številka 3 četrtek, 23. januarja 1997 160 tolarjev Se do 9. februarja V velenjskem Premogovniku je pričel 9. januarja teči 30-dnevni rok za vpis zadolžnic za premalo izplačane plače in za vpis certifikatov. (Stran 4) (foto: I. Pungartnik) Gorenje Bodo kupili EMO? Sklad republike za razvoj, ki je lastnik EMO Eterne, proizvajalke kuhinjske posode, je pred nedavnim razdrl pogodbo z zasebnikom o prodaji tega podjetja in ponovno objavil razpis prodaje. Nanj se je prijavilo Gorenje iz Velenja, ki želi na ta način svojo ponudbo še dopolniti. Za nakup se bodo odločili, če bo cena omenjenega podjetja zanje sprejemljiva. Že ob prijavi na razpsi pa so zagovotili, da bodo v primeru, če bodo pogajanja uspešna, zagotovili kontinuirano proizvodnjo posode in ohranili delovna mesta v EMO Eterni. Zadeva bo jasna konec januarja. (mz) V avli dežurne službe Zdravstvenega doma Velenje, na za to posebej urejenem prostoru, lahko tisti zavarovanci, ki si doslej še niso izbrali osebnega zdravnika, to storijo do konca meseca, vsak delovni dan ined 7. in 19. uro. V Zdravstvenem domu Velenje so se namreč odločili za »organizirano« akcijo, ker želijo, da bi v Dolino z zavarovalnice prišlo toliko denarja, kot jim ga pripada. Eden od kriterijev, ki se jih pri razporejanju sredstev drži zavarovalnica, je takoimeno-vana glavarina. V Zdravstvenem domu Velenje ugotavljajo, da so samo zato, ker vsi še nimamo izbranega osebnega zdravnika, v lanskem letu dobili od 15 do 20 mili- jonov tolarjev manj kot bi jih lahko. To pa nikjer, še najmanj pa v zdravstvu, ki mu vedno primanjkuje denarja, niso tako mala sredstva, da bi jih lahko pustili v nemar. O tem več v pogovoru z direktorjem Zdravstvenega doma Velenje dr. Jožetom Zupančičem na notranjih straneh. mkp Nasi trije angeli Amatersko gledališče Velenje pripravlja novo predstavo. Premierno bodo komedijo Sama in Della Spevvacka: Naši trije angeli uprizorili v petek, 31. januarja, ob 19. uri. To bo igra o etiki in morali. Režiser (foto: jp) ISSN 0350-5561 9 Kaj bo zraslo na zapuščini? Delitvena bilanca med petimi zgornjesavin-jskimi in zadrečkimi občinami z zapuščinsko razpravo o Javnem podjetju Komunala Mozirje vred, še ni sklenjena, pa je to podjetje praktično že bivše. Res še obstaja, res pa je tudi, da so v občini Gornji Grad lastno sorodno podjetje ustanovili že proti koncu lanskega leta, in res je, da bosta novo skupno komunalno podjetje kaj kmalu ustanovili še občini Mozirje in Nazarje. Nekaterim je kar malo žal, da tega skupnega podjetja ni več, drugi so takšno možnost že zdavnaj napovedovali - in ukrepali. Prvi v Gornjem Gradu, kjer so se oprli na dve dejstvi. Najprej je to dejstvo, da je na njihovi zemlji osrednje odlagališče smeti in odpadkov, s katerim hočejo upravljati in tudi bodo, druga stvar pa je, da v središču Zadrečke doline hočejo in potrebujejo lastno podjetje na drugačnih temeljih; če zaradi drugega ne, bodo graditi vzorčni sistem daljinskega ogrevanja, s katerim bodo sami upravljali in ga vzdrževati. Občini Luče in Ljubno Čakata na najugodnejšega ponudnika, Mozirje in Nazarje pa postavljeni pred dejstvo torej ustanavljata novo podjetje, ki bo pravni naslednik sedanjega, že kar na začetku pa naj bi ostalim ponudilo izvajanje prve in najbolj otipljive skupne naloge, to je odvoz smeti. (Pre)dolgo so se vlekle peripetije glede JP Komunala, ob tem se ponuja le vprašanje, če bo takšno spoznanje pripomoglo k ugodnejši zapuščinski razpravi med petimi dediči. JP mm Je dež v začetku tedna že načel zimo? Ljubitelji smučanja bodo dejali ne, vsega naveličani uporabniki cest, pločnikov in še česa, pa bodo v skromnem upanju skomignili z rameni, vsi pa bomo potrpežljivo čakali. (foto: vos) V Logarski dolini je bilo v soboto in nedeljo 3. državno prvenstvo pasjih vpreg. Privlačno tekmovanje so dopolnili mnogi obiskovalci, ki so zimske radosti uživali tudi drugače, skupaj s čudovitim vremenom pa je bila to lepa podoba prebujene Logarske doline. Aljaski in sibirski huskyji in aljaški mala-mudi naravnost navdušujejo s strastno nestrpnostjo preden se z vodnikom podajo na kilometre dolgo progo. Renato Jenček, ki že tretje leto sodeluje z velenjski ljubiteljskimi kulturnimi ustvarjalci, upa, da bo s to predstavo na deskah velenjskega doma kulture slavila beseda in ustvarila, skupaj z igralci, novi praznik gledališča v Velenju. (Stran 7) (tp) E^tlttli Konec tedna bo vreme pretežno oblačno in suho. 9770350556014 2 MS ČAS DOGODKI 23. januarja 1997 Norice Območna organizacija RK Velenje ...Iz Šoštanja 417 novih telefonskih priključkov Najbolj obsežna naložba v občini Šoštanj v preteklem letu je bila izgradnja telefonskega omrežja za mesto Šoštanj ter naselja Metleče, Skorno in Florjan vse do Lepe Njive. Priključitev nove digitalne centrale na optični kabel, maja lani, je omogočila rešitev dolgoletnih težav s telefoni v občini Šoštanj. Čeprav so si močno prizadevali, da bi do konca minulega leta uspeli na novo telefonsko centralo priključiti vse naročnike, stare in nove, jim je dobre načrte preprečila »višja sila«. Zaradi mraza in snega to ni bilo mogoče, zato se v teh dneh trudijo, da bi s telefonsko centralo povezali še tiste zadnje telefonske naročnike. S tem bodo v Šoštanju zaokrožili naložbo, katere začetki segajo še v čas »skupne« občine Velenje. Avtomobili blokirali pluženje Ko je sneg prekril Šoštanj, so si komunalci, podobno kot drugod, prizadevali, da bi ga temeljito očistitili. Za mestne ulice (lokalne ceste) skrbi Podjetje za urejanje prostora Velenje, za druge pa Cestno podjetje Celje. Čeprav so v Šoštanju organizirali dve »nočni« akciji, v njih niso s pluženjem uspeli tako, kot so si zamislili. Vzrok tiči v »neposlušnih« lastnikih avtomobilov, ki so jih kljub napovedani akciji puščali tam, kjer jih običajno, s tem pa onemogočili komunalcem, da bi nalogo opravili tako, kot so si zamislili. Zato so, po besedah Vikija Dreva, v Šoštanju akcijo čiščenja mestnih ulic obnovili v nedeljo, 19. januarja, ponoči. Nobenih težav s čiščenjem snega pa niso imeli v primestnih predelih Šoštanja. Obeta se bogato naložbeno leto Če bo šlo vse tako, kot si letos zamišljajo v Šoštanju, potem se občini obeta bogato naložbeno leto. V tem času pripravljajo potrebno dokumentacijo za gradnjo novega stanovanjskega bloka v takoimenovanem kareju ob Paki; ukvarjajo se z idejnim projektom za Šoštanjsko obvoznico; pripravljajo se na začetek gradnje vodovoda v Zgornjem Florjanu, Pristavi in Lajšah in kanalizacije Topolšica - Centralna čistilna naprava Šaleške doline. Milena Krstič ■ Planine Nova vodstva krajevnih skupnosti Gornji Grad - Kmalu po uveljavitvi nove lokalne samouprave so se v občini Gornji Grad odločili, da vse tri krajevne skupnosti obdržijo svoj status. Seveda v novih razmerah skrbijo za naloge, ki niso v izvirni pristojnosti občine, torej za manjše zadeve v ožjem okolju posameznih krajev, vasi in zaselkov. Njihova pomembna »pristojnost« je torej povezovanje vseh ljudi in krajev z občinsko upravo, kar mora zagotoviti hitrejši napredek občine in vseh skupaj. Za takšne naloge so nujna dobra vodstva krajevnih skupnosti in v ta namen so pred nedavnim na zborih krajanov, ki jih je sklical gornjegrajski župan Toni Rifelj, v krajevnih skupnostih Bočna, Nova Štifta in Gornji Grad izvolili nove tri in pet članske odbore. V Bočni so zaupanje krajanov dobili Alojz Zagožen, Jakob Purnat in Anton Krefl, v Novi Štifti Ksenija Petek, Ivan Rihter ml. in Janez Rihter, v občinskem središču pa so bili izvoljeni Janko Kolenc, Anica Purnat, Ivan Potočnik, Martin Natlačen in Franc Pustoslemšek. jP V Juteksu obrtno poslovna cona Žalec - Juteks Žalec, Občina Žalec, tamkajšnja mestna skupnost ter podjetje Izvir bodo danes predstavili programske zasnove preoblikovanja industrijskega kompleksa »Juteks« v Žalcu v podjetniško poslovno obrtno cono. Predstavitev bodo pripravili v veliki sejni sobi Juteksa. Kot je razbrati iz vabila, bo to pravi podjetniško poslovni center, namenjen tako podjetnikom, zdravnikom kot trgovcem in še marsičesu. bš Bogat in dobro izpeljan program To trditev smo slišali ob oceni opravljenega dela v preteklem letu na prvi letošnji seji odbora Območne organizacije Rdečega križa Velenje. Bila je pred tednom dni, na njej pa so si predstavniki zastavili še letošnje aktivnosti. Člani odbora so izrazili zadovoljtsvo, ker so skupaj z aktivisti na terenu zaznamovali jubilejno leto - lani je namreč minilo 130 let od organiziranja društev RK v Sloveniji - z uspešno izvedenimi načrtovanimi in nenačrtovanimi akcijami. V ospredju prizadevanj marljivih delavcev človekoljubne organizacije je bila pomoč sočloveku v stiski. Ta je bila izdatna znova na področju krvodajalstva, kjer je darovalo kri za potrebe bolnic Celje in Slovenj Gradec ter za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane več kot 5500 darovalcev (pred 2 letoma 5060 krvodajalcev). Zadovoljstvo porajajo še ugotovitve, da je med darovalci precej mladih in da se udeležujejo akcij ne le zaradi prostega dne, ampak resnično zaradi želje pomagati sočloveku pri ohranitvi življenja. Za njihovo neprecenljivo delo so se jim vsaj malo oddolžili s srečanjem. Uspehov ne manjka tudi pri spodbujanju občanov za pridobitev izkaznice za darovanje delov človeškega telesa. Zapišemo naj še sodelovanje v akciji Nikoli sam, kjer so z zbranim denarjem in s pomočjo glasbene skupine iz ZDA lahko razveselili s prehrambenim paketom in 3 kg praškom več kot 270 pomoči potrebnih občanov v občinah Velenje,Šoštanj in Šmartno ob Paki. Žal s tem kljub prizadevanjem niso pokrili vseh potreb na področju socialne dejavnosti. Vse več družin in posameznikov namreč trka na njihova vrata in prosi za pomoč. Ker je te od drugod vedno manj, njihovim potrebam ne morejo zadostiti. Prispevki velike do-brotnice lady Miloške Nott, verske skupnosti Bliže k tebi, županov občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter Ere Tržnica so jim bili pri tem več kot dobrodošli. Pomoč so delili socialno ogroženim domačim občanom, zaradi izrednega pomanjkanja izdelkov so to povsem odrekli beguncem. Približno 400 jih še vedno živi pod drugo streho v velenjski občini (od tega 200 v begunskem centru, ostali pri družinah svojcev). Kritike in negodovanja so bili pri velenjskem RK deležni lani zaradi tega, ker jim zaradi nepri-dobljenih skladiščnih prostorov niso mogli pomagati z rabljenimi oblačili ter posteljnino. Kot smo slišali iz ust sekretarke Območne organizacije RK Velenje Darinke Herman, bodo prostore na Prešernovi v Velenju pridobili in se takoj po podpisu dogovora lotili preureditve. Del prostora bodo namenili za že prej Več kot 5500 darovalcev krvi je lani pomagalo sočloveku pri ohranitvi življenja.Kot ugotavljajo organizatorji, pri tem ne sodelujejo zgolj zaradi prostega dne, ampak predvsem iz človekoljubja omenjeno skladišče. Ob pregledu zajetnega poročila o opravljenem delu v preteklem letu ne moremo še mimo dela z mladimi, zdravstvene, poizvedovalne dejavnosti, izobraževanja, akcij, kot je bila S športom proti drogi, kviz o odvisnosti... Delovni program delavcev in aktivistov RK v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v tem letu se bistveno od lanskega ne bo razlikoval. Le na nekaterih področjih bodo namenili več pozornosti posameznim aktivnostim. Jasno je, da bo v danih razmerah spet v ospredju želja pomagati sočloveku v stiski, kjer bodo ob že obstoječih programih poskušali več storiti pri razvoju solidarnosti in samopomoči. Kajti ti ljudje ne potrebujejo vedno materialne, ampak tudi druge vrste pomoči. Krvodajalstvo in darovanje delov človeškega telesa, logistika, aktivnosti, vezane na oskrbo beguncev iz BiH, zdravstveno-preventivna dejavnost, prosvetljevanje zdravega načina življenja, dejavnost podmladka in mladine RK, prva pomoč, širjenje znanj o RK, izobraževanje in usposabljanje, poizvedovalna dejavnost ter mladinsko okrevališče Debeli Rtič so le naslovi poglavij iz letošnjega delovnega programa. "Nas in naših aktivistov ne bo presenetilo nobeno izredno stanje, saj delamo z roko v roki in poskušali se bodo po svojih najboljših močeh odzvati povsod tam, kjer bo potrebno," je stavek, zapisan ob koncu predloga letošnjega delovnega programa, ki veliko pove. (tp) Letos prva seja mislinjskih svetnikov 0 dimnikarjih, nagradah in cenah V torek ob 18.00 uri se bodo letos prvič, sicer pa že na 26. seji, sešli mislinjski svetniki. Čeprav so lani sprejeli že vrsto občinsko pomembnih dokumentov, predvsem odlokov, bodo tudi tokrat razpravljali o nekaterih. Pod drobnogled pa bodo vzeli tudi lanskoletno delo in si zastavili cilje za letošnje. Tokrat bo pred svetniki dnevni red z osmimi točkami. Tako bodo v drugi obravnavi razpravljali o priznanjih občine Mislinja. Ker prvič ni bilo bistvenih pripomb, je pričakovati, da bodo odlok sprejeli. Tako bodo nagrade, ki jih bodo podeljevali zaslužnim že znane, datum občinskega praznika pa zaenkrat še ne. Svetniki bodo tokrat spregovorili tudi o predlogu Odloka o lokacijskem načrtu plinifikacije Mestne občine Slovenj Gradec in Mislinja. Ker zadeva ni več nova, je predlagan kar hitri postopek. Lokacijski načrt plinifikacije obeh občin je bil izdelan na osnovi strokovnih podlag, ki jih je izdelalo podjetje IBE Elektroprojekt Ljubljana. Javno je bil razgrnjen več kot en mesec, podana pa je bila le ena pripom- ba. Če bodo svetniki sprejeli odlok o dimnikarski službi, ki je po zakonu o varstvu okolja obvezna lokalna javna služba, bo kmalu izšel javni razpis za oddajo koncesije. Z izvajalcem del bo pogodbo podpisala občina.Spregovorili pa bodo tudi prispevku za investicijska vlaganja na področju vodooskrbe, kanalizacije, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov. Potrebe na področju vlaganja v vodooskrbo so namreč na področju občine Mislinja zelo velike, na ta način pa pridobivajo namenska sredstva. Po predlaganem novem odloku bi v Mislinji zbrali za investicijska vlaganja na področju vodovoda 3 milijone SIT, kanalizacije 1.2 milijona in ravnanja s komunalnimi odpadki 2.8 milijona SIT. Ob koncu seje bodo svetniki preleteli lansko delo, se pogovorili o letošnjem in spregovorili o povprečni gradbeni ceni stanovanj ( cena za lm2 je ob koncu minulega leta znašala skoraj 93 tisoč SIT) in stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. bš nrnim Oči so (spet) uprte proti Ljubljani Oči ljudi z našega širšega območja te dni proti Ljubljani niso uprte le zaradi vsega političnega dogajanja na najvišji ravni, tudi zaradi pričakovanj rešitev nekaterih težav s tega konca. Na skladu za razvoj preučujejo ponudbe za nakup celjskega Ema, medresorska komisija se je sestala na Agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo in se dogovorila o razpisu za zbiranje ponudb za sodelovanje pri oživitvi Zdravilišča Rimske Toplice. Ponudbe za nakup Ema so na Sladu že zbrali, enajst naj bi jih bilo, vendar jih za zdaj še ne komentirajo ali ocenjujejo, ker pravijo, da bodo s potencialnimi kupci opravili še dodatne pogovore, ker se ne bi radi še enkrat opekli. Tako še tudi ni nič kaj znanega o tem, kako resno je predvidevanje, da bi se Emo znašel v rokah Gorenja. Celjki župan sicer priznava, da se je s predstavniki Gorenja pogovarjal, ob tem pa izrazil željo, da če Gorenje Emo res prevzame, da jim ga ne spelje iz Celja v Store. Se bolj nedorečene so stvari v primeru Zdravilišča Rimske Toplice. Ta preživlja agonijo že vse od osamosvojitve, ko ga je zapustila JLA. Veliko poskusov je že bilo, da bi spet zaživelo, veliko tudi obljub, rezultata pa še nobenega. Tudi zadnje reševanje, ko so se v to vključila razna ministrstva in je bila ustanovljena medresorska komisija, dela ni opravila v predvidenem roku. Zapletlo se je menda pri ocenjevanju premoženja. Zdaj naj bi javni razpis le izšel in do marca naj bi se javili ponudniki, ki bi bili pripravljeni zagristi v to (kislo) jabolko. V Rimskih Toplicah seveda upajo, da bo razpis uspel in bo res konec propadanja tega zdravilišča. Oči ljudi (tudi iz našega konca) pa so v Ljubljano seveda uprte res tudi zaradi parlamentarnega dogajanja. Vsi še niso preživeli odločilnega prestopa enega od poslancev, enotna seveda tudi niso stališča o tem, ali pomeni ta prestop za Slovenijo rešitev ali le še nadaljevanje krize. Jasno pa je, da je posledica tega prestopa ideja o čudni vladi. Vladi, kakršne poznajo nekatere države, s katerimi se res ne bi radi primerjali. Naši ljudje si imenovanja vlade in začetka normalnega dela ne želijo le iz čistih političnih razlogov. Preprosto zato, da bi začele stvari pri nas normalno delovati. Marsikateri začrtan projekt je zastal, ker se nekateri preprosto ne upajo (ali pa ne morejo) odločati. "Lastniki" takih projektov seveda upajo, da že sprejeti dogovori držijo in da novi ljudje na volilnih mestih odločitev ne bodo spreminjali. V marsikaterem okolju računajo na državni denar, predvsem tam, kjer so sami že izpolnili pogoj, da bodo tak denar dobili. Med take pa gotovo sodi tudi izglasovani samoprispevek na Ljubnem. Drugod seveda upajo, da bodo "njihovi ljudje", izvoljeni ali imenovani, pomagali pri reševanju njihovih težav. Vsi torej čakajo, da se naše državno kolo končno zavrti. V smer seveda, ki bo njim najbolj po godu. Sicer lahko koga tudi zdrobi! (k) 23. januarja 1997 POGOVOR KilS ČAS 3 Pogovor z novim direktorjem Komunalnega podjetja Velenje Marijanom Jedovnickim, dipl. inž. kemije Najprej analiza, potem ukrepi! Prejšnji ponedeljek je na direktorski sedež Komunalnega podjetja Velenje sedel nov človek. Z odhodom dosedanjega direktorja Jožeta Melanška v pokoj je to mesto za dobo 4 let zasedel Marijan Jedovnicki, dipl.inž. kemije. Prihaja iz šoštanjske podružnice podjetja CEE Inženiring za energetiko in ekologijo, pred tem pa je bil od leta 1975 dalje zaposlen v šoštanjskih termoelektrarnah. Zadnja leta je delal na projektih ekološke sanacije Teša in drugih manjših projektih. Ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj. Kakšni so vaši prvi vtisi? Marijan Jedovnicki: "Komunalno podjetje je v lasti občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Odlok o preoblikovanju podjetja je sprejet in delujemo kot delniška družba z omejeno odgovornostjo. Statut novega podjetja je pripravljen, prvi sklic skupščine smo predvideli za konec januarja ali v prvih dneh februarja. Dejavnost podjetja po odloku o ustanovitvi je oskrba s toplotno energijo in plinom, oskrba s pitno vodo, odvod in čiščenje komunalnih odplak, odlaganje komunalnih in nenevarnih industrijskih odpadkov na odlagališču." Potrditi so vas morali župani vseh treh občin. Bi lahko rekli, čigav človek ste? Marijan Jedovnicki: "Sem človek občanov in skrbel bom, da bo komunalna oskrba tudi v prihodnje na tako visoki kakovostni ravni, kot je bila do sedaj. Zupani treh občin so lani oblikovali usmeritve za dejavnost in ravoj komunalnega podjetja. Te usmeritve sem vključil v svoj program, ki sem ga priložil ob prijavi in je osno- va za moje nadaljnje delo." Odstop štirih članov v upravnem odboru, nekateri pokazatelji medsebojnih odnosov, zlasti med vodstvenimi delavci, nenazadnje zahteva po reviziji poslovanja kažejo, da vas čaka dokaj trdo delo. Kakšno je trenutno stanje? Marijan Jedovnicki: "Natančnega pregleda še nimam. Prvi pogovori z vodji poslovnih enot so bili spodbudni, saj so vsi pokazali visoko stopnjo pripravljenosti za delo. Osebno menim, da so kot posamezniki sposobni ljudje in da bodo v večini sposobni opravljati naloge, za katere so zadolženi. Nazaj, razen kolikor je po zakonu nujno, se ne bomo vračali, ker ocenjujem, da to ne bi prineslo kakšnih posebnih koristi. Obrniti se moramo k delu v prihodnje. Glede gospodarjenja bo znano vse po zaključnem računu. Ideje za naprej imamo in jih bomo tudi uresničili. O načinu dela ter ciljih sem že dosegel načelno soglasje s sodelavci in občutek imam, da je vsem dovolj Marijan Jedovnicki:» Ukrepov se bomo lotili postopoma in na osnovi argumentov.« zatečenega stanja, kipa ga sam ne morem niti ne želim komentirati.Mogoče je bilo včasih navzven prikazano pretirano. Če bi bil položaj tako katastrofalen, ne bi mogli govoriti o visoki ravni komunalne oskrbe v slovenskem merilu, doseženem ob relativno nizkih cenah. Vsaj pri kratkoročnih ciljih tega ni zaznati." Dejavnosti Komunalnega podjetja so za porabnike zelo pomembne in zato toliko bolj na očeh. Kateri bodo vaši najpomembnejši ukrepi, če so potrebni, tudi v zadovoljstvo porabnikov? Marijan Jedovnicki: "Predvideli smo vrsto ukrepov; predvsem pa naj omenim analizo poslovanja za obdobje zadnjih petih let. Ta analiza bo pokazala porabo denarja, ki je bil na voljo, kako je potekala redna oskrba s komunalnimi dobrinami, investicijska vlaganja. Ocenjujem, da bomo morali na tehničnem področju oblikovati nekaj projektov, ki bodo pokazali, kakšno je stanje distribucijskih omrežij in kje bodo potrebna vlaganja v obnovo in posodabljanje. Kljub občutku, da niso v slabem stanju, mislim, da je analiza potrebna. Tretji ukrep posega na področje integralnega informacijskega sistema.Glede organizacije predvidevamo manjše spremembe.Za tako dejavnost in tako majhno podjetje sta, po mojem mnenju, primerna dva načina organiziranosti: za izvajanje redne dejavnosti distribucije in dela skupnih služb je primerna fiksna organiziranost, za razvojne in ostale specifične naloge pa tako imenovana projektna organiziranost. Reorganizacije v prvih mesecih tega leta ne predvidevamo, ampak načrtujemo manjše posege, kot so _ združevanje nekaterih funkcij in nalog ter podobno. Sicer pa počakajmo na opravljene analize, ki bodo pokazale na morebitne pomanjkljivosti za nazaj in smer potreb dela ter organizacije za naprej. Temu primerno se bomo organizirali. Nisem zagovornik generalnega rušenja in postavljanja zadev na novo, ampak po majhnih korakih na temelju argumentov.« Kam bodo usmerjeni vaši ukrepi najprej? Marijan Jedovnicki: »Na področje gospodarjenja, k strogemu preverjanju vseh vrst stroškov, usklajenemu načrtovanju ter porabi sredstev, k JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PRIHRANITE SI CAS IN DENAR!!! Prepustite skrb za plačevanje rednih obveznosti banki! Tekoči račun zagotavlja udobno in varno poslovanje brez gotovine, zato pogosti obiski v banki niso potrebni. Ena od mnogih možnosti, ki jih tekoči račun nudi imetnikom, je pooblastilo banki, da avtomatično plačuje ponavljajoče se obveznosti s tekočega računa. Banka bo poravnala vaše obveznosti tako, da bo za ustrezen znesek na dogovorjen dan v mesecu bremenila vaš tekoči račun. Ponujamo vam možnosti poravnavanja: - RTV naročnine - naročnine za časopise - elektrike - stanarine - komunalnih storitev - raznih obročnih varčevanj - zavarovalnine - oskrbnine v vrtcih - preživnine - PTT storitev - obveznosti po plačilnih karticah Postopek je enostaven. V banko prinesete katerikoli dokument, v katerem so osnovni podatki o izvajalcu in uporabniku, kot npr. zadnja položnica, račun ali potrdilo o plačilu, itd. 0 vseh opravljenih plačilih na podlagi pooblastila boste prejeli obvestila z rednimi izpiski, vi pa se boste izognili gneči pred bančnimi okenci in proviziji za plačilo položnic. doseganju čim večje izterjave pri dolžnikih in k poravnavi obveznosti pri upnikih.« Kateri so cilji nadaljnjega razvoja in opravljanja dejavnosti? Marijan Jedovnicki: »Razdelili smo jih na glavne in operativne. Glavni so seveda zagotavljanje komunalnih dobrin občanom Mestne občine Velenje, občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, racionalizacija poslovanja in stroškov, enotna finančna politika na ravni podjetja, še posebej pri izvajanju razvojnih nalog. Te naloge bomo najverjetneje izvajali z roko v roki s komunalno direkcijo občin, lastnic podjetja. Tretji cilj je transparentno poslovanje , temu sledi zagotavljanje kontinuitete in razvoja podjetja. To pomeni iz\'ajanje projektov obnove, posodobitev in izgradnja novih zmogljivosti, izvajanje organizacijskih, razvojnih projektov na kadrovskem in ostalih segmentih, seveda v skladu z dolgoročnimi načrti podjetja.« Je morda še prehitro vprašati o rezultatih revizije? Bi bilo bolje, če bi to vprašanje naslovili na predsednika upravnega odbora? Marijan Jedovnicki: »Mislim, da bi na to vprašanje odgovoril takrat, ko bom imel na voljo vse informacije.« (tp) Z direktorjem ZD Velenje dr. Jožetom Zupančičem o tem, zakaj je pomembno, da si izberemo osebnega zdravnika Kolikor »glav«, toliko denarja Na pogovor k dr. Jožetu Zupančiču, direktorju Zdravstvenega doma Velenje, smo se preprosto povabili. Na obisk nas je napeljal tudi v našem časopisu objavljen oglas ali pa poziv zavarovancem, da si skladno z navodili obveznega zdravstvenega zavarovanja, po katerem mora imeti vsak zavarovanec svojega izbranega zdravnika, tega tudi izberemo. Če smo voljni sprejeti katerega, ki je zaposlen v Zdravstvenem domu Velenje, lahko to do konca tega meseca opravimo v avli dežurne službe vsak delovni dan na za to posebej urejenem prostoru. Da so se v Zdravstvenem domu odločili za tak poziv, morajo imeti najbrž razlog, smo razmišljali. In ta ne more biti drugje kot v tem, da veliko zavarovancev svojega izbranega zdravnika še nima, zaradi česar zdravstvo v Dolini od zavarovalnice ne dobi toliko denarja, kot bi ga lahko. Razliko, ki jo zavarovalnica ne razdeli, ostaja njej in jo lahko nameni za druge programe, ki jih ima, lahko tudi za zdravstvene karice, denimo. Eno in drugo se je v pogovoru z direktorjem Zdravstvenega doma izkazalo za točno. * Kaj natanko vas je torej vodilo k temu pozivu? Dr. Jože Zupančič: »Sprememba zakonodaje je na področju zdravstva povzročila tudi spremenjen način financiranja. Nalogo »distributerja« sredstev, ki se zberejo iz zavarovanja, je prevzel Zavod za zdravstveno zavarovanje. Ta jih deli po posebnih kriterijih. Eden teh, zelo pomemben, je takoimenovana glavarina. Preprosto povedano: približno polovico sredstev na leto dobimo z glavarino oziroma na osnovi vpisanih pacientov na zdravnike, ki delajo v javnem zavodu (enako velja za za- Direktor Zdravstvenega doma Velenje dr. Jože Zupnančič: »Če do konca meseca za vpis ne bo zadostnega zanimanja, bomo akcijo ponovili. Izpad je prevelik, da bi lahko zadeve prepustili naključju.