Popis glasovite Postojnske jame na Krajnskem. Postojna. Natisnil M. Šaeber. 94029 'J % fvod, ul Postojna (po nemško Adelsberg prav za prav Adlersberg) kteri je v naj novejšim času zarad svo¬ jih čudovitih jam znan po celem svetu, leži na Krajnskem, na naj bolj izvrstnemu prelazu juliških snežnikov, skoraj 555*35 metrov nad morskem po¬ vršjem povzdignjen in po 54 Kilm, naravnost po glavni cesti med mesti Ljubljano in Trstom. Ta cesta pelje naravnost skozi trg, južna-železna cesta pa sc po rebrih na severno -vshodni strani tik trga vleče; na zaliodnji strani se vije reka imenovana „ Pivka" po dolinah noter do vteka v Postojnsko jamo; — na severno zahodnji strani se vzdiguje 672‘08 mtr. visoki grič „ Sovič" vrh kterega se še vidijo razvaline v letu 1689 po streli razdjanili ostankov trdnega gradiča „ Adelsberg" ali „Adlcrs- berg" kakor koščiki zapuščeniga orloviga gnjezda na golem skalpvji. Postojna šteje kakih 215 hiš ; sredi trga na malem gričku stoji po požigu, novo sezidani grad in ne daleč od njega, v letu 1777 tudi na nekoliko zvišanim prostoru iz novega sezidana prav zala farna cerkev; četrt ure od trga, se vidi železniški 4 kolodvor, kije tu naj višji med železniškimi črtami na Krasu, (587*44 mtr. nad morskim površjem). Prebivalcev ima trg* okoli 2000, ki se večjidel od poljedelstva, obertnijfStva in zaslužkov pri železniški in glavni cesti, prerede. V Postojni je tudi c. kr. okrajno glavarstvo, okrajna sodnija, glavna šola, bralno društvo, čitalnica, bolnišnica, železniška po¬ staja, državni telegraf in pošta; nar boljši gostil¬ nice so: Hotel „Adelsberger Hof„ (kteri se je leta 1876 odperl), kotel pri ogrski kroni (ungarischen Krone) gostilna pri Levu, i. t. d. Trg Postojna je imel zavoljo svoje lege zmiraj nekej posebne pomenljivosti. Za časa Rim¬ ljanov je imel gradič močno trdnjavo, ki je k po¬ polnosti juliškik planin pripomogla, Postojna ima naj berže svoje ime od starega geografa, navedeno Porreston. V srednjem veku je bila trdnjava, ki se je po nemško Arisperch, potem Arensperch, Arlsperck, in na zadnje Adelsberg imenovala, mej¬ nik grofov iz Istrije lastnina od leta 1380 pa kakor dodatek patriarha Bertolda iz Akvileje. Kot fevdni gospodje so bili, ob enem tudi posestniki trga in okolice, so bili Arisperch ali Arenpercli, med kte- rimi.se leta 1140 Herman pl. Arisperch in zadnji Guarin pl. Arensperch leta 1331 najdeta. Potem se nahajajo grofji iz Gorice leta 1326, in gospodje pl. Stegbcrg leta 1335 kot posestniki trdnjavskega gradiča. Leta 1371 sta kupila austrijska vojvoda Albrecht in Leopold graščino in trg Postojno od Janeza pl. Stegberg ki sta jo v naslednjem letu grofu Herman iz Celja kot zastavo v last prepustila. Po letu 1403-so sc zastavniki večkrat menjevali, dokler je leta 1616 cesar Ferdinand II to graščino knezu Hanzu Ullricli - u pl. Eggenberg prodal. Za¬ voljo vodne vojne nevarnosti od strani Turkov in Benečanov so bili Postojnski graščaki tudi pogla¬ varji na Pivki in na krasu. Ta močna trdnjava se je Turkom tudi zmiraj upirala, pa trg in okolica sta leta 1511,1528, 1559, 1556, in 1564 po ropu, vmoru in požigu dosti trpela. Leta 1508 so si Benečani trdnjavo prilastili jo so pa le malo časa imeli. Leta 1722 je ces. dvorna kamera Postojnsko graščino nakupila od zadnjega lastnika Franca barona pl. "VVolkensberg - a na korist kobilarije in žebčarije na Krasu, in od tega časa je graščina zmeraj državno posestvo; senožeti pa so bile leta 1749 za kobilarijo odločene in z posestvom -v Pres¬ tranku zedinjene. Pri razdelitvi krajnske dežele v okrožja, se je tudi v Postojni leta 1748 okrožni urad za Not¬ ranjsko postavil, in se je tudi do leta 1850 obdržal. Trg je v presnih časih po požarih dosti trpel, naj hujša sta bila leta 1731 in 1801, ktera dva sta celi trg s farno cerkvijo vred, vpepelila. Tudi ob času fracoskili vojsk je Postojna dosti trpela, v tem času je bilo v trgu višje francosko nadzorstvo in postav¬ ljen je bil še celo mali gimnazij. Tudi ob časih laških vojsk leta 1848, 1859, in 1866 so se vojne krdela tu zbirale. Pa Postojna se ne hvali s svojim preznans- tvom zarad svoje politične ali socijalne zgodovine, ampak temveč zarad svojih naravnih čudežev, ki se tu pod zemljo vidijo, svojih prečudnih votlin in jam s svojimi izvrstnimi kapi, ki kot Stalagtiti od stropa vise, ali kot stalagmiti na tleh stoje. Ta stran Juliških planin med gojzdom „ Hrušica 1 ' in Snežnikom se sploh ne odlikuje toliko po svojem stvarjenji na Krasu, ampak so suhe jame in vodene votline, ki se tu v malem okrogli na mnogo in v veliki obširnosti najdejo. Naj bolj znana in sloveča pa je ravno Postojnska jama, ki je četrt ure na severo-zahod- nji strani od trga oddaljena, v kojo se vteka reka Pivka. Njena poglavitna pota merijo na dolgost čez 3090 mtr., stranske jame okoli 1630 mtr., in preiskana