w w
*t____ФЧШ
Štev. %a
Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je f Kopitarjevi nt. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 205» — močna 2996, 2994 in 2090
Izhaja vsak dan zjutraj, razeu ponedeljka in dneva p« prazniku
(*Vk račun: I |uh I luna Si I0.b5ti m 10.344 /a i u sera le, Sarajevo šiv ?■>(>} Zugreb št v 59.011, 1'rUKH-l ) 11 liti J 24.7V
U |» i n v h . kopitar levu b. telefon 2У9Ј
Katoliška Španija hoče oblast
Čisto neznaten je bil zunanji povod za izbruh vladne krize v Španiji. Kadar je jabolko zrelo, ee samo odtrga od veje pri najmanjšem pišu in ko so črvi prevrtali in preglodali tra-movje hiše, zadostuje majhen sunek in stavba se podere. Predsedaik vlade Lerroux je nesel predsedniku republike Zamori v podpis zakon o amnestiji, ki ga je izglasoval že parlament. Za-niora, ki je dozdaj vse hotel, tega zakona ni hotel podpisati, češ, da ne more dati amnestije nekaterim zaprtim generalom, ki eo nasprotniki režima. Lerroux je smatral to za ponižanje in za blamažo svoje vlade pred španskim ljudstvom ter je nesel predsedniku Zamori v podpis demi-sijo, ki jo je slednji sprejel, |»overil Lcrrouxu nadaljevanje vladaih poslov do uove vlade, se inu zahvalil za koristno delovanje za Španijo in začel klicati k sebi razne politike in državnike v skrbi za novim ministrskim predsednikom, in tako dalje, kot že teče tista uradna žlobudra.
Toda jabolko je bilo zrelo. Lerrouxovo vladanje jc bilo tavanje v temi. Večina njegovega kabineta je pripadala framasonskim ložam, ki pa so zunaj vlade pletli zarote z iz vlade izgnanimi socialisti in komunisti, proti tistim katoliškim strankam, ki so Lerrouxa v parlamentu samem s svojimi glasovi ohranile pri življenju. To izgleda bedasto, a tako je bilo v Španiji. Zato vlada ni hotela, in če iri bila hotela, sploh ni mogla ničesar ukreniti, da bi bila zatrla po vsej državi vsa ognjišča nemirov in uporov, ki »o njeno avtoriteto vsak dan bolj vidno izpod-jednli. Saj so Lerrouxovi ministri osebno ščitili socialistične občinske odbore po državi, ki so organizirali revolucijo za njegovo strmoglavlje-nje. Ničesar se po zadnjih volitvah, ki so dale tako porazno večino desničarskim strankam, ni spremenilo v državni upravi in v samoupravah, kajti povsod so mirno ostali na svojili mestih predstavniki socializma in komunizma, ki jih je narod sam obsodil in njihov izgon zahteval. Kakšna vlada je pa to? Kako pa izgleda, če član vlade in vrhovni šef lože Martinez Bnrrios pomaga franiasonu Azani, ki pa je v najhujši opoziciji proti vladi, organizirati skupno fronto levice s socialisti in komunisti? Čisto jasno je postale vsled tega, da bo špansko ljudstvo napodilo te šeme na vladnih stolih in jih nadomestilo v odprtem boju z ljudmi, ki narod predstavljajo in ki želje naroda brezkompromisno izvršujejo-
V državi je nastal j>ravi politični in gospodarski dirindaj. Le poglejmo nekoliko nazrtj do začetka marca. 6. marca odkrijejo monarhističiio zaroto. 7 .marca obsedno stanje po vsej Šjianiji. 10. marca cela vrsta anarhističnih atentatov v Madrida, 14. marca zasedba par komunističnih eentral in že začetki stavk po vseh večjih mestih, 16. marca splošna stavka elektrotehničnega in plinskega delavstva v Kataloniji, 28. marca pokajo bombe v Saragosi in izbruh splošne stavke, 31. marca inečejo anarhisti bombe v Toledu, 3. aprila sestavi Azana skupno fronto levičarjev in že 4. aprila komunisti zažigajo cerkve v Coro-gni. Istega dne predlaga Lerroux zakon o uvedbi smrtne kazni, medtem ko v Saragosi izbruhne splošna stavka, 13. aprila konec obsednega stanja in prepir zaradi zakona o amnestiji, 15. aprila splošno streljanje jk> barcelonskih predmestjih, 18. aprila napoveduje Azana »splošen napad na sovražnike republike«, preteklo nedeljo, 22. aprila pn stavke in poulični pretepi, ki se polagoma širijo jx> vsej državi.