« sebnike), drugo polovico pa s storitvami . Pred družbenimi spremembami smo imeli samoupravne interesne skupnosti, preko katerih smo se dogovarjali za višino potrebnih sredstev v regiji oziroma v Dolini. Glede na to, da je bila takrat in je tudi še danes Velenje dokaj bogata občina s precejšnjim posluhom za razvoj zdravstva, je tukaj ostajalo precej denarja. Zdaj, ko se s spremenjenim načinom ves denar najprej zbere na zavarovalnici in se od tam deli po kriterijih, ki sem jih že omenil, prihaja v Dolino bistveno manj denarja. Na določanje kriterijev za vrednotenje programov in na to vezanih finančnih aranžmajev z zavarovalnico nimamo vpliva, lahko pa vplivamo tako, da izpolnimo kriterije. Eden od teh je glavarina, predpogoj za to, da dobimo denar iz tega naslova pa, da si zavarovanci, ki še nimajo izbranega zdravnika, tega izberejo.« * Se je poziv že prijel? Ali zavarovanci prihajajo, vpisujejo svoje izbrane zdravnike? Dr. Jože Zupančič: »Se. Ljudje so se začeli vpisovati in upam, da bomo dosegli v tem času dober vpis. Preprosto bi radi na ta način dosegli samo boljšo materialno podlago za delovanje zdravstvenega doma (enako velja za zasebnike). * Gre skratka za to, da bi radi, da se ljudje vpišejo, ne glede na to, ali pri zasebnikih ali v javnem zavodu, v vašem primeru Zdravstvenem domu Velenje? Dr. Jože Zupančič: »Tako je. Se enkrat naj ponovim, da je to predpogoj, da pride skozi ta kriterij denar v Dolino. Ocenjujem, da smo zaradi neizpolnjevanja teh kriterijev samo v lanskem letu izgubili med 15 in 20 milijoni tolarjev.« * Kakšne pa so ocene, koliko zavarovancev s tega območja, ki ga s svojo dejavnostjo pokrivate, še nima izbranega osebnega zdravnika? Dr. Jože Zupančič: »Po naših ocenah okoli 20 odstotkov, po ocenah zavarovalnice samo 9 odstotkov. Pri teh podatkih se z zavarovalnico velikokrat razhajamo, ker je po naših podatkih gravitacijsko območje, ki ga pokriva Zdravstveni dom Velenje oziroma tudi zasebniki, bistvno večji, kot ga priznava zavarovalnica.« * Rekli ste - akcija do konca meseca, kaj pa potem ? Dr. Jože Zupančič: »Če ne bo uspela, tako kot bi radi, jo bomo ponovili. Bili smo v dilemi, ali jo sploh organizirati v času, ko so vremenske razmere precej neugodne, vendar je izpad prevelik, da bi lahko čakali. Zato smo se odločili, da začnemo z njo že zdaj. Rad pa bi poudaril še nekaj: od nevpisanih pacientov je veliko takih, ki koristijo usluge zdravstvenega doma v dežurni ambulanti. Seveda so te usluge, ki smo jih nudili, čisti strošek zdravstvenega doma, ki je finančno nepokrit. Takšnih uslug zavarovalnici nismo mogli zaračunati.« Milena Krstič - Planine 4 NAŠ ČAS AKTUALNO 23. januarja 1997 Podpisovanje zadolžnic in vlaganje certifikatov v Premogovnik Velenje Le še do 9. februarja Premogovnik Velenje je 9. januarja javno objavil program lastninskega preoblikovanja. S tem dnem je začel teči tridesetdnevni rok za vpis zadolžnic za premalo izplačane plače in za vpis certifikatov. Za vpis certifikatov so se v glavnem odločili delavci in nekdaj zaposleni, ki so imeli certifikate v podjetju v hrambi, nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki certifikatov še niso vložili nikamor in so se sedaj odločili za Premogovnik. Po besedah Janka Luknerja, direktorja za kadrovsko-splošno področje, se je od okoli 4500 upravičencev, ki so dobili zadolžnice za premalo izplačane plače v letih 1991 in 1992, za lastninjenje premogovnika odločilo 90%, to je večinoma sedaj zaposlenih v podjetju, medtem ko jih je izmed bivših zaposlenih in upokojencev od 9. januarja do sedaj podpisalo zadolžnice 20%. V Premogovniku pričakujejo, da se bo do 9. februarja, ko poteče rok za podpisovanje zadolžnic in vlaganje certifikatov in bodo potrdila zapadla, za to odločila večina upravičencev. Nekaj delavcev, predvsem nekdaj zaposlenih, se je odločilo, da bodo poskušali premalo izplačane plače izterjati po sodni poti. Vse tožbe, ki prihajajo v podjetje, se nanašajo na leti 1992 in 1993. Janko Lukner pojasnjuje: "V letu 1993 panožna in podjet- niška kolektivna pogodba nista bili v veljavi, ker ju je vlada preklicala. Veljala pa so izhodišča za izplačilo osebnih dohodkov po splošni kolektivni pogodbi. Ta izplačila so bila presežena v povprečju za 10 %, torej ni nobene osnove, da bi bili ti zneski iztožljivi. Drugače je bilo v letu 1992. Veljala je panožna kolektivna pogodba, ki je uveljavljala višje izhodiščne osebne dohodke in na ta izhodišča so izračunani tudi zneski, ki so navedeni na zadolžnicah. Za leto 1992 je bil sklenjen dogovor med vlado in sindikati, da se osebni dohodki ne izplačujejo stoodstotno, ampak le do višine 80%. To višino smo v Premogovniku dosegali." Zato v Premogovniku menijo, da v letu 1993 ni bilo zaostankov pri plačah, v letu 1992 pa so sicer bili, vendar so bili dogovorjeni med vlado in sindikatom in jih je v skladu z zakonom možno uporabiti v postopku lastninjenja podjetja. Diana Janežič Upravna enota Mozirje Nič več uradniki s črnimi narokavniki »Z vso gotovostjo lahko trdim, da je mozirska upravna enota zaživela v pravi meri, da seje »prijela« kot nova institucija v državni upravi. Seveda je po dveh letih delovanja tudi že čas za kaj takega. Začetnih težav glede razmejitve pristojnosti med občinami in upravno enoto ni več, stvari so se v veliki meri uredile že leta 1995, pa tudi na ravni države je bilo v lanskem letu več tehtnih aktivnosti za natančno razmejitev teh pristojnosti, ki so bile v začetku res nejasne in občani pogosto niso vedeli kaj in kje naj urejajo,« pravi na začetku tretjega leta delovanja načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek. Brez velikega dvoma je mozirska enota v lanskem letu dobro in korektno poslovala, kar potrjujejo odmevi in mnenja občanov, ki jih na enoti redno spremljajo. Res je tudi, da se je v lanskem letu bistveno povečal obseg dela, zlasti na oddelku za kmetijstvo, ekonomske odnose in družbene dejavnosti. Razloga Darko Repenšek: »Državna uprava mora biti ljudem prijazna« za to sta dovolj preprosta. Gre namreč za novo zakonodajo, ki je v začetku lanskega leta pričela veljati za področje vojnih veteranov, žrtev vojnega nasilja in vojnih invalidov, v drugi polovici leta pa je bil uveljavljen še nov in zelo oster zakon o kmetijstvu. Ob tem ne gre zanemariti velikih aktivnosti upravne enote pri zbiranju podpisov ljudske iniciative, pa tudi vse naloge ob volitvah in referendumu so bile na plečih upravne enote. V minulem letu so se na upravni enoti zelo trudili pri posodabljanju in izboljševanju delovnih pogojev za zaposlene in zlasti za stranke, kar posebej velja za oddelek za upravne notranje zadeve, kjer se oglaša največ občanov. V letošnjem letu bodo uredili glavno sprejemno pisarno, v kateri bodo občani dobili vse potrebne strokovne informacije in napotke za sprožitev in vodenje postopka. »Zelo sem zadovoljen s kolektivom, saj se vsak posameznik in vsi skupaj trudimo za pozitivno podobo upravne enote. In še se bomo trudili, ker smo prepričani, da mora biti državna uprava prijazna ljudem, da ne bomo nikoli zgolj togi uradniki, ki bi jim manjkali le še črni narokavniki. Tudi zamisel o organizaciji upravne enote se je pokazala kot izjemno ugodna. Posamezne resorje smo namreč združevali v oddelke, ki zelo dobro delujejo in se smiselno dopolnjujejo,« še ugotavlja načelnik Darko Repenšek. jP Poslovne novice Vse prevoznike obveščamo, da bo seminar v zvezi s pridobitvijo licence za prevoze v cestnem prometu v Velenju 7. in 8. marca, izpit pa 17. marca. GZS in Območna zbornica za Gorenjsko, Kranj, organizirata nastop slovenskega dela gospodarstva na 29. strokovnem mednarodnem sejmu gastronomije, turizma in gostinske opreme GAST 97, ki bo od 2. do 5. marca v Celovcu. Podjetja lahko svoj interes za nastop na sejmu sporočijo na naslov: GZS - OZ za Gorenjsko, Kranj, ga. Edita Granatir, tel.: 064/222-584. V okviru gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Belgijo, bo Sloveniji od 30. do 31. januarja prvič obiskala gospodarska delegacija iz Valonske regije. Gospodarska zbornica Slovenije v sodelo- Klepet z mislinjskim županom Mirkom Grešovnikom "Prihodnost občine je v razvoju turizma" vanju s Kanadsko pisarno za pospeševanje trgovinskega sodelovanja organizira od 4. do 6. februarja obisk kanadskih trgovinskih podjetij, ki želijo uvažati slovenske izdelke. Vabimo vsa podjetja, ki jih zanima srečanje s kanadskimi predstavniki, da to sporočijo po telefonu 061/1250-122, int. 319, g. Marko Jare. Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki je nosilec priprav za izdelavo podlag za novo zakonsko ureditev delovnih razmerij, je na pobudo zainteresirane strokovne javnosti pripravil publikacijo NOV ZAKONSKI MODEL DELOVNIH RAZMERIJ TER NOVEJŠA SODNA PRAKSA, ki jo lahko naročite na naslovu: Bonex Založba d.o.o. Ljubljana, Topniška 35 b, faks: 061/137-44-15. Vse podrobnejše informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, 3320 Velenje. Telefon: 063/856-920, telefaks: 063/855-645. Občina Mislinja leži na 600 metrov nadmorske višine in sploh ni majhna, saj se razprostira na 112 km2 površine; največ je gozdov, potem kmetijskih in nazadnje ostalih površin. V njej v 1270 gospodinjstvih živi 4520 ljudi, čeprav je v zadnjih dveh letih v tod čutiti razvoj, perspektive niso samo svetle. A v krajih, kjer menda rastejo jabolka, ki so manj dobra kot v malo nižje ležečih repa, so optimisti. O vsem tem smo se pogovarjali z županom Mirkom Grešovnikom. Nč: Letošnje leto bo vaše tretje, odkar ste samostojna občina. Lani ste postorili marsikaj od tistega, kar ste zapisali v občinske načrte, čisto vsega pa žal ne. Kaj bi izpostavili? Grešovnik: "V lanskem letu smo program realizirali 80 odstotno, 20pa nam jih je ostalo za letos. Ne toliko po naši krivdi kot po krivdi drugih, zlasti iz\>ajalcev, ki niso bili v stanju vseh del pravočasno končati predvsem zaradi slabih vremenskih razmer. Zaključili smo prvo fazo vodovoda v Doliču, asfaltirali smo 1,2 km ceste proti Završam, Dovžanom smo naredili lepo novo igrišče, pa še nekaj manjših reči smo opravili. Dve investiciji prenašamo v letošnje leto. To je obnova in dograditev šole na Paškem Kozjaku in vodovoda v Doliču. Obe se prioritetno nadaljujeta." Nč: Na Graški Gori in na Paškem Kozjaku mejite s kar tremi občinami, ne sicer istimi, vendar na obeh gorah potekajo skupna dela. Kako poteka sodelovanje z njimi? Grešovnik: "Če najprej izpostavim Paški Kozjak, kjer je tromeja med velenjsko vojniško in našo občino. V tamkajšnjo šolo hodijo otroci iz vseh treh občin. Z občinama zelo dobro sodelujemo in ni nobenih ovir pri izvajanju te investicije. Vsi smo si enotni, da je treba tem otrokom nuditi vsaj prostorske in druge pogoje takšne, kot jih imajo otroci v dolini. Na Graški Gori pa je tromeja med našo, slovenj graško in velenjsko občino. Tudi tam sodelujemo z izgradnjo vodovoda. Prva dela je opravila že bivša občina Slovenj Gradec, ker pa vir vode leži v naši občini, investicijo vodimo mi. Računamo, da bomo v letošnjem letu že naredili skupni del vodovoda, najkasneje drugo leto pa tudi vse tri veje - za vsako občino posebej. Investicija je ocenjena na 62 milijonov tolarjev, vodo pa bo dobilo 37 gospodinjstev; skoraj 40% z naše občine, v ostalih dveh občinah pa je odstotek približno enak." Nč: Ločitveni postopki so vedno boleči in včasih tudi dolgotrajni. Vi z bivšo občino še niste končali vseh tovrstnih. Kako daleč ste in kje se vam zdi, da bi bilo potrebno najprej pohiteti? Grešovnik: "Prvotno sem bil "Vedno se zavedamo, da smo tu zaradi ljudi!" optimist in zato prepričan, da bodo te zadeve tekle hitreje. Vendar se je zataknilo že pri bilanci stanja. Evidenca o občinskem premoženju je bila pomanjkljiva in sedaj po dveh letih smo se prebili do bilance na dan 31. 12. 1990, to se pravi, da je popisano in ocenjeno vse premoženje, ki naj bi ga delili. Sedaj je ta v obravnavi v obeh občinskih svetih. Ko bo sprejeta, bo osnova za delitev, hkrati pa se skupna komisija že dogovarja o merilih. Ko bodo tudi ta v obeh svetih verificirana, je pot do končnega cilja kratka. Menim, da tega v letošnjem prvem poll-teju ne bomo uspeli storiti, do konca leta pa že. Nč: Po dveh letih vas že lahko vprašam, ali je občina Mislinja s tem, da je postala samostojna občina, kaj pridobila ? Se razvija hitreje kot bi se, če bi morda ostala v prejšnji? Grešovnik: "Po dveh letih bi lahko dejal, da je uvedba lokalne samouprave tudi za zgornji del Mislinjske doline prinesla nek napredek in da smo zlasti na komunalnem področju postorili več kot bi sicer." Nč: Kako bi lahko označili svojo občino. V katero smer se bolj razvija in kje vidite največje perspektive v razvoju? Grešovnik: "To je vprašanje, s katerim se najbolj ukvarjamo. V naši občini je samo 181 delovnih mest v podjetjih in še med temi je na prvem mestu Osnovna šola Mislinja s 60 delavci. Potem vidite, da je delovnih mest pri nas sitno malo. Naši ljudje hodijo na delo v Velenje, Slovenj Gradec, pa tudi v Ravne. Imamo 117 registriranih samostojnih podjetnikov. Nekateri med temi imajo zaposlenih kar nekaj delavcev, mnogo pa je takšnih, ki nimajo dohodka niti za svoje preživetje. Razvoj načrtujemo na družinskih podjetjih, na razvoju malega gospodarstva. In na razvoju kmetijstva ter gozdarstva. V naslednjih letih pa računamo, da bo turizem tisti, ki bo ljudem prinašal več denarja, kot do sedaj." Nč: Prav zanimiv je podatek, da med vsemi koroškimi občinami prav v občini Mislinja beležite največ nočitev. Verjetno je teh največ prav v zimskem času. Grešovnik: "Res je, čeprav tudi poleti ljudje radi zahajajo na Pohorje. Turistični center Kope, ki sodi v našo občino, ima preko 500 postelj in te so v zimskem času veliko bolj zasedene kot poleti. Menimo, da se bo to razmerje počasi izenačevalo." Nč: Kako pa je v občini z družbenimi stanovanji? Blokovne gradnje pri vas ni veliko. Vseeno verjetno k vam potrka tudi kakšna mlada družina, ki si želi dobiti občinsko stanovanje. Kako kaže na tem področju? Grešovnik: "Veliko mladih družin se obrača na nas in imajo vložene tudi prošnje za stanovanja. Naša občina ima zelo malo družbenih stanovanj. Mislim, da jih je trenutno samo 13. Naši občani pa nimajo nobenih možnosti, da bi pridobili stanovanja v kraju, kjer delajo, saj podjetja nimajo več v lasti stanovanj, ampak jih imajo občine, ki dodeljuje stanovanja samo svojim občanom. V takšni situaciji je nuja, da tudi mi začnemo skrbeti, da bi se stanovanjski fond vsaj počasi večal in da bi lahko pridobili vsaj eno do dve stanovanji letno. Načrtujemo, da bi letos, najkasneje drugo leto, zgradili vsaj 8 stanovanj in 3 poslovne prostore. Našega denarja zato je premalo, zato računamo na kredit Republiškega stanovansjkega sklada ter občane, ki bodo sodelovali pri odkupu poslovnih prostorov ali posameznega stanovanja." Nč: Decembra ste imeli 25. sejo sveta. Zdi se mi, da vaše seje potekajo mirno, da ste zelo konstruktivni. Kako lahko vi ocenite delo sveta? Koliko se v vaše delo meša politika in različni interesi? Grešovnik: "Vzačetku, ko smo postavljali občino na noge, so bili strankarski interesi zelo izraziti. Ko pa smo pričeli razpravljati o ekonomskih in drugih vprašanjih, so se postavili v ospredje interesi posameznih območij. Sedaj ocenjujem, da svet dokaj normalno deluje, da uspešno opravlja naloge na področju zakonodaje. Samo v letu 96 smo sprejeli 15 odlokov, ki bistveno posegajo v pravice in obveznosti naših občanov. Računamo, da bomo tako uspešno delali tudi naprej, povsem brez nesoglasij pa najbrž v nobenem občinskem svetu ne gre." Nč: Za konec še tole: s kakšnimi težavami se k vam obračajo vaši občani, s kakšnimi željami in prošnjami prihajajo sem v vaš urad? Grešovnik: " Največ obiskov imamo zaradi denarnih sredstav. Zlasti s področja komunale in cest je teh vlog, želja in potreb pri nas zelo veliko. Poleg tega prihajajo zaradi raznih premoženjsko pravnih zadev; tudi zaradi sporov in nepravilnosti, ki jih opažajo v svojem sosedstvu, pridejo v moj urad in potožijo ali kaj predlagajo. Zdi se mi, da je tako prav. Mi smo tu zato, da skušamo ljudem pomagati. Vedno se zavedamo, da smo tu zaradi ljudi, ne ljudje zaradi nas." Bojana Spegel, foto: vos 23. januarja 1997 AKTUALNO NAŠ ČAS 5 Zgornja Savinjska dolina Vrnjeni 3304 hektarji gozdov V (pre)obilici dela na vseh upravnih enotah zavzemajo velik delež zlasti dena-cionalizacijski postopki. To posebej velja tudi za Upravno enoto Mozirje, ki pa je pri reševanju teh pogosto zapletenih in dolgotrajnih postopkov zelo uspešna. Zanimiv je podatek, da so na podlagi doslej v celoti rešenih zahtevkov vrnili 3598 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega 3304 hektarjev gozdov. Nekaj statističnih podatkov ob tem zahtevnem delu gotovo ne bo odveč. Na začetku so skupno prejeli 222 vlog za vrnitev premoženja. Od tega so 14 zahtevkov združili, 9 jih ni sodilo v postopek po zakonu o denacionalizaciji, kar 31 so jih prepustili ministrstvu za kulturo, 6 sodišču, ostalo jim je torej 162 vlog. V celoti so jih doslej rešili 83, v nadalnjih 52 zadevah so bile izdane delne odločbe, s katerimi se je vrnilo premoženje v naravi, v istih 52 zadevah pa so ostale nerešene odškodni ne za premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi. Ostalih nerešenih zahtevkov je torej še 27, v osmih primerih gre izključno za odškodnine, 12 se jih nanaša na agrarne skupnosti, 1 pa jih imajo v fazi ugotovitvenega postopka. Zavor za hitrejše reševanje je veliko, pri njih pa nosi velik delež država. Zaradi ugotovitve, da državni organi nimajo pregleda nad izvajanjem zakona o denacionalizaciji, je bilo ministrstvo za pravosodje zadolženo, da zagotovi tak pregled na temelju enotnega računalniškega programa za vso Slovenijo. Tako so morali podatke vnašati kar trikrat, razlog pa je bil glede na cilje analize tolikokrat spremenjen program. Poleg tega država izvajanje zakona mesečno spremlja še po eni različici, ki velja že od vsega začetka veljavnosti zakona. Zaradi tega se ne kaže čuditi podatku, da sta delavki, ki sicer skrbita za področje denacionalizacije, samo za vnašanje podatkov v računalnike, porabili celo četrtino razpoložljivih delovnih ur v preteklem letu. Za nameček je Državni zbor konec leta 1995 sprejel zakon o začasnem delnem zadržanju vračanja premoženja, posledica tega pa je bila kopica aktivnosti državnega tožilstva, javnega pravobranilstva in ministrstva za notranje zadeve. Slednjemu je morala upravna enota poslati v pregled vse izdane ugotovitvene odločbe o državljanstvu upravičencev po 63. členu zakona o denacionalizaciji, ki niso bili vpisani v evidenco o državljanstvu. V mozirski upravni enoti je bilo 5 takšnih primerov, pri nobeni niso ugotovili nepravilnosti v postopku. Državni tožilec je za štiri primere predlagal ali obnovo postopka ali izrek odločbe za nično. To so bili primeri, ko je bilo upravičencema vrnjeno več kot 200 hektarjev ali sta bili izdani odločbi o državljanstvu po 63. členu zakona o denacionalizaciji. Za vse te primere je upravna enota izdelala obširne obrazložitve o vodenju postopka, pridobljenih listinah in razlogih za sprejete odločitve, po sprejemu teh obrazložitev pa je državni tožilec vse zahteve umaknil. Istočasno se je v postopke začelo aktivno vključevati javno pravobranilstvo, ki je tudi za več primerov zahtevalo predložitev listin in obrazložitve za sprejete odločitve, na koncu pa pravobranilstvo zoper izdane odločbe ni vložilo nobenega pravnega sredstva. V letu 1996 je upravna enota prejela le eno pritožbo zoper izdano odločbo, sprožen je bil en sam uprani spor, v ponovni postopek so dobili dve zadevi, iz preteklih let pa je na vrhovnem sodišču ostala nerešena še ena vloga. Osnovna začetna usmeritev je bila, da po vrstnem redu vloženih zahtevkov najprej rešujejo zahtevke za vračilo v naravi. Na podlagi tega v lanskem letu ugotovitvenega postopka niso začeli v dveh primerih (moratorij), v šestih primerih ugotovitveni postopek traja že dalj časa in delna odločba še ni bila izdana, prav tako v šestih primerih pa so delno odločbo že izdali, vendar ostaja še del nerešenega zahtevka za vrnitev v naravi. Postopke vračanja premoženja v obliki odškodnine bodo začeli v letošnjem letu. Denacionalizacija je seveda sprožila vrsto postopkov na premoženjsko-pravnem po- dročju, ko stranke zahtevajo obnove postopkov, izrek odločb za nične podobno, kar vse zavira hitrejše reševanje vlog, ni pa to edina zavora. To so primeri, ko je bilo premoženje podržavljeno na način, ki ga zakon o denacionalizaciji ne predvideva, velikokrat pa si občani preprosto razlagajo, da morajo vso nepremično premoženje dobiti nazaj, ne glede na način, kako so ga izgubili. Vsi ti primeri so po pravilu zelo zahtevni, saj vključujejo celo poznavanje zakonodaje stare Jugoslavije, pa dolgotrajno iskanje listin doma in v tujini, pa še marsikaj bi lahko navedli. Vsekakor velja ugotovitev, da so postopki denacionalizacije in ostali upravni postopki v zvezi z njo, zelo zahtevni, nerešeni pa so ostali zlasti zahtevki, ko stranke z nobenim dokaznim predlogom niso zadovoljne in vedno znova poskušajo dokazovati nekaj, kar s samim postopkom nima nobene povezave. Posledica tega seveda je, da ostajajo nerešeni osnovni zahtevki, prav takšne stranke pa so, seveda po lastnem prepričanju, vedno znova nezadovoljne. JP 14. gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 8 pre(lprljav v6Č kot lani Za letošnje gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline se je, v zadovoljstvo članov programskega sveta gibanja, v predprijavnem roku odločilo več mladih kot lani. Srednje šole (vse s Šolskega centra Velenje) so prijavile 31 raziskovalnih nalog, pri izdelavi katerih naj bi sodelovalo 54 dijakov, pri delu pa naj bi jim pomagalo 26 mentorjev (od tega 16 iz vrst učiteljev in 10 zunanjih sodelavcev). Osnovnošolci pa so prijavili 17 nalog z imeni 44 učencev in 20 mentoijev (14 učiteljev in 6 zunanjih strokovnjakov). Spodbudno pri tem je, da sodelujejo v letošnjem gibanju vse velenjske osnovne šole in kar nekaj jih je, ki se bodo v tej zahtevni nalogi preiskusili prvič. Pregled izbranih tem osnovnošolskih nalog kaže, da tudi tokrat prevladujejo s področja družboslovno-human-ističnih ter naravoslovnih ved, srednješolci pa so svojo raziskovalno žilico porazdelili enakomerno na družboslovne, tehnične in naravoslovne vede. Med tistimi ustanovami, od koder prihajajo zunanji mentorji, je Irena Pilih, koordina-torica gibanja, še posebej izpostavila 8 sodelavcev z ERICa Velenje, po eden pa prihajajo še iz Kulturnega centra Velenje, iz Zdravstvenega zavoda Velenje, Premogovnika Velenje ter Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane. Koliko nalog od predprijavljenih pa bodo učenci res izdelali, bo znano po oddaji glavne prijavnice 7. februarja. Pilihova je še povedala,da bodo tudi letos poskrbeli za dodatno izobraževanje sodelujočih v obliki seminarjev. Pripravili jih bodo za srednješolske mlade raziskovalce in za mentorje. Kar nekaj je namreč takih, ki se bodo na področju raziskovalne dejavnosti preizkusili prvič. Tem bodo namenili seminar o metodoloških pristopih v raziskovalnem delu. "Čeprav opažamo povečano zanimanje za gibanje med osnovno- in srednješolci, je ob tem treba naglasiti, da to še ne prodre dovolj globoko. Zato nas vedno razveseli odločitev posameznih učiteljev o nuden-ju njihove mentorske pomoči. Že dolgo je znano, da je prav od pripravljenosti slednjega v precejšnji meri odvisno, ali bo raziskovalno delo v nekem okolju zaživelo ali ne. Mentorsko delo je zahtevno, obremenjujoče, žal, v določenih sredinah še vedno premalo cenjeno.Zalostno je tudi, da tovrstno delo nima prave podpore na republiških ministrstvih za znanost in tehnologijo ter šolstvo in šport. Deklarativno seveda to dejavnost podpirata, njune konkretne opredelitve pa ni." Še sreča, je ugotavljala Pilihova, daje razumevanje za raziskovalno delo mladih precej drugačno v naših treh občinah, sploh v Mestni občini Velenje. Dokaj dobro urejeno financiranje je predpogoj za nemoteno delo. Če je spodbudna pripravljenost mladih in mentorjev za sodelovanje v raziskovalnem delu, tega ni mogoče trditi za sodelovanje z gospodarskimi združbami in zavodi v Šaleški dolini. Predvsem s tistimi, ki v gibanju ne sodelujejo vsako leto. S prošnjo, da bi ponudili raziskovalne teme in mentorsko pomoč, so hoteli sodelovanje znova spodbuditi, vendar je bil odziv slab. Pilihova pravi, da prizadevanj zaradi tega ne bodo opustili, ker ocenjujejo, daje srednješolca v času njegovega šolanja potrebno seznaniti s problemi delovnega okolja. Podjetja pa bi lahko na ta način spremljale določenega strokovnjaka. Vsem, ki se bodo letos podali na zahtevno raziskovalno pot, želimo veliko volje, vztrajnosti in uspeha! (tp) POTROŠNIŠKI KOTIČEK (1) Uvoz avtomobila z oprostitvijo carine Piše: Urša Smid Potrošniki nas večkrat sprašujejo, kako je z uvozom avtomobila z oprostitvijo plačila carine, zato smo se o tem pozanimali na Carinski upravi Republike Slovenije. Avtomobil z oprostitvijo plačila carine lahko uvozijo osebe, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paralizira-. nosti spodnjih okončin ali medenice nastala najmanj 80-odstotna okvara; osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obe očesi in osebe z zmerno, težjo in težko telesno in duševno prizadetostjo, ki potrebujejo pomoč in postrežbo druge osebe. Oprostitev plačila carine lahko uveljavi upravičenec, ki uvaža osebni avtomobil izključno za osebni prevoz. Upravičenec mora predložiti dokazila in potrdila, da je sposoben voziti osebni avtomobil, kar dokaže z ustreznim vozniškim dovoljenjem na svoje ime oziroma, da mu je potrebna nega in pomoč druge osebe, ki ima vozniško dovoljenje in bo avtomobil vozila izključno zaradi prevoza invalida. To dokaže z odločbo in dokumenti. Invalid mora pri notarju pooblastiti osebo, da vozi njegov avtomobil izključno zara- di prevoza invalida in le v njegovi prisotnosti. Izjema so primeri, ko se lahko nedvoumno dokaže, da je bila opravljena vožnja v eno smer zaradi invalida in se voznik vrača sam (denimo prevoz v bolnišnico). Če voznik ne upošteva tega določila, je storjen carinski prekršek in mora zato invalid plačati carinski dolg. Tako uvoženi avtomobili so označeni s posebno nalepko, ki je na notranji levi sprednji strani vetro-branskega stekla. Kontrolo nad temi avtomobili vršijo poleg carinskih organov tudi policisti in prostojni inšpekcijski organi. V Zvezi potrošnikov Slovenije - Območni pisarni Velenje - smo se dogovorili za redno rubriko, ki se bo na straneh Našega časa, pojavila v vsaki tretji številki v mesecu, v njej pa bomo skušali osvetljevati najbolj pogoste težave s katerimi se potrošniki srečujejmo in opozarjati na pasti, ki se jim lahko, če bomo dobro informirani, izognemo. Rubriki smo nadeli ime POTROŠNIŠKI KOTIČEK, zanjo bo pisala Urša Šmid, s svojimi predlogi (o čem bi želeli, da piše, oziroma kaj vas s tega področja posebej zanima), pa nas lahko seznanite kadarkoli. Uredništvo »Polzela« lani izvozila 29 milijonov parov nogavic V delniški družbi Tovarna nogavic Polzela, ki je največja tovrstna tovarna v Sloveniji, so lani proizvedli 37 milijonov parov nogavic, od tega so jih 29 milijonov izvozili. Letošnje leto je jubilejno, saj praznujejo 70-letnico ustanovitve. Lansko leto so poslovali brez izgub in zaključili proces lastninjenja. To so podatki, ki potijujejo, da v Polzeli dobro poslujejo, kar je še posebej v času, ko so gospodarski trendi predvsem tekstilni industriji nenaklonjeni, pohvalno. O gospodarjenju in načrtih nam je direktor delniške družbe Polzela, dipl. inž. Alojz Došker, povedal takole: » V letu 1996 smo število zaposlenih znižali za 18 %, to je za 120 delavcev, zaposlenih pa je še okrog 940, obenem smo povečali prodajo za 5 %. Glavni cilj poslovanja v letu, ki je pred nami, je povečati konkurenčno sposobnost naših izdelkov. Za leto 1997 uprava družbe Polzela ne pričakuje prijaznejšega in bolj naklonjenega okolja. Tudi napovedi gospodarskih gibanj v Evropi so dokaj umirjene. V Nemčiji, Holandiji in Švici, kamor največ prodajamo, v zadnjih treh letih prodaja nogavic upada. Kljub temu si prizadevamo z visoko ustvarjalnostjo, kakovostjo, optimalnim servisom in dobro blagovno znamko dokazati se na trgu. Zato predvidevamo letos realno povečanje prihodka od prodaje za 7 % in ob nadaljnjem zmanjševanju števila zaposlenih povečanje prodaje na zaposlenega. Da bi dosegli ta cilj, brez naložb v opremo seveda ne gre. Decembra lani smo uvozili opremo v vrednosti 3 milijone DEM. Ta oprema bo dajala najmodernejše tehnološko kvalitetne učinke, z njo bomo dosegli predvsem boljšo kakovost in skrajšali tehnološke postopke.