povedna jama 777 mtr. V črni jami eno uro od Postojne proti severu sredi gojzda v okrogli 303*3 mtr. sc najde naj več človeških ribic (Proteus sanguineus). Pivka jama je četrt ure na severno- zahodnji strani od črne jame oddaljena, kjer je navpično 64*4 mtr. globoko brezdno s’ 1232 mtr. globoko vodeno votlino, skozi ktero reka Pivka njenji podzemeljski tek proti severu nadaljuje. Poldrugo uro od Postojne na jugozahodnji strani blizo grada v Orehek - u je Oreška jama 136*5 mtr. dolga, ki je bila po pravlici nekdaj notri do Razdertega odperta. Predjama (Luegg) pri skalnatem gradu dve uri od Postojne proti zahodu. Ta jama obstoji iz štiril) suhih jam na dolgost 1820 mtr. in iz vodene, v kojo reka Lokva pada, ki na onem kraju gore Nanos pri Vipavi na svitlo pride. Potem je Planinska jama od trga Planine proti jugu poleg razvalin „ malega grada" (Klein- hausel). Ta se znotrej razdeli na dve strani ter je dozdaj čez 5308 mtr. preiskana. Reka Pivka ki se v Postojnsko jamo zgubi, pride čez eno miljo naravnost po podzemljškili potili tu zopet na svitlo, in združena z vodami Cirkniškega jezera, dobi ime „Unc“; med njenim daljetekom proti severu se razgubava po Planinski dolini v votline, da potem pri Vrhniki pod imenom, „Ljubljanca“ zopet na dan pride, in se slednjič izliva v Savo. Tudi je več postranskih jam okoli Cirkniš- kega jezera, kakor: Karlovica (474 mtr.) ktera se v Planinsko jamo zasuka; oddeljena je eno uro od železniške postaje na Rakek -u in pol ure od vasi Cirknice, pride blizo Rakeka dvakrat na dan, kjer se vidita dva naravna skalnata mosta. — Golobina na zahodnji strani Ložkiga mesta (102*4 mtr) skozi katero se v povodnji v Cirkniško jezero reke iztekajo. Jama pri sv. Križi, eno uro nad Ložem (587*7 mtr.) ktera brani dosti kosti podzemeljskih žival. Proti morji pri sv. Kancijani se nahaja jama „Reka“ tri četrt ure od Divač* Ta ima velikanska brezdna (94*8 —151*7 mtr) in na dnu 910 mtr. daleč preiskano vodne hodišče. V to jamo pada voda „Reka„ ki po podzemljskem teku čez 5 milj pri Devinu kot reka „Timova zopet na dan pride, in se dalje v morje izliva. Jama pri Trebiči med Sežano in Trstom, 326*1 mtr. globoko brezdno, v katero voda Reka 360*2 mtr. daleč teče. Jama pri Lokvi blizo 8 Sežane obstoji iz več zvezanih jamic in je dolga 284 metrov. V vsili tih jamah se vidi vee ali manj čudo¬ vitega, toda Postojnska jama prekosi vse z njenimi naravnimi čudeži posebno pa ker se lahko polagoma obiskuje. Njena lepota in velikost prekosi tudi vse druge čudovite jame sveta. Samo dve jami jo prekosite po dolgosti, ampak ne na lepoti, namreč v Evropi Akteleker ali Baradla-jama blizo Birna Sombath na Severnem Ogrskem (5805'5 mtr. in v severni Ameriki votlina „ Mamut “ v državi »Kentuki,, ki je po več votlinah 18789 metrov daleč preis¬ kana. Na drugi strani je pa votlina „Mazocha“ blizo Blanske na Moravskem le globoka dolina, 123*2 mtrv. dolga, 134*2 globoka in 50'4 široka, po lcteri teče potok Punkava. Votlina pri „Frauenmauer bei Eeisenerz“ na gornjim Štajerskem je res 3792 mtr. dolga in se skoz celo goro razteza. Postojnska jama bila je že v starem času do velikega okroglega vrha znana, to spričujejo od obiskovalcev v enem zavinku te jame zarisane letne številke, ki v trinajsto stoletje nazaj sežejo. Naj* večji in naj mikavniši del jame »Ferdinandova jama,, od veliccga kroga do Kalvarske gore je bila šele leta 1818 znajdena in s svojimi postranskimi deli pozneje preiskana, razmerjeua, popisana in za obis¬ kovanje pripravljena. Pri temu delu si je posebno okrožni blagajnik Jožef Jersinovič vitez pl. Ldwen- greif nepozabljive zasluge pridobil. Jama je vsled naj višjega odločenja od 27. aprila 1848 posestvo državne graščine Postojnske 9 toda jo ne oskrbljuje graščina, ampak posebno društvo. Dohodki jame se ne smejo nikakor drugam porabiti, kakor samo za njeno olepšanje. Tadajni politični predstojnik je predsednik tega društva, ki obstoji še iz štirih udov. Pravo razmero jame je leta 1833 Janez Ferher dovršil. Nova po obiskovanji Njih veličanstev Franca-Jožefa in Elizabete od „groba“ do „Lojbela“ se je leta 1856 za obiskovanje pripravila. Leta 1863 je bil prešnji ozki vbod v jamo razširjen, s košatimi drevesi nasajen, novi velikanski vhod skozi neko postransko jamo narejen, v jami so se ozki in težavni prelazi razširili, mnogo stopnic se je odstranilo, pota poravnale, in prelepa jama „Marije Ane“ se je za obiskovanje pripravila. Pri olepšanju jame si je posebno sedanji okrajni glavar Anton Globočnik veliko zaslug pridobil. Da se je pa tudi privožnja k jami zlajšala, izdelala se je leta 1869 lepa cesta z lepo in široko stezjo za pešce na strani, ktera se je na obeh straneh z drevesi obsadila. V jami se je napravila železna cesta, da lahko vtrujeni potnik na vozu sedeč podzemljske čudeže ogleduje. Železna cesta pelje