Poleg tega pa takšna anarhija v državni upravi in v državnem gospodarstvu, da brezposelnost narašču neprestano, da podjetja drugo za drugim umirajo, da trgovina peša na vsej črti. Višek je pa dosežen, ko je Lerroux prinesel pred parlament državni proračun, ki je tako zastarel, tako daleč od vseh dnevnih potreb države in ljudstva, da se ga vsi sramujejo, da vsi odklanjajo očetovstvo in da .so ga v skupščini krstili hudomušno ,a »najdenčkac. In to v času, ko znaša primanjkljaj v zunanji trgovini 400 milij.
fiezet (dve in pol milijarde Din), ko je treba etno odplačevati samo na obrestih za državne dolgove 789 milijonov pezet (5 milijard Din) in presega proračunski primanjkljaj 225 milijonv pezet (poldrugo milijardo Din) I In letošnji proračun je še za 8 milijard Din večji od zadnjega proračuna pod monarhijo! Ni čudno,da pri takih prilikah špansko ljudstvo boli glava in da se organizira naravnost v silobranu, da se za vselej orlkriža levičarskih framasonskih in komunističnih črvov, ki so se zajedli v njegovo življenjsko živčevje. Kriza je neizbežna in čim prej pride do radikalnega čiščenj«, tem boljše bo za usodo Španije in njenega prebivalstva.
Nasproti si stojita danes dve Španiji: ena, ki predstavlja ogromno večino pridnega španskega ljudstva, ki se je lepo sprijaznila z republikanskim režimom in je sita vse demagogije, eita razruševalne agitacije, sita požarov in ropanja, sita razlastitev in pouličnih pretepov, ki bi rada, da nastopi mir in red v spoštovanju dostojanstva človeške osebnosti i.n njegovih na-turnih pravic, ker ve, da se bo tako izkopala iz razvalin, ki jih je nagromndila revolucija, ter druga, ki zbira zaklete sovražnike katoliške cerkve, od frainasonov tja dol do komunistov!
Katoliška Španija se politično v zadnjih mesecih ni hotela uveljaviti, ker čuti, kaj prihaja, in ker ve, da inora biti na zadnji boj notranje in tehnično pripravljena. Cela vrsta kongresov katoliških mož in žena ter katoliške mladine je znova vzvnlovilo Španijo in sijajna organizacija je pravilno zajela to navdušenje v strnjene enote. Največja prireditev, ki je bila namenjena mladini, je bila prepovedana, ker se je frama.son Lcrroux zbal prevelike moči svojili političnih dobrotnikov. Kongresa v Eecurialu, kjer bi moralo nastopiti nad I milijon mladine, ni bilo in to je dalo povod, da jc katoliška Španija rekla, da ne I k) čakala več, da hoče oblast. To jc vse.
Lahko to ne jx>jde, ker Azanovu Španija, ki se je napajala ob demagogiji revolucije in ki želi zavzeti stare poveljne postojanke, « katerih je bila nngnann pri zadnjih volitvah, sluti, da se jim liudi sedaj še eno, zadnja prilika, da z no. vimi nasilstvi zagrabijo za državno krmilo, ki ga potem ne bi več nikdar dali iz rok, za nobeno
Ozadje februarske revolucije v Parizu
Evropa ie bila v nevarnosti, da dobi diktatorja
Zanimiva odkritja o „večnem ziduu
Lev Trocki,
»Liberte« objavljal silno zanimive podatke o delovanju Troekega na Francoskem, kjer se je bil po dovoljenju bivšega ministrskega predsednika Chautempsa, velikega funkcijoiiarja framasonske lože, naselil julija meseca leta 1933.