« -er S faze oblikovanja ženskih hlačnih nogavic, ki predstavljajo največji delež v proizvodnji »Polzele«. 6 NAŠ vas TO IN ONO 23. januarja 1997 Mnenja in odmevi Zakaj je Staro Velenje zopet zapostavljeno? Marsikdo bo začuden, ko bo prebral naslov, seveda pa bo med branjem ugotovil, daje naslov pre-mil glede argumentirane resnice. Občani Velenja vedo, da je bil stari del zapostavljen in po letu 1958 se v ta del mesta ni nič vlagalo, razen sofinanciranja ob raznih akcijah (vodovod, kanalizacija, ceste, telefonija, toplovod), za katera so financirali levji delež krajani. Tega seveda ti, ki so sedaj na oblasti, ali funkcionarji na občini ne vedo, saj predsednik občinskega sveta g. Drago Martinšek ni znal odgovoriti novinarki VTV ob občinskem prazniku, ko ga je vprašala po zgodovini Velenja, prav tako je bil tiho tudi župan. Da ta najvišja občinska moža zgodovino poznata, ne dvomim, le sramujeta se je, saj je miselnost, kot jo imata ta dva in njihovi člani stranke, ob pomoči dedkov (DeSUS) komunizma skoraj popolnoma porušila Staro Velenje. Mi, ki živimo v tem delu, smo srečni, daje bilo leto 1991 in 1992, da je bila na občini občinska oblast, ki je ob razvoju drugih KS namenila tudi nekaj sredstev za začetek obnove Starega Velenja. S tem je bil zadan najhujši udarec tistim, ki so načrtno dovolili propadanje Starega Velenja. Upam si trditi, da v Velenju ni več takšnega heroja, da bi lahko v tem delu porušil objekte in postavil bloke. Želja vladajoče pozicije je, v času mandata v stari del Velenja vseliti čim več svojih volilcev (katere narodnosti so, vemo), saj so jim že pomagali pri nakupu objekta za molilnico ob Partizanski cesti in preseljevanja v občinska stanovanja. Osebno nisem obremenjen z drugimi narodnostmi, saj z njimi delam vsak dan in imam zelo dobre, človeške odnose. Kultura ljudi iz drugih držav je le drugačna kot naša. Iz leta v leto trg zopet propada. To se lahko vsakdo prepriča, če se sprehodi skozi trg. V občinskem proračunu od leta 1993 ni namenjenih sredstev za dokončanje obnove Starega Velenja, z raznimi lažnimi izgovori. Ko se pogovarjam s svetniki v občinskem svetu, se v večini strinjajo z menoj, da bi bilo potrebno nadaljevati z začetimi deli in jih tudi končati. Ko pa je potrebno dvigniti roko za kakšen predlog, pa nastane strankarska disciplina. Res ne morem verjeti, da zdravniki, za katere mislim, da nimajo prevelike koristi, razen kakšen tovornjak humusa ali kakšno uslugo pri gradnji, mogoče pa še tega ne, ne razmišljajo oziroma nimajo protiargumentov, pa vendar dvignejo roko, kot je bil rebalans proračuna, čeprav službe niso odgovorile na postavljena vprašanja. Kakšni so vzroki, presodite sami, spoštovani bralci. Občina ni finančno sposobna začeti z obnovo Vile Bianke, po trditvah župana pa so jo želeli prodati. Takrat župan ni dobil zadostne podpore in zato je vila še v lasti občine. Občina pa je v letu 1995 in 1996 financirala v objekte, ki so v državni lasti oziroma mora država sofinancirati preko 220 milijonov. Za takšne argumente se poslušni ne zmenijo. Lahko bo kdo zopet rekel, kaj se Sever »buni«, naj rajši očisti svojo svinjarijo v Starem Velenju. Strinjam se s takšnimi razpravljal-ci, le vedeti morajo, daje zemljišče občinska last in z nadaljevanjem obnove bo potrebno ta prostor očistiti, ker je predvidena cesta le ob upoštevanju zakonov, ki jih pa ta oblast žal v treh mandatih ne bo želela poznati. Kakšne probleme sem imel pri obnovi dela objekta Stari trg 27, rajši ne pišem. V zapisnikih inšpektorjev je vse razvidno. Poleti ste lahko brali, ko je filtrirani novinar v SDS g. Lojze Ojsteršek pisal, kaj bo novo vodstvo v krajevni skupnosti vse naredilo po volitvah, ko bo zamenjan Sever. Takrat sem mu odgovoril, da so volitve tajne in krajani se bodo odločili tako, kot mislijo, ter je potrebno njihovo voljo spoštovati. Predlagal sem mu, naj kandidira, pa je odgovoril, da imamo bolj sposobne. Žal volilni rezultat je takšen, kot je. Predsednik sveta je naslednji dve leti tisti, ki je po trditvah g. A. Ojsterška najbolj nesposoben - Sever. Sedaj boste pa morali krajane zamenjati, ker niso tako odločili, kot ste vi želeli g. A. Ojsteršek, ali pa se sprijazniti z resnico ter združiti moči in poznanstva, ki jih imate dovolj pri sedanji občinski oblasti ter nekaj narediti za kraj, v katerem trenutno še živiva oba. Po vsej verjetnosti se vi ne boste preselili in vam mora biti to še večji interes. Moje znanje in sposobnosti so vam na razpolago za realizacijo boljšega komunalnega razkošja krajanov, vi izkoristite poznanstva in boste videli, da bodo rezultati kmalu vidni, kot so bili leta 1992, čeprav takrat niste želeli pomagati. Upam, da ste v štirih letih mišljenje spremenili in ne boste dovolili, da se Vila Bianka proda, kot se sliši v zakulisju, kupcu za vero, ki nam Slovencem ni najbližja. Se nekaj anonimnemu piscu, ki se imenuje kot znanci. V kakšen tečaj naj se vpišem, bom odločal sam, kot mi želite v novoletni dopisnici. V občinski upravi je pač zaposlenih nekaj takšnih, ki še vsaj pet let ne bodo obvladali slovenščine kot jaz, pa čeprav imam vsaj trikrat nižjo izobrazbo od njih. Vsem ostalim, ki ste mi izrazili takšne ali drugačne želje, se iskreno zahvaljujem, razen petih čestitk župana, ko pa vem, da niso izražale iskrenosti, ampak razkošnost s proračunskim denarjem. O proračunu in nezakonitostih pa prihodnjič. Franc Sever Ivica Križan Kot blisk, ki prestreli nebo, nas je v ponedeljek zjutraj presunila novica, da te ni več. Tvoje ljubeče in slabotno srce je odpovedalo, ko si tako močno čutila bolečino žene in družine, ki je pravkar izgubila moža in očeta, človeka, s katerim si preživela vse življenje, od otroštva pa do danes. Da smo izgubili tebe, draga Ivica, nas je vse zelo globoko pretreslo. Živim v zgornjem Šaleku, v soseski, kije, kot ena velika družina. Zaradi pomanjkanja časa se ne morem vključiti v njihovo zelo razgibano družabno življenje. Vedno pa sem deležna njihove nesebične pomoči. Ožji član te velike družine si bila tudi ti. Kljub temu so se najine poti stikale. Obe sva imeli sinova iste starosti, danes sta oba petošolčka. V nedeljo, ko so se ti nevede iztekale zadnje ure prekratkega in prepolnega življenja, si mi spet rekla: »Hvala ti, da tako skrbiš, da hodi moj Stani v cerkev.« To so bile tvoje zadnje besede meni. Ko sem se pred osmimi leti preselila v to okolje, sem imela priložnosti spoznati, da bom živela med dobrimi ljudmi. Ti pa si posebej izstopala. Skoraj vedno si bila doma. Večkrat sem se ti na tihem čudila. Z vsem si bila na tekočem in napredna, a ne »čuta, rekla«. Iz vsega si znala izluščiti dobro, vse si znala obrniti v dobro, ostro presojati, zelo tenkočutno prisluhniti in opozoriti. Za vsakega si imela košček ljubezni in razumevanja. Kljuko smo si podajali sosedje, mladi, stari, sorodniki, znanci od blizu in daleč. V največji blagor pa si bila svoji družini. Vedno sem občudovala tvoj prirojeni čut in ljubezen do sočloveka in pa modrost, ki jo najdem tudi v Svetem pismu. V njej si nas vse daleč presegala. Kljub obolelemu srcu si se preveč razdajala. Okoli tvojega prezgodnjega groba se nas je zbrala velika množica. Če bo kdo od teh prebral ta spomin, mi bo najbrž očital, da sem v besedah preskromna in preskopa. Z besedami se ne da izraziti, kaj čutimo do tebe, draga Ivica, vsaj v teh trenutkih bolečine ob slovesu še ne. Trdno verujem, da že uživaš plačilo za vsa dobra dela, v naših srcih pa boš ostala zapisana kot izredna ženska. Zelo te bomo pogrešali. Jožica Ribič Rafael Goršek st. Komaj se je staro leto prevesilo v novo, odeti z debelo snežno odejo, pod katero pa se že da slutiti prihajajočo pomlad, je iz naših vrst odšel mož, oče, gasilec, mentor, izredni tovariš, prijatelj Rafael Goršek starejši. Njegovo otroštvo so bile sanje tisočerih - biti nekaj, biti nekdo. Glasba, kasneje šport in gasilci, katerim se je predal z dušo in telesom. 45 let je bil skoraj nepogrešljiv, z njimi je ustvarjal, varoval, gasil, delil dobro in slabo. Vendar pa je bil drugačen. Na nek poseben način je znal z zanj značilno umirjeno besedo pomiriti razburkane tokove življenja brez sovraštva, brez zamer. Začel je kot gasilec pionir, nato se je vzpenjal vse višje do vodilnih funkcij. Prejel je mnogo občinskih in državnih odlikovanj in priznanj. Z leti, ko so mu opešale moči, ko je bolezen vedno bolj stiskala svoj jekleni obroč, se je popolnoma predal mentorstvu. Pod njegovim vodstvom so se gasilske desetine iz Šale-ka in Bevč vračale s tekmovanj z zlatimi odličji, celo z nazivi državnih prvakov. Koliko sreče in ponosa je bilo slutiti v njegovem pogledu in nasmehu ob takih neredkih trenutkih zmage! Ni besede, s katero bi mu lahko zahvalili za nesebično delo, za vse, kar nam je dal, storil za gasilce, za ljudi v stiski. Njegova življenjska pot je bila razmeroma kratka, toda bogato zapolnjena s skrbjo za druge, do zadnjega dne. Da je bil cenjen in spoštovan, dokazuje množica, ki ga je nemo spremljala na poslednji poti. Ob zadnjem gasilskem pozdravu NA POMOČ. v imenu PGD Šalek Ida Krašovec En kupon, en glas -sodelujte! ■i ■ ■■ ii j buuiuciijv » "»»»r/iju ( em področju, na radiu ali tele smo vam zaupali tudi to, da ho Tako, prejšnji teden smo vam tudi mi predstavili letošnji izbor za osebnosti, ki si po vašem mnenju zaslužijo viktorja za delo naglasben- ■ vizij i. In takrat ste lahko svojo odločitev sporočili širni Sloveniji tudi vsi bralci tednika Naš čas. Le še nekaj tednov in glasovanje bo pri kr.iju, zato ne odlašajte. Bodite tudi vi soustvarjalec slovenskega javnega mnenja o naj osebnostih, katerih odraz so zagotovo tudi Viktorji popularnosti, ki jih bo tudi letos podelila revija Stop. Kupone (v kuverti ali na dopisnici) pošljite na naš naslov : Naš čas, Foitova 10, 3320 Velenje. Naj vas še enkrat spomnimo, da seje nagrada viktor v minulih letih zelo razvila in postala znana in priznana po vsej državi. Na začetku so pri Stopu pripravili in razdelili le nekaj nagrad, sedaj pa so iz njih nastali trije glavni sklopi viktorjev. V prvem sklopu so viktorji popularnosti na glasbenem, radijskem in televizijskem področju, ki jih letos izbirate tudi vi. Zaradi močno razvejanega načina glasovanja so to največje ljudske nagrade in poklon ustvarjalcem - priljubljenim osebnostim. V drugi sklop sodita viktor za življensko delo in viktor za posebne dosežke; te izbere uredništvo Stopa. V tretjem sklopu pa so strokovni viktorji, ki jih izbirajo posebne strokovne komisije, v katerih so pomembni ustvarjalci na posameznih področjih, ugledni posamezniki, strokovnjaki in javne osebnosti. Ponovimo pravila sodelovanja v izboru za viktorje 1996: Na glasovnice torej napišite vam najljubšega glasbenega izvajalca, radijsko osebnost in televizijsko osebnost. Rezultati bodo ostali tajnost \is(j do slavnostne razglasitve, ki bo "koiHH' iiieseca marca v Cankarjevem domu v Ljubljani. J \ '' Najbolj preprbšto vabi pravila razložimo s sloganom: ena oseba, en glas, ena glasovnica na teden. Zato bomo izločili vse glasovnice iste osebe, ki bo v enem tednu glasovala na več kupončkih. Prav tako bodo v košu pristali kuponi, kjer bo očitno, da je sicer ime osebe na kuponu drugo, pisava pa enaka, da gre torej za goljufijo. Tudi fotokopirane glasovnice nas ne bodo preslepile. Tako boste sodelovali v eni največjih komisij v Sloveniji! Sedaj pa še posebna prošnja: v uredništvu Stopa prosijo vse, tako ustvarjalce kot poslušalce in gledalce, ki niso spregledali, kaj je zanimivega nastalo na medijskem področju in slovenski popularni kulturi v minulem letu, da pošljejo svoje predloge za nagrado viktor strokovnim komisijam. Te bodo že kmalu sestavile sezname imenovancev in potem izbrale dobitnike nagrad v posameznih kategorijah, vse seveda za leto 1996.: -najbolj elegantna medijska osebnost •najboljša radijska kulturna oddaja -najboljša radijska zabavna oddaja •najboljša televizijska kulturno-umetniška, dokumentarna ali informativna oddaja -najboljša televizijska zabavna oddaja -najboljša televizijska otroška, mladinska ali izobraževalna oddaja -najboljši televizijski voditelj V predlogi naj bodo podatki o predlagatelju, ime in priimek predlaganega kandidata ali naslov predlagane oddaje, kratka utemeljitev... če imate take predloge, jih pošljite na ueredništvo revije Stop (Dunajska 5 Ljubljana) s pripisom "Za strokovne viktorje". Kupone, objavljene pri nas, pa kot že rečeno, pošljite kar na naš naslov. TeVe VIKTORJI '96 Viktor 1 Ime in priimek: Oddaja: Moj naslov: —"O RADIO VIKTORJI '96 Viktor I Ime in priimek: Oddaja: Moj naslov: -=N VIKTORJI '96 Ime in priimek: Izvajalec: Velenju Velenje že tol'ko stoletij obstoja, da Velenja imamo mi zdaj kar dvoja. Ta staro Velenje pod gradom leži, ta novo čez Pako že v gričevje tišči. Da rudar bil velenjski, je steber Velenja, že več kot sto let, to se omenja. Nakopal premoga na milijone je ton, elektrarne tud' hrani, da luč ne zaton'. Ne bilo bi tako, novo Velenje, če v njem ne bi zraslo slavno Gorenje. V njem najde zaslužek več tisoč ljudi, proizvaja, izvaža res ogromno stvari. Velenja okras pa največji je ta, da pridnost, iznajdljivost pač prednost ima. Je mesto napredka, udobnih domov, v čast domovini je Velenje ta nov'. Jože Krajnc Pismo iz Toronta Te dni smo v uredništvo dobili pismo iz daljnega Toronta v Kanadi, kije rojen v Skalah, in v nekdanji škalski fari je - kot je zapisal v pismo - tudi vsa njegova žlahta. Jožeta smo v našem tedniku pred časom že predstavili, lani pa je bil tudi med harmonikarji na vaški olimpiadi v Skalah. V pismu vsem v uredništvu vošči srečno novo leto, obilo zdravja in napredka, enako pa tudi vsem vam, bralcem Našega časa. Poslal nam je tudi pesem o Velenju, ki jo objavljamo. Gospod Krajnc je tudi zelo cenil prof. dr. Antona Trstenjaka, ki je umrl septembra lani. Kot smo razbrali iz pisma, se je z njim večkrat srečal. Tudi o njem nam je poslal pesem, poslal pa nam je tudi zanimivo fotografijo, na katero je zapisal: Moje zadnje srečanje s prof. dr. Anton Trstenjakom v njegovi rezidenci v Ljubljani, ko je imel zlomljeni kolk in desno roko...Ljubljana, 28. 5. 96. Jožetu se za lepe želje in za zanimivo fotografijo prisrčno zahvaljujemo. Uredništvo 23. januarja 1997 ZANIMIVO NAŠ ČAS 7 Osnovna šola Šalek Velenje ................Yf........................... Počasi in previdno "v novo šolo" Že dolgo časa velja, da je med osnovnimi šolami v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki med najnaprednejšimi, če ne na samem vrhu, osnovna šola Šalek. Zanimivih projektov, pridobitev in novosti po besedah ravnatelja šole Jožeta Kavtičnika tudi v tem šolskem letu ne manjka. Med pridobitvami je Jože Kavtičnik še posebej izpostavil posodobitev računalniške učilnice, ki je veljala 2 milijona tolarjev. Najsodobnejše naprave oziroma pripomočke so med drugimi že preizkusili udeleženci enodnevnega seminarja za učitelje razrednega pouka iz cele Slovenije. Do konca tega šolskega leta jih bodo na tridnevnem izobraževalnem seminarju še učitelji tehnike, na enodnevnih pa učitelji fizike iz cele Slovenije. Z omenjenimi seminarji se namreč šola Šalek vključuje v vseslovenski izobraževalni program Kongresa R O polovic. S pomočjo pokrovitelja Peskoloma Pake pa je bogatejša za računalnik tudi podružnična šola Paka. Ob tem je sogovornik omenil priključitev na Internet omrežje ter aktivnosti, ki bodo omogočile povezavo šolske knjižnice preko modema s knjižnico Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje ter Univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Nič manj ponosen kot na pridobitve je na to, da so vsi učenci 5. razredov (razen tistih z zdravstveni težavami) udeleženci šole v naravi. Tistim, ki tega bremena zaradi socialnih razmer niso zmogli v celoti, je na pomoč priskočila šola. Na kmetiji v Zgornjem Zavratniku v Logarski dolini bo tako družilo prijetno s koristnim približno 100 učencev. Za čudovito obliko preventivnega dela predvsem izrabe prostega časa so tudi tokrat poskrbeli z uveljavljenimi mladinskimi delavnicami. Te so letos zelo dobro obiskane. Pri uvajanju psihosocialnih pomoči učencem, ki jo izvajajo dijaki -prostovoljci Šolskega centra Velenje, pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da so med njimi tudi uspešni učenci njihove šole. "Naj povem, da na šoli izkoristimo vse možnosti, kijih z določeno vsoto denarja daje republiško ministrstvo za šolstvo in šport. Pri tem imam v mislih specialnega pedagoga, ki individualno dela z določenim številom tistih otrok, pri katerih se pojavijo težave zaradi njihovih posebnosti." Novosti tega šolskega leta dopolnjujejo še mladinski plesi ob sobotah v prostorih šole za učence 7. in 8. razreda (pobudo so dali sami učenci), rokometno šolo Gorenje, katere glavni pokrovitelj je Z razredne ure v šolski knjižnici, kjer so si učenci najprej ogledali film, nato pa ga z vseh zornih kotov razčlenili. podjetje Gorenje. Izzivu delavcev na šoli Šalek so se z veseljem odzvali mentorji OŠ Mihe Pintarja Toleda, Antona Aškerca ter učenci teh šol in šole Gorica Velenje. V 10 skupin je vključenih približno 200 učencev 3., 4., 5. in 6. razredov, ki niso v klubskih selekcijah. V aprilu bodo zanje organizirali občinsko ligo. Počasi pa se učenci in učitelji šole pripravljajo na izvedbo obsežnega projekta z naslovom Otrokove pravice. Širšemu občinstvu ga bodo predstavili v maju. Ob teifi je najbrž odveč omeniti, da so tako kot 3,4 leta prej poskrbeli še za tiste učence, ki hočejo nekaj več. Tako so bili četrtošolci že v naravoslovnem taboru v Čatežu, kjer so prišli do novih spoznanj s pomočjo strokovnjakov, od 20. januarja pa je v raziskovalnem taboru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Slovenije v Jarovniških Rovtih na Gorenjskem skupina 20 narovoslovcev te šole. Zakaj nekateri lahko, drugi pa ne? Jože Kavtičnik odgovarja: "Razlogov je najbrž več. Morda nam uspeva tudi zaradi tega, ker na začetku šolskega leta predstavimo staršem program, vključno z nadstandard-nim programom (od šole v naravi do ekskurzij, kulturnih in naravoslovnih dni). Ko starši to potrdijo, se načrtovanih aktivnosti lotimo. Po njihovi izvedbi porazdelimo stroške med udeležence, zneske pa pripišemo na položnice za malico. Konceptu nove šole se tako prilagajamo postopoma, seveda z željami in potrebami otrok ter njihovih staršev v odspred-ju," je še povedal Jože Kavtičnik. (tp) Amatersko gledališče Velenje Naši trije angeli Kljub za kulturo neprijaznim časom, v katerem se morajo tisti, ki hočejo narediti kaj na tem področju, boriti za vsak tolar, člani Amaterskega gledališča Velenje znova vabijo na premierni ogled odrskega dela - komedije Naši trije angeli. Pred leti jim je, po besedah članice gledališča Nataše Meh, uspelo pripraviti dve predstavi na leto, zaradi spremenjenih časov, ki deklerativno dajejo kulturi vso podporo, pa so srečni, da lahko zaigrajo vsaj eno. Po oceni gledališčnikovje bila morebiti lanskoletna predstava za občinstvo nesprejemljiva, ker se to veliko raje smeje, kot zamisli nad posameznimi prizori. Morda je tako tudi prav, saj se človek v gledališču mora sprostiti, ne pa obremenjevati. V komediji o etiki in morali Naši trije angeli, se glavni junaki srečujejo z brezčasnimi in občečloveškimi težavami. Na videz preprosta zgodba pripoveduje o treh zapornikih, ki se znajdejo na božični večer pri neki družini in ji pomagajo prebroditi marsikatero težavo. Družino rešijo pred vsem hudim in so v svoji vnemi včasih zelo kruti sodniki. In tako bi se včasih lahko vprašali, če je to etično. Toda, kaznjenci imajo prav, kot pravi Joseph: »... Če se iz mene izcimi nasilje, je to opravičljivo. Je moralno! Je plemenito! Če ga zagreši kdo drugje to nasilje.« Ampak tako misli še mnogo ljudi, kajne! Predstavo so pripravili: poleg režiserja in člana Slovenskega ljudskega gledališča Celje Renata Jenčka še Miša Zupančič, ki je oblikovala sceno, izdelal jo je domači mojster Jože Kolar; za luč in glasbo bo skrbel Zoran Kamenicki; trije angeli so:Joseph - Leon Čižmek, Jules -Borut Keršič, Alfred - Iztok Čurči. Majda Gaberšek je odlična francoska madam Emille Ducotel, njen neodločen mož Feliks Ducotel je Karli Čretnik, njuna zaletava hči Nataša Meh. Življenje jim zapleta nevoščljiva soseda, ki jo igra Božiča Jurovič, premožni in skopuški stric Henri TVochard, ki ga igra Marjan Matijevič in njegov ponižen nečak Paul, ki ga igra Borut Cesar. Srečno naključje pa prinese v Francosko Gvajano tudi poročnika, ki ga igra Frančišek Lešnik. V zakulisju pa jim stoji ob strani Cveta Koprivnikar. Gledališčniki so še povedali, da so dialogi duhoviti, in da so od igralcev samih zahtevali ogromno dela in naporov. (tp) Študent naj bo TJps, prejšnji teden smo se pomotoma pozabili oglasiti. Nič namernega. Se dogaja. Tudi v najboljših familijah. In študenti smo pač takšne vrste familija, ki se včasih preveč zagleda med knjige in skripte. Ampak to našo pomanjkljivost poskušamo potem negirati z blefi-ranjem med vikendom, ko pretiravamo v drugi smeri, da ima Joškov sin v svoji rani mladosti najverjetneje popolnoma popačeno predstavo o gospodičnah in gospodih študentih. Najverjetneje si misli, da je to neka posebna vrsta živih bitij, ki bedijo predvsem ponoči in se hranijo s snovjo, ki se nahaja v črnih pločevinkah. Poleg tega oživijo le za kakšni dve noči v tednu, kot kakšni vampirji, in sicer natanko dve noči pred govejo župo in restanim krompirjem. Bog ve, ali gresta Joškovemu sinu v slast tisti kos prekuhanega mesa in nudlni, plavajoči po vroči juhi. Vsak grižljaj njegovega nedeljskega kosila spolzi po njegovem grlu kot simbol prenehanja kaljenja mirnega nočnega spanca. Joškov sin si niti v najhujših nočnih morah ne upa pomisliti, da bi stopil dol mimo Stiskarne in si ogledal, kaj se dogaja za veliki rumenimi vrati. No ja, fante je še premajhen, da bi se ponoči potikal naokrog. A enkrat se bo hotel soočiti s svojimi travmami in se bo približal jeklenim vratom in takrat bo spoznal, zakaj rumene plakate krasi črna sova, v želodcu katere počiva cel kup preštudiranih knjig... Če bi bil ti Joškov sin, ki si ne upa soočiti s skrivnostjo za velikimi rumenimi vrati, ki vodijo v bivšo kolesarnico kulturnega doma, potem ne bi nikoli izvedel, da bo 8. februarja izšel časopis Racionalno izbrane teme, ki se bo združil tudi s praznovanjem kulturnega praznika in pusta. Najverjetneje ne bi nikoli izvedel tudi tega, daje klub s Študentskim servisom podpisal pogodbo o sponzoriranju. Joškovemu sinu najbrž nikoli ne bo jasno, zakaj med množico študentov ravno on ni dobil klubskega informatorja, ki ti direktno na domu postreže z informacijami o smučanju v Franciji za manj kot 400 DEM, o zi-movanju v Bohinju konec februarja, o koncertu Iztoka Mlakarja, o bližajočem se Akademskem plesu, o možnosti aerobike, košarke in še kakšnega drugega načina rekreacije v telovadnici B stavbe CSŠ vsako soboto ob 19. uri... Jutra v Ljubljani so drugačna. Megla gospodari nad nebom mesta in edino kava vlije v dušo tiste malo volje do življenja in upanje, da boš premagal mraz, ki se riše na šipi tvoje sobe ter kljub tisočem razlogov, ki govorijo proti, obiskal institucijo, katere ime je vpisano na prvi strani rdeče knjižice, imenovane index. Joškov sin ni nič kriv, ker stanuje v pritližju kulturnega doma, ki gostoljubno gosti šaleško uka željno mladež. Nekoč bo mogoče premagal strah in bo tudi sam pristal v predavalnici kakšne fakultete. Spoznal bo tarok, fotokopije, inskripcijo, iskal bo še drug smisel življenja, zato mogoče ni prav, daje moral posoditi svoje lepo ime nekemu drugemu študentu, junaku tega članka, ki ga najverjetneje sploh ni in je samo prispodoba namišljenega sovražnika, ki se je porodila v glavah nekih luzer-jev, ki prekrokajo petkove in sobotne nočivPlacu. Peter L. □ Glasbeni prvenec Strašnih Jožetov Še bosta dopustila kaj takega Jože Kranjc in Jože Robida - Strašna Jožeta iz Šmartnega ob Paki, ki po mnenju nekaterih sodita med najboljše slovenske humoriste, sta z minulim letom zadovoljna. Ne le zaradi več kot 90 nastopov širom po Sloveniji (javni nastopi, TV-in radijske oddaje),ampak tudi zaradi njunega glasbenega prvenca - kasete z naslovom Humor in glasba za vse letne čase ter promocijske zloženke. Izšla je junija lani pri založbi Zlati zvoki Zagorje. Jožeta, ki pravita, da sta v prvi vrsti humorista, sta za vse svoje goste na kaseti (trenutno najboljše slovenske narodno-zabavne ansamble Igor in Zlati zvoki, Primorski fantje, Slovenski muzikantje, ansambel Lojzeta Slaka) napisala besedila za 5 skladb in eno rap izvedbo ter vpletla mednje prav toliko humorističnih sklopov. Pri nekaterih pojeta sama, za druge skladbe sta prispevala besedilo. Šale, nekatere stare tudi več kot 100 let, jima je iz grajskih arhivov zbral zgodovinar na Velenjskem gradu Damjan Kljajič. Že naslov kasete sam izdaja teme njunih besedil oziroma skladb: pomlad, poletje, jesen in zima. Sodelovanje z ansambli ju je pravzaprav spodbudilo, da sta se projekta lotila. K odločitvi pa je pripomoglo še dejstvo, da na slovenski glasbeni sceni kasete s humorjem že dolgo časa ni nihče izdal. To, da sta s prvencem zadela »žebljico na glavico«, zgovorno potrjujejo odmevi tudi na nekaterih lestvicah in dobra prodaja. "Glede na vse to bo verjetno kaj podobnega še ugledalo luč sveta. O tem, da sva se "izpela", ne razmišljava, številna vabila za nastope, bodisi kot humorista ali povezovalca programov, pa dokazujejo, da sva pravzaprav na vrhuncu, da imajo ljudje to radi. Midva se bova na njihova povabila odzivala, vendar glasbe ne bo več kot humorja. Občasno bova seveda dopuščala, da se kaj takega spet zgodi. Priložnost, kot je druženje z »Sva Jožeta in to drži, para nama ni!