do Kalvarije, in je 1534 mtr. dolga. Obiskovalci jame. se tedaj lahko na pripravnih vozah prepeljavajo, za kar je posebna plača odmerjena. Ob časih shodov v jami se ti vozovi, k zavoljo preozkih potov ne morajo rabiti. Popi s Postojnske jame Vhod V jamo. Pot do jame se zavije v trgu »Postojna,, od velike ceste tik hriba „ Sovič “ ki proti severu kakor mejnik „ Krasa“ stoji, in ogledalcu njegovo žalostno podobo kaže nasproti v dolini od reke »Pivka,, pretečenim zelenim senožetam. Ne daleč od vasi »Veliki otok“ in četrt ure od Postojne, se odpre zevajoči razpok v hribu, v kterega od St. Petra pritečena Pivka pada. V starih časih kakih 94 - 8 mtr bližeje Postojne je stal še bolj pri¬ praven požiravnik te reke, ki ga je pa vsled pot¬ resa leta 1590 utrgana skala zasula. Tu blizo se vidi votlina z železnim prepletom, skoz ktero se je nekdaj v jamo hodilo. Vhod v pravo za obiskovanje pripravljeno in suho jamo je nekoliko višji, 18 - 9 mtr, nad vodnim površjem, pred njim je širok z mnogovrstnimi drevesi in germovjem obsajen prostor. Vhod v jamo je dvojni. Stari je precej nad upadom »Pivke “, je boren in nizek in z železnimi vratmi zapert. Novi vhod je bolj proti znotraj k konci predprostora od¬ prt, ima od začetka 7’56 mtr. široko in 945 11 mtr. visoko podstrešje in je z lepimi v gotiški ob¬ liki napravljenimi vratmi zapert. Njegov zunanji pogled že sklepa na velikanost in čudovitnost not¬ ranjih jamskih prostorov. Lega in pot v jamo. Poglavitni vhod v jamo se razteza naravnost od jugozahoda proti severno - zahodu. Pri grobu se razcepi v dva dela, od kte- rih eden severno - zahodnjo pot jema, sena Belve- derju na severno - izhoodnjo stran obrne, drugi vhodno pot nadaljuje; oba se pa pri „Kalvarji“ zopet zedinita. Na „ Kalvarij o se lahko od dveh strani pride, in sicer na zahodnji strani postranske jame St. Stefana, in na vshodnji strani pri tako zvanih vratih „Kalvarije“. Obej poti se zedinite vrh Kalvarije. Zunanji svet nad vhodom v jamo je strmo skoraj navpično skalovje, kteri se nad po- zemlj skimi votlinami čez pol drugo uro daleč proti sev ero - vzhodu razprostrira. Naj večja nižava jame pri vteku reke Pivke je 515 - 4 mtr., vhod suhe jame 534*3 mtr., gora Kalvarija vznožji 576*4 nad mor¬ skim površjem, nasproti so pa naj višji deli zunan- jiga grebena nad jamo, namreč dolinski vrh le 625*7 mtr. in kozji vrh 647*8 mtr. nad morskim površjem. V jami je po vsili hodnih potili gladka, široka in suha steza narejena, in po neravnih potih, kakor na velikemu okroglemu vrhu, plesalni dvorani in na Kalvariji so kamnate stopnice napravljene in s priroči ograjene. Hoja po jami tedaj ni težavna ali celo nevarna; tudi kamnje od stropa se ne trga in voda od vrha le redko kdaj kaplja. Toplota v jami je skoraj zmiraj enaka, sc vrsti med 7 in 9 f R. Y toplejšim letnem času se obiskovalcom nasvetuje da naj se pred vstopom v jamo nekoliko o hlade. Sledi natančneji poj »is posameznih delov jame. 1. Prostori jame. ki so bili pred letom 1818 znani. Pri vhodu, ki je proti severu obrnjen, se pride skoz železna vrata v naj bolj znani in obiskovani del jame. Iz prvega kaže pot navzdol, pa se kmalo na lcvisko nagne in širji postane; po zavinku proti vhodu se po malem zgubi dnevna svitloba. Dalje notri se razširijo lepi prestori, votlo šumenje pod¬ zemeljskih tekočih vod se potovalcu približa, ki stoji na vhodu velikega o k r o g 1 e g a v r h a. Pot pelje po 13 stopnjicah čez skalnati obok na sezi¬ dani most, po kterim se lahko do Pivke pride. Na pervi naravni most se naslanja drugi manjši most, ki se čez ozko in globoko brezdno razprostira, pod kterim se lahko do Pivke pride. Cez ta naravni obok se pride na „ balkon “ na naj lepši stališče, za razviditi okrogli vrh. Veliki okrogli Vrh (tudi Neptunova jamazvan) je naj večji prostor v jami, 28‘44 mtr. visok, 45‘5 mtr. širok in 22’7 mtr od vhoda oddaljen. Ta velikanski z sivim skalovjem potprti prostor preteka Pivka od juga proti severu v kriveni latinskega S, ki se proti vhodu v skalnate luknje razgublja in 18 po podzemljskih zvitih, vež ur daljnih potih pri Planini iz jame z imenom Unšica zopet na dan pride. Na strani omenjeniga naravniga mosta, kteri se na zahodno steno velikega okroglega vrha na¬ slanja; stoji prvi spominek, kterega je marljivi pos¬ peševalec vsili iznajdb te jame, Jožef vitez pl. Lo- wengreif na onem prostoru postaviti ukazal, kjer so jo Njih veličanstvo cesar Franc I leta 1816 ogledovali. Spominek Franz-a. Napis na črni marmorni plošči se glasi: ieais: i. Kaiser von Oesterreich der Gereckte, der Giitige, der Weise, stand am 16. Mai 1816 hier und besah diesen unterirdischen Schauplatz. Josef Ritter von Ltiivengreif k. k. Kreiskassier, bat (lieses mit inriigstem Gefiihle der Unterthansliebe und Ehrfurcht der Mit-und Nachwelt bemerkbar gemacht. flMl^ I. cesar avstrijski, pravični, dobrotljivi, modri, bil je 16. maja 1816 tukaj in je občudoval to podzemeljsko razgledalo. Jožef vitez pl. Lowengreif, c. k. okrožni blagajnik, je to z notranjem čutjem, iz ljubezni do države in ponižnosti zdajcein in potemcem naznanil. 