Ne da bi širša publika kaj vedela, se je naselil Trockij v vili »Ker Monique« v Bar-bizonu blizu Pariza. Ustanovil je »Francosko
sekcijo mednarodne komunistične lige«. Sam pa je izdajal ruski dnevnik z imenom »Bo-leten opozicije«. Posebno se je Trockij j>ri-zadeval, da bi ustvaril skupno fronto 1'ran-ooskih komuuistov, socialistov in levičarjev. Začeli so izdajati tednik »La Verite«, ki ima svoj sedež v ulici Vinaigriers, kjer se nahaja tudi G. G., to je »Akcijski centruin novo-komunistične lige«.
V tem listu je več člankov, ki jili je podi>isal Leo Trockij. Trockij oznanja državljansko vojno proti fašizmu. V dneh (i. in 7. februarja 1931, ko so šli komunisti na ulico z namenom, da raznetiju revoiueijo, se je Trockij posebno živahno udejstvoval. Ves čas je v vili »Ker !Vlonique« zvonil telefon in ves čas so v vilo prihajali in odhajali avtomobili. Dne 8. in 9. februarja so komunistične čete, kakor znano, napadle policijo, kar se je tragično končalo s smrtjo treh ljudi in (illO ranjenci. Komunisti so dobivali orožje iz tajnega odbora mednarodne komunistične lige, ki ima svoj sedež v ulici Des Viilettes. Tako je Trockij, ki je dobil dovoljenje, da stanuje v Franciji, uporabil velikodušnost republike za to, da pripravlja boljševiško diktaturo pod svojim vodstvom. Trockij je nameraval postati »diktator za-pada«, kakor je Stalin »diktator vzhoda«.
Obenem prihaja iz Moskve sledeča zanimiva vest: Rakovskij, bivši sovjetski poslanik v Parizu in eden glavnih opozicijoiial-cev poleg Troekega, ki so p a sovjeti jKislali v izgnanstvo v Barnaul v Sibiriji, je poslal vladi dolgo pismo, ki ga priobčujeta »Pravda« in »Izvestja«. V pismu izjavlja Rakov-
skij, da obžaluje svoje napake in da odkrito izpoveduje k režimu Stalina.
Rakovskij pravi, da se dvijra na svetu liuda kontrarevolucija fašizma proti komunizmu. Zaradi tega bi moral komunizem nastopati enotno. Njegov bivši prijatelj Trockij pa s svojo opozicijo proti Stalinu samo pomaga reakciji — pravi Rakovskij. On se odpoveduje Trockemu in se vrača k Stalinu, ki edini vodi pravo i>olitiko.
Kar se Troekega tiče, se je iz Barbizona neopaženo umaknil v drug kraj blizu Pariza. Čaka, da bi dobil dovoljenje druge države, da sc sme tam naseliti. Upanje na to, da bi ga sprejela Španija, je zelo majhno, ker je desnica odločno zoper to. Trockij bi mogel upati, da pride v Španijo, le, če bi tam zmagala sindikalistična revolucija. Računa tudi s tem, da mu bo dala azil An-glija, toda zadnje dni se tudi v Angliji dviga proti temu velik del javnosti, ki ga dela odgovornega za puč 7. februarja v Parizu.
Carigrad, 2fi. aprila, p. Današnje vesti poročajo, da je turška vlada dovolila Trockemu, da se vrne zopet na otok Prinkipo v Marmarskem morju, kjer je že svoječasno prebival.
Pariz, 2(5. aprila, p. Vilo v Barbizonu kjer prebiva Trockij, so danes začeli i/.praz-njevati ter so že skoro vse prepeljali na pariški južni kolodvor. Trockij se bo odpeljal do Mareeillea, od tam pa s francosko ladjo na svoje novo bivališče.