« glasbeniki, pač naredi svoje." Glede na to, da sta oba izšla iz vrst nepoklicnih gledališčnikov, bosta po nekajletnem premoru mogoče znova »naredila« tudi kakšno gledališko predstavo. Idej, kaj bosta počela v prihodnje, jima ne manjka, spodbud za vztrajanje na začrtani poti prav tako ne. (tp) 8 KAK vas KULTURA 23. januarja 1997 Ob novi pesniški zbirki Iva Stropnika Lastna imena mojega doma Slovenist, publicist, domoznanec, urednik, lektor, predvsem pa pesnik Ivo Stropnik (roj. 1966) je po mladostnih Zlatih metuljih (1983/84) doslej objavil že štiri samostojne pesniške zbirke, s svojo poezijo pa je zadnje čase vse pogosteje prisoten v vidnejših slovenskih književnih revijah in radijskih literarnih oddajah. Stropnikova bibiografi-ja je iz leta v leto zgovornejša tudi na publicističnem, esejističnem in uredniškem področju, pri čemer je še kako dragocena njegova slovstveno-domoznanska zavzetost za "pozabljene" in "prezrte" vsebine ter avtorje iz šaleškega prostora: po pregledni antologiji pesnjenja na Šaleškem (Šaleški ibidem, 1989), Mlinškovem berilu (skupaj z J. Hudalesom, 1991), Preljubi taliji velenjski, 1992), zimski pravljici o Kavčnikovi domačiji Ko je vsaka pot za pol ure daljša (1996), so tu že novi projekti in načrti: tik pred izidom je njegova jezikovno-stilna posodobitev že dolgo pričakovanega ponatisa Šilihovega Belega dvora, na izid čakata Musijevo berilo in Zbrane pesmi Jerneja Roja, oboje pospremljeno z avtorsko študijo. Leto 1997 mu bo prineslo še eno knjižno objavo pesmi, a pomudimo se tokrat pri Lastnih imenih mojega doma, zbirki, ki je ta teden izšla pri celjski Mohorjevi družbi in so jo recenzenti pospremili z ugodnimi kritikami. - Ivo Stropnik oblikuje eno opaznejših pisav mlajše slovenske pesniške generacije; doslej jo je prikazal v knjigah Podtalnica (1991) in Skrivalnica v očesu (1993) in v številnih objavah v literarnih revijah. Tehtna poteza, razmišljujoča o svetu in sebi. (Andrej Blatnik) - Pesniško zbirko Iva Stropnika Lastna imena mojega doma odlikuje tako strogost in premišljenost izraza kot tudi natančna in skrbno komponirana zgradba ciklov in zbirke v celoti. Pred nami je izrazito pesniško dejanje, ki zasluži posebej v poplavi povprečne in epigonske verzifikacije posebno pozornost, (dr. Denis Poniž) - Stropnik nas s sabo vred preskuša v jeziku, igrivo izreka resnobnost, je rad gostobeseden, se disciplinirano zaveda, da se z jezikom ne da vsega dotakniti in se disciplini odreka, ker se nenehno poskuša dotikati vsega. Stropnik se z zgovornostjo besede izogiba zgovornosti molka, ker ve, da je ta zmeraj konec resnobne, a radožive igre poezije, (mag. Marko Stabej) - V ospredju je vsekakor Stropnikov strukturalni pristop. Z njim nasnuje poglavitna jedra svoje poezije, kakor so zgodovinski, kulturni, sodobni družbeni in osebno eksistencialni momenti. Jezik in podobe so sveže, dovolj inovativne, zato za zbirko kot celoto lahko rečemo, da predstavlja zanimiv poet-ološki pojav v območju mlajših literarnih rodov. (France Pibernik). M. D. Zgodilo se je ... 23. prosinca Leta 1919 Iz zaprašenih in porumenelih strani Slovenskega naroda smo tokrat izbrskali novico z naslovom "Sokol v Šoštanju": "Dne, 18. januarja 1919 se je vršil občni zbor tukajšnjega Sokola. Brat starosta Ivan Koropec je poročal o društvenem delovanju izza poslednje dobe: baš pred 5 leti tudi 18. januarja se je bil vršil zadnji občni zbor. Potem t.j. v času pred vojno se je začelo z vladne strani spletkariti in vplivati da se je onemogočila vsaka sokolska prireditev, ker bi bila seveda v kvar tedaj že tekočim vojnim pripravam. Nato so bili izvoljeni: za starosto Ivan Koropec, za podstarosto Jakob Volk, za načelnika Ivan Lukman in za načelnika Skalskega odseka Anton Kumik. Sklenilo se je, da se v kratkem začne z redno telovadbo v 3 skupinah t.j. moškega, ženskega Sokola in Sokolskega naraščaja. Nadalje se je ustanovil izobraževalni odsek, ki ima na skrbi javna ljudska predavanja ter so se koj tudi že prijavili predavatelji z določenimi predavanji. Za naše koroške legionarje se je nabralo okoli 800 K (večinoma po Skalskem odseku) ter nekaj perila. K legionarjem se je prijavilo precej članov ter je dotična agitacija še v teku" Člani šoštanjskega Sokola so v letih pred prvo in v obdobju med obema svetovnima vojnama pripravili vrsto uspešnih prireditev. Leta 1956 "Dom šoštanjske Svobode služi svojemu namenu" je naslov članka, ki je bil leta 1956 objavljen v Večeru: "DPD Svoboda v Šoštanju, eno najaktivnejših društev v celjskem okraju, sije dogradilo lep dom. Stroški so znašali 10 milijonov dinarjev. Kaže, da bo s pridobitvijo teh prostorov društveno življenje šoštanjske Svobode še bolj zaživelo." V Šoštanju imajo sedaj novo, sodobno športno dvorano, ki bo prav gotovo pripomogla, pri oživitvi športa v zahodnem delu Šaleške doline! Leta 1969 Športno obarvana novica iz mariborskega Večera ima naslov "Smučarski skoki v Velenju": " Smučarski klub TVD Partizan Rudar iz Velenja priredi v nedeljo, 26.1. ob 14. uri zanimivo med-društevno skakalno prireditev na 45 - metrski skakalnici v Velenju. Nastopili bodo člani, mlajši in starejši mladinci. Ker velja tekmovanje za kategorizacijo mladincev, pričakujejo poleg članov tudi močno udeležbo mladincev iz vseh krajev Slovenije." Tudi v teh dneh je na skakalnicah ob Velenjskem gradu zelo živahno. Damijan Kljajič KOLEDAR PRIREDITEV Januar, februar Kulturni center Ivana Napotnika Velenje Petek, 24. januarja, ob 18.00, Knjižnica-Galerija Velenje Literarni večer IVO STROPNIK pesnik Predstavitev nove pesniške zbirke šaleškega avtorja: LASTNA IMENA MOJEGA DOMA - Knjiga je izšla pri celjski Mohotjevi družbi. 5 solo violinskimi interpretacijami J. S. Bacha sodeluje Vita ROSKER (Srednja glasbena šola Velenje). Vstopnine ni! Ivo Stropnik oblikuje eno opaznejših pisav mlajše slovenske pesniške generacije. (Andrej Blatnik). - Lastna imena mojega doma odlikuje tako strogost in premišljenost izraza kot tudi natančnost in skrbno komponirana zgradba ciklov in zbirke v celoti. Pred nami je izrazito pesniško dejanje, ki zasluži posebno pozornost. (Dr. Denis Poniž). Petek, 24. januarja, ob 19.30, Dom kulture Velenje Za Beli gledališki abonma (3) Sobota, 25. januarja, ob 19.30, Dom kulture Velenje Za Rumeni gledališki abonma (3) in izven Prešernovo gledališče Kranj Jean Genet: SLUŽKINJI Režija Matjaž Zupančič. Igrajo: Bernarda Oman, Darja Reichman, Boris Ostan in drugi. Mešanica ljubečega sovraštva, prepojenega z vdanostjo in zavistjo, opredeljuje sestri služkinji v njunem odnosu do razvajene gospe, ki skozi prvinsko medsebojno soodvisnost povzroča boleče čutenje družbene prikrajšanosti. Vstopnice 1.500 SIT! Dario Varga in drugi. Mozaično tkivo »veseloigre« Leonce in Lena je gotovo najbolj neulovljivo Biichnerjevo dramsko besedilo, ki izhaja iz strukture pravljične igre, a jo vedno znova prekinja, preobrača in banalizira. Buchner (1813-1837) je znan tudi po Dantonovi smrti in Vojčku. Vstopnice 1.000 SIT! Sreda, 29. januarja, ob 20.00 Obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani Zlati abonma (3) THE ACADEMY OF AN-CIENT MUSIC Dirigent: Christopher Hogvvood, solist Robert Levin, klavir. Program: Haydn in Mozart Odhod avtobusa ob 17.00 iz Slovenj Gradca, ob 17.30 iz Velenja. Četrtek, 30. januarja, ob 19.00, Knjižnica Velenje Kulturni večer DANE ZAJC. pesnik Dane Zaje že vrsto let uživa v kulturni javnosti upravičen sloves enega izmed največjih slovenskih pesnikov. O raznorodnem bogastvu njegovih literarnih besedil pa tudi o njegovih lucidnih premišljevanjih o naravi umetniškega dela se bo s pesnikom pogovarjala prof. Darka Tancer-Kajnih. Sodeluje Tina Žerdin, harfa. Vstopnine ni! Petek, 31. januarja, ob 19.00, Dom kulture Velenje. Premiera Amaterskega gledališča Velenje Sam in Della Spewack: NAŠI TRIJE ANGELI, komedija Prešernovo gledališče Kranj: Služkinji (Boris Oštir, Darja Reichman) Sreda, 29. januarja, ob 18.00, Dom kulture Velenje za Mladinski abonma (4) Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Georg Buchner: LEONCEIN LENA Režija: Eduard Miler. Igrajo: Ivan Rupnik, Ivo Godnič, Niko Goršič, Nataša Barbara Gračner, Marinka Stern, Miloš Batelino, Mojca Partljič, Režija Renato Jenček. Igrajo: Majda Gaberšek, Nataša Meh, Božiča Jurovič, Leon Čižmek, Borut Keršič, Karli Čretnik, Iztok Čurči, Borut Cerar, Franc Lešnik in Marjan Matijevič. Vstopnice 800 SIT! Petek, 31. januarja, 1997 ob 17.00 (prvi del) Sobota, 1. februarja, ob 17.00 (drugi del) Dom kulture Šmartno ob Paki Marjan Marinšek: POD JUŽNIM KRIŽEM Vstopnice 400 SIT! Sobota, 1. februarja, obisk na Dunaju Disney s: LEPOTICA IN ZVER Odhod izpred Rdeče dvorane ob 7.00. Po prihodu postanek v velikem nakupovalnem centru Dunaj-Jug in ogled zanimivosti Dunaja. Po želji obisk dunajskega živalskega vrta, kije odprt tudi pozimi, in Pratra. Obisk je primeren tudi za starše z otroki nad 10 let. Cena 5.000 SIT in doplačilo za vstopnico 140 ATS. Sreda, 5. februarja, ob 18.00, dvorana Glasbene šole F. K. Koželjskega Velenje KONCERT SOLISTOV SREDNJEŠOLCEV Četrtek, 6. februarja, ob 19.00, dvorana Glasbene šole F. K. Koželjskega Velenje KONCERT KOMORNIH SKUPIN (v sodelovanju s Premogovnikom Velenje) Četrtek, 6. februarja, ob 19.00, Galerija Velenje ŽARKO VREZEC otvoritev razstave slik Sodelujeta: Alja Koren, (flavta) in Jelka Hrovat, (klavir) Razstava bo odprta do 5. marca. Petek, 7. februarja, ob 19.00, Dom kulture Velenje SVEČANA AKADEMIJA ob slovenskem kulturnem prazniku Sodelujeta: Mladinski pevski zbor ŠC Velenje, Moški pevski zbor Kajuh Slavnostni govornik: mag. Ivan Marin Torek, 11. februarja, ob 15.30 V sodelovanju z Občinsko zvezo prijateljev mladine Titov trg PUST, PUST, KRIVIH UST Pustni torek na Titovem trgu v Velenju Četrtek, 13. februarja, ob 18.00, Knjižnica Velenje Dea Volarič PRIPOVED O ZLATOROGU ob slikah in glasbi Dea Volarič predstavlja mit o zlatorogu - beli kozi, ki živi v tolminskih gorah. O tem, da bi ujeli zlatoroga, sanjajo vsi lovci, kajti njegovi zlati rogovi so ključ do zaklada na Bogatinu. Vstopnine ni! Četrtek, 13. februarja, ob 19.30, dvorana Glasbene šole F. K. Koželjskega Velenje Istvan ROMER (kitara) in Milko PRAVDIČ (klavir) Koncert v ok\>iru Mednarodne kitarske šole. Sobota, 15. februarja, ob 11.00, Dom kulture Velenje Pikin abonma (4) in izven Lutkovno gledališče Fru-fru MINI CIRKUS BUFFETTO Artistični program Vragolije klovna in klovnese Buffetto, edinstven artistični program, žongliranje, komična akrobatika, vožnja na mono-ciklu ... Točke se prepletajo z razvedrilnimi igricami, v katerih otroci aktivno sodelujejo. Vstopnice 600 SIT! Sobota, 15. februaija, ob 20.00 Obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani Zlati abonma (4) BBC PHILHARMONIC ORCHESTRA, MANCHES-TER Dirigent: Yan-Pascal Tortelier, solist: Tzimon Barto, klavir Odhod avtobusa ob 17.00 iz Slovenj gradca oz. ob 17.30 iz Velenja Nedelja, 16. februarja, ob 16.00, Dom kulture Velenje Gledališče »Nasmeh« Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Valentin Katajev: DAN ODDIHA To je komedija o ljubezenskih spletkah v državnem administrativnem sistemu socialistične Rusije. Četrtek, 27. (Rumeni abonma), in v petek, 28. februarja (Beli abonma) - predvidoma Gledališki abonma (4) Slovensko narodno gledališče Maribor Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI Režiser Samo Strelec. V tej drami je ansambel mariborskega gledališča skušal preveriti, kaj besedilo danes še zmore povedati sodobnim gledalcem, oziroma, kaj je nemara narobe z besedilom in kaj s Slovenci. Ali je leta 1997 sploh še mogoče koga pohujšati? Se Slovenci še vedno ne moremo prepoznati v Cankarjevih Sent-florjancih ? Igrajo: Nenad Tokalič-Nešo, Mirjana Sajinovič, Zoran More, Iztok Bevk, Vlado Novak, Peter Ternovšek, Minu Kjudrova in drugi. FESTIVAL BREŽICE 97 V Kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje je na voljo program letošnjega festivala baročne glasbe FESTIVAL BREŽICE 97, ki bo od 2. do 12. avgusta, v Viteški dvorani Posavskega muzeja v Brežicah. Že sedaj lahko kupite vstopnice s popustom. 23. januarja 1997 107,8 MHz KAK ČAS 9 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Janez je živa športna enciklopedija Janez Plesnik je znan po tem, da piše dobre tekste, pa tudi po tem, da je živa športna enciklopedija. Vse tisto, kar imajo eni v računalnikih, ima Janez spravljeno v glavi. Morda se bo za kdaj kasneje za vsak primer odločil, da zadevo shrani še kam drugam, zaenkrat pa pravi, da shaja tudi tako. Zadeva je priročna in pride še posebej prav pri reševanju križank, pri vodoravno in navpično. Ker pa Janez križank sam ne rešuje, tu in tam to znanje odstopi kakšnemu vnetemu reševalcu. »Ej, Janez, kako je že ime tistemu agleškemu atletu? O je druga črka.« Toliko glede športa. Tega Janez (tudi tistega domačega, šaleškega in savinjskega) vsak teden »obdela« ogromne količine, glede tekstov pa nekaj drugega. V dobrih starih časih, ko smo radijske oddaje delali še tako, da so tekste pisali novinaiji -rekli smo jim dežurni, napovedovalci pa jih brali, so njegovi teksti prišli še posebej do veljave. Napovedovalci so prebrali samo tisto, kar so jim dežurni napisali in bog ne daj, da so kakšno besedo spremenili, kaj šele povedali stavek več in odkrito so se razveselili, kadar so bili dežurni z Janezom. Zaradi tekstov. Janez je sicer po rodu Savinjčan, česar mu ne gre šteti ne v dobro in ne v slabo. Savinjčan je pač. Ima pa kot Savinjčan vseeno svoje muhe. Janeza ne boste zlepa slišali, da bi v eter povedal kakšno bese- Janez Plesnik pred računalnikom. do. Da bi to naredil, se pa res mora zgoditi kaj tako presenetljivega ali pa tako hudega, daje res treba kakšno reči. Dela pa prispevke, ki jih potem dosledno tako zmonti-ra, da sebe vedno v celoti »izreže«. mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO. SEAL Temnopolti britanski glasbenik, ki je leta 1990 zaslovel s skladbo "Crazy", pred dvema letoma pa iz- venec kanadske pevke Alanis Morissette 'Jagged little pili" v ZDA dosegel naklado kar 14 milijonov prodanih izvodov. Toliko sta kot debitantska dosegla le albuma "Apetite for destruc-tion", skupine Guns'n'Roses in "Cracked rear window", skupine Hootie and the blow-fish, medtem ko je absolutni rekorder med debitanti prvenec skupine Boston, ki je dosegel naklado 15 milijonov prodanih izvodov. Album pevke Alanis Morissete 'Jagged little pili" je tudi najbolje prodajani album leta 1996 v ZDA. Samo v lanskem letu so namreč prodali kar 10 milijonov primerkov. BAJAGA Minuli teden (natančneje 17. januarja) je v Sloveniji izšel novi studijski album beograjskega glasbenika Momčila Bajagiča - Bajage in njegovih Inštruktorjev. Naslov albuma je "Od bižuterije do čilim-bara", njegov izid v naši državi pa že spremlja serija promocijskih ak- dal album z velikim hitom "Kiss from a rose", se trenutno pojavlja kar na dveh albumih s filmsko glasbo. Na obeh ploščah najdemo priredbi zelo znanih skladb iz šestdesetih let. Za film "Set it off" je Seal predelal legendarno uspešnico "Hey Joe", pokojnega Jimija Hendrixa, v filmu z naslovom "Space Jam" pa se pojavlja s priredbo skladbe "Fly like an eagle", s katero so se pred skoraj tremi desetletji proslavili Steve Miller Band. Oba filma bo pri nas mogoče videti šele prihodnje leto, plošči z glasbo pa je moč dobiti že zdaj. ALANIS MORISSETTE Konec minulega leta je album pr- .J-'** \ tivnosti, zaradi katerih se ravno v teh dneh (22., 23. in 24. januarja) v Sloveniji mudi tudi njegov avtor. Bajaga je bil eden prvih srbskih glasbenikov, ki je pred leti nastopil v Sloveniji, potem ko so bile ukinjene proti ZRJ uvedene mednarodne sankcije, ki so prizadele tudi številne jugoslovanske kulturne ustvarjalce in športnike. DANDROUGH Konec leta 1996 je pri založbi Conan svoj prvi album izdala mariborska hip hop rap skupina Dandrough. Skupina, ki obstaja dobro leto in je bila doslej znana bolj ali manj le z eno skladbo - "Dobrodošli v Maribor", je skladbe za svoj prvenec posnela v studiu Radia Maribor pod producentskim vodstvom Danila Ženka. Na plošči, ki nosi naslov "Ko pride bog", je deset skladb, skupina pa za leto 1997 obljublja njeno promocijo z nastopi po klubih in koncertnih prostorih po Sloveniji. PUERTO RICO Končno je tudi v Sloveniji izšel prvi pravi album latino glasbe, ki ga je posnela in izdala kakšna slovenska zasedba. Peter Lagudin in Slaven Rukavina, člana dueta Puerto Rico, sta edina izvajalca te vrste glasbe pri nas, ki na svojem prvem albumu poleg znanih španskih in latin-skoameriških skladb, prinašata tudi nekaj manj znanih narodnih pesmi s tega področja. Pojeta v španščini, portugalščini in angleščini. Album je izšel pri založbi Megaton, njegov naslov pa je precej klišejski -"Fiesta latina". MiČ Glasbena šola "Fran Korun - Koželjski" Velenje V februarju bodo v Glasbeni šoli Velenje naslednje prireditve za javnost: 5. februar 1997 ob 18. uri KONCERT SOLISTOV SREDNJEŠOLCEV 6. februar 1997 ob 19. uri KONCERT KOMORNIH SKUPIN Koncert organiziramo v sodelovanju s PREMOGOVNIKOM VELENJE Oba koncerta sta posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. 13. februar 1997 ob 19.30.uri KONCERT v okviru mednarodne kitarske šole ISTVANROEMER - kitara MILKO PRAVDIČ - klarinet ZLATI PETELIN 1997 Tudi letos bodo pri nas, tokrat že tretjič v organizaciji agencije Ovum in drugič pod imenom "Zlati petelin", podelili glasbena priznanja za dosežke na področju glasbenega ustvarjanja v Sloveniji v preteklem letu. Podobno kot v minulih dveh letih bo tudi letos potekal izbor nominirancev in kasneje nagrajencev v skladu s pravilnikom, ki so ga sprejeli pred leti in ki je letos ob upoštevnju pripomb doživel nekaj sprememb in popravkov. Osnoni koncept seveda ostaja isti, tako da še vedno velja, da se za nagrado lahko potegujejo samo dela, ki jih prijavijo v Sloveniji veljavno registrirani založniki in distributerji, da se za nagrade lahko potegujejo le državljani Slovenije, da mora biti dve tretjini skladb na albumih (ko gre za naj albume) novih in doslej še neizdanih, da so bili fonogrami izdani v času od 1.1. do 31.12.1996 itd. Letos se bodo kandidati potegovali za nagrade v 31. kategorijah, kar je za eno manj kot minulo leto. Ukinili so namreč kategorijo glasbenih videokaset, zaradi nezadostne razvitosti tovrstnega domačega trga. Organizacijski odbor, ki ga sestavljajo znani slovenski glasbeni in javni delavci: dr. Gregor Tome, Janez Križaj, MojmirSepe, Boris Kopitar, Karel Novak, Jani Kenda in Urban Centa bo s svojo kredibilnostjo in ugledom, ki ga uživajo njegovi člani med domačimi glasbeniki, skušal narediti vse potrebno zato, da bi zagotovil nepristransko in strokovno selekcijo najprej kandidatov za nagrade in nato še samih nagrajencev v posameznih kategorijah. Tako kot lansko leto bo v izboru sodelovala velika, kar stočlanska žirija, sestavljena iz posameznikov, katerih delovno področje se na nek način dotika glasbe. V njej bodo tako glasbeniki, tonski mojstri, glasbeni novinarji in uredniki, avtorji besedil, pro-ducenti itd., ki bodo s tajnim glasovanjem na posebnih glasovnicah, ki jih bodo, ne vedoč drug za drugega, pošiljajli neodvisni odvetniški pisarni, izbirali med kandidati za nominirance in nominiranci. Glasovanje bo potekalo v dveh krogih. V prvem bodo izbirali nominirance, v drugem pa dobitnike Zlatih petelinov 97. Ves izbor bo tudi letos deležen precejšnje medijske podpore. Tako bo nacionalna televizija v času od 9. marca do 13. aprila v polurnih oddajah predstavila vse nominirance in na koncu prenašala še zaključno prireditev, na kateri bodo proglasili dobitnike^nagrad v posameznih kategorijah. Ta bo 18. aprila zvečer v Celju in bo hkrati otvoritvena prireditev zdaj že tradicionalnega, četrtega po vrsti, mednarodnega glasbenega sejma. MiČ /ju ZDRAVSTVENI DOM VELENJE 3320 Velenje Vodnikova cesta 1 Spoštovane občanke in spoštovani občani! Obveščamo vas, da imajo naslednje službe v Zdravstvenem domu Velenje direktne telefonske številke in sicer: - predšolski dispanzer 851-320 - šolski dispanzer 855-492 - dispanzer za žene 851-421 - reševalna služba 851-065 Vljudno vas prosimo, da za zdravstvene usluge v omenjenih službah kličete preko zgoraj navedenih direktnih telefonskih številk in s tem razbremenite glavno telefonsko številko Zdravstvenega doma Velenje 856-711. V nujnih primerih kličite številko 94 ali 112. Zdravstveni dom Velenje Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 19. januarja: E ton 1.FRANK: 2.DAN IN NOČ: 2.RUBIN: 4.VAGABUNDI: 5.HERCEG: V planini je kajžica Vinska gora Nikar ne misli Teta Fani Zapojmo za Slovenijo glasov glasov glasov glasov glasov Predlogi za nedeljo, 26. januarja: 1.IG0R & ZL.ZV0KI: 2.J. KALIŠNIK: ' 3.PODKRAJSKI: i 5.SL0VENIJA: Gospodična Tam v dolu sama zase Postal si penzionist Te presnete šeme Vili Grabner T—T" 10 NAS vas NASI KRAJI IN LJUDJE 23. januarja 1997 Krajevna skupnost Solčava Varljiv zimski dremež Prostovoljno gasilsko društvo Paska vas Nemalo težav, veliko dela in nekaj uspehov Skorno pri Šoštanju Zegnanje pri sv. Antonu V cerkvi sv. Antona Puščavnika v Skornnem pri Šoštanju so 17. januarja, na god tega svetnika, blagoslovili posušeno svinjsko meso. Po končanem opravilu, so pod cerkveno lipo z licitiranjem blagoslovljeno meso ljudje odkupili nazaj. 17. januarja goduje sv. Anton (Veliki) Puščavnik, ki je skoraj na vseh upodobitvah upodobljen kot puščavnik s palico v obliki črke T, z zvončkoma in prašičkom, zato mu ljudje pravijo tudi "sveti Anton s prešičkom" ali "svinjski Anton", da ga ločijo od sv. Antona Padovanskega. Živel je v 3. in 4. stoletju v Egiptu. Ko je bil star dvajset let se je umaknil v puščavo in tam živel samotarsko življenje skoraj sto let. Puščavniško življenje pa ni enostavno in tudi sv. Antona je Bog po legendi večkrat preizkušal in te "nečiste skušnjave", ki jih ponazarja prašič, je Anton odganjal z zvončkoma. Ljudje so si to podobo razlagali po svoje, kot da je svetnik pač zavetnik prašičev. Antona imajo tako za svojega patrona živinorejci, svinjski pastirji, ščetarji, rokavičarji, mesarji, grobarji, ponekod tudi peki in gasilci. Za pomoč so se mu obračali tudi proti ognju, kužnim boleznim in različnim vnetjem, ponekod na Slovenskem pa velja sv. Anton tudi kot priprošnjik pri izbiri zakonskega partnerja. Svetniku je pri nas posvečeno precej cerkva, skoraj vsaka kmečka cerkev pa je imela na oltarju med svetniki kip ali podobo sv. Antona Puščavnika, ki velja tudi za ljudskega vre-menjaka, saj star vremenski pregovor pravi: "Če sv. Anton z dežjem prihaja, še dolgo potem zemljo napaja." Na njegov god so ljudje cerkvi darovali prašičje krače, pleče in klobase s priporočilom za zdravje prašičev in ostale živine. Zbrano meso so nato razdelili med reveže, v zadnjem času pa ga z licitiranjem prodajo zbranim vernikom, denar pa namenijo za obnovo cerkva. V Šaleški dolini je sv. Antonu posvečena cerkev v Skornem pri Šoštanju, kjer se še vedno vsako leto na njegov god zberejo ljudje in cerkvi darujejo posušeno svinjsko meso. Po končanem opravilu in blagoslovu tega mesa, pa je bila tudi letos na vrsti zanimiva licitacija, pri kateri so vso meso prodali zbranim krajanom. Enak obred imajo vsako leto tudi v cerkvi sv; Petra v Zavodnjah nad Šoštanjem. Damijan Kljajič Licitacija "žegnane" krače pri sv. Antonu v Skornem pri Šoštanju Popravek V zadnji številki Našega časa, 16. januarja, se je v članku »Pravo podobo bo križišče dobilo spomladi«, v njem smo se pogovarjali z glavnim projektantom krožnega križišča na Kidričevi cesti v Velenju Aleksandrom Kneževičem, prikradla neljuba, a vsebinsko pomembna napaka. V delu, kjer govorimo o varni vožnji je zapisano, da v krožnem križišču velja prednost »desnega«. Stavek pa bi se moral pravilno glasiti: »V krožnem križišču ne velja prednost desnega ...« Razumljivo, ker imajo prednost vozila v krožnem toku. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Krajevna skupnost Nazarje prepletajo z delovanjem nazarske občine in z velikim zadovoljstvom lahko pohvalim njeno delo in veliko pripravljenost za sodelovanje z nami,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Nazarje Matej Pečovnik. Najpomembnejša takšna skupna naloga v naslednjem obdobju bo gotovo izgradnja popoldne osemletke v Nazarjah, pri čemer bodo zgradili tudi telovadnico, ki je skupaj z osnovno šolo dolgoletna največja želja vseh občanov Nazarij in okoliških krajev. Pri uresničitvi te zajetne naloge bo občini gotovo v veliko pomoč krajevna skupnost s svojimi organizacijami in društvi, ki v minulem obdobju zelo krepijo vse bolj raznoliko dejavnost. Načrtov, potreb in želja v Nazarjah gotovo ne manjka. Letos bodo nadaljevali gradnjo kanalizacije v novo naselje, člani sveta pa bodo posebno pozornost namenili trenutno Trgovski center TUS je za kraj velika pridobitev, za lepšo okolico in parkirišče pa bodo skupno še poskrbeli zelo perečemu problemu parkiranja tovornjakov. Obenem želijo skupaj z novim trgovskim centrom TUŠ dokončno urediti parkirišče ob njem, skupaj s trgovskim podjetjem Savinja pa končno najti pravo rešitev za »znameniti« Bohačev marof v samem ožjem središču, ki že dolga leta ne more biti nikomur v ponos. Prav tako iskreno upajo, da bo podjetje Savinja uspelo v svojih naporih pri nameravani novogradnji po vseh podatkih zelo dotrajane in zastarele bencinske črpalke. Seveda je še precej ostalih nujnih nalog. Med nje sodi izgradnja pločnika od šole in vrtca do križišča pred novim naseljem in zagotovitev prometne varnosti v tem križišču, kar je zlasti zaradi otrok še posebej nujna, prav zaradi večje varnosti pa bodo morali primerno urediti tudi križišče na klancu v Dobletini, kjer je vključevanje na glavno cesto posebej pereče in zlasti nevarno. Krajani Zavodic si želijo boljše in varnejše cestne povezave z Nazarjami, »posebej pa bomo morali poskrbeti za lepšo urejenost kraja in okolice, da se bodo krajani in obiskovalci pri nas prijetno počutili in se vračali k nam. Razumljivo te pomembne in koristne naloge ne bomo mogli uresničiti brez sodelovanja vseh krajevnih dejavnikov in krajanov, zato računamo na njihovo pomoč. Takšne in sorodne akcije pa so obenem lepa prilika za druženje krajanov, za navezovanje pristnejših stikov med njimi in za krepitev pripadnosti kraju,« dodaja Matej Pečovnik. JP Delovno sožitje z občino Pred koncem lanskega leta izvoljen svet krajevne skupnosti Nazarje že takrat ni stal križem rok, danes še toliko manj. Člani sveta so se pred nedavnim sestali na prvi letošnji seji in temeljito prevetrili usmeritve za dobro bodoče delo, na podlagi tega pa že opredelili najpomembnejše naloge in cilje. »Za našo krajevno skupnost je značilno, da se njeno delo in usmeritve V ostri zimi z mrazom in debelo snežno odejo na prvi pogled kaže, da v krajevni skupnosti Solčava vse miruje, pa ni čisto tako. Vodstvo krajevne skupnosti pridno pripravlja bilanco lanskega leta in sestavlja letošnje načrte, ki jih ni malo. Ob tem se lastni občini seveda še niso odrekli, odločitev o tem je razumljivo v rokah poslancev Državnega zbora, nadaljevanje že začetih projektov in začetek dela na novih pa je odvisno od vremenskih razmer. Ob prvem ugodnem vremenu bodo nadaljevali širjenje telefonskega omrežja, po položitvi otpičnega kabla med Solčavo in Lučami bodo pridobili 70 novih telefonskih priključkov in nobenega razloga ni, da ta akcija ne bi bila sklenjena do letošnjega maja, kot je predvideno. V pomladnih dneh bodo pričeli posodabljati nekaj odsekov krajevnih cest, ki bodo dobili asfaltno prevleko, zelo pomembna naloga pa bo izgradnja avtobusnih postajališč v središču kraja. Postavili ju bodo ob objektu turističnega društva in nasproti šole, vse v skladu z ureditvenim načrtom, sredstva pa tudi že imajo zagotovljena. Ne glede na zimo pa pridno urejajo malo vodno elektrarno pri Rogovilcu. Gradnja namreč ni bila sklenjena, zato je na objektu nastajala velika škoda, za nameček pa je močno kazila izgled tega lepega predela. Objekt so torej obnovili, nad njim pa postavljajo streho p Z novima avtobusnima postajališčema na primernem prostoru bodo ustregli potnikom, odpravili prometne zagate v najožjem delu kraja in obenem poskrbeli za večjo prometno varnost Dograjena in obnovljena vodna elektrarna med cesto in Savinjo krajevni skupnosti ne bo več v sramoto Bili so pridni pri uresničevanju zastavljenih aktivnosti, so v razpravi menili udeleženci redne letne konference letošnjih aktivnosti po svojih močeh. Po izdelanem finačnem planu pričakujejo gasilci Paške vasi prispevek občine v višini milijon 700 tisoč tolarjev, približno milijon SIT pa bodo zbrali sami, kar naj bi zadoščalo za predvidena vzdrževalna dela in druge potrebe ter obveze društva. Na pripombo enega od razpravljal-cev, kje so mladi, je izvedel, da so se nekako organizirali sami, sicer pa delajo z roko v roki. Na sobotni redni letni konferenci so izvolili člane novega upravnega odbora društva. Predsedoval mu bo Peter Lever, za poveljnika pa so potrdili Slavka Ažmana. Brez težav so sprejeli tudi novi statut društva ter za podpis pogodbe o vključitvi društva v Gasilsko zvezo Velenje pooblastili novega predsednika. Ob koncu so podelili še jubilejna zvezina priznanja. (tp) Na že 77. letni redni letni konferenci so se minulo soboto zbrali člani prostovoljnega gasilskega društva Paska vas. Potekal je v društvenih prostorih, udeležili pa se se je poleg šmarških občinskih mož še predstavniki tovrstnih društev iz domače občine, občin Velenje in Šoštanj, občinske gasilske zveze Velenje ter z društvom pobratena društva. V svojih poročilih sta tako predsednik društva Ivan Kores kot poveljnik Franci Drofelnik mlajši poudarila, da so lani opravili veliko dela, se pri tem srečevali z nemalo težavami, uspehi pa na nekaterih področjih delovanja tudi niso izostali. Opravili so nekaj vzdrževalnih del na gasilskem domu, poskrbeli za družabnost članov. Na operativnem področju so priskočili na pomoč v dveh požarih, bolj ali manj uspešno z vsemi desetinami (razen mladinsko) so sodelovali na najrazličnejših gasilskih tekmovanjih, bolje kot lani pa se na-marevajo letos izobraževati. Skupna vaja, organizirali so jo v sodelovanju s tovrstnimi društvi sosednjih občin ob mesecu požarne varnosti, je opozorila na nekatere pomanjkljivosti, ki jih bodo poskušali opraviti čimprej. Neplačevanje najemnine za prostore v starem gasilskem domu je pri delu gasilcev Paške vasi v minulem letu predstavljajo poglavje zase. Čestitk k opravljenemu delu, lepih želja za delo v prihodnje v razpravi ni manjkalo. Tudi zagotovil najodgovornejših občinskih mož, da jim bo občina pomagala pri uresničevanju 23. januarja 1997 NAŠI KRAJI IN LJUDJE KAK ČAS 11 Etnološka paberkovanja 2 O preji in ljubezni Takoj, ko so bili mimo sv. trije kralji (6. januarja) se je nekdaj začela preja, ki je z našo kulturno dediščino še kako povezana. Vsak bolj ali manj amaterski zbiralec starin, ki da kaj nase ima namreč v svoji zbirki vsaj nekaj kolovratov, čeprav nisem čisto prepričan, da večina med njimi čisto natančno ve, kaj so z njimi nekoč v resnici počeli. Še pred dobrim stoletjem pa je bila preja imenitna gospodarska dejavnost, ki je prinašala v slovenske domove marsikak tolar, saj je tudi Valentin Vodnik pred skoraj dvema stoletjema zapisal: Bolj ko bo pridna pozimi predica, dalj bo rožljala pod palcem petica... in naprej: Terice pogače, potice jedo, lanovi Slovencem cekine neso. Le redki so bili kraji na Slovenskem, kjer niso predli in povsod so skrbeli za volneno, la-neno in konopljeno prejo, ki so jo spredli v štrene ob teh zimskih večerih. Poleg tega, da so bili centi prediva in število spredenih štren ponos vsake kmečke domačije, pa je prav preja predstavljala neke vrste družabni dogodek, ki mu v slovenskem ljudskem izročilu skorajda ne najdemo para. V tem pogledu je bilo preji podobno morda le še kožuhanje (ličkanje koruze), le daje preja lahko trajala tudi po nekaj tednov, saj je ponekod veljalo, da je do pusta morala biti v štrenah vsa preja, ki jo je hiša premogla. Drugje so s prejo morali končati na sv. Jožefa dan, 19. marca. Valvasor, kije davnega leta 1682 pisal svojo znamenito Slavo vojvodine Kranjske je prejo nekoliko manj čislal: "Po polnoči pospremi vsakdo svojo (predico) domov in ji nese pres-lico do doma. Marsikatera se mu zato tako Piše: mag. Jože Hudales hvaležno izkaže, da se odloči njemu na ljubo prevzeti in nositi drugo preslico, ki sta jo dva hkrati opredla in ki iz nje nastane podoba njih dveh. Zakaj nekateri teh udvorljivih presličar-jev ostanejo kar pri njih ali narobe, one pri fantih, in spe z njimi tako sramežljivo in v tako skrivni, globoki zaupljivosti, da se šele prihodnje leto izve, kako spodobno so skupaj ležali..." Stari baron je torej iz nravstvenih razlogov dokaj strogo in kritično presojal prejo in vse kar je bilo zvezano z njo. Vendar je že tako; človeško naravo in radoživost je bilo tudi v tistih časih težko krotiiti, pa naj je cerkvena gosposka še tako trdo zatezala uzde svojim vernikom in grmela proti grehu. Sicer pa; za mladostne norije in ljubezen je bil pač čas ob dolgih zimskih večerih, saj ne pravi zaman stari rek "V adventu snubiti, o pustu ženiti". Zato so bili vsi trije božiči o katerih sem pred kratkim že pisal, polni vedeževanj, po katerih je lahko vsaka ljubezni željna deklica našla izbranca; pa naj ga je poiskala v kavni usedlini, iz raztopljenega svinca, ki so ga vlivali v vodo, ali pa je iz števila polen, ki jih je prinesla v kuhinjo izvedela vsaj ali se bo ob letu možila. Če pa so ob preji izbranec še vedno ni prikazal ali ni pokazal dovolj zanimanja zanjo je bil tu še vedno sv. Anton Puščavnik (go-duje 17. januarja), ki je bil sicer mogočni priprošnjik in zavetnik za živino sploh in še posebej za prašiče; odtod tudi popularno ime "svinjski Anton". Za možitev in ženitev godna dekleta in fantje pa so njegovo moč raje porabili za to, da bi jim izprosil moža ali ženo. Tudi fantje in dekleta iz Šaleške doline so zato v dneh okoli njegovega godu romali k sv. Antonu v Skornem, da bi jim pomagal skočiti v zakonski jarem. Večni Rim Rim in Slovenci Piše: Duška Lah Slovenci smo še posebej ponosni na domovino takrat, ko priromamo v kakšno drugo državo in tam s ponosom zagledamo slovensko zastavo. Tako tudi v Rimu, na eni glavnih cest na Via della Conciliazione 10, Slovence in obiskovalce iz vsega sveta pozdravi slovenska zastava, ki zastira pogled v ozadju na Berninijevo stebrišče in Michelangelovo kupolo. Vatikanski in malteški grb obkrožata slovenskega, ki tako opozarja mimoidoče, da ima tukaj prostore veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem sedežu. Tako sta ta slovenski grb in ulična številka 10 primerna izhodiščna točka, od koder romarji ponavadi krenejo na papeževo avdienco. Papeževe besede: Štefana Faleža pri svetem »Dobrodošli romarji iz Slovenije... blagoslavljam vas in ves slovenski narod,« so bile glas, kije vso svetovno javnost opozarjal na slovenski narod, na njegovo vernost, samobitnost in bogato kulturo. Vse to se je dogajalo že takrat, ko Slovenci še nismo imeli svoje mednarodno priznane države. V minulih letih so tako stekli vsi organizacijski postopki pri vzpostavljanju popolne cerkvene in državne samostojnosti Slovenije, kot so ustanovitev slovenske škofovske konference, imenovanje prvega nuncija v Sloveniji ter obisk predsednika republike Milana Kučana in veleposlanika očetu, papežu Janezu Pavlu II. V Rimu so mnoga leta poglabljali bogoslovna znanja duhovniki in bogoslovci iz vsega sveta. Mnoge pokrajinske cerkve, redovi in kongregacije so v Rim pošiljali svoje najboljše študente, da bi se izpopolnili v znanju in doštudi-rali teologijo. Poleg redovnih hiš so tako v Rimu nastajali narodni zavodi, ki jih je še danes zelo veliko. Tako imajo tu svoj zavod za vzhodne vede, Hrvatje imajo svojega, za nemške dežele pa je v Rimu kar nekaj zavodov, kot so Germanik, Tevtonik in De an-ima. V Rimu so svoja znanja poglabljali tudi slovenski bo- Zaleščanske zgode 4 IVIČA STIHIČ - USPEŠNI ROJAK ZALEŠČANSKI Nekje v porečju bistre Save, sredi severnoslovanske državice, se širi čudovito jezero. Ob njem leži nekaj prijetnih naselij, največje med njimi Zalesje imenovano, središče Zaleščanske doline. V Zalesju, pod toplim plaščem boga Velesa, živijo različni ljudje; prav malo je sinov Stanimira in Gojimira, več je potomcev drugih severnih plemen, nemalo pa je tistih, ki so pripotovali iz južnih slovanskih krajev in se za vedno priklenili za zaleščansko ognjišče. Zalesje je polno skrivnostnih in manj skrivnostnih zgodb. Kar precejšnje število bril-jantnih mož seje rodilo ali pa živelo v Zalesju. In preneka-teri teh umov je Zalesje zapustil, ker ga je zdramil klic domovine. Večina le teh je pristala v severnoslovanski Metropoli. Vsekakor ne moremo iti mimo nekoga, ki je zaznamoval minulo obdobje in čigar prispevek k narodovi in zaleščanski dobrobiti je neprecenljiv. Seveda govorimo o Ivici Stihiču, pogumnem, pokončnem in skromnem človeku, ki se je iz nič povzpel v nekaj. Če se ga ne spomnimo zdaj, ga bo zgodovina za vekomaj posrkala vase. Skozi tri zgodbe, ki krožijo po Zalesju bomo najlaže spoznali človeka, ki ga moramo pisati z velikim Č. Človeka, domoljuba, poštenjaka in ljubitelja narave. 1.ZGODBA: Kuža laja hov, hov, hov - jutri pojdem spet na lov! Piše se leto gospodovo okoli sedemdesetega. Ivica se odpravlja na lov. Ima psa, nima pa še položaja v Metropoli. Zato se na lov vozi z mopedom. Njegov zvesti kuža ga spremlja na vsakem lovu, a ker so razdalje prevelike, ga Ivica vozi z mopedom. In tako nekega jutra Ivica spet sede na motor, pobaše pasjo radost in hop na lov! Ko spozna, da z jago tistega dne ne bo posebne sreče, se lovec Ivica odloči za vrnitev. Nastavi torej rukzak, kuža skoči vanj, Ivica nežno zadrgne vrvico okoli pasjega vratu, tako da pasje telesce ostane v rukzaku, glava pa na prostem, da lahko zajame svežega zraka. Vrli lovec naloži rukzak na rame, sede na moped in odpelje domov. Prišedši domov sname rukzak in glej ga zlomka! Pasja radost kaže otrpel jezik, vrvica rukzaka nesrečno binglja okoli njegovega vratu, oči pa stekleno zijajo v svojega nejevernega gospodarja. Veliki Manituje nežno pasjo dušico že davno poklical k sebi. Ivica je morda napačno ocenil le to, da je rukzak velik, kuža pa majhen in je tako celo vožnjo otepajoč visel z zanko okrog vratu, ne da bi s tačkami dosegel dno rukzaka. Lovec Ivica je namesto lovskega psa večji del poti prevažal pasjo crkovino! 2.ZGODBA: Dok je bilo Tita, osim piva i kobasa, bilo je i šita! Ko je Ivica Stihič postal predstavnik Zalesja v državnem parlamentu, je pogosto počastil svoje zaleščanske rojake z obiskom. In tako gaje pot nekega dne slučajno zanesla na kulturno prireditev. Slučajno zato, ker ga prej petdeset let na tovrstnih prireditvah ni bilo videti. In potem, ko si je na hitro pogledal prizoriščr, in ko je videl, da so vsi prisotni videli njega, je globoko zamišljen, s polnimi usti izdavil: " Da, da, tako je treba! Naj delavci spoznajo, da to, da žrejo klobase in lokajo pivo, še ni dovolj. Treba jim je dati kulturo. Treba jih je razsvetliti!" 3.ZGODBA: Mi smo narodovi, narod je naš! K Ivici so v njegovem parlamentarnem obdobju večkrat prišli različni ljudje, da bi ga pridobili za svoje ideje, ki bi jih kasneje skušal uveljaviti v parlamentu. Nekega dne je tako eden obiskov razlagal svoje poglede na določeno temo, ki je bila trenutno v parlamentu aktualna. Ivica je poslušal, si gladil brado, se tu in tam nestrpno presedel ter skrivaj pogledoval, če si ne bi slučajno že moral postriči nohte. To vidši, se je iza kuhinjskega pulta oglasila njegova zvesta soproga Nessie :" Gospodje, lepo prosim, dajte, govorite malo bolj preprosto, da vas bo Ivica razumel. Ivi, ti pa si le zapiši kaj, da ne boš potem spet mene spraševal, kaj so ti gospodje povedali!" Da, brez ljudi kot je Ivica Stihič, bi bilo Zalesje revnejše, ostalo bi zakotna provinca zagovedenih po-dalpnežev, zahojenih kulturnikov in ušivih gostiln. Zaleščanu se mora milo pri srcu storiti, ko na zaleščanski ulici zagleda Človeka, Zaleščana, kije uspel. Naj ga takrat ne popade zelena zavist, naj postane in za trenutek tudi sam užije svetlobo Človeka. Kajti: Srečo je treba deliti! Stojan Z. goslovci in duhovniki. Vsako leto jih je več, mnoga leta pa so bili gostje v omenjenih zavodih. Danes pa imajo Slovenci v Rimu svojo slovensko hišo. Že Slomšek si je prizadeval, da morajo Slovenci imeti svojo škofijo. Tako so slovenski duhovniki v Rimu ustvarili svoj zavod, kije plod prizadevanj in dolgoletnih želja. V povojnih letih so tako z veliko mero vztrajnosti uspeli odpreti slovenski zavod Slovenik. Končni uspeh je bil tako kronan leta 1960, ko je bila izdana ustanovna listina Slovenika. Slovenski verniki iz vsega sveta so pomagali in zbirali prispevke, prav tako pa je pristopilo društvo Slomšek v Rimu, tako da je Pavel VI. 9. maja 1969 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo primerne hiše. Novi dom je bil tako odprt 19. junija 1973, ko je v Rim priromalo kar 2000 Slovencev. Tako danes ta dom nudi tudi romarjem, ki se znajdejo po naključju ali pa organizirano, prijetno slovensko zatočišče, predvsem pa izredno prijazen sprejem slovenskih nun in seveda rektorja Slovenika, gospo- da Maksimiljana Jezernika. Slovenik na Via Apia v Rimu je tako izpolnil vrzel v slovenskih cerkvenih ustanovah, rimski podobi mednarodnih ustanov pa je dodal še slovensko potezo, ki nas povezuje z ostalimi narodi, obenem pa ohranja slovensko pristnost in identiteto. Dom Slovenik je 22. novembra 1990 obiskal tudi papež Janez Pavel II. in ob obisku dejal: »Zelo sem vesel, da sem danes v Sloveniku in da vodim to slovesno evharistično slavje. Zelo sem vesel, ker vidim okrog Kristusovega oltarja zbrane drage brate v škofovski službi, rektorja in gojence Papeškega slovenskega zavoda, ki so se v tridesetih letih tukaj v Rimu izpopolnjevali v visokih teoloških cerkvenih študijih....« Ob papeževem obisku pa je rektor Slovenika Maksimiljan Jezernik dejal: »Vaša navzočnost v slovenskem zavodu pomeni veliko priznanje vsem, ki so pred tridesetimi leti, kljub vsem nasprtonim izgledom, zaupali in z nemajhnimi žrtvami uresničili delo, ki ga je danes blagoslovil Petrov Naslednik.« mm^p&mv Podobnost Podobno kot na dunajskem novoletnem koncertu so poslušalci tudi od velenjskih godbenikov »izploskali dodatek - Radetzky marš. Velenjčani so šli še dlje: tisti, ki niso mogli v dvorano, so »izsilili« še en koncert. Zasavje pred Šalečani Zasavčani so prevzeli »primat« Šaleški dolini. Po žveplovem dvokisu. Šalečanom ne gre to prav nič v nos. Slovenec Proglasitev Milana Kučana za Slovenca lanskega leta je minila v nekakšni senci. V senci Cirila Pucka. Dvoživke Krajani Vinske Gore so še vedno posebnost. Se vedno so dvoživke: med Velenjem in Žalcem. Ampak zaradi tega še slabše dihajo. Sveče Zadnje dni smo preživeli v znamenju sveč. Ne le tam, kjer so ostali brez elektrike. Regija Naredili so že prvi korak, da bi na Šaleško-savinjskem območju končno regijo dobili. Za začetek so se v mejah nekdanje enotne občine spet vsaj malo bolj združili. Povezava Na celjskem ugotavljajo veliko povezavo med ropi in mamili. Pa vendarle je prve, žal, lažje preprečiti. Gole... Nekaterih navijačev sploh nič ne skrbi dokaj prazna blagajna velenjskih rokometašic. Se radi bi videli, če bi zmanjkalo denarja za njihove, drese. i ^rjir Dobivamo vse boljše domače televizorje. Dobro bi bilo, če bi temu sledili še domači TV programi. ——^—— 12 KAS ČAS OBJAVE 23. januarja 1997 ZDRAVSTVENI DOM VELENJE 3320 Velenje Vodnikova cesta 1 Telefon:063/856-711 Spoštovane občanke in spoštovani občani! Skladno z navodili obveznega zdravstvenega zavarovanja mora imeti vsak zavarovanec svojega izbranega zdravnika. Za vse tiste, ki osebnega zdravnika še nimate izbranega in bi si ga želeli izbrati izmed zdravnikov Zdravstvenega doma Velenje, vas obveščamo, da to lahko storite od srede, 15. 1. 1 997, dalje vsak dan, razen sobote in nedelje, do vključno 31. 1. 1 997 v avli dežurne službe zdravstvenega doma na posebej za to urejenem prostoru v času od 7. do 19. ure. Zdravstveni dom Velenje Želite delati v naprednem kolektivu na zanimivem področju računalniških komunikacij? To je nekaj za vas! Iščemo sodelavce v inženiringu in tehnični podpori. Delovno področje obsega načrtovanje in izvedbo računalniških omrežij, priključitve na internet ter tehnično podporo v računalništvu. Pripravništvo ni ovira. Prijave pošljite do petka, 31. januarja, na naslov: TREND NET sistemi, Etenkova 61, 3320 Velenje s pripisom "za razpis". VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI JAVNI ZAVOD OSNOVNA ŠOLA BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI Svet zavoda Osnovne šole bratov Letonje Šmartno ob Paki v skladu z 48. čl. Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, z 31. do 37. členom Zakona o zavodih in s 25. členom Odloka o ustanovitvi zavoda Osnovne šole bratov Letonje Šmartno ob Paki razpisuje mesto ravnatelja zavoda. Za ravnatelja osnovne šole je lahko imenovan, kdor: - izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, - ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, - ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor, - ima opravljen ravnateljski izpit. Mandat ravnatelja traja štiri leta. Vloge z dokazili in vizijo razvoja šole naj kandidati pošljejo do 8.2.1997 na sedež zavoda z oznako "za razpis". O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonskem roku 30 dni od dneva objave. Ravnateljica Nevenka Hofer ANDRAGOSKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Vse zainteresirane obveščemo, da je v Uradnem listu Republike Slovenije v št. 2, ki je izšel 1 7. januarja 1997, objavljen razpis za DELOVNO MESTO DIREKTORJA LJUDSKE UNIVERZE VELENJE. Rok za prijavo kandidature za navedeno delovno mesto je 10 dni po objavi v Uradnem listu RS. Pomagajmo divjadi! Vsaka zima z veliko snega, takšna je tudi letošnja, je za divjad dokaj normalen pojav. Divjad se v takšnih razmerah le toliko giblje, da si, kljub slabim možnostim, zagotovi dovolj hrane. Kljub temu, da lovci z zalaganjem krmišč in že preko leta urejenimi krmnimi njivami, divjadi delno pomagamo, se pri iskanju hrane rada zateče v bližino posameznih hiš in naselij. Najpomembnejše za divjad v tem času pa ni hrana, ampak to, da ima mir. V teh dneh smo lovci že večkrat opazili, da divjad vznemirjajo psi, ki se brez nadzora gibljejo v naravi. Divjad, še posebno srnjad, se v globokem snegu mnogo težje giblje kot psi in v lovišču smo že našli prve primere pokončane divjadi. Zato lovci prosimo vse lastnike psov, da svojih štirinožnih prijateljev ne puščajo brez nadzora, na sprehodih pa naj bodo na povodcih. Lovci bodo tako prihranili neprijetno delo pisanja prijav in drugih ukrepov, predvidenih po zakonu, lastniki psov pa stroške in veliko slabe volje. V interesu divjadi naredimo vsak svoje. Če vsi dobro premislimo, bomo hitro ugotovili, da je to naš skupni interes! A. F. Težka zima za srnjad že sama po sebi pomeni boj za preživetje. Dodatna grožnja pa so neprivezani psi v naravi. Ti namreč zasledujejo in na- padajo divjad, predvsem srnjad, ki zaradi velike količine snega ne more bežati. Po podatkih lovskih družin s cele Slovenije je od 1. januarja letos na ta način poginilo več kot 500 srn. V sezoni 1995/96 je v Sloveniji poginilo 6608 primerov srnjadi. Od tega je bilo več kot polovica povoženih na cestah. Ko bomo po letošnji zimi prišteli še izgubo zaradi napadov psov, bo škoda ogromna. 17. člen Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list, št. 25-1142/76, z dne 28. oktobra 1976) določa, da se brez nadzorstva ne sme spuščati psa v lovišče. Psa, ki se giblje v lovišču brez nadzorstva in je oddaljen več kot 200 metrov od hiš ali več kot 50 m od gospodarja, sme pokončati lovski čuvaj, član lovske organizacije oziroma strokovni delavec organizacije, ki upravlja lovišče. Poleg tega lahko lovci pokončajo psa, ki neposredno preganja ali uničuje divjad v lovišču. Na predlog lovske organizacije lahko občinski upravni organi odredijo, da morajo lastniki imeti pse zaprte ali privezane, kadar je to v interesu varstva divjadi, zlasti v času poleganja, valjenja in vodenja mladičev. Lovska zveza Slovenije ne namerava posegati po tako skrajnih ukrepih, kot jih določa zakon. Vendar je naloga lovcev, da ohranjajo, vzdržujejo in izboljšujejo življenjske pogoje divjadi. Pri tem bi morali sodelovati tudi lastniki psov. Lastniki psov bi morali svoje pse na sprehodih v naravi čim bolj nadzorovati in jim preprečiti zasledovanje srnjadi. Če naletijo na sprehodu na sled divjadi, naj psa privežejo na povodec. O primerih poškodovane in poginule divjadi naj obvestijo lovsko družino. NIŽJE OBRESTNE MERE ZA OBRTNIKE■ SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN PRA VNE OSEBE Od 1. 1. 1997 dalje velja za kratkoročna posojila nova izhodiščna obrestna mera T+9%. Hkrati je banka znižala tudi stroške odobritve dolgoročnih posojil pravnim osebam. Obiščite nas in se prepričajte o konkurenčnosti ponudbe. So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka. ) banka celje V varnem zavetju tradicije t * » ' • Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v Konec novembra lani je vlada RS izdala uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Obveznosti nalaga kmetom, kmetijskim organizacijam, upravljalcein kom-postarn in čistilnih naprav. Z uredbo so določene mejne vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil v tla z živinskimi gnojili, in sicer: mejna vrednost letnega vnosa dušika v tla z živinskimi gnojili je 210 kg/ha, fosforja 120 kg/ha in kalija 300 kg/ha. Dovoljene količine naštetih vnešenih rastlinskih hranil v tla niso presežene, če je obremenitev 1 ha kmetijskih zemljišč z rejo domačih živali v skladu z uredbo. Maksimalna obremenitev 1 ha kmetijskih zemljišč z govejo živino je lahko 3 glave velike živine/ha, s prašiči ali perutnino pa 2 glavi velike živine/ha^ Število glav velike živine je merilo za vrednotenje obsega reje domačih živali. Ena glava velike živine je 500 kg žive teže živali. Posebno poglavje v uredbi imajo območja varstvenega pasu za zajemanje vode, kjer so mejne vrednosti za letni vnos dušika v tla nižje in predpisane tudi za posamezne kmetijske kulture. Kmetje in kmetijske organizacije lahko gnojijo svoja kmetijska zemljišča z živinskimi gnojili, torej tako, da povprečni letni vnos rastlinskih hranil ne presega predpisanih mejnih vrednosti. Če nimajo kmetijskih zemljišč ali če zaradi reje živine nastajajo večje količine živinskih gnojil, kot jih lahko uporabijo na svojih zemljiščih, morajo oddati presežke živinskih gnoji) drugim lastnikom kmetijskih zemljišč (dogovorjeno s pogodbo). Viške lahko predelajo in jih nato prodajo na trgu. Zadnja možnost je tudi odvoz presežkov v čistilne naprave. Na gozdnih zemljiščih je vnos rastlinskih hranil z živin-skimi ali rudninskimi gnojili prepovedan, razen pri presajanju sadik ali pri sajenju; za spodbujanje rasti na brežinah ob cestah in na površinah, določenih po predpisih o gozdovih za raziskovalne namene. Za gnojevko in gnojnico je predpisan čas prepovedi gnojenja na zemljiščih brez zelene odeje od 15. novembra do 15. februarja. Z njima se ne sme gnojiti na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo, na velikih strminah (kjer gnojila odtekajo po površini), na zamrznjenih tleh, na vodnih zemljiščih, na stavbnih zemljiščih in na nerodovitnih zemljiščih. Za območja vastvenega pasu za zajem vode je vnos dušika z živinskimi in rudninskimi gnojili strožje opisan in prepovedan v določenih časovnih obdobjih glede na vrsto gnojila in vrsto tal, kamor jih vnašamo. Za kršenje določb o vnešenih količinah živinskih gnojil, o času prepovedi gnojenje z njimi, o tleh, kjer je prepovedano gnojiti z živinskimi gnojili, o gnojenju na vodovarstvenih območjih itd. je predvidena denarna kazen v višini najmanj 200.000 SIT. Kmetje na območjih varstvenega pasu za zajem vode morajo gnojenje uskladiti s predpisanimi normami v treh letih. V petih letih je potrebno uskladiti gnojenje z živinskimi gnojili na lastnih kmetijskih zemljiščih in urediti ravnanje s presežki teh gnojil. V petih letih morajo kmetje prav tako urediti skladišča živinskih gnojjil. KSS Velenje Lidija Diklič tla 23. januarja 1997 ZA RAZVEDRILO NAŠ ČAS 13 HOROSKOP Oven od 21. marca do 21. aprila Načrt, ki ste si ga res podrobno zastavili, vam bo v celoti uspel. Rezultati vas bodo močno razveselil in vam dal novih moči za nadaljne delo. Tega pa vam v naslednjih dneh res ne bo zmanjkalo. Več kot boste zaposleni, manj boste mislili na bolečine, ki vam tu in tam prebadajo telo. Morda bi vseeno obiskali zdravnika, saj boste potem še bolj mirni. Bik od 22. aprila do 20. maja - Prijatelji vas že močno pogrešajo, saj si v zadnjem času ne vzamete dovolj časa zanje. Če si boste znali svoj čas le malce drugače razporediti, ga boste tudi za obiske zlahka našli. Zimsko spanje bo pač treba enkrat prekiniti, sicer boste še sami začeli verjeti, da postajate lenuh. Pazite tudi na izdatke, saj je vaš bančni račun preobremenjen. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Pogledi, ki vam že nekaj časa ne pustijo spati, se bodo nadaljevali. Se vedno se ne boste mogli odločiti, kaj naj storite. Morda res potrebujete le še nekaj dni počitka ali pa aktivnega dela in potem bo odločitev lažja. Sorodniki vam pripravljajo neprijetno presenečenje, zato jih tokrat vzemite zares. Posledice so namreč zelo lahko finančne. Teh pa si še ne morete privoščiti. Rak od 21. junija do 22. julija Stresno obdobje se do zal vleklo še nekaj časa. Saj sami veste, da si pri teh zadevah najlažje pomagate sami, pomaga pa lahko tudi kratek oddih ali pa temeljit pogovor z nekom, ki mu res lahko zaupate. Poskusite lahko tudi s kakšno alternativno metodo, pa čeprav jim do sedaj niste najbolj verjeli. Počutje torej ne bo najboljše, žal pa se bo to odražalo tudi pri vašem delu. Precej neučinkoviti boste. Lev od 23. julija do 23. avgusta i_ Polni boste pozitivnih misli, zato vam tudi energije ne bo manjkalo. Za vaše odlično počutje bo skrbel tudi nekdo iz družine, saj vam bo priprbvil kar nekaj veselih in zanimivih uric. Bodo pa zato nekateri trenutki na delovnem mestu več kot moreči. Poskusite jih preživeti, brez da bi si kravžljoli živce. Tega namreč niso vredni, ker sploh ne bodo toliko pomembni. Devica od 24. avgusta do 23. septembra __Ne boste se počutili najbolje, pa boste vseeno to skrivali za nasmehom. Celo vso družbo boste držali pokonci in poskrbeli boste, da si vas bodo prav želeli v svoji bližini. Le tisti najbližji bodo vedeli, da se skrivate za fasado. Znali vas bodo potolažiti, za kar jim boste neverjetno hvaležni. In zato jim boste to pozornost vračali dvojno. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Prepiri se bodo kar vrstili. Tako doma kot v službi. Počasi boste pričeli razmišljati o tem, ali ste temu krivi tudi vi, ali pa ste le padli v takšen splet okoliščin. Ne jezite se preveč. Recite bobu bob, potem pa se umaknite in pustite, da stvari popravi čas. Vaše počutje bo sicer zelo dobro, saj boste uspeli na poslovnem področju urediti kar nekaj stvari, ki ste jih že dolgo načrtovali. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Se vam ne zdi, da ste v času vašega zimskega spanja kar malce zanemarili svoj izgled? Ne mislite, da tega niso opazili tudi drugi. Nekateri se celo že sprašujejo, kaj je narobe z vami. Zato bi bilo zelo dobro, če bi se vzeli v roke še preden se razširijo kakšne čudne govorice. Doma se boste počutili najlepše, zato ni izključeno, da se boste odločili za kratek dopust. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Vedno pogosteje boste razmišljali o kakšni večji spremembi v vašem življenju, saj vas monotonija že ubija. Ne morete pa se odločjti, na katerem področju bi naredili odločilen rez. Se najraje bi ga na delovnem, a kaj, ko si ne morete privoščiti, da bi kar nekaj časa ostali brez dohodkov. Le eno področje je, kjer ste trenutno zadovoljni. Ljubezensko. In tako bo še nekaj časa. Kozorog od 23. decembra do 20. januarja r_, Ste med tistimi, ki ste se zime že naveličali. Prav nejevoljni postanete, ko morate izza toplega zapečka kam v naravo. Vendar to velja le za sprehode po mestu, nikakor pa za kakšen zimsko smučarski dopust, ki bi vam zelo odgovarjal. Le redki si ga boste tudi privoščili. Vzrok bo predvsem suša v denarnici, ki še ne bo izgubila svoje moči. Vodnar od 21. januarja do 19. februarja Nikar ne mislite, da bo vse, kar boste zaukazali drugim, tudi uresničeno: težko lahko pričakujete, da boste samo z zahtevami dosegli tisto, kar bi vam najbolj odgovarjalo. Boste morali poseči še po drugih metodah, sicer si boste nakopali le jezo in slabo voljo tistih, ki so vam blizu. Ker si želite več zabave, se boste morali spraviti izza zapečka. Domov vam je sam nihče ne bo prinesel. Ribi od 20. februarja do 20. marca Nekaj drugačnih dni vam je naravnost ugajalo. To se vam bo poznalo tako na zunanjosti kot pri počutju in to bodo vsi takoj opazili. Spet boste polni energije, polni načrtov. Res, da vam vseh naenkrat ne bo uspelo uresničiti, a veseli boste vsakega majhnega uspeha. Z vami ga bo delil točno tisti, ki vam je najbolj pri srcu. Zato bo vse nustracije.Pia skupoj še bdj s|odko Kuharski namig Biskvitki z jabolki Za 4 osebe potrebujemo: 2 jabolki, 18 dkg moke, 3 jajca, 18 dkg masla, 16 dkg kristalnega sladkorja, 1 vanil-ijev sladkor, 10 dkg mandeljnov, narezanih na lističe, žličko pecilnega praška, 8 dkg sladkorja v prahu. Maslo iz hladilnika mustite na sobni temperaturi, da se zmehča. Potem z njim namažite 8modelčkov. Z lističi mandeljnov obložite te male modelčke do polovice višine. Postavite jih v hladilnik, da se maslo strdi. Medtem segrejte pečico na 180 stopinj Celzija. Olupite in očistite jabolka, potem pa jih narežite na kock-ice. Zalijte jih z jabolčnim sokom. Potem z mešalnikom zmehčajte in dobro premešajte maslo, da dobite gladko kremo. Vanjo vmešajte kristalni in vanilijev sladkor. Primešajte jajca, eno po eno. Dodajte še pecilni prašek in moko, vendar dodajajte počasi. Na koncu primešajte še jabolčne kockice. Testo ulijte v pripravljene modelčke, po vrhu pa maso posujte še s preostalimi mandeljni. V pečici pecivo pecite od 25 do 30 minut. Medtem zmešajte sladkor v prahu z žlico vode, da dobite gladko zmes. Pečene biskvitke previdno odstranite iz modelčkov in jih prelijte s sladkornim previlom. Postrezite šele, ko se ta strdi in pecivo ohladi. Nore nogavice -izziv letošnje mode Krasne pa so lahko tudi čipkaste ali pletene. Le malce poguma potrebujete, pa zato nekoliko debelejšo denarnico, saj ta modni dodatek sploh ni več poceni reč. Še vedno pa ceneje, kot če menju-jete večji del garderobe. Tako je. Sploh ni res, da morate zapraviti gore denarja za novo garderobo. Sploh, ker se ta ne spreminja več vrtoglavo hitro, ker še vedno več velja lastni stil, kot noro posnemanje najnovejših modnih smernic. In ker je the skoraj toliko, kot je različnih tipov deklet in žensk. Dovolj je že, če se potrudite in pri no-gavičarju (vedno več specializiranih tovrstnih trgovin boste našli tudi v Sloveniji) dobro prebrskate ponudbo, trgovcu pa že takoj zaupate, da si želite "drugačne" nogavice, če se radi oblačite športno bo dovolj, če poiščete ne preveč živo barvne gosto tkane nogavice iz udobne in prijetne ly-cre ali bombaža. Lahko pa izberete tudi zelo žive barve, ki so letos zelo priporočljive, lanski kos-timček s kratko jakno in prat takšnim krilom pa bo dobil čisto nov pridih. Letos priljubljeno črno-belo kombinacijo lahko dosežete že z izbiro pravih nogavic. Morda kockastih, pikastih ali takih z vzorcem zebre. Še bolj in boste, če boste izbrali nogavice z vzorcem Dalmatinca... Karo (škotski seveda) se spet vrača z velikimi koraki in morda vam bo še najlažje, če si boste umislile le takšne nogavice. 14 KAS vas TV SPORED 23. januarja 1997 ČETRTEK, 23. januarja SLOVENIJA 1 10.30 Caroline v velemestu, 13/23 10.55 Pustolovščine in odkritja, 25/26 11.25 Big steal, amer. film 12.35 Podobe narave, 8/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.55 Novice iz sveta razvedrila 15.25 V vrtincu 15.55 Paradiž, tv trilogija 17.00 Obzornik 17.10 Santo Žužkito, 3/13 17.35 Hugo, tv igrica 18.00 Po Sloveniji 18.30 Tv prodaja 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Tednik 21.00 Napovedniki 21.05 Forum 21.15 Pokončni policaji, 3/7 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Omizje 00.00 Tednik, ponovitev 00.55 Forum, ponovitev 01.05 Videoring SLOVENIJA 2 10.20 Karaoke 11.20 Domače obrti na slovenskem 11.50 Slavnostni koncert v Sarajevu 13.40 Vikarka iz Dibleyja, 3/6 14.10 Šport 15.50 Pohorska godba, dokum.oddaja 16.20 Ellen Cleghorne, 10/15 16.50 V slogi je moč, 36/50 17.20 Na robu 18.05 Tenis: Grand slam, posntek 18.50 Resničnost resničnega, oddaja o računalništvu 19.25 V slogi je moč, 37/50 20.00 Tankovski bataljon, češki film 21.30 Oddaja o filmu 22.00 Kratka zgodovina uboja, igra iz tv režije 23.00 Resničnost resničnega, oddaja o računalništvu 23.30 Oddaja o filmu, ponovitev 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.30 22.00 22.30 23.30 00.30 01.00 09.30 10.20 10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 20.50 22.20 22.25 22.30 22.35 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Gasilci, ponovitev POP kviz M.A.S.H., nan. Kuharske mojstrovine Poroka v Las Vegasu, film Elstremisti, ponovitev POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nan. Na zdravje!, nan. POP kviz Obalna straža, nan. 24 ur Ko pride polnoč, film M.A.S.H., nan. Argument Gasilci, nan. Obalna straža 24 ur, pon. POP 30, pon. POT V AVONLEA, ponovitev 22. dela nadaljevanke EPP / Vabimo k ogledu VIDEO TOR ponovitev Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU VEČER Z DR. SUSMANOM: POKOJNI SO Z NAMI Gost v studiu: Oleg Križanovski HIŠA STRAHU, film -grozljivka HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 24. januarja SLOVENIJA 1 09.55 Učimo se otroških ustvarjalnosti 10.10 Denver, nanizanka 10.55 Na robu 11.40 Tankovski bataljon, češki film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.35 Zgodbe iz školjke 14.05 Omizje 15.35 Zborovska oddaja 16.00 Gore in ljudje 17.00 Obzornik 17.10 Jake in Ben, 12/13 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Podarim dobim 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Planet IN 21.30 Raziskovalci national geographica, 3/12 22.25 Odmevi, vreme, šport 22.55 Murphy Brovvn, 3/25 23.20 Cestmo bojevniki, am. film 00.50 Videoring SLOVENIJA 2 08.15 Večer študijske igrane etude 09.15 Oddaja o filmu 09.45 Forum 09.55 SP v alp. smuč., smuk (M), prenos 10.55 Cortina d'Ampezzo: SP v alp.sm. smuk (Ž), prenos 11.50 Resničnost resničnega, oddaja o računalništvu 12.25 SPvalp. smuč, smuk (M), posnetek iz Kitzbuehla 13.20 Tenis: Grand slam, posnetek iz Melbourna 14.25 Knjiga o džungli, amer. film 16.15 Pokončni policaji, 3/7 16.45 V slogi je moč, 37/50 17.15 Italijanska restavracija, 3/8 18.05 SP v alp. smuč., smuk (M) in smuk (Ž), posnetek 18.50 Šola danes 19.25 V slogi je moč, 38/50 20.00 Črna lista, kanadski film 21.25 Napovedniki 21.35 TV avtomagazin 22.05 Nihalo med smehom in solzami, dokum. oddaja 22.45 Talk show 23.45 EP v umet. drsanju, plesni pari, posnetek iz Pariza 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 01.00 01.30 09.00 09.45 10.30 10.35 12.05 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.4 20.00 20.05 20.30 22.00 22.30 22.35 22.40 22.45 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Gasilci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Roseanne, nan. Rolkar, film POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nan. Na zdravje!, nan. POP kviz Obalna straža 24 ur Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Peta opica, film Lovec na glave, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja VEČER Z DR. SUSMANOM: POKOJNI SO Z NAMI Gost: Oleg Križanovski EPP / Vabimo k ogledu HIŠA STRAHU, film VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU GREMO V KINO SMRTONOSNO ODKRITJE, film GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 25. januarja SLOVENIJA 1 08.15 Radovedni Taček 08.35 Male sive celice, kviz 09.50 Folklorna oddaja 10.20 Italijanska restavracija, 3/8 11.10 Hugo, tv igrica 11.35 Tednik 12.30 TV avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Policisti s srcem, 11/26 15.00 Taborniki in skavti 15.15 Bodo, nemški film 17.00 Obzornik 17.10 V divjini, 4/6 18.05 Na vrtu 18.25 Ozare 18.30 TV prodaja 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Live Wire, amer. film 22.05 Za tv kamero 22.20 Napovedniki 22.30 Odmevi, vreme 22.40 Šport 23.00 Retrospektiva SLOVENIJA 2 08.50 Roka ročka 09.50 V slogi je moč, 38/50 10.15 Življenje v računalniški dobi, 8/13 10.40 SP v alp.smuč.SVSL (Ž), prenos 11.35 Podarim dobim 11.55 SPvalp.smuč. smuk (M), prenos 13.00 Košarka NBA action 13.30 Tenis: Grand slam, finale (ž), posnetek 15.00 EP v umet. drsanju (Ž), posnetek 17.00 SP v smučarskih skokih, posnetek 17.55 Ljubljana: PEP v rokometu (Ž), KRIM ELECTA.GAS ARTAS, prenos 19.30 V slogi je moč, 39/50 20.00 Razvedrilna oddaja 21.40 Cousteau ponovno odkriva svet, dokum. serija 22.30 Zlata šestdeseta slovenske ■ popevke 23.30 V vrtincu 00.00 Sobotna noč 08.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris.serija 08.30 Junak akcije, mladinska serija 09.00 Zvezdne steze, risana serija 09.30 Maska, risana serija 10.00 Max Glick, mladinska serija 10.30 Flipper, serija 11.00 Vesoljski bojevniki, nan. 12.00 Nove Supermanove dogodivščine, nan. 13.00 Pogumni so osamljeni, film 15.00 Svet športa 16.00 Hokej 16.30 Ko pride polnoč 18.00 Prijatelji, nan. 18.30 Varuška 19.00 Računalniški guruji, nan. 19.30 24 ur 20.00 Dave, film 22.00 Teksaški mož postave, nan. 23.00 Kravji blues, film 00.30 24 ur, pon. 09.30 10.30 10.35 11.00 13.30 17.00 18.0o 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.05 20.30 22.20 22.25 22.30 22.35 OTROŠKI MIS MAS, ponovitev EPP/Vabimo k ogledu GREMO V KINO SMRTONOSNO ODKRITJE, ponovitev filma Videostrani ŠKL - ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU 551. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program PARADA HUMORJA 96, ponovitev HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 26. januarja SLOVENIJA 1 08.25 Skrivnost sedme poti, 7/13 08.50 ŽIVŽAV 09.40 Na vrtu 10.05 Koncerti za mlade 11.05 Podobe narave, 9/13 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 14.00 Planet IN 15.20 Šef pa tak, nemški film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, 3/22 17.35 Po domače 18.30 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Šturmovci 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.20 Loto 19.30 Dnevnik, vreme 20.15 ZOOM 21.20 Rondo kviz 21.40 Očetje in sinovi 22.30 Odmevi, vreme 22.40 Med nebom in zemljo, nemški film SLOVENIJA 2 08.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke 09.25 SPvalp.smuč. SL(Ž), 1. tek 10.25 SPvalp.smuč. SL (M), 1. tek 12.10 SP v alp.smuč. SL (Ž), 2. tek 13.00 V slogi je moč, 40/50 13.25 SPvalp.smuč. SL (M), 2. tek 14.15 EP v umet. drsanju, revija 17.00 Tenis: Grand slam finale (M), posnetek 19.00 SP v smuč. skokih 19.30 V slogi je moč, 40/50 20.00 Ljubezen na stranskem tiru, 2/4 20.55 Alpe Jadran 21.25 Žive legende iz daljnih dežel, 4/13 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Slovnostni koncert iz Scale, posnetek 00.45 Alpe Jadran 08.00 Pink Panter, risanka 08.30 Peter Pan, risanka 09.00 Kapitan Zed in Zee Zone 09.30 Kimba beli levček, risanka 10.00 Maček Fellix, serija 10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice, risana serija 11.00 Glavni kuhar, nan. 11.30 Kuharske mojstrovine 12.00 Argument 12.30 Razprtije, nan. 13.30 Računalnijški guruji, pon. 14.00 Riba, ki je rešila Pittsburgh, film 16.00 Gorski zdravnik, nan. 17.00 Družinski album, 2/4 18.00 Denar s ceste, film 19.30 24 ur 20.00 Športni krog 20.30 Casino Royale, film 22.45 Hokej 00.30 24 ur, pon. kanali 27 46 52 08.15 MINI 5. otr. gl. lestvica 08.4 OTROŠKI MIŠ MAŠ 09.40 550. VTV MAGAZIN, 10.10 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 10.40 ŠPORTNI GOST 11.00 EPP 11.05 551. VTV MAGAZIN, 11.25 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.50 PRIJAZNE POTI - Z MALO KAJO OKOLI SVETA pogovor z družino ŠERUGA 12.50 PARADA HUMORJA 96 14.40 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 15.10 POT V AVONLEA, 21. del 16.00 VEČER Z DR. SUSMANOM: POKOJNI SO Z NAMI Gost v studiu: Oleg Križanovski 16.50 SMRTONOSNO ODKRITJE, film 19.20 VIDEO TOP 20.20 POT V AVONLEA, - 22. del 21.10 GREMO V KINO 21.40 HOROSKOP 21.45 VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 27. januarja SLOVENIJA 1 10.10 10.35 12.10 12.20 12.30 12.40 13.00 13.05 14.00 15.00 15.30 16.20 17.00 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 18.15 19.20 19.30 20.00 20.50 20.55 21.15 22.00 22.30 23.00 00.40 01.10 Popolna tujca, nan. Med nebom in zemljo, nemški film Za tv kamero Utrip Zrcalo tedna Rondo kviz Poročila Hugo, tv igrica Zoom Ljudje in zemlja Očetje in sinovi Dober dan, Koroška Obzornik Radovedni Taček Skrb za zemljo, 3/13 Po Sloveniji O naravi in okolju Lingo, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 Dnevnik, vreme Dosje Napovedniki Homo turisticus Osmi dan Odmevi, vreme, šport Visoka družba, 4/13 Mekong, švic. film Osmi dan Videoring SLOVENIJA 2 09.30 Na potep po spominu..., oddaja iz arhiva 10.20 Šola danes 11.05 Izobraževal 10.50 Šport v nedeljo 11.35 Folklorna oddaja 12.05 Raziskovalci National geographica, 3/12 12.55 Obzorja duha 13.25 R. Muti v Milanski Scali 15.35 Ljubezen na stranskem tiru, 2/4 16.25 V slogi je moč, 39/50 16.50 Noro zaljubljena, 25/25 17.20 Viper, 4/13 18.05 Sedma steza 18.50 Recept za zdravo življenje 19.25 Simpsonovi 20.00 Angel varuh moj, 9/13 20.50 Stoletje ljudstva, 4/10 21.50 Roka ročka 22.50 Brane Rončel izza odra 00.20 Recept za zdravo življenje tmmMM 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 01.00 01.30 09.00 09.45 09.50 12.00 18.55 19.00 19.05 20.00 20.05 21.05 21.50 22.20 22.25 22.30 22.35 TV J Dobro jutro,Slovenija Santa Barbara, nad. Razprtije, pon. POP kviz, pon. Veterinarka, nad. Družinski album, nan. Flipper Max Glick, pon. POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Na zdravje! nan. POP kviz Obalna straža, nan. 24 ur Moje življenje,film Športna scena Gasilci,nan. Obalna straža, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. kčinall 27 46 52 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP /Vabimo k ogledu 551. VTV MAGAZIN, ponovitev Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE ŠKL - ponovitev oddaje EPP/VABIMO K OGLEDU DOBER VEČER. GOSPOD PREDSEDNIK Gost v studiu: JANEZ JANŠA, predsednik SDS POT V AVONLEA, 25. del nadaljevanke GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 28. januarja SLOVENIJA 1 08.55 Bilo nas je pet, 6/6 09.55 Viper, 4/13 10.40 Rajski vrt, mehiški film 12.25 Naravni parki Slovenije 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.20 Po domače 15.15 Dosje 16.05 Homo turisticus 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti, 2. del 17.25 Skrivnost sedme poti, 8/13 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Povečava 20.55 Napovednik 21.00 Studio city 21.50 Napovedniki 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Umori, stopnje, 15/23 23.15 Svet poroča 23.50 Studio city 00.35 Videoring SLOVENIJA 2 08.50 Sobotna noč 10.50 Pomagajmo si 11.15 Oddaja o zdravju 11.50 Nedeljska reportaža 12.20 Sedma steza 13.05 Murphy Brovvn, 3/25 13.25 Osmi dan 13.55 Stoletja ljudstva, 3/10 14.45 Alpe Jadran 15.15 Potrošnikov kažipot 15.30 Angel, varuh moj, 9/13 16.15 Pustolovščine in odkritja, 26/26 16.45 Simpsonovi 17.15 Vesoljska policijska postaja, 4/24 18.05 Oddaja za mlade 18.50 Prisluhnimo tišini 19.25 V slogi je moč, 40/50 20.00 Calamari union, finski film 21.20 Napovedniki 21.30 Opus 22.00 Margot Fonteyn, portret 23.30 Opus 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 00.30 01.00 09.30 10.30 10.35 12.00 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.05 20.40 22.00 22.05 22.10 22.15 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Gasilci, ponovitev POP kviz, pon. Kritik, risana serija Kuhajmo skupaj, pon. Športna scena, pon. Zaznamovani, nan. POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Na zdravje!, nan. POP kviz Obalna straža, nan. 24 ur Ograje našega mesta, nan. Newyorška policija, nan. M.A.S.H., nan. Obalna straža, nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, ponovitev Gost v studiu: JANEZ JANŠA, predsednik SDS EPP / Vabimo k ogledu POT V AVONLEA, ponovitev 25. dela nadaljevanke Videostrani NAJ SPOT DNEVA MLADI UPI, otroški zabavnoglasbeni program TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU 552. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI GOST HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 SLOVENIJA 1 10.00 Oglejmo si, 4/12 10.25 Vesoljska policijska postaja, 4/24 11.15 Calamari union, finski film 12.35 Žive legende 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.00 Razvedrilna oddaja 15.30 V divjini, 4/6 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Nebo gori modro, tv film 21.15 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.35 Vikarka iz Dibleyja, 4/6 23.05 King Kong, amer. film 00.40 Videoring SREDA, 29. januarja SLOVENIJA 2 11.15 Svet poroča 11.45 Prisluhnimo tišini 12.15 Margot Fonteyn, portret 13.45 Opus 14.15 Visoka družba, 4/13 14.40 Cousteau ponovno odkriva svet, 8/12 15.30 Studio city 16.15 Umori, stopnje, 15/23 17.00 V slogi je moč, 41/50 17.30 Caroline v velemestu, 14/23 17.55 Koncerti za mlade 18.50 Domače obrti 19.25 V slogi je moč, 41/50 20.00 KF za EP v košarki: FINSKA-SLOVENIJA 22.35 Zavrtimo stare kolute 23.05 Maša za Plečnika 23.55 Domače obrti na slovenskem 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 22.00 22.30 23.30 00.30 01.00 09.00 09.45 10.05 10.10 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 20.55 21.55 22.30 22.35 22.40 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Gasilci, nan. POP kviz M.A.S.H., pon. Maček Felix Newyorška policija, pon. nan. Ograje našega mesta, pon. POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Na zdravje! nan. POP kviz Obalna straža, nan. Na zdravje!, nan. 24 ur Nina, film M.A.S.H., nan. Gasilci, nan. Obalna straža 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 552. VTV MAGAZIN, ponovitev EPP / Vabimo k ogledu ŠPORTNI GOST, ponovitev Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU POT V AVONLEA, 26. del nadaljevanke NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop in dance glasbi GOST ODDAJE DOBRO -JUTRO HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel. Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek._ 23. januarja 1997 MODRO © m KRONIKA KAK CAS 15 V krožnem križišču prva nesreča Do prve prometne nesreče v krožnem križišču Kidričeve in Koroške ceste v Velenju, kije k sreči imela za posledico le lažjo poškodbo pešca, voznik pa je s kraja nesreče pobegnil, je prišlo v petek, 17. januarja, ob 21.40 uri. Voznik osebnega avtomobila 39-letni Stanko P. iz Velenja je Kje je BIVI^V? pripeljal v križišče s krožnim prometom v trenutku, ko je križišče zapuščala manjša skupina pešcev. Ko je tudi voznik osebnega avtomobila pričel zapuščati križišče, je naprej s sprednjim delom vozila, nato pa še z desnim stranskim ogledalom zadel pešca 43-letnega Milana E. iz Velenja. Pešca, ki je zaradi trčenja utrpel lažje telesne poškodbe, je odbilo v kup snega, od koder se je pobral, voznik pa je odpeljal naprej po Kidričevi cesti. Milan E. je iskal zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu Velenje, pobeglega voznika pa so policisti po nesreči pričakali pred njegovim domom. Vlomilcem so nekateri lokali posebej ljubi V noči na torek, 14. januarja, je neznani vlomilec spet obiskal bistro Sonček na Kidričevi cesti v Velenju. Odnesel je le nekaj zavičkov cigaret in nekaj sto tolarjev, vseeno pa je lastnika Kristjana K.Š. oškodoval za kakšnih 20.000 tolarjev. V ta lokal je bilo letos enkrat že vlomljeno, kar kaže na to, da so nekateri lokali vlomilcem posbej ljubi. To tezo podkrepljuje dejstvo, daje v noči na sredo, 15. januarja, vlomilec ponovno skušal na silo vstopiti tudi v lokal Kajuh v Šoštanju, kjer je kakšen teden nazaj vlomilca zalotila in pregnala čistilka. V sredo je namesto nje to delo opravila alarmna naprava. V noči na nedeljo, 19. januarja, pa je neznanec vlomil v bistro Lessie v Šoštanju. Odnesel je menjalni denar in štiri steklenice žgane pijače. Lastnika Matjaža L. je oškodoval za okoli 65.000 tolarjev. Delovna nesreča v jami Škale V sredo, 15. januarja, se je okoli 18.40 v jami Škale Premogovnika Velenje zgodila delovna nezgoda, v kateri se je hudo poškodoval 36-letni ključavničar Jožef O. iz Mislinje. Sodeloval je pri demontaži odkopne in transportne opreme. Ko je razstavljal hidravlični vod, ki je bil pod pritiskom okoli 300 barov, gaje sneta cev udarila po glavi in desni roki. S hudimi poškodbami so delavca odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Vlomilec sestavlja rokometni tim? V času od sobote do torka, 21. januarja, popoldne, je neznanec v Rdeči dvorani v Velenju vlomil v garderobno omaro last Rokometnega kluba Gorenje Velenje. Ukradel je 16 kompletov dresov kluba in ga z dejanjem oškodoval za 170.000 tolarjev. Zanimivo bi bilo vedeti, koga bo vlomilec oblekel v ukradene drese. V noči na ponedeljek, 20. januarja, je neznanec s parkirnega prostora na Stantetovi cesti v Velenju ukradel starejši osebni avtomobil znamke BMW 323i, sive barve, nemške registracije OS MJ 316, last Jasminke I. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE i ŽALEC Darko je imel srečo V času letošnje kurilne sezone se je pripetilo že nekaj nesreč, ki opozarjajo, da so pri uporabi grelnih naprav na trda in tekoča goriva občani vse premalo previdni. Eno takih nesreč so policisti obravnavali v četrtek, 16. januarja zvečer. 