14 Umetna galerija. Od tega spominka se pride 'do umetno izdelane galerije, ki je bila leta 185(5 iz skale izsekana, in dalje v Ferdinandovo jamo. Dotično galerijo je po povelju c. kr. okrajniga pred¬ stojnika in svetovalen Valentin-a Murnik-a zemlje¬ merec Eunike dovršil. Dolga je 55 mtr. in P89 mtr. široka. Proti koncu postaja širji, kjer se lahko celi veliki okrogli vrh pregleda. Od tukaj se pride v drugo dvorano, kjer se vidi Ferdinandov spominek. Samo do tukaj je bila jama do leta 1818 znana in obiskovana. Da seje moglo leta 1856 kternu spominku priti se je moglo čez Pivko iti; ker je pa Pivka v povodnjih jako narasla, tako da je bil leseni most ves pod vodo, so mogli obiskovalci jame dolgo čakati, kar se zdaj, ko je galerija napravljena nič več ne zgodi. Da se pa veliki okrogli vrh natanko ogleda, je treba iti čez most v globočino, ki derži čez Pivko. Most Čez Pivko. Pred ko se k Francovem spominku pride, drži pot po 23 stopnicah navzdol na prostorček, kjer se na levi strani černi prepad vgledg, na kojega robu pot v tako zvano staro jamo pelje, ktera se pa zavoljo težavnih potov prav malo obiskuje. Od tega prestorčika po 20 kamna tih stop¬ nicah se pride na drugo počivališče, kjer se obok gori navedenega naravnega mosta vidi in od tukaj po 28 stopnicah navzdol čez nasip na 26 - 5 mtr. dolgi in P89 mtr. široki novo sezidani most čez Pivko. Sredi mosta pregleda se lahko celi veliki okrogli vrh v vsi njegovi obširnosti. Po 82 kam- jiatih stopnicah, ki so na eni strani s priročniki, na drugi strani s skalami ograjene, pride se k Fer¬ dinandovem spominku, kamor se po krajši poti čez umetno galerijo pride. Stara jama. Stara jama je 189’6 mtr. dolga, na več krajih zlo ozka in nizka, ima na dveh mestih prav ozka prelaza in dva slapa. Zname¬ nita je njena irneno - soba v kteri se veliko imen in letnih številk nahaja; naj star j c so od leta 1213, druge so od let 1290, 1300, 1305, 1317, 1343 in 1412, brez števila pa družili od leta 1508 naprej.. 2 Janini prostori. ki so leta 1818 znajdeni bili. a) Ferdinandova jama, Ferdinandov spominek. Nova jama, tudi Fer¬ dinandova jama imenovana, je znajdena meseca maja 1818 po jamskimu vodniku Luka Čič, pri prilož¬ nosti, ko so se naprave k ogledu po cesarjeviču Ferdinandu vršile. Ta jama se začne pri drugemu spominku, ki sledeči napis hrani: In dieser Grottenhalle Wie Zauber anzuschau’n Wo aus dem Tropfenfalle Sicli macht’ge Saulen bau’n Trat cin aus fernem land Manch lioch ErhaVner sehon Vor allen FERDINAND der holie Ivaisers - Solin. Am 17. August 1819- Huber sculpsit. Loeivengreif posuit. 16 To bi se ravno v tem navncm glasu tako-le prestaviti dalo: V te jamene prostore Ko čari le se zdi Kjer kamen vodni kane V stebre se spremeni Prišel od daljnih mej Je že mrskaki prost Alj FERDINAND naj prej Cesarska visokost 17. augusta t«19. Huber sculpsit Loevengret* posuit. Od tega spominka, 208'6 mtr. od vhoda oddal¬ jen ga se prične leta 1872 narejena železna cesta. Mesnica. Od spominka naprej memo leče pride se v 7'B mtr. visoko dvorano, kjer se vidi mesnica, kjer so desne in leve kamnitne podobe špehovim kožam popolnoma enake. Angleški vrt Od tukaj se pride v pos¬ transko jamo, v kteri se prelepi kapei znajdejo. Pot v ta prostor je ozka, nizka, včasih v k rebe r, včasih navzdol, ali vendar pripravna in pelje memo belih in bliščečih kapcev. Precej naprej se pride v angleški vrt, P55 do 2T7 mtr. visok, zanimiv zarad njegovih mnogih in prelepih kapcev. Demantna luknja. Malo naprej se pride v demantno luknjo,, ki dobro razsvitljena, prav lep razvit daje. Po suhi in dobri memo lepih in belih kamnjev deržeči poti pride se do delfina (boljši imenovano k levu) za lcterim je mala, ne ravno za ni uriva postranska jama, ki se le redko obiskuje; 17 malo naprej se vidijo v bregu salamam in gobam enako okamnjene podobe, potem tron, kateri se na njegovem gornjem delu prav lepo blišči. Tu konča ta stranska jama, ki je z veliko gledovred- nimi kamnitemi podobami zelo obdarovana in je 354 - 5 mtr. od glavnega vhoda oddaljena. štatua matere božje. Po angleškem vrtu in čez mesnieo po tisti poti nazaj grede, se pride zopet na glavno pot, ktera se je v novejšim času razši¬ rila, in poravnala. Omenjena pot pelje k podobi, ki je štatui matere božje s sinom očitno podobna in se v senci na zadnji strani posebno razvidi. Slap. Zdaj se prostor nad 9 5 mtr. visoko odpre, lcapci so lepo beli in karanje na stropu je v gotiški obliki lepo čez se razloženo. Tla so suha, prostor velik in zračen; tudi se pride na kraj, kjer čisti dnevni zrak pihlja, tukaj