tako zelo bal umreti v štruklju pod Kamno gorico. Ko je bil že do smrti utrujen ln Še Mi est, se mu je zazdelo, a seslaj nrbče ne šteje v zlo. ker pride za ,asa domov in rad uboga, saj je ulvxrat'i veHko laže. kakor pa pre-gdisti veliki štrukelj pod Kamno ssoricoi vrlih voditeljev. Ti ao saili dosedaj ie povsod odprta srca, vemo pa da bo tudi v bodoče tekmoval ves naš okoliš, kdo L o storil več ia prepotrebnl Narodni dom; Šmartno in okolica ga nujno potrefoijeta, to zahteva narodna čast našega »malega Pariza« ... —nč— Vrt v prvi polovid aprila Sadnem drevesom na trati okopaj kolobar ln zagnoji. Presajena sadna drevesa ln lepotično grmiCevje zalij temeljito. Nabavi si tobačni izvleček in kva sijev e treske ta zatiranje listnih ušL Poglej oleandre, palme in vimske trte, ali jih niso morda napadli kaparjt Odrgni jih s ščetko in operi z milnico. Na prosto sejano solato, radič, korenje, peteršilj, čebulo. Česen, črni korarr, peso, igodnjo repo, redkvico, spinačo, mangold, grah, bob. Iz gorke grede presajamo solato, kolerabe, zgodnje zelje in karfijole pa šele tedaj, ko so z zračenjem oken popolnoma utrjene. Pozno zelje, ohrovt, brstičasto zelje in kolerabe sejemo na proeto. Paradižnike, papriko, melancane, nageljne т topli gredi frietiramo. Kumare posejemo po trt zrna v male lončke in jih postavimo v toplo gredo. Obreži filbko razetoče vrtnice na kratko, močno razstoče na dolgo, uspenjalkam pa pusti 2 do 3 m dolge enoletne odganjk*. Star les pri teh pa odrežl pri tleh. Pmi visoko debelnatih vrtnicah naj sega kol le do kron p. Pripravi rabate in cvetlične grede ter posadi dali je, gladi jole, mačehe, marjetice in spominčice. Na stalno sejaj kapucinke, rezedo, mak, portulak. Druge, lahko kaleč« enoletne cvetlice seješ na stalno mesto. I« boljše pa na male setvene gredice x& po-znejJe press aj an je. Kane in kaladlum pred-kali v topli gredi ali med okni. Osnaii vrtne poti in posuj jih • peskom. Posejaj novo trato, ako je treba, staro pa ograbi in poem oj i z gnojniloo ali a raztopino umetnega gnoja Presadd lončnice, pa ne segaj po velikCk posodah. Na nervo pripravljen cvetlični lonec naj bo največ 1 cm večji od prejšnjega. Stare, že rabljene cvetlične kmee dobre ismiij, nove pa pred uporabo namakaj v rodi 24 nr. Presajene cvetlice postavi na toplo. Potaknjence vzgajaj v topli gredi ali med oknd. Nageljne, oleandre, lovor, palme in druge odpornejše rastlin« prenesl na prosto. Za okTaševauje oken ln balkonov rabrt zabojčke. V lončkih ne uspevajo na solnčnih legah, ker J!m korenine odmrjejo radi solnčnega ožiga. Nedelja, 5. aprila. 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cer-kce; 11: Slovenske narodne, zbrane v ven-čkih »Duhteči nagelj« in »Mlada pota«, pojejo s spremi je van jem radlo-orkestra gdč. Korenčan in gg. Mirko Jelačin in Drago Žagar; 12: Časovna napoved in poročila; 12.15: Plošče; 15.30: Koncert kvarteta trobil (dve pozavni ln dve trobenti); 16.30: Jože Gre-gorič: Velika noč v Kostelu; 17: Strind-berg: Velika noč (pasijonska Igra, Ljudski oder); 20: Koncert Muzike 40 p. p. Triglavskega; 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Radio orkester; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 6. aprila. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 11: VIjo-Unskl koncert ge. Fanike Brandl; 12.15: PloSče; 15.30: Anton Gornik; Zgodovinski dogodki v narodnih pesmih in pripovedkah; 16: Citre: solo, g. Emil Mesgolits; 17: P. Krizastom: Smeh in jok (otročka Igra); 20: Koncert zbora balalajk »Kremelj«; 21: Koncert Radio orkestra; 22: Časovna napoved in poročila. Ha wail-jazz; 23: Napoved programa za naslednji dan. Torek, 7. aprila. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 18: Koncert Radio orkestra; 19: Dr. L Rakovee: Iz življenja predpotopnih živali; 19.30: Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina; 20: Operetni večer (ga. Polič in g. Gostlč); 21: Koncert radio orkestra; 22: Časovna napoved in po-ročUa, Hawaii-jazz; 23: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, S. aprila. Opoldanski program odpade. 18: Koncert radio orkestra; 19: Dr. Lojze Campe.: fcir-nalistika; 19.30: Dr. Nikola Preobraženald: Ruščina; 20: Večer Radio orkestra. Hawaii jazz; 22: Časovna napoved ln poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 0, aprila. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: OtroSka ura, Matica Komanova; 18: Plošče; 18.30: Drago UTa-ga: Gimnastične vaje; 19: Dr. Reya: Klima Evrope; 19.30: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 20: Prenos ljubljanske opere; 22.30: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Petek, 10. aprila. 12.15: Plošče; 12.15: Dnevne vesti; 13: Cas ,plošče, borza; 18: Koncert radio-orke-stra; 19: Prof. Niko Kuret: Modernizacija naSega pouka (diapozitivi, film, plošča, radio v šoli); 19.30: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina; 20: Gospodinjska ura: Snaženje raznih tal (Krekova gospodinjska šola); 20.30: Samospevi Marjana Rusa; 21: Koncert Radio orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 11. aprila. 12.15: PloSče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 18: Viktor Plrnat: Plankton, ribja hrana; 18.30: Plošče; 19: Pavel Kuna-verf O Krasu: 19.30; Ga. Orthaber: Angle-•čina; 20. Epizode iz Jezusovega Življenja, zbrane od V vete Guibert, poje ga. Cirila Skelj - Medvedova; 20.45: Koncert Radio* orkestra: 22: Časovna napoved in poročila, Hawaii-jazz; 23: Napoved programa za naSlednji dan.