Louis Barthou v Pragi
Navdušenje ljudstva potrjuje trajnost češko-francoskega prijateljstva
Pariz, 26. aprila, b. Posebni dopisniki francoskih listov, ki spremljajo francoskega zunanjega ministra Barthoua na njegovem potovanju iz Varšave v Prago, posvečajo danes vso pozornost češkoslovaški republiki. V kolikor se v svojih člankih bavijo s Poljsko, opisujejo le še Krakov in njegovo prebivalstvo. Od obiska francoskega zunanjega ministra v Pragi nc pričakujejo listi nobenih iznenadenj, saj dr Beneš že celih 15 let stoji v najožji zvezi s tjuai d'Orsayem. V prvi vrsti bo Barthou proučil s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem rezultat pogajanj v Varšavi, posebno glede na stališče poljske vlade z ozirom na njegov poskus, da intervenira v češkoslovaško - poljskem sporu. Razen tega bosta oba državnika, kakor čuje dobro poučeni dopisnik poluradnega »Petit Parisi-ena«, proučila tudi vprašanje Anschlussa in položaj v Avstriji, nadalje še podonavski problem in priznanje sovjetske unije od držav Male zveze. Posebno važno poglavje predstavlja razorožitveni problem, kakor tudi eventuelna jx>vrnitev Nemčije v Zvezo narodov. Samo potovanje francoskega zunanjega ministra v Prago pa je bolj simboličnega in sentimentalnega pomena, končuje poročevalec »Echo de Pariš«.
Praga, 26. aprila b. Francoski zunanji minister Barthou je prispel davi ob 9 v Prago. Na Wi!sonovi postaji so ga pričakovali zunanji minister dr. Beneš, poljedelski minister Milan Hodža. prosvetni minister Kramar, francoski poslanik Noel z uradništvom. Vsa javna poslopja in večji del privatnih hiš so bila okrašena s francoskimi in češkoslovaškimi zastavami
Češkoslovaški (isk toplo pozdravlja Barthoua v dolgih člankih in posebno poudarja globoko in ne-razdružljivo prijateljstvo, ki veže francoski in češkoslovaški narod. Narodno-socialistično »Češko Slovo«, ki je glavni organ dr. Beneševe stranke,
francoskega naroda, zopet okrepljen mednarodni položaj Francije. Zavedamo se, da nas in vso Evropo čakajo še težki časi in da nobena sila ni v stanu, da nas pred temi časi obvaruje, toda obenem se tudi zavedamo, da se bomo znali izogniti vsaki nevarnosti in vs.?m težkim časom. »Venkov«, organ čeških agrarcev izjavlja, da je navzočnost francoskega zunanjega ministra Barthoua v Pragi viden dokaz za vse. da je francoska politika zasledovala vedno iste smernice, da ni nikdar popustila sodelovanja z nami in z vso Malo zvezo, da je prežeta z novim duhom, ki se zrcali v iskrenosti, in ki ne pada v iluzije. Vsi želimo mir in nikogar ne želimo ogrožati, vsakdo pa naj bo tud. prepričan, da se ogrožali od nikogar ne bomo dali. V tem ravno leži največje in najboljše delo za mir.