je slah, česar belo in sivo karanje in podoba se posebno lepo odlikuje. Ne daleč od tega se vidi prosto stoječi 1-55 mtr. visoki in O - 26 mtr. debeli kapec, kteri se zavoljo njegove podobe s „Stock in Eisen“ na Dunaji tako zove. Tukaj je votlina, ki je pa sicer kratka, zopet 9'54 mtr. visoka. Med mnogovrst¬ nimi podobami kapcev mnogobrojnih barv pride se po lepi in ravni poti v drugo 9'54 mtr. visoko dvorano, kjer se vidijo velikanske skalnate razva¬ line. Naprej se gre čez več velikih in malih pro¬ storov, ki so tudi z železno ograjo prevideni in zarad njih mnogovrstnih imenitnih kapcev občudo¬ vanja vredni; ena vrsta teh kapcev se od dalje razsvitljuje in vidi se polnočno žarijo. Malo v 18 rebri stoji Petrovi stol. Po 15 stopnicah na desni strani pride se v lepi 129 mtr. visoki prostor in se gre zopet 20 stopnjic memo tako zvane kaz¬ nilnice v velikansko in čudovito dvorano, ki se plesalna ali turnima dvorana imenuje. Na levi strani Petrovega stola pelje prav ravna pot skozi tako zvani „tunel“ memo lepo belo ohranjenih okam- njenih podob v postransko jamo, skoz ktero se tudi v plesalno dvorano pride. Pred plesalno dvorano se nahaja 4-75 mtr. visoki in 9‘5 široki prostor, kjer se vidijo lepi beli kapei in briljanti. Plesalna ali turnirska dvorana. Plesalna dvo¬ rana je 540'4 mtr. od vhoda oddaljena, je 28*4 mtr. široka, 47• 7 mtr. dolga in ima 18‘3 mtr. visoko skalnato podstrešje, je ravna, ima naj čistejši zrak, in blizo prav dobro pitno vodo. Precej pri vhodu, te dvorane, na desni strani, stoji kamen v spomin dvejih mož, ki sta zarad zaslug za to jamo spomina vredna, namreč temu ki jo je preiskal in za obis¬ kovanje pripravil in temu,' ki jo je skoz opisovanje svetu naznanil: Glasi se: Protectoribus meis Cultivatori meritissimo Josepho Jersinovitsch equiti| de Loewengreif et descriptori ingenuoso Dr. Adolpho Schmidi. MDCCCLXV. Čez več, ko 40 let se binkoštni pondeljek ve¬ liki shod v jami praznuje, pri kteri priložnosti se 19 razsvetliva z več tisoč svečami napravi. Na tisoče ljudi se po jamskih potili ta elan sprehaja, ki se v plesalni dvorani snidejo; izvrstna godba n avali i množico plesalcev, ki se v veselem krogu sučejo. Tudi so med letom večkrat shodi v jami, ki jih kratkočasniki napravijo, pri kterih se jama ne ravno tako, pa vender s 6000 lučimi razsvitljava. Stolp V Pizi. Od plesalne dvorane pelje pot naprej memo lepih, belih stebrov, k kamnatemu stebru, ki se je na pol odkrušil in na drugi steber naslonil. Zarad njegove lege povprek se imenuje stolp v Pizi. Od tukaj se dojde zopet memo mno¬ gih lepših velikih in majhnih okamnjenih podob z vsakovrstnimi barvami v 7 - 6 mtr. visoko dvorano, ktera več belo in sivo kamnjenih kapcev hrani. Čez 18’9 mtr. dolgi nasip se pride memo 9\5 mtr. debelega, čisto belega stalagmita v veliko dvorano. Naprej gredoč, se vidi tako zvani „vodomet", kjer se iz čisto bele skale, vodenemu curku podobni steber, vzdiguje. Na levo stran se vgleda ozka luknja, z ktero sc v 85 r 3 mtr. dolga postransko jamo pride; tla se tukaj prav lepo svetijo; memo 'lepili sten, ki se kakor vosek svetijo se pride v nižavo, ki se zarad njenih posebnih okamnjenih podob „voščena kamra" menuje. Ogelnica. Po glavni poti se dospe do kraja ki se „ svetloba lune" imenuje, ktero jamski vod¬ niki po razsvitlji napravijo. Dalje se pride memo lepili stebrov, k ogelnici, kteri se po njegovi podobi tako zove. Tukaj sc odpre obiskovalcu velika in visoka dvorana obdarovana z mnogobrojnimi bar- 20 vami, zrak je čist, in sem tertje se sliši, ki voda od stropa kaplja. Dalje se vidi, od vsaki ga ptujca občudovana podoba Marije, ktera je 872 mtr. od vhoda oddaljena. Ta 11-37 mtr. visokemu stebru podobna okamnjena kepa, ki pa od zgoraj ni na spodnjem delu popolnoma zakamnjena, se zdi kakor v sredi razdelena. V zgornjem delu se vidi 3 palce vtisnjena ploša, ktero tako imenujejo in zarad čudne njene stvaritve ptujci vselej občudujejo. Grob. Naprej na desno so piščale v orgijah, iz tenkih kapcev sestavljene; stoječe mumij e lepo razsvetlene, dajo prav lepi razvid; njih barva je rudečkasta ki se pa tudi sivkasto spreminja. Po lepi, trdi in suhi poti doide potnik k grobu, ki ka¬ kor nalašč izvotlen, je eden naj lepših kamnjenih podob. Oddaljen je 986 mtr. od vhoda. Na 8 - 5 mtr. visokim prostoru pri grobu, se vidi prav ve¬ liko lepo belih stebrov. Na levo od groba stoji čisto sami stoječi kapec „obelisk“. b) Franc Jožefova in Elizabetna jama. Pri grobu se zapusti Ferdinandova jama, ktera se naprej proti izhodu razširja, in skoz ktero se tukaj zopet nazaj pride. Tukaj se zavije na levo v nizko postransko jamo, ki se je pri obiskovanji Njih veličanstev cesarja Franc-Jožefa in cesarice Elizabete prvič odprla in zarad tega pomljivega dogodka v zgodovini Postojnske jame si to ime pridobila. 