38-ietni Darko Š. iz Šempetra je prejšnji dan v svojem vikendu zakuril peč na petrolej in legel k počitku. Vse kaže, da so iz peči med gorenjem uhajali strupeni plini. Ker ga popoldne ni bilo na delo, so ga v večernih urah v vikend prišli iskat sosedje. Ko so videli, da Darko leži na kavču in daje z njim nekaj narobe, so razbili stekla na oknih in prostore prezračili. Nezavestnega Darka so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. S parkirišča v nesrečo V ponedeljek, 20. januarja, se je ob 18.15 na regionalni cesti izven naselja Ločica ob Savinji pripetila hujša prometna nesreča. 57-letna Kristina Š. iz Ločice ob Savinji je z osebnim avtomobilom zapeljala s parkirnega prostora desno na regionalno cesto v smeri Šempetra v trenutku, ko je je iz šempetrske smeri prehiteval osebni avto 20-letni Robert C. iz Pariželj. Kljub zaviranju je med vozili prišlo do trčenja, v katerem se je voznica Kristina hudo, voznik Robert in njegov sopotnik 19-letni Aleksander K. iz Pariželj pa lažje telesno poškdovala. Pobeglega voznika odkrili mozirski policisti V četrtek, 16. januarja, ob 20.20 se je v Aškerčevi cesti v Celju pripetila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba lažje poškodovala, voznik pa je s kraja nesreče odpeljal, ne da bi poškodovanemu nudil pomoč. 49-letni Drago R. iz Lok pri Mozirju je vozil osebni avto po Aškerčevi cesti. V bližini stanovanjske hiše Aškerčeva 11 mu je nenadoma, z njegove leve strani in izven prehoda za pešce vozišče prečkal 48-letni Alojz G. iz Rakitovca. Drago je zadel pešca, ta je padel po vozišču, takoj za tem pa odpeljal naprej. Voznika so nekaj ur po nesreči izsledili mozirski policisti. POLICIJSKA POSTA Mož namerno trčil v ženo V četrtek, 16. januarja, ob 7.05, se je na Kroškem pripetila precej nenavadna prometna nesreča. 32-letna Suzana G. z Mute je z osebnim avtomobilom jugo vozila po magistralni cesti z Mute proti Radljam ob Dravi. Za njo je z osebnim avtomobilom opel pripeljal njen mož 34-letni Ivan G. Ko je ženo dohitel, je z veliko hitrostjo namerno trčil v zadnji del njenega avtomobila. Trčenje je bilo tako silovito, daje ženin avtomobil potiskal pred seboj več kot 50 metrov, nakar je Suzana zapeljala s ceste in se ustavila na strmem pobočju proti rekli Dravi. Suzano G. so z reševalnim avtomobilom s hudimi poškodbami odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Maribor, kriminalisti pa so njenemu možu odvzeli prostost in ga naslednji dan privedli k preiskovalnemu sodniku zaradi suma storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Požar v dvigalu V sredo, 15. januarja, nekaj minut pred 21. uro, je v stanovanjskem bloku na Prešernovi cesti v Velenju gorelo dvigalo. Zagorelo je, ko ga je nekdo poklical v osmo nadstropje. Kljub temu, da so požar takoj začeli gasiti stanovalci in gasilci, je kabina v celoti zgorela, zaradi vročine in dima, pa je precejšnja škoda nastala tudi na stopnišču tega bloka. Pri gašenju požara se je z ogljikovim monoksidom zastrupil, Boštjan L., ki so ga odpeljali na zdravljnje v bol- nišnico Topolšica. Po ugotovitvah preiskovalcev je požar povzročila napaka na električnih vodnikih dvigala. Po prvi oceni znaša gmotna škoda okoli 3 milijone tolarjev. Namesto 92 zavrtite 113 Poprečno klicev dnevno Telefonsko številko 92, namenjeno interventnim klicem (kadar nujno potrebujete policijsko pomoč, ste ogroženi Potrjeni kazni velenjskima izsiljevalcema Po telefonskih srcca^ bil nihče ranjen Celjsko višje sodišče je potrdilo sodbo okrožnega sodišča, kije 20-letnega Rada Kovačiča iz Velenja in 21-letnega Kasima IVumiča, državljana BiH, ki začasno stanuje v Velenju, obsodilo za kazniva dejanja, ki so povezana z izsiljevanjem Velenjčana Pava Ružiča. Zaradi poskusa izsiljevanja, povzročitve splošne nevarnosti in nedovoljene proizvodnje in prometa orožja je Kovačiča okrožno sodišče obsodilo na enotno kazen dve leti in tri mesece zapora, Kasima IVumiča pa na eno leto in enajst mesecev. Dogajanje, zaradi katerega sta se obtožena znašla na sodišču, je v začetku lanskega leta precej vznemirilo Velenjčane. Še posebno tedaj, ko so odjeknili streli iz avtomatske puške in sta dva naboja prebila steklo na zunanjih vratih dnevne sobe družine Ružič. Prava sreča je bila, da kateri od njiju ni zadel Ružičeve žene in hčerke, ki sta bili tedaj v tem prostoru. Streljanje pa je bilo le zadnje v verigi zastraševanj, da bi obtožena izsilila od Ružiča denar. Najprej sta zahtevala 5000 nemških mark, češ da so jima tako izterjavo naročili prijatelji, v grozilnem pismu sta vsoto zvečala na 7000. Zakoncema sta telefonično in pisno (v pismo sta priložila celo naboj) grozila tudi z ubojem, tudi z ubojem otroka in razstrelitvijo hiše. Vendar pa so ju krim- inalisti kmalu po streljanju v razsvetljene prostore hiše prijeli. Na izrečeno sodbo celjskega okrožnega sodišča sta se oba pritožila, višje sodišče je njuni pritožbi zavrnilo. Na pritožbo o direktnem naklepu drugega kaznivega dejanja (povzročitev splošne nevarnosti) višje sodišče ni verjelo obtoženima, daje prišlo do ogrožanja oškodovančeve žene in hčerke zaradi nenatančnega merjenja in zaradi lastnosti uporabljene puške. Obtoženi Trumič je namreč naročil Kovačiču, naj strelja prav v razsvetljeno okno. (k) ali v nevarnosti) je letos nadomestila nova številka 113. Uporabite jo, če hočete prijaviti prometno nesrečo, kaznivo dejanje, kršitev javnega reda in miru ali drug dogodek za katerega menite, da bi bilo nujno takojšnje posredovanje policije. Številka je vezana na Operativno komunikacijske centre in ne na posamezne policijske postaje, kar pomeni, da se tistemu občanu, ki to številko zavrti denimo v Velenju ne oglasi Polilcijska postaja Velenje ampak delavec OKCUNZ Celje. Lani so na OKC UNZ Celje na interventni številki (takrat 92) zabeležili 80.520 klicev ali poprečno 220 vsak dan. Od tega je bilo 9.197 klicev, ki so terjali takojšnjo in nujno posredovanje policije. mkp Podjetje za izobraževanje v sodelovanju s Srednjo trgovsko šolo Celje RAZPISUJE PROGRAME ZA PREKVALIFIKACIJO V POKLIC - PRODAJALEC - POSLOVODJA Pričetek bo 12. MARCA 1997 ob 16.h v poslovni stavbi "Ingrad". Prijave: Abitura d.o.o. Lava 7, Celje tel.: 453-558, 453-559 16 NAŠ ČAS ŠPORT IN REKREACIJA 23. januarja 1997 Prevent ■Gorenje 25 : 21 (14 :11) BrezŠeiTierdjijeva Rokometaši velenjskega Gorenja se tudi po trinajstem prvenstveni krogu niso oddaljili od devetega mesta; zdi se, kot da so se prilepili nanj. V zanimivem sosedskem derbiju so bili tokrat gostitelji boljši, z igro so potrdili, da so trenutno zasluženo na drugem mestu za nepremagljivo Pivovarno Laško. Dobršen del prvega dela igre je bila tekma iznečena. V 12. minuti je Gorenje celo vodilo s 6 : 5 in imelo priložnost, da se Preventu oddalji za dva zadetka, vendar ni izkoristilo igralske prednosti. Velenjčani nikakor niso mogli zaustaviti sijajnega Maksiča, in prav po njegovi zaslugi so si domači do polčasa pri-grali prednost treh zadetkov. Na nasprotni strani so imeli domači več uspeha v drugem polčasu z zaustavljanjem v soboto najučinkovitejšega velenjskega strelca Bedekoviča. Sredi nadaljevanja je njihova prednost znašala že šest zadetkov in srečanje je bilo odločeno. Vsekakor se je v igri Gorenja poznalo, da je manjkal poškodvani Semerdjijev. V soboto bodo rokometaši Gorenja Rdeči dvorani gostili ljubljanski Slovan (pričetek ob 19.uri), v sredo 29. januarja, pa bodo v prvi četrtfinalni tekmi slovenskega pokala gostovali v Trbovljah. Prevent: Strašek, Franc 2, B. Leve 3, Bari, Jeršič 4, Štrigl, Mauc 2, Leskovšek 2, Maksič 9 (51, Gologranc 1)1), A. Leve 2, Matovič Gorenje:Anžič, Krejan 4 (3), Bedekovič 7, Ojsteršek, Plaskan 1, Khimtchenko 1, Oštir, Sovič 1, Tome 4, Cvetko 1, Ilič 2, Stropnik vos Bistrica ■ Elektra 89:75 Dobro le do odmora Igralci Elektre so v tem krogu gostovali v Slovenski Bistrici in z domačo Bistrico izgubili s 75:89, dobro pa so igrali le v prvem polčasu, ki so ga gostitelji dobili le z 41:39. Atletika Bahtiri spet zmaguje V nedeljo je bil v Murski Soboti tradicionalni mednarodni kros Toyota, ki se gaje udeležilo 250 tekačev in tekačic iz tujine in Slovenije. Nastopili so tudi atleti AK Velenje in dosegli odlične uvrstitve. Bekim Bahtiri je na 8 km dolgi progi ugnal vso konkurenco in dokazal, da se uspešno vrača na atletske steze. Mladinec Sašo Njenjič je na 4 km osvojil 3. mesto v članski konkurenci, pri članicah pa je Kristina Obronek pritekla na cilj druga. Pri starejših pionirkah je bila Jasna Njenjič četrta, pri mlajših pionirkah pa je zmagala Anja Rak pred Niko Hudej, vsi ti izidi pa so dokaz, da se dobro delo trenerja Tomislava Popetrova spet obrestuje. P.V. Kegljanje ••••••••••••••••• Garbova in Benedik Kegljaški klub Šoštanj je pod pokroviteljstvom občine Šoštanj decembra še drugič pripravil odprto prvenstvo Šoštanja. Udeležilo se gaje 70 kegljačev in 37 kegljavk iz večine slovenskih klubov in dveh s Hrvaške. Kakovost udeležencev je presegla pričakovanja prizadevnih organizatorjev, čeprav nagradni sklad ni bil visok. Med moškimi je po pričakovanjih zmagal slovenski reprezentant Boris Benedik (941) iz Kranja, ki sicer tekmuje v nemški ligi, med ženskami pa je bila najboljša Pavla Garb iz Slovenj Gradca, presenetljivo druga pa je bila domačinka Liljana Drev. hj Sabljanje Kadeti dobri na državnem prvenstvu V soboto je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v sabljanju s floretom za kadete in kadetinje. Pri kadetih so prva štiri mesta osvojili predstavniki ljubljanskih klubov, med velenjskimi sabljači pa je bil s 6. Mestom najboljši Lenart Jerabek. Tine Čas je bil 10., Žiga Žuber 11. Tadej Knez 12., Matej Gorjan 13, Jure Uranjek 14., Renato Knez 17., Gregor Kralj 18., Rok Kovše 19., Jan Žičkar 20. in Klemen Špeh 24. Pri kadetinjah je bila od Velenjčank najboljša Barbara Kapfer na 5. mestu, Monika Kralj je bila 8., Marija Brložnik 9. In 10. Špela Štumberger. Kadetinje so nastopile tudi v ekipni konkurenci in osvojile 2. mesto. hj NK Rudar Mali nogomet jim ne gre Velenjski nogometaši so v nedeljo nastopili na malono-gometnem dvoranskem turniiju v Mariboru skupaj z domačim Branikom, Korotanom in Beltinci. Velenjčani so izgubili z gostitelji z 2:6 (2:3). Ker je Korotan premagal nogometaše iz Beltinec z 9:8 (6:6, 4:4), sta se v tekmi za prvo mesto sestala Maribor in Korotan, zmagali so Mariborčani s 5:0 (1:0), za tretje pa Rudar in Beltinci. Boljši so bili rudarji s 5:4 (2:3). Včeraj naj bi Velenjčani v Mozirju odigrali tekmo z dru-goligašem Dravo, v petek zjutraj pa bodo odpotovali v Lošinj, kjer bodo sodelovali na mednarodnem turnriju. vos Mali nogomet Skalčanke le tretje V nedeljo je bil v ljubljanski dvorani Tivoli še sklepni del letošnjega državnega prvenstva v malem nogometu za ženske. Nogometašice Škal so po prvem mestu v rednem delu prvenstva tokrat zaigrale slabše in niso osvojile (pričakovaneg) naslova državnih prvakinj. V polfinalu so namreč z 1:2 izgubile s kasnejšimi zmagovalkami iz ekipe Elektro Rogič iz Ljubljane, v tekmi za 3. mesto pa so premagale ljubljansko Ilirijo s 3:2. Juteks -Robit Olimpija 25:18 (13:6) Najboljša tekma sezone Rokometašice Juteksa so v nadaljevanju prvenstva gostile Robit Olimpijo in s presenetljivo lahkoto zmagale, prikazale pa so eno najboljših iger v tej sezoni. Pričele so hitro in učinkovito in že v 8. minuti povedle s 4:0. V nadaljevanju so se gostje sicer zbrale, vendar razigranim Žalčankam tokrat niso bile kos. Domače so posebej dobro zaigrale v drugem polčasu in v 53. minuti vodile že s 25:14. Po tem visokem vodstvu je dal trener Bojan Požun priložnost mlajšim igralkam in gostje so do konca srečanja omilile poraz. JUTEKS ŽALEC: Zidar 7, Derčar 1, Randl 1, V. Dolar 4, Kline 1, Kostjukova 2 in Pahor 9. -er, foto: vos v it m Šoštanj Topolšica - Salonit 0:3 Preveč spoštovanja Odbojkarji Šoštanja Topolšice so v soboto v šoštanjski dvorani gostili trenutno najboljšo slovensko ekipo Salonit iz Anhovega in izgubili z 0:3 (-8, -6, -5). Šoštanjčani so se sicer dobro upirali in borili za vsako točko, vendar so bili gostje premočni. Mlada ekipa OK Šoštanj Topolšica je vsekakor preveč spoštovala nasprotnika, zato so se pojavile napake pri sprejemu in zamujanje v bloku. Šoštanjčani bodo te napake sčasoma seveda odpravili in vsekakor dosegali več točk kot doslej, najboljši v njihovi vrsti pa je bil Darko Dimec. Tekmo naslednjega kroga so odigrali že včeraj (sreda), gostovali pa so pri Mariboru. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Dimec, Zulič, bevc, Jerončič, Kugovnič, S. Sevčnikar, Kravcov, Barukčič, Dvornik, Nahtigal in D. Sevčnikar. Monika Košarkoska Rekreativna odbojka Prijatelji in Kamnik V velenjski Rdeči dvorani je bilo letošnje odprto prvenstvo Velenja v odbojki za rekreativce. V starostni skupini so 40 let je nastopilo 14 ekip, nad 40 let pa 6. Po predtekmovanju so se v finalni del uvrstile ekipe, ki so zmagale v skupinah in se med seboj pomerile za uvrstitev od 1. do 4. mesta. Vrstni red - do 40 let: 1. Prijatelji (Ljubljana), 2. Slovenica (Maribor), 3. OK Poljana (Slovenska Bistrica in 4. TEŠ (Šoštanj); nad 40 let: 1. Kamnik, 2. Družina Lovše (Maribor), 3. Gorenje (Velenje) in 4. Fužinar stari (Ravne na Koroškem). Strelski šport Mladinki odlični Na 3. pozivnem odprtem strelskem tekmovanju najboljših slovenskih strelcev v Ljubljani se je posebej izkazala Almira Durakovič, ki je s pištolo zmagala pri mladinkah s 360 krogi, Sabina Suljič je bila 3., nastreljala pa je 348 krogov. Po 5. krogu državne strelske lige nacionalnega programa velenjski veterani vodijo na lestvici pred Postojno in Kranjem. Med posameznik je Žučko 2., Rek 4., Šme 7., Trebše pa 9. Pri pionirjih je Mrož na 5. mestu, med posameznik pa sta Sotler 7. in Obradovič 20. Po prav tako 5. krogu državne strelske lige za invalide je velenjska ekipa na odličnem 4. mestu, vodi pa Postojna pred Ptujem. Med posamezniki je v kategoriji G2 Tone Tratnik na 1. mestu, v G1 je Žučko 2., pri ženskah pa so Jehartova 3., na 6. je Mogilnickijeva in na 8. mestu Razbornikova. F.Ž. Plavanje Tina zmagala na Ravnah Po krajšem novoletnem premoru zaradi novoletnih počitnic, ki so jih velenjski plavalci izkoristili za treninge dvakrat na dan, je ravenski Fužinar pretekli konec tedna organiziral prvo plavalno tekmovanje v tem letu. To je bil že 21. mednarodni miting, na katerem je nastopilo 237 plavalk in plavalcev iz 18 klubov Madžarske, Avstrije in Slovenije. Med njimi je bilo tudi 8 velenjskih, ki so tekmovali le v kategoriji dečkov in deklic. Najuspešnejša je bila ponovno Tina Pandža, saj je bila prva na 50 m prosto in druga na 100 m hrbtno. Skupina starejših plavalcev pa je nastopila v Kranju na predtekmovanju prvenstva Slovenije. Med njimi seje najbolj izkazal Jure Primožič, ki je na 1500 m prosto dosegel odličen rezultat 16:32,26. Rezultati z Raven: deklice - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 30,69,8. Teja Tomažič 32,77; 100 m hrbtno: 2. Tina Pandža 1:11,87; 200 m mešano: 3. Nina Sovinek 2:48,36; 100 m prsno: 5. Nina Sovinek 1:28,17, 9. Teja Tomažič 1:30,89; dečki - 50 m delfin:«. Jernej Ocepek 32,54; 100 m hrbtno: 8. David Danev 1:12,84; 100 m prsno: 10. Domen Velički 1:20,99; mladinke - 100 m hrbtno3. Petra Pandža 1:16,34. Rezultati iz Kranja: kadeti -100 m hrbtno: 3. Peter Rovšnik 1:09,55, 4. Matic Kotnik 1:09,86, 8. Mladen Simič 1:12,10; 1500 m prosto: 3. Ivan Vrhnjak 17:36,40; mladinci -100 m hrbtno: 2. Mario Petras 1:08,77, 1500 m prosto: 1. Jure Primožič 16:32,26; mladinke - 100 m prsno: 2. Mateja Udovičič 1:21,26; 800 m prosto: 1. Anja Jandrok 10:10,63, 2. Mateja Udovičič 10:19,67; članice - 100 m hrbtno: 1. Špela Bukovec 1:13,56; 800 m prosto: 2. Špela Bukovec 9:41,62. Marko Primožič Zavodnje Smučarsko tekmovanje SLS Slovenska ljudska stranka s podružnicami Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki je v nedeljo izvedla 2. smučarsko tekmovanje v Zavodnjah. Nastopilo je 58 tekmovalk in tekmovalcev, občinstvo pa sta najbolj navdušila Franc Juvan in Bernard Rogelšek s smučarsko opremo izpred petdeset let. Rezultati - dekleta do 15 let: 1. Mateja Slivnik, 2. Zala Ročnik, 3. Mojca Andreje; ženske od 15 do 45 let: 1. Sonja Arlič, 2. Angela Cigler; fantje do 15 let: 1. Gregor Zimič, 2. Janez Fece, 3. Blaž Ročnik; moški od 15 do 45 let: 1. Jože Virbnek, 2. Bojan Mazej, 3. Roman Kavšek; nad 45 let: 1. Stane Grudnik, 2. Ivan Golčman, 3. Marko Jeraj. Namizni tenis Dober nastop članov Po 6. mestu na ekipnem mladinskem državnem prvenstvu, ki so ga priborili Bogdan Simončič, Damijan Vb dušek in Luka Sever, so se ta športni vikend izkazali člani na 2. TOP turnirju v Preserjah pri Ljubljani. Med 24 najboljšimi slovenskimi igralci so v drugi kakovostni skupini zelo uspešno nastopili kar trije Velenjčani. Uroš Slatinšek je bil 3., Jure Slatinšek 5. in Tadej Vodušek 6. Zmagal je Sašo Ignjatovič pred reprezentančnim kolegom Gregorjem Škafarjem. Dobra forma veliko obeta pred začetkom nadaljevanja ligaškega tekmovanja, saj bodo igralci ERE na OŠ Gustav Šilih v soboto ob 10. uri gostili ekipo Gralana iz Zaloga. Namiznoteniška zveza Slovenije in NTK ERA Tempo sta organizatorja akcije 2 x 5000 loparjev, ki bo danes, v četrtek, ob 12.30 na osnovni šoli Šalek v Velenju. Namen akcije je popularizacija namiznega tenisa v Sloveniji in vključevanje čim večjega števila otrok v športno dejavnost. Zavedajo se namreč dejstva, »čim več mladih je vključeno v šport, tem manj jih zaide na stranska pota.« V ta namen namiznoteniška zveza podarja osnovnim šolam loparje, klub pa organizira tečaje namiznega tenisa in nadarjene vključuje v klub. A.V. Tenis Nik izpadel v prvem krogu Na dvoranskem državnem prvenstvu za dečke in deklice do 14 let, kije bilo prejšnji teden v Celju, je pri deklicah dosegla lep uspeh Britovškova (As), ki seje uvrstila v med osem najboljših, v četrtfinalu pa jo je s 6:1 in 6:0 premagala druga nosilka Mileta. Pri dečkih sta prijetno presenetila Djordjevič in Felicijan (oba ŠTK), ki sta se med 70 tekmeci iz kvalifikacij uvrstila v glavni turnir, Djordjevič pa se je po zmagi v prvem krogu uvrstil med 16 najboljših. Največje presenečenje prvenstva pa je bil nepričakovan poraz 6. nosilca Nika Ivanoviča (ŠTK), ki gaje s 6:2 in 6:1 že v 1. krogu izločil Mariborčan Kapun. A.B. 23. januarja 1997 ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ ČAS 17 Logarska dolina Novo lepo doživetje Klub vlečnih psov Slovenije in podjetje Logarska d.o.o. sta v soboto in nedeljo izvedla 3. državno prvenstvo vodnikov vlečnih psov Sprint 97 z mednarodno udeležbo. Organizatorjem, nastopajočim in številnim obiskovalcev je bilo vreme zares naklonjeno, saj so lahko oba dneva uživali v čudoviti zimski naravi. »Uživali« so tudi aljaški in sibirski huskyji, pa aljaški malamudi, katerih nestrpni lajež pred začetkom tekme seje razlegal po dolini, družbo pa so jim delali in jih tudi motili številni štirinožni ljubljenčki, ki so jih lastniki tudi popeljali na zimske radosti. Tokratnega prvenstva so se udeležili vodniki pasjih vpreg iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, organizatorji pa so se pri izvedbi tekmovanja tudi primerno potrudili. Skijoering za moške in ženske na 12 km: 1. Monica Milazzi (Avstrija) skupni čas dveh tekov 1:06,39,2. Frenk Kavka 1:11,18,3. Martin Grilc (oba Slovenija) 1:12,13; vprega štirih psov na 8 km: 1. Primož Urank (Slovenija) 35:59 (v soboto je s 17 minutami in 56 sekundami tudi dosegel najboljši čas med vsemi), 2. Hubi Hiller (Nemčija) 36:53, 3. Mitja Osterman 37:53, 4. Leopold Kovač 42:02, 5. Marjan Slejko (vsi Slovenija) 43:45; vprega šestih psov na 12 km: 1. Aleš Vernik (Slovenija) 57:46, 2. Hubi Hiller (Nemčija) 1:06,04, 3. Ernest Zych (Slovenija) 1:14,19. jp Jubilejna konferenca ŠD Škale-Hrastovec Izbrali najboljše V soboto so se člani Športnega društva Skale -Hrastovec zbrali na redni letni konferenci. TVidi tokrat je bila zelo dobro obiskana. Ker je bil to že petnajsti zbor, je bil uvod vanj slovesen. Domači pesnik Adolf Lipnik je skupaj z ženo prebral nekaj pesmi iz svoje nove pesniške zbirke, predstavila pa se je tudi nova škalska skupina Kan - kan. Po pregledu minulega dela in sprejetju delovnega programa za letos so razglasili tudi najboljše v krajevni skupnosti. Zbora se je udeležil tudi predsednik Strokovnega sveta pri Športni uniji Slovenije Iztok Rink, ki je bil navdušen nad množično udeležbo. Zbralo se je blizu 150 članic in članov. Posebej je pohvalil delo društva in hkrati tudi predsednika Hermana Arliča, saj je med najdejavnejšimi v izvršnem odboru unije. Zato ni čudno, da so društvo pritegnili k soorganizaciji festivala športa, ki bo 21. junija na območju TRC Jezero v Velenju. Na konferenci je Iztok Rink podelil enaidvajsetim učencem škalske podružnične šole majice za sodelovanje v športnem triatlonu, ki je zajel plavanje, tek in orientacijski tek. Društvo združuje že 341 članov. S ponosom so povedali, da ni člana, ki ni tudi v minulem letu vsaj enkrat sodeloval v eni izmed oblik rekreativne dejavnosti ali pa vsaj pri izvedbi posamezne prireditve. Med slednjimi je treba vsekakor omeniti daleč naokrog znano tako imenovano vaško olimpiado. Gre za prireditev, na kateri se v različnih spretnostih in kmečkih opravilih preizkusijo ekipe različnih krajev. Lani je privabila tekmovalce iz trinajstih vasi Šaleške doline in severovzhodne Slovenije. Pri njeni pripravi in izvedbi prostovoljno sodeluje kar sto ljudi. Nad to rekreativno-družabno prireditvijo so navdušeni tudi na sedežu športne unije v Ljubljani, zato jo naj bi vključili v svoj mednarodni program. Saša Britovšek in Damjan Glinšek (v prvi vrsti na sredini) skupaj z nogometaši. Letos bodo v Skalah pripravili že petnajsto, in ker gre za društveni jubilej, bo gotovo najzanimivejša doslej, saj bodo hkrati proslavili 15-obletnico delovanja društva. Olimpiada je skupaj z vsakoletno mašakara-do glavni finančni vir njihove dejavnosti, saj družbenega denarja dobijo zelo malo. "Tisti, ki nam v občini režejo denar, se do nas obnašajo zelo mačehovsko, " so kritično pripomnili na letni konferenci. Njihova dejavnost je zelo pestra, saj imajo nogometno, odbojkarsko, rekreacijsko in plesna sekcijo, vseh pa je devet. V minulem letu so se najboj izkazali tamkajšnje nogometašice, ki so osvojile naslov državnih prvakinj v malem nogometu (v pokalnem tekmovanju velikega so prišle do polfi-nala), in nogometaši, ki so v preteklem letu zmagali kar na osmih turnirjih, med njimi tudi na turnirju v partnerskem Esslingenu. Po opravljenih volitvah - za predsednika so znova izvolili Hermana Arliča - so razglasili tudi najboljšo športnico, športnika in ekipo v krajevni skupnosti. To so: mlada teniška igralka Saša Britovšek, pilot Damjan Glinšek in nogometaši ŠD. vos TVD Partizan Šmartno ob Paki Reorganizacija je nujna, toda kakšna? V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je minuli petek popoldne potekala seja skupščine tamkajšnjega športnega društva TVD Partizan. Pred 10 leti so se člani društva nazadnje pogovorili o delu ter si zadali smernice nadaljnjega de-lovanja.Tako je bilo tudi tokrat, čeprav bi - po razpravi sodeč -veljalo na prvem mestu zapisati predlog nove organiziranosti društva. Kar strinjati se moramo z enim od razpravljalcev, da najbrž mnogi nismo vedeli, ali je bila to skupščina TVD Partizana ali nogometnega kluba Era Šmartno. Na dnevnem redu sta bili sicer poročili o delu obeh, a je bil dobršen del razprave namenjen klubu, njegovim težavam glede zagotavljanja denarja za tekmovanje v 2. slovenski ligi in materialnih pogojev, ki jih je postavila zlasti Nogometna zveza Slovenije in katerih uresničevanje povzroča šmarškim špotrnim delavcem nemalo težav. Kot smo slišali, so jih z velikimi napori do sedaj v upravi kluba oziroma njegovem izvršnem odboru dokaj uspešno premagovali (dolga imajo za plačilo obveznosti za približno mesec in pol). V prihodnje pa bo najbrž še težje zagotavljati potrebna finančna sredstva, sploh če pri tem ne bo rezultatov in če ne bodo strnili sil vsi, ki jim ni vseeno, kaj se bo dogajalo s klubom v prihodnje. Leta 1998 bo klub praznoval 70-let-nico delovanja. Ob tej priložnosti se je Franc Podgoršek, dosedanji predsed- nik izvršnega odbora društva TVD Partizan Šmartno zahvalil vsem pokroviteljem, še posebej Eri, d. d., iz Velenja, kije glavno pokroviteljstvo nad klubom prevzela pred 10 leti. V poročilu o opravljenem delu je nakazal razloge, ki so privedli do tega, da se je delo tega športnega društva pred leti poistovetilo z delom uprave NK. Ker niso mogli zagotavljati pogojev za delo ostalih sekcij, je njihova dejavnost prenehala, vloga izvršnega odbora s tem ni bila več smiselna, z rekreacijo svojih članov pa se sedaj ukvarjajo druga društva. Podgoršek je v svojem poročilu še ugotavl-jal,da jim nihče ne bo zagotavljal več kot 90 % potrebnega denarja izven občinskih meja, ampak si ga bodo morali sami in prav bi bilo, da bi se tega zavedali tudi tisti, ki vedo, kaj in kako bi morali delati, nimajo pa ideje, kako in kje za to pridobiti potreben denar. Finančno stanje v klubu je težko, ni pa nerešljivo. Najbrž bodo v občini - po njegovem mnenju - morali počasi sprejeti dejstvo, da bodo imeli takšen nogomet, kakršnega lahko sfinancirajo, in ne takšnega, kakršnega si želijo. "Veliko smo trudili, nekaj naredili, vsega pa ne." Podobnega mnenja sta bila tudi oba zadnja predsednika NK Bojan Kladnik in Stane Polovšak, ki prav tako rešitev težav vidita v strnjenih vrstah in zagnanem delu čim večjega števila ljudi, nenazadnje tudi v večji pripadnosti klubu. Ze pred razrešnico sedanji- mi izvršnima odboroma, sploh pa po njej, je bila razprava o nadaljnji usodi društva TVD Partizan kar polemična. Razpravljalci so bili enotni, da dosedanje oblike TVD Partizana ne rabijo, da pa je potrebno nujno pristopiti k reorganizaciji tudi zaradi novega Zakona o društvih. V občini si najbrž zanemarjenja oziroma nespodbujanja možnosti razvoja ostalih špotrnih dejavnosti občanov samo zaradi nogometa ne smejo več privoščiti. Ob tem so nekateri naglašali tudi nujno potrebno izgradnjo večnamenske dvorane. Odgovora na vprašanje, kakšna bo torej nova organiziranost TVD Partizan Šmartno, na skupščini nismo sjišali, čeprav bi - po mnenju nekaterih - morali o tem sklepati že tokrat. Pobud je bilo več: od te, da naj bi se športna društva povezala v občinsko športno zvezo, do predloga, da naj bi NK "posloval" kot samostojna firma. Vse bo znano čez tri