21 Ona hrani naj lepše bele in rudeče kapce, ali prosto stoječe, ali stene in strope. Čez 30*3 mtr. od vhoda v to jamo, postane pot zmeraj ožja in se do 69'2 mtr. kar vsa zapre. To ozko preliodišče je moralo razširjeno biti. Za njim se pride v 15T mtr. visoko in 17 mtr. široko dvorano, kjer se beli kapci z rudečimi robci začenjajo. Čez tri stopnice se pride na griček, kjer se 5-7 mtr. visoki steber mesene barve znajde. Pregleda vredna so lepa pre¬ grinjala, na kterih se barve |od slepeče — belega do rožnatega spreminjajo. Od tod se pride čez 34T mtr. v še bolj prostorno dvorano, ki se mala Kalvarska gora imenuje. Zdaj se doide k novem preseku, kateri je po¬ prej dve postranski jami vezal. Narejen je bil leta 1856, je 12 - 3 mtr. dolg, 1'9 mtr. širok in 1-9 mtr. visok. Za presekam 26‘5 mtr. oddaljen stoji na desni (K)8 mtr. debeli in 2-83 mtr. visoki uslepljivo beli steber. Tudi se vidijo tukaj lepa in bela zagrin¬ jala. Od tukaj naprej se vidijo naj lepši bliščeči stebri in na višavi snegobele draperije ki nijso čez 8 milimtr. debele. Obok se tu do P58 mtr. zniža. Prišedši čez mali griček, se zapazijo nad glavo ponarejene cevke, ki „dež“ predstavljajo in malo naprej na desno v neki dovbljini skupek, ki je dvema počez ležečima spečima dekletoma po¬ polnoma enak. Glavi ste beli in obleka rudeče- rujava. Od tukaj se prostor razširja do 13-3 mtr. visokosti in 7'6 mtr. širokosti njegove kamnjene kepe so z naj lepšimi kapci prevlečene, ki se z vsa- 22 kim kristalom lahko merijo. Malo naprej sc razširi pot v 151 mtr. široko in 37 - 9 mtr. dolgo dvorano. Od tukaj sc gre lahko v več postranskih jam, od kterih ena do Lojbela drži, ki je pa le malo z naravnimi čudeži obdarovana. Pot. od tukaj se obrne na levo in pelje pod nekdaj 2'83 mtr. dolgim ali zdaj odlomljenim kapcem, ki se “Damoklov meč,, imenuje. Po 51 mtr. dolgi poti se dospe v drugo jamo. Spominek Franc-a Jožefa in Elizabete. Pot pelje tukaj po treh ovinkih na zvišani, naj lepši prostor jame ki se „Belveder“ imenuje, je 366 mtr. od groba in 1352 mtr. od glavnega vhoda oddaljen. Belveder je 11'4 mtr. v [okrogu merijoči kegel z udelanimi stopnicami in na vrhu poravnan. K spominu na svečanost 11. marca 1857, pri kteri so bili Nju veličanstvi cesar Franc Jožef in cesarica Elizabeta navzoča stoji piramamida iz črniga mar¬ morja, ktero je dvorni svetovalec grof Andrej Ho- henvvart postaviti dal, — s sledečim napisom: Heimkehrend von einem Triumphzuge dessen Wege landes vaterliche Huld, und Milde unausloschlicli gezeichnet haben, weil- ten liicr nach Eroffnung der nun allcrhochst dcro Namen fiihrenden G-rotte am 11. Marž 1857 FRANZ JO SEF I. n ml ELISABETH. die Ruckseite tfagt die Aufschrift dieser Stein kiinde der Zukunft die jubelnde Freude der Gegemvart. Domu se vrnivši od slavodobitja, kterega pota ste milost in blagost neizbrisljivo zaznamovale, so tukaj postali po odprtji naj višja imena hranijoče jame 11. marca 1857 FRANC JOŽEF L in ELIZABETA. Zadnja stran ima napis: Ta kamen naj prihodnosti naznani preveliko veselje sedajnosti. Vodeni Kotel. Od Belvedera proti zahodu se vleče posebni 284-5 mtr. dolgi zavnik, zadnja jama,tudiPlutovajama imenovana, Težka pot se tukaj začne, je neravna in v razvalinah, pa pri¬ pelje ogledalca na griček, na kterega neprenehoma kapljice od stropa 19 mtr. visoko, padajo in 032! mtr široki kotliček napopiujejo. Lepši ni mogla narava stvarjenje kamnitega stebra predstaviti. Ako- ravno je pot tukaj težavna, pa naj vendar obisko¬ valec ne opusti se še naprej memo lepih, belih in leskečih kapcev in stalagmitov podati, dokler ne 24 dospe do tako imenovanega vodenega kotla. St var¬ jen je kot livnik, zgoraj 22*7 mtr. in spodaj 9'.') mtr. širok. Od tod se pride k zavinkn „Pivke“ koja memo dere. V gornjo postransko jamo, kise Tartarus imenuje pa je kaj težavno priti, ker tukaj potovalcu velike skale, globoke luknje i. t. d. pot zapirajo. Ti deli jame so od poglavitnega vhoda 2275 mtr. če se skoz Ferdinandovo jamo gre od¬ daljeni; skoz Franc Jožefovo in Elizabetno jamo je pa dolgost 1651 mtr. Vernimo se zopet na Belveder. Od tod se pride do puščavnika, T55 mtr. visoki na krogu sami sto¬ ječi podobi; dalje čez 19 mtr. na Lojbelj in od tod k postranski jami ki v Franc - Jožefovo jamo drži, na levi je druga postranska jama, ki se Lb- wengreif-ova jama zove. Sv. Stefan. Od Lojbela navzdol se pride k 2‘5 mtr. visokima in 1-9 širokima ravnemu nasipu, iz kterega se celi Lojbelj v podobi slaba vidi. Vi¬ sokost tukajšniga prostora je 12-64 mtr. Na desni strani nasipa se vidi luknja, v ktero se iz Lojbelja priderujoča voda zgublja. Od tega nasipa se gre čez zvišani prostor, na kraj, kjer se vidijo mogočni stebri in počez ležiječe skalovje. Med temi stebri vgleda potovalen mali stalagmit, kteri je na obeli straneh na drugega naslonjen, ki je močno sv. Ste¬ fanu podoben, in je 201 mtr. od Belvedera in 1852 mtr. od glavnega vhoda oddaljen. 25 c) Jama Marija Ane Od sv. Štefana se zavije proti severu jama Marije Ane. Is jene podobe so jako lepe, 36 nitr. dalje se vidi na levi steni veliko pregrinjal in malih kapcev, kteri se zarad njih črno -rujave barve „črna pregrinjala“ imenujejo, ravno tako se vidi na desni strani steber črno - rujave barve. Brileant. Po poti, ki pelje po nasipu in je z železnimi priročniki oskrbljena se dospe čez 22 - 7 mtr. k uslepeče belim stebru 4 - 6 mtr. visokosti, ki je zdolej 0*94 in zgoraj 155 mtr. debelin na vrhu okrogel. Njegova bela barva, kakor tudi njegovih malih kapcev je prelepa, in ni ga v celi jami stebra, ki bi ga na lepoti prekosil, in po pravici se zove Brileant. Tik njega stoji drugi 5-55 mtr. visoki steber ravno tako, kakor bi od stropa padal, rumeno rujave barve, na kterim se vidijo ušesom podobni kapci. Na sevrni strani vgleda se zanimiva podoba, „nastrešek“ imenovana, ki je 0.11 mtr. debela, T55 široka, 004mtr. izrašena, in na kraju z lepo zrušenimi zobci obdarovana. Alco se tukaj nazaj ozre, vidijo se vsi kapci memo kterili se je šlo, pri razsvitljavi v njih naj lepši krasoti. Veliki Šotor, čez 47 mtr. od teh navedenih podob pride se k velikemu šotoru, ki meri 3'7 mtr. počez in ravno toliko na visokost; je na eni stra¬ ni zaprt, na drugi odprt in ima prav zali nastre- šek, je na vrhu spičast, in mesto glave, nosi 0 - 9 mtr. visoko stebrovje. Enake podobe se vidijo le v tem delu jame, nikakor pa drugej. Obok jame t 26 je tukaj bel, na kterem se zapazijo mali in velik’ rujavo se sveteči kapci. Malo naprej postaja obok vedno višji, posebno pa ko se dospe k podnožji Kalvarske gore. Tudi pot se prične tukaj vzdigo¬ vati, ktera tukaj na desno krene, med tem ko se na levi 94 mtr. globoki in 10-2 mtr. dolgi prepad z lepimi rumeno-belimi kamni raztega. Nad popi¬ sanim prepadem se vidijo na črni steni prav lepi beli kapci in pregrinjala, na desni pa rujavi in svitli stebri. Ta kraj se imenuje „žalostna dvorana". Cez 55 mtr, od te dvorane dospe se na zvi¬ šani prostor, na kteremu se potovalen impozantni razgled odpre. Ta prostor je 155 mtr. od sv. Šte¬ fana oddaljen ; dva lepa in dobro velika stalagmita stojita na desni srani, kterih prvi se velika goba drugi pa velikanski špargelj, oba pa zavoljo njih podobe tako zoveta. Kalvarska gora. Kalvarska gora je naj večji in naj dalje proti severu odmaknjeni del cele velike jame. Od ene strani je na kamnje naslonjena sicer od vsih drugih krajev pristopna. Ta gora pred¬ stavlja na stotine kamnjenih podob vsakovrstnih slik in barv, in ogledalcu vso krasoto podzemljskih ču¬ dežev na krasu predstavlja; nobena jama nasvetu ne hrani tako gledališče, kot Kalvarska gora. Od kar je znajdena ima to ime; naj bržeje so mnogi stalagmiti misel na ljudstvo, ki je na G-olgato drlo, priuzročili in goro „Kalvarija" imenovali. Visoka je 4V7 mtr., in na vrhu gore je še 17 mtr. višave do oboka, tako da je tukaj obok cele 58‘7 mtrv. visok. Celi tukajšni prostor meri v daljavi od juga 27 proti severu 202 mtr. iu od zahoda proti vzhodu 195 mtr.; to je tedaj velikanski podzemeljski pro¬ stor. Pot na Kalvarijo pelje od jame Marije Ane na zahodni strani in je precej sterma; na strani ze¬ vajo strašna brezdna; ali pot v več ovinkih naprav¬ ljena je pripravna in prav varna, na eni strani ob¬ zidana, na drugi pa z železnimi priroči ograjena. Od velikanskiga špargeljna se dospe čez dva ovinka na prvi zvišani prostor, kjer se vidijo velikanske počez ležijoče, z gladko skorjo prevlečene skale, med kterimi se semtertje mali ali večji stalagmiti vzdigujejo, Na prvem ovinku na levi strani se vgleda lepa podoba, ki po skalah derečo belo vodo predstavlja in se zarad tega tudi „dereči potok" imenuje. Sredi svitlih kapcev visi „grozdu" močno podobni kamen. Pot na drugi zvišani prostor je dosti manj sterma, ima tudi, toda manjše ovinke; tukaj sc vidijo druge prav lepe podobe. Naj pred se vidiste dve jako lepi podobi na levi strani „ golob in papagaj “. Naprej se vgledajo tudi na levi strani velikanski beli in rumeni stebri, kteri se „okamnjeni gozd" imenujejo. Na vrhu tega prostora na desni strani okrogli in visoki steber ki se „Tržaška preluka" zove. Na tretjo višino se prav polagoma dospe. Na njenem vrhu leži velikanska skala, ki se »Noetova barka" imenuje, na njej se brez števila zapisanih imen najde. Tudi nadvojvodinja Marija Lujza, voj¬ vodina v Parmi počivala je 4. junija 1880 tod, in je tudi dovolila njeno ime na to skalo narisati. Zadnji del tega veličanskega gledališča je veliki oltar, trioglata višina, ki je na desno jamo naslon¬ jena, kjer se vidi mnogo belili stalagmitov na rujavih tleli, kterimi od zgoraj viseči lepi stalaktiti naspro¬ tujejo. Od oltarja naprej na desno proti vzhodu se razteza postranska 127 