mesece. V tem času naj bi novoizvoljeni člani izvršnega odbora društva Partizan v sodelovanju z občinsko upravo oziroma občinskim svetom pripravili vse potrebno za reorganizacijo ali za delo tekmovalnega in društvenega športnega življenja v občini na novih temeljih. Pred prav tako novo izvoljenimi člani izvršnega odbora NK Era Šmartno pa je obilo zahtevnega dela pri iskanju denarja, reševanju takšnih in drugačnih kadrovskih rešitev. (tp) Smučarski skoki Čeh na svetovno prvenstvo V velenjskem smučarsko skakalnem klubu so se zelo razveselili novice, da bo Peter Ceh nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo februarja v Kanadi, sicer pa je bilo v minulih dneh tekem v smučarskih skokih več kot dovolj. V soboto je bila na 40-metrs-ki skakalnici ob velenjskem gradu prva tekma slovenskega pokala za dečke do 13 let, na kateri je nastopilo 80 skakalcev iz 15 slovenskih klubov. Zmagal je Zelnik iz Kranja, med domačimi pa je bil s 3. mestom odličen Marko Perše. Klemenčič je bil 16., Podlipnik 22., Lamešič 32., Plevnik iz Mislinje je bil 25., Juvan z Ljubnega 29., ostali velenjski predstavniki pa so se uvrstili v drugo polovico uvrščenih. Obenem so izvedli državno prvenstvo za dečke do 12 let, zmagal pa je Mlinar iz Žirov. V Planici je bilo državno prvenstvo za mladince do 18 let. Zmagal je Primož Peterka, med Velenjčani pa so bili najboljši Zorko na 12., Ograjenšek na 24. In Adamič na 30. mestu. Na ekipnem prvsnstvu so velenjski skakalci Zorko, Ograjenšek, Adamič in Tovornik osvojili 7. mesto. Na tekmovanja se z odločnimi koraki vrača tudi kom-binatorec Igor Jelen, ki se je tik pred pričetkom zimske sezone in odhodom na skandinavsko turnejo nesrečno poškodoval. Minuli vikend je nastopil na koroškem maratonu (21 km) v smučarskem teku in med 50 tekmovalci osvojil 5. mesto. V začetku februarja bo skupaj z Rolandom Kaligarom in trenerjem Darkom Kaligarom odpotoval na tekmo v nordijski kombinaciji v Švico, takoj za tem pa še v ameriški Lake Placid. Z dobrimi dosežki se lahko uvrstita v člansko reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v drugi polovici februarja na Norveškem. J. O. Vegtad - Krim Electa 15:32 (8:17) Pričakovan visok poraz Velenjske in ljubljanske rokometašice so namesto pojutrišnjem že v torek zvečer odigrale tekmo 14. prvenstvenega kroga. Proti izvrstnim gostjam nihče ni pričakoval novega velikega presenečenja, kot so ga domače igralke pripravile v prvi tekmi nadaljevanja prvenstva. Gostje so potrdile, da so trenutno resnično naša najboljša ekipa. Še hujšega poraza sta domačo ekipo rešili vratarki Lakičeva z devetimi obrambami in Grudnikova s kar štirinajstimi, poleg tega pa je ubranila tudi dve 7-metrovki. Razmerje 7-metrovk pri domačih je bilo 6:4, pri gostjah pa 11:9. VEGRAD: Lakič, Koren, Madjarič, Raukovič, Hudej 4, Rodič 2, Kralj 1, Krajnc 2, Stevanovič 4 (2), Ibralič, Vujovič 2 (2). KRIM ELECTA: Stefanišin, Savicki 4, Gogirl^ Mijatovič 2 (1), Verbinc, Vinčič 4 (2), Polajnar 2, Arapovič, Doler 2, Oder 8 (1), Šturm 10 (6), Škopelja. V15. krogu (5. februarja) bodo Velcnjčanke gostovale pri Mlinotestu v Ajdovščini. vos I JHIBI IIUIti Alpsko smučanje Šahovske novice Pohod Zdravju naproti Na prvem letošnjem hitropoteznem turnirju za prehodni pokal ŠŠD za leto 1997 seje zbralo 22 tekmovalcev. Odigrali so 13 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2x5 minut. Zmagal je Drago Kristan (10.5 točke) za njim pa so se uvrstili: 2. Radiša Rajkovič (9.5), 3. Andrej Novak (9), 4. Milan Matko (8.5), 5. Ivan Dražnik (8.5) itd. V Gorici pri Šentjurju je bilo v soboto, 11. januarja 1997, regijsko ekipno prvenstvo za osnovnošolce. Pri mlajših deklicah so prepričljivo zmagale predstavnice osnovne šole Ravne pri Šoštanju. Pri mlajših dečkih so z minimalno prednostjo (pol točke) zmagali učenci osnovne šole Livada, pred učenci osnovne šole Karel Destovnik Kajuh. Vsi so se uvrstili na ekipno državno prvenstvo. V soboto, 18. januarja 1997, so bile v Šentjurju kvalifikacije za državno predtekmovanje za osnovnošolce. Lep uspeh je dosegel Sašo Brusnjak, ki je v svoji skupini (fantje do 14 let) premagal vse svoje nasprotnike. V mlajši skupini (fantje do 10 let) se je odlično odrezal Peter Lendero, ki je osvojil 2. mesto. Oba sta se uvrstila na nadaljnje predtekmovanje, ki bo v Kranju od 15. do 17. februarja. Danes, v četrtek, 23. januarja, ob 17. uri, je na sporedu mesečni turnir za prehodni pokal. Andrej Novak Nedeljskega tradicionalnega zimskega pohoda Zdravju naproti na Goro Oljko, ki ga vsako leto pripravlja Planinsko društvo Polzela, se je udeležilo okrog tisoč pohodnikov, ki so na Goro Oljko prišli iz treh smeri, in sicer iz Polzele, Paške vasi in Šoštanja. Polzelski planinci so vse pohodnike počastili s čajem in jajcem. Pohodniki so bili za svoj trud nagrajeni še s čudovitim, s soncem obsijanim vrhom Gore Oljke, ki je kot otok čemel sredi meglenega morja. -er Najmlajši uspešni vsepovsod Mlajše deklice in dečki so v soboto in ponedeljek v Kranjski Gori vozili veleslalom in superveleslalom za pokal Radenska, nastopili pa so vsi najboljši slovenski upi. Na sobotnem veleslalomu je Ana Drev osvojila 6., Jernej Voršič pa 58. Mesto, na ponedeljkovem super-velelslomu pa sta bila Ana 12. in Jernej 59. V soboto je bilo v Mežici odprto tekmovanje za pokal Štalekar v veleslalomu za cicibane in mlajše in znova so se velenjski upi odlično odrezali. Pri najmlajših (letnik 90 in mlajši) je zmagal Vid Osterc, pri ci-cibankah 86-87 so bile Špela Osterc 2., Tina Zager 6., Ines Vrabič 8. in Tanja Tomažič 10, pri cicibanih 86-87 pa je bil 4. Matic Meža. V nedeljo je bil na Ravnah na Koroškem 4. novoletni veleslalom za cicibane in mlajše, na katerem je uspešno nastopilo kar 22 mladih smučarjev iz velenjskega smučarskega kluba. Pri letnikih 90 in mlajši sta bili Maruša Skornšek in Vanja Glinšek 2. in 3., Vid Osterc je bil 2. in Anže Prušek 4., pri mlajših cicibankah 88-89 je bila Alenka Vaši 9., pri cicibankah 86-87 so bile Tina Zager 5., Špela Osterc 6., Ines Vrabič 8., Tanja Tomažič 10. in Anja Višček 22.; pri mlajših cicibanih 88-89 so bili Andraž Voršič 7., Nejc Lenart 17., Miha Rošer 19., Vasja Mihajlovič 22. in Miha Kvartič 24.; pri cicibanih 86-87 so bili Matic Meža 3., Jernej Rošer 14. in Ado Ahmetovič 28.; Zaradi neljube pomote je bilo v prejšnji številki zapisano, da je Špela Osterc na odprtem prvenstvu Zasavja osvojila 6. mesto, v resnici pa je zmagala. 18 NAŠ ČAS OBVEŠČEVALEC 23. januarja 1997 SVET OSNOVNE ŠOLE KARLA DESTOVNIKA KAJUHA ŠOŠTANJ Koroška 7, 3325 Šoštanj razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določata Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l. 12/96) in Odlok o ustanovitvi javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov OŠ v občini Šoštanj. Imeti morajo pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole z oznako" Razpis". Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 26. 1. ob 18. uri Ponedeljek, 27. 1. ob 20. uri PRAVI POGUM - drama Režija: Edvvard Zwick Vloge: Meg Ryan, Denzel Washington Dolžina: 110 minut Podpolkovnik Serling (VVashington) dobi nalogo, da preveri predlog, da bi nekemu častniku posmrtno podelili največje ameriško priznanje. Ker so za to čast prvič predlagali žensko, kapetanko Walden (Ryan), ki je med operacijo Puščavski vihar za ceno svojega življenja rešila helikopter vojakov, to seveda ni navadno opravilo. Sploh pa, ker resnica ni taka kot se zdi na prvi pogled. Film je resen kandidat za Oskarja! KINO ŠOŠTANJ Petek, 24.1. ob 20. uri PRAVI POGUM - drama KINO ŠMARTNO 06 PAKI Nedelja, 26. 1. ob 20. uri PRAVI POGUM - drama Naslednji filmi: Odkupnina, Klub vražjih babnic, Pobeg iz Los Angelesa, Na vse ali nič, Nebeški ujetniki, Svetloba... Rezervacije vstopnic vsak de-lovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14,ure! Razstavlja Arpad Salamon V začetku preteklega tedna so v razstavišču Premogovnika Velenje odprli razstavo likovnih del Arpada Šalamona, likovnega pedagoga in grafika, ki je precej let preživel tudi v Velenju. Še vedno je član Društva Šaleških likovnikov, vsako leto pa vodi tudi grafično delavnico. Čeprav sedaj živi v Slovenjskih Konjicah, je z Velenjem še vedno tesno povezan. Salamon ustvarja v olju in akvarelu, vendar ga je grafika vedno še posebej veselila. Razstavljal je namreč na več kot 160 skupinskih razstavah in imel več kot 60 samostojnih. Vseh 17 let, kolikor na Premogovniku pripravljajo Ex tem-pore, se jih udeležuje tudi Salamon, verjetno je celo edini, ki se je udeležil vseh. Tokratna razstava njegovih del je prav pregled ustvarjenega na teh Ex temporih, kjer je dobival tudi številne nagrade. bš ČETRTEK, 23. JANAURJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 24. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 25. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Kviz Trinajstica; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 26. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 27. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hercov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 28. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 29. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. mali OGLASI gorenjef^ Velenje, Partizanska 12 objavlja javni razpis ZA PRODAJO NEPREMIČNINE z zbiranjem ponudb 1. Predmet prodaje je: TRGOVSKI LOKAL BREZ OPREME, Foitova 6, Velenje, v izmeri 52,38 m2 pritličja, po izhodiščni ceni 12.285.000,00 SIT in v imenu Gostinstva Paka, p.o., Rudarska 1, Velenje GOSTINSKI LOKAL Z OPREMO PIVNICA "RUDARSKI HRAM", Cankarjeva 2a, Velenje v izmeri 172,80 m2 pritličja in 53,00 m2 kleti, nepovezano, po izhodiščni ceni 54.600.000,00 SIT. 2. Naprodaj je v obstoječem stanju, po načelu "VIDENO - KUPLJENO", brez kasnejših ugovorov. 3. Prijava ogleda razpisanega in vse ostale informacije so možne na telefon 063/864-464 ali 864-436, dne 27., 28. in 29. januarja od 8. do 12. ure. 4. Upoštevale se bodo ponudbe označene z "NE ODPIRAJ - TRGOVSKI LOKAL" ali "NE ODPIRAJ - RUDARSKI HRAM", ki bodo prispele na naslov Gorenje Gospodinjski aparati, Investicije, Partizanska 12, 3503 Velenje do vključno 5.2. 5. Pogoji za sodelovanje v razpisu: - ponudniki so lahko vse pravne osebe, ki imajo svoj sedež v Republiki Sloveniji in fizične osebe, če so državljani Republike Slovenije, - upoštevane bodo samo ponudbe ponudnikov, ki bodo ponudili enako ali višjo ceno od izhodiščne in vplačali varščino v višini 10 % od izhodiščne cene do roka za zbiranje ponudb na ŽR št. 52800-601-22503 pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet Velenje, - dokazila o izpolnjevanju pogojev iz alineje 1 in 2 pošljite skupaj s ponudbo v zaprtih ovojnicah, - varščina se ne obrestuje, varščina ponudnika, ki bo izbran za kupca, se upošteva v kupnini, ponudnikom, ki bodo vplačali varščino in ne bodo izbrani za kupca, bo varščina vrnjena v 10 dneh po izbiri, - prispele ponudbe predmeta prodaje bo pregledala komisija ter ponudnike o rezultatu tega razpisa obvestila v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb, - ponudnik, ki bo na razpisu izbran kot kupec, mora v 15 dneh po obvestilu o izbiri skleniti pogodbo o nakupu, kupec mora celotno pogodbeno kupnino plačati v 30 dneh po sklenitvi pogodbe, - kupec mora plačilo pogodbene kupnine pred sklenitvijo pogodbe zavarovati s predložitvijo nepreklicne bančne garancije na prvi poziv, izdane pri slovenski banki, z veljavnostjo še 10 dni po izteku pogodbenega roka za plačilo celotne kupnine, - ponudniku oziroma kupcu, ki je bil na razpisu izbran kot najugodnejši ponudnik in v roku iz 6. alineje tega razpisa ne sklene pogodbe o nakupu in ne predloži ustrezne bančne garancije, varščine ne bomo vrnili, - kupec mora plačati zakoniti prometni davek za promet nepremičnin in opreme in vse druge stroške, povezane s sklenitvijo pogodbe in prenosom lastništva na ime kupca. Gorenje Gospodinjski aparati Generalni direktor Jože Stanič SNEGOLOVE, nerjaveče, 800 kom za bramac, bobrovec in ostale betonske strešnike prodam za 80 sit/kom. Telefon 0602-55-872. PRAŠIČE od 90 do 120 kg, prodam. Telefon 701-925. KOMFORTNO TRISOBNO STANOVANJE na Gorici prodam. Telefon 853-623. ODSTOPIM POLOVICO PRAŠIČA domače reje. Telefon 851-298 popoldan. VRATA DVOJNA s podboji, vrata kuhinjskih elementov, snežne verige do 165/65/14, prodam. Telefon 856-974. MATEMATIKO za osnovno šolo inštruiram. Telefon 858-041. KUPIM WEBASTOR 24 V, dizel, večji. Telefon 063-882-075. JUGO 45, letnik 87, prevoženih 44.000 km, oker barve, dobro ohranjen, zimske gume, prodam. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni aH poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek 23. januarja, dopoldne dr. Rus,dnevni od 7. do 20. ure dr. Mijinova , nočna dr. Slavič in dr. Grošelj. Petek 24. januarja , dopoldne dr. Mijinov, dnevni 7. do 20. ure dr. Grošelj, nočna dr. Kočevar in dr. Kozorog Telefon 894-501. KRAJEVNE SKUPNOSTI IN TURISTIČNA DRUŠTVA POZOR! prodam pustne rekvizite -14 velikih glav. Telefon 063-853-005. BIKA SIVCA, težkega 500 kg, prodam. Telefon 852-865 SPREJMEM KAKRŠNO KOLI DELO NA DOM, razen akviziterst-va. Šifra "Zansljiva, poštena!" ZA PRIDNE DOBER ZASLUŽEK! Če imate proste popoldneve in avto, pokličite! Delo za ženske. Telefon 066-272-111. MIRNI SLOVENSKI DRUŽINI oddam večje mansardno stanovanje. Pogoj letno Sobota 25. in nedelja 26. januarja od 6.30 dalje do ponedeljka do 7. ure zjutraj dr. Urbane in dr. Mijinova. Pondeljek 27, januarja, dnevni dr. Grošelj in dr. Slavič, nočna dr. Rus in dr. Gusič. Torek 28. januarja dnevna dr. Slavič in dr. Vrabič D., nočna dr. Friškovec in dr. Renko 0. Sreda 29. januarja dnevna dr. Friškovec in dr. Lazar, nočna dr. Stupar in dr. Vidovič. Zobozdravstvo: V dežurni ambulanti v nedeljo 26. januarja od 8. do 12. ure dr. Matej Strahovnik Lekarna Velenje: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 24. januarja do 31. januarja , Tomo VVankmulIer dr.vet.med., mobitel 0609-633-676. predplačilo. Telefon 853-894 17. do 19. ure. STANOVANJSKO HIŠO v Šoštanju ali Velenju prodam. Telefon 853-189. V VELENJU ALI OKOLICI, prodamo več stanovanj, hiš, vikendov. Telefon 857-872. KOTEL ZA KUHANJE ŽGANJA 80 I, malo rabljen in gume semperit 195/50/15 4 mm profila, ugodno prodam. Telefon 063-857-571. PIŠČANCE 2,5 kg prodam. Telefon 885-116. ODDAM TRAJNO GOREČO PEČ EMO, elektro motor za pralni stroj Gorenje in staro om^ro. Telefon 882-525 po 20. uri. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo dne 26.1.1997 prodajala mlade kokoši nesnice, rjave, stare 6 mesecev, ki so tudi cepljene od 8. do 8.30 ure v šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. RAČUNALNIK 486/256 3 PCI/FDD vgrajen DOS, Windows 95, star 9 mesecev še v garanciji, prodam. Telefon 855-175, zvečer. PRAŠIČA po polovici ali celega prodam. Telefon 854-872. FRAITONARICO ZUPAN duri Be, Upravna enota Velenje Smrti: Stanislav Bolha, rojen 1929 iz Raven 186, Berta Ažman, Pavla, rojena 1924, iz Gorenja 14, Konrad Švab, rojen 1922, Čreškova 34, Frančiška Razgoršek, rojena 1926, Loče 4, Jožef Kocman, rojen 1927, Štore, Razgledna 13. Upravna enota Žalec Rojstev ni bilo Poroka: Borut Bezjak, Žalec in Mirjana Jaušovec, Podvin. Es, As in klarinet Celmer, prodam. Telefon 858-423. DOMAČ JABOLČNIK PRODAM. Telefon 857-047 V VELENJU PRODAM 4 SOBNO STANOVANJE 105 m2 za 75.000 DEM. Telefon 069-83-446. LOKAL 20 m2 na Stantetovi ulici v Velenju prodam. Telefon 856-065 zvečer. GRADBENI TEHNIK s prakso išče delo v gradbeni ali sorodni stroki. Telefon 858-022. PASAT KARAVAN 4 x 4 letnik 90, ugodno prodam. Telefon 853-181 int. 302 Andrej. VEČ ZIMSKIH OBLAČIL PRODAM. Od 8 do 16 let. Telefon 853-186. KUPIM MOTORNO FREZO IMT in kokošnik za nesnice. Telefon 863-376. DELNO KOMUNALNO UREJENO parcelo 2400 m2 prodam. Pisne ponudbe pošljite na Naš čas p.p. 89 z oznako šifre "40.000 DEM". KMEČKI PENZION "ŽOHAR", Angela Brunet, Logarska dolina 6, preneha z obratovanjem z 31.3.1997. KINTE KUNTE PRODAM najboljšemu ponudniku. Telefon 851-776. VEČJO OPREMLJENO SOBO, ogrevano, s sopuporabo sanitarij, kuhinje in telefona oddam dvema ženskama ali paru brez otrok. Telefon v četrtek in petek dopoldne od 8. do 14.30 na št. 855-450 in v četrtek od 15.30 do 22. ure po telefonu 853-432. Smrti::Stanislava Petek, stara 74 let, družinska upokojenka, Cesta na Vrbje 8, Žalec, Alojz Svetko, star 49 let, zidar, Polzela 32 a, Zorislava Svetko, stara 49 let, strojna šivili-ja, Polzela 32/a, Ciril Novinšek, star 64 let, upokojenec, Gotoveljska 8, Žalec, Pavlina Vdovič, stara 83 let, upokojenka, Ščfnpeter 62, Alojzija Cestnik, stara 74 let, upokojenka, Črni vrh 18, Štefan Zupane, star 53 let, Trbovlje, Nasipi 8. DEŽURSTVA GIBANJE PREBIVALSTVA 23. januarja 1997 OBVEŠČEVALEC KAK i as 19 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice BERTEAŽMAN iz vasi Gorenje 26. 5.1924 - 15.1.1997 Še hribi so beli, še ptički po jo in Tvoje rožce na oknu cveto, kdo tako ljubeče kot Ti, gojil jih bo, saj Tvoje dobrotno in ljubeče srce, za vedno onemelo je. (M.A.) se iskreno zahvaljujemo dr. Stupaiju in osebju Zdravstvenega doma iz Šmartna ob Paki ter zdravstvenemu in ostalemu osebju Bolnišnice Topolšica za skrbno nego. Iskrena hvala družinam Kramar-Maze, vsem Zimovim in Dobršekovim, Lojzki Hramec, Pavli Žrebelj in Nadi Grudnik, Rožičevim, Mariji Ločičnik in vsem ostalim za izkazano pomoč v najtežkih trenutkih. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Napretu za lepo opravljen obred in tolažilne besede, pevskemu zboru za lepo petje, govornici za ganljiv govor ter gasliskemu društvu Paška Vas in praporščaku.Posebej hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, občinskim funkcionarjem, sodelavcem za tolažilne besede, sveče in cvetje, darovane maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Anton, sin Anton in sin Martin z družino. Zlata mama si bila in takšna boš za nas ostala. Hvala Ti za vso ljubezen, ki si nam jo dala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mamice, mame Ive, hčerke in sestre IVICE KRIŽAN 29.4.1953 - 13.1.1997 iz Saleka 64 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo govorniku gospodu Semetu, prijaznim sosedom, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Stanko, sinova David in Stanko, hčerka Brigita z družino, mama Tonika in ostalo sorodstvo. ZAHVALA ob izgubi ljubega moža, očeta in dedija CIRILA NOVINŠKA iz Žalca Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali sveče ali cvetje in ga pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči; žena Angelca, sinova Jože in Andrej z družinama. V SPOMIN Zelo boleč je spomin na 24. januar 1996, ko nas je za vedno zapustil naš dragi ALOJZ KLANČNIK Če bi skrita solza Te zbudila, Te ne bi črna zemlja krila. Bolečina se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, le ljubega moža in očeta nam nihče ne more več vrniti. Vsem, ki ohranjate spomin nanj, mu prižigate sveče, postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in starga očeta RAFAELA GORSKA 10.10.1939 - 12.1.1997 iz Saleka Zahvaljujemo se Rudniku lignita Velenje, Gasliskemu društvu Šalek, Društvu upokojencev, Društvu paraplegikov, gospodu dr. Zupančiču, patronažni službi in sosedom za pomoč. Žalujoči: žena Mihaela, sinova Peter in Rafko z družino. Prerano nas je zapustil naš najdražji mož, ati, oti, tast, svak in brat STANKO BOLHA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter prispevali za maše. Posebna zahvala velja gospodu župniku Jožetu Kovačecu za cerkveni obred, govornikoma gospodu Medvedu in gospodu Volku za poslovilne besede, godbi Zatja Šoštanj za zaigrane žalostinke in pevcem s Polzele za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI NAJBLIŽJI ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila draga hčerka, sestra, svakinja, teta, botra VERONIKA MEDVED 12.1.1954 - 15.1.1997 Brezčasno v vas se zaveda brezčastnosti življenja in ve, da je danes samo spomin na včeraj in da je jutri le sen današnjega dne. (Robindranath Tagore) Iskrena hvala vsem, ki ste ji v zadnjih trenutkih stali ob strani, posebej še zdravniškemu osebju bolnišnic Maribor in Ljubljana ter dr. Lazarju. Hvala obema duhovnikoma gospodoma Francu Dermolu in Jožetu Zidanšku za opravljen cerkveni obred ter pevcem za ubrano petje. Enako zahvalo izrekamo vsem, ki ste ji ob slovesu izkazali spoštovanje, darovali za svete maše, cvetje in sveče ter v teh težkih trenutkih skupaj z nami delili bolečino. Toplo se zahvaljujemo tudi vsem za tolažilne besede ob njenem preranem grobu in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mama Hedvika ter bratje in sestre z družinami. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od ljubljene žene, matere in ome JULUANE VUKOVIČ 5.2.1932 - 13.1.1997 iz Velenja, Jenkova 12 Njeno največje bogastvo smo bili mi, njena družina. Skrbela je za nas, kot zna skrbeti le prava žena. Njen glas o dobroti je segal tudi sirom izven družinskega kroga. Pod njenim okriljem smo vsi našli toplino in vonj domačnosti. Zahvaljujemo se sorodstvu, prijateljem, sosedom in znancem za podporo v času njene težke bolezni in vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Onkološkega instituta v Ljubljani, osebju Bolnišnice Topolšica, patronažni službi, uslužbencem Komunalnega podjetja, govornici gospe Cveti Pušnik, pevcem in vsem duhovnikom za duhovno pripravo in obrede. VSI NJENI Sobota, 18. januarja Katarina prejela kolo Na silvestrovo, ko smo na Titovem trgu v Velenju razglasili "Naj osebnost 96" po izboru bralcev Našega časa, med nami ni bilo Katarine Srebotnik, kije dobila največ glasov. Tedaj je bila v daljni Kostariki. Zato ji seveda nismo mogli podeliti posebne plakete Našega časa in kolesa, ki ga je naj osebnosti namenila velenjska Nama. Medtem se je Katarina seveda že vrnila domov. V soboto so jo skupaj s staršema povabili v Namo. Direktor Nikola Svajgert ji je izročil kolo, ki se ga je zelo razveselila, od nas pa je prejela plaketo, ki jo bo prav tako spominjala na to zanjo, kot je dejala, veliko priznanje. Katarini je za ta uspeh čestital tudi Srečko Meh, velenjski župan, ki je bil naj osebnost prejšnji dve leti, hkrati pa ji je v imenu ravnatelja celjske gimnazije Jožeta Zupančiča - Katarina obiskuje to šolo - izročil lep šopek. Vodstvo Name je presenetilo tudi nekatere naključne kupce, saj jim je podelilo majice in dežnike s Katarininimi podpisi. vos Oskrunjen spomenik sredi Šoštanja lup moti Kajtih? V sredo dopoldne so se Soštanjčani ogorčeni ustavljali ob kipu Kajuha v središču Šoštanja, ki gaje noč prej neznanec (eni pravijo, da ni neznanec in, da točno vedo, za koga naj bi šlo), celega po-mazal z belo barvo, najbrž peno. Objestnež se je, kot je bilo videti po stopinjah ob bližnji klopci, na dogodek pripravljal. Ni pa izključeno, daje tam, po dogodku ali pred njim, tudi počival. Kdorkoli je že bil in iz kakršnega koli razloga je že to storil, zadeva mu ne more biti v ponos. Šoštanjčani pravijo, da se to ni zgodilo prvič in, da je bil Kajuhov spomenik tarča nepridipravov že trikrat prej. mkp, foto: vos Čiščenje ni bilo enostavno Zaradi najemnih pogodb se marsikje zapleta "Tole je pa naš velikan!" Jaz pa se najraje igram s čisto majhnimi snežaki (foto: hj Za vhodom v blok Koželj skega 1 na Gorici, v kletnih prostorih, je trgovina. Videti je, da jo pogosto obiskujejo tudi stanovalci bloka, v katerem je 100 stanovanj, od tega 82 lastniških. Stanovalci so s trgovino zadovoljni, niso pa zadovoljni z najemnino, ki jo plačuje najemnik za uporabo prostorov. Od tod zapleti, na katere so želeli lastniki stanovanj opozoriti javnost s shodom, ki gaje v njihovem imenu v soboto, 18. januarja, sklical Štefan Štrucl. Resnici na ljubo je treba povedati, da na shodu ni bilo prav veliko lastnikov, bila jih je peščica. Prišel pa je predstavnik Habita, ki je upravljalec tega bloka, v trgovini je bil najemnik prostorov, z distance so za vsak primer shod opazovali tudi policisti. Stanovalci so prepričani, da najemnik za prostore plačuje prenizko najemnino (5 nemških mark za kvadratni meter). Taka je določena v najemni pogodbi, ki jo je najemnik s Habitom sklenil aprila leta 1993 za pet let in na katero se tudi sklicuje, stanovalci pa ji oporekajo. Štefan Štrucl (za odbor lastnikov stanovanj) pravi, da jih najemnik vleče za nos, da je sam pristal na plačilo višje najemnine, da so že tudi sestavili temu primeren aneks k pogodbi, kipa ga najemnik, čeprav je prej rekel, da ga bo, zdaj, ko je sestavljen, ne podpiše, najemnino pa plačuje po starem. Najemnik je predlagal, naj se o vsem pogovorimo z njegovo odvetnico, da sam ne daje izjav. Iz tistega, kar je povedal, smo razbrali, da je v ureditev prostorov, ki jih ima v najemu, veliko vložil. Daje pripravljen podpisati aneks k pogodbi, vključujoč takšno višino najemnine, kot bi jo razpisalo in čaka na redni postopek na sodišču.« Najbrž pa to ni osamljen primer, saj v mariskaterem stanovanjskem bloku, ne samo v Velenju, prihaja do podobnih zapletov, ki Shod pred trgovino ni bil ravno množičen. želeli stanovalci, aneks pa mora istočasno vsebovati tudi podaljšanje najemne pogodbe za pet let, sicer stvar zanj ni zanimiva. Edo Uranjek, predstavnik Habita je povedal, da je podjetje pogodbo z najemnikom sklenilo leta 1993 pod pogoji, ki so veljali takrat. Medtem so se okoliščine zelo spremenile. »Na zahtevo lastnikov stanovanj je bila decembra 1994 vložena tožba za odpoved in razveljavitev najemne pogodbe, ki jo je sodišče aprila naslednje leto zavrnilo. Mi smo se pritožili in tožba je bila dodeljena Okrožnemu sodišču Celje, ki pa obravnave še ni se jih ne da reševati na silo. Najbolj idelano je, če so zaplete sposobni razvozljati najemniki in lastniki, če ne gre, pa se rešujejo po pravni poti. Tudi v tem primeru bo razsodnik sodišče. Milena Krstič - Planine Golobovi ali Pohrastnikovi, kot se pri njih reče po domače - ime pove, da so doma s Pohrastnika (Šoštanj) so nas že lani povabili naj pridemo pogledat ogromnega snežaka. Bil je res velik - pet metrov visok. Pa so tedaj obljubili, da bodo letos naredili še večjega. Obljubo so držali. Celo več. Zrastla sta kar dva. Oče Snežak, visok dobrih šest metrov in z obsegom nekaj več kot osem metrov pri tleh, je dobil še sina Snežakca in prihodnje leto lahko pričakujemo še mamo Snežo. Ker pa smo Slovenci obsedeni s hujšanjem, tudi Pohratsniku niso izjema, sta letošnja zelo vitka, ali prava športna tipa, kot so dejali Golobovi ob fotografiranju. vos