mtr. dolga jama, ktera z malimi, lepimi in bliščečimi stalaktiti obrašeno višino hrani, ki se „očarani vrt“ imenuje. Vrli Kalvarske gore je 2033 mtr. od glavnega vhoda oddaljen in 5704 mtr. nad morskim površjem. Iz vrha Kalvarske gore vrnivši zavije se proti vshodu navzdol po dobri poti med mnogimi malimi stalagmiti. Ivraalo se dospe na tretjo višino, na lcteri se zopet Tržaška preluka vidi in križu podobni steber. Iz tej višine se razvidi druga višina z nje¬ nimi prelepimi kapci ki se v mnogovrstnih barvah spreminjajo. Malo naprej se vidi veliko stebrov vsakakoršine velikosti, lepote in barve ki se „ velika cerkev v Milanu (Mailander dom) imenuje. V znožji druge višine stoji na desni naj višji steber v jami, kteri ima 945 mtr. visočine, ravno tu se vidi beli stalagmit, sv. Nikolav imenovan, in mrtvaško glavo predstavljajoča podoba. Po strmi poti se dojde v prostorno dvorano, kjer so velikanske šlcale z mnogimi podobami nakopičene. Kmalo potem se dospe v znožje Kalvarije, kjer dva velikanska in več malih belo - rudečih stalagmitov tako zvane vrata na Kalvarijo predstavljajo. Ta prostorje 38 mtr. od sv. Štefana, od glavnega vhoda skoz Ferdinan¬ dovo jamo pa 1710 mtr. in od groba 762 mtr. od¬ daljen. Od Kalvarske gore se zavrne na levo v 29 Ferdinandovo jamo nazaj k grobu. Tu začne že¬ lezna pot, po kteri se blizo do vboda pelje. Angleška kuhinja. Čez 30 mtr. dolgosti se naj prej pride v angleško kuhinjo, kjer se jama na visokost in dolgost jako razširi, in dalje čez 64 mtr. stebrored, eno vrsto po čez nametanih stebrov, na koncu kterih, se vidi podoba lesice. Dalje se pride, k 7 - 6 mtr dolgim in 0‘94 mtr. debelem, ka¬ kor s perjem ovenčanim počez ležijočem stebru, tako’ da pot pod njim pelje. Imenuje se podrti steber. V tem 9'5 mtr. visokim prostoru se odpre ogledalcu strahoviti razgled veliko visokih in podrtih stebrov, iz kterih se zopet novi stalagmiti vzdigujejo. Dalje od podrtega stebra vidijo se na levo belo - sive skalnate stene in nakopičene razvaline, na desno pa mnogovrstne okamnjene podobe, med njimi pa steber, ki je bil v prešnjih časih snegobel, kte- rega se pa zdaj rudeča skorja prijema. Naprej se vgleda zemljevid, in v 14'2 mtr. visoki dvorani dva slepoča bela 4'4 mtr. visoka stebra, kteri prvi 7-6 mtr. in drugi 5‘7 mtr. v okrogu meri. Pot pelje dalje v veliko večjo dvorano, kjer se na levo v kviško vhod v nadvojvoda Jovanevo jamo vidi, ki je z železnimi vratmi zaprt. Ta jama hrani naj lepši kapce v izvirni neomadeževani svilobi. Zani¬ miva je gotiška dvorana, nizki prehod, malo pre¬ grinjalo, veliki okrog, črna dvorana in rudeča dvo¬ rana. Po posebnem dovolenji je vhod v to jamo pripuščen. Po glavni poti se odpre 303 mtr. dolga post¬ ranska, nič posebnega kazajoča jama. Dalje grede se vidi turška salda, ena naj ču¬ dovitejših podob, ki jo ni enake v celi jami. Ona visi od stropa, je zgoraj 0 - 21 in od spodaj 0-13 mtr. široka in primerno debela. Čez 144 mtr. dal¬ jave se nahaja rib ji trg, na kterem so plošasta riba, morski rak, zlata koža, speči lev in veliki slap naj bolj zanimivi. Nekoliko od tega kraja se vgleda jamski čuvaj, kapec ki je na vrhu glavi podoben. 30 mtr. od tod oddaljena je jezdarnica. Zagrinjalo. Dalje grede dospe se v 9'5 mtr. visoko dvorano, kjer se vidi čudapolno 1175 mtr. od vhoda oddaleno zagrinjalo. Dolgo je 2 - 88 mtr. 8 milimtr. debelo in 0-31 do 0'93 mtr od stene odmak¬ njeno. Njegov rujavo in rumeno rižati rob, nje¬ govi valoviti, zobčati nabirki, njegovo bliščeče-belo njegova naravna, skoz vidna prevleka, gotovo vsakega ptujca in prijatla podzemeljskih čudoviteh stvaritev ostrmi. Zagrinjalu nasproti so veliki, rodeči okam- njeni izseki na sivem skalovji, ki se „kurnik in slamnata streha 1 ' z o vej o. Dalje se vidi „steber kanona" 1137 mtr. od vhoda oddaljen, je 5.7 mtr. visok, bel bliščeč in čisto glaseč, meri 646 mtr. v okrogu in 2 mtr. skozi sredo. Zanimiva je dalje rudeča kamnata skorja, ki se „rudeee morje" ime¬ nuje. Malo oddaljena med stermimi belimi in sivimi skalami se vzdiguje 5'68 mtr. visoka in 047 mtr. debela „velika Cipresa". Tik nje stoji mala Cipresa. Malo naprej čez 19 mtr. se pride do 946 mtr. od vhoda oddaljenim „Jabots“, izvrstni naravni igri; so lepo beli, fini in skozvidni, izzobčani in zarob¬ ljeni. Zanimivo je tudi tukaj nakopičeno skalovje. 31 Na desno od Jabots se najde naj močnejšo stoječo kepo. Ona meri 19 mtr. v okrogli, 6 do 6’3 mtr. po sredi in je 4-74 mtr. visoka. Ta podoba se ne more brez začudenja zapustiti, če se pomisli, da po opazovanji v enem letu naj več 26 kubikmili- mtr. take kepe okamni. Čez 28‘4 mtr. se pride k grobu, od koder se je prej v Franc - Jožefovo in Elizabetno jamo zavilo. Nazaj potovaje, se prehaja po poprej narejeni poti cesarjeve Ferdinandove jame. Pretiskanje in prestavljanje bo prderžano. ■ • • **