»Pragcr Presse« piše: »Francoski zunanji minister ni prišel v Prago, da poglobi in okrepi oslab-
ljene zveze, niti zato, da še bolj zbliža odnose med francoskim in češkoslovaškim narodom. Konference, ki se bodo pričele v Pragi, sc sie;r velikega pomena, vodile se bodo demokratično in ponovno bo imel svet priliko spoznati, da med Francijo in Češkoslovaško ebstojijo tradicionalne zveze.«
Pogled za kulise
Pariz, 26. apr. b. V «Journalu» je napisal St. Brice članek, v katerem se bavi z gospodarskimi pogajanji, ki so se vodila v Varšavi ob priliki Barlhoujevega obiska in v katerem pravi, da Franciji ne bi bilo težko iti na roko željam Poljske tako v gospodarskem kakor ludi v ПпапСпет oziru, če bi Poljska bila malo manj bojevita v svojem nacionalizmu do francoskih kapitalistov in indiistrij.il-ccv. Poljska mora razumeti, da ne more zahtevati od Francije denarja za to, da ho krila svoje potrebščine pri drugih in ne v Franciji, ila Im n. pr. polnila angleškim dobičkarjem pri elektrifikaciji poljskih železnic žepe, medtem ko bodo francoske tvrdke na Poljskem gledale, kako si delajo iz francoskega kapitala drugi denar. Barthou je opozoril ua potrebo, da se to stanje spremeni in popravi, pri čemer ni treba, da se krši suverenost Poljske
Poparjeni g. Stsvich
Popoln iiasko italijanskega večnega popotnika v Londonu
Rim, 26. aprila, b. Uradno poročilo o rezultatu Suvichevega obisku v Londonu prinašajo današnji londonski listi brez komentarja. Poudarjajo samo, da jc prisrčnost, s katero so bili izpolnjeni razgovori Suvicha s predstavniki britanske vlade, najboljši dokaz, da se trndicio-nelno italijnnsko-britnnsko prijateljstvo ni omajalo in smatrajo, da je dovoljno, čc se že z večjim zaupanjem gleda na razvoj sedanjega položaja.
Pričakovana skupna britansko-italijanska _ _______j. i_____.........f™.,:
piše da pomeni moč Francije isto, kakor moč med- 1 akci jn za nadaljevanje diplomatskih pogajanj je narodne pravičnosti in demokracije. Srečni smo, da i/os<nln ,rnsjstifnj |jsti se radi tega trudijo, da
lahko ugotovimo, da je v onem trenutku, ko pozdravljamo v svojem glavnem mestu predstavnika
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: izpremenljivo. Južne Alpe: pretežno oblačno, od časa do časa dež, toplo, nagnjenje k nevihtam.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, stal-neje in topleje. Lokalne padavine so možnejše v Primorju in gorskih krajih.
Splitska vremenska napoved: Nebo oblačno z dežjem v severnem Primorju. V srednjem delu, posebno na odprtem morju, viharji. Drugje zmerno, vreme z lahnim zapadnikom. Morie v srednjem delu močno razburkano. Temperatura bo narasla.
Dubrovniška vremenska napoved: Oblačno.
ceno krvi ne! Azana je rekel, da mu je v srcu žal. da je po zadnjih volitvah zapustil predsedniško mesto, ko »mu jc velevalo republikansko in svobodomiselno srce, da za vsako ceno prihrani Španiji trdobe reakcije«. Ti ljudje so torej pripravljeni na vse, če jih pravočasno ne zgrabi za vrat močna roka državnika, ki bo rekel, da hoče imeti v državi mir in red — zn vsako ceno.
Španija išče svojo pot v bodočnost. Mi, ki smo vedno s simpatijami zasledovali novo rast tega katoliškega naroda, želimo, naj se dobro drži v dneh, ki se oznanjajo temni, ker smo prepričani, da bo špansko ljudstvo, ki je pokazalo toliko vzvišene značajnosti v trpljenju, zaživelo zopet mirno življenje v trdeui delu za svojo narodno obnovo.
prepričajo javnost, da se je vpošteval italijanski kompromisni načrt. Kot dokaz zn to objavljajo Suvichcvo izjavo, v kateri demantirn trditve, ki so jih tako italijanski, kakor tudi britanski listi stalno poudarjali ob času Suvichevega obiska v Londonu, namreč da je imel namen, dn pridobi Veliko Britanijo za to. da obenem z italijansko vlado pokrene akcijo, da se diplomatska pogajanja nadaljujejo na temelju italijanskega predloga o omejitvi oboroževanja, da bi se nn ta način preprečila diskusija o razorožitvenem vprašanju v Ženevi.
»Tribuna« in »Giornale d'Itulia« trdita, da se od Suvichevega obiska v Londonu niso smele pričnkovati senzacije. Po poročilih iz Londona se vidi. dn v teh pogajanjih predstavniki britanske vlade niso odklonili italijanskega načrta o
razorožitvi, ampak da so se dogovorili s Suvl-rliein, da Italija in Velika Britanija ne bosta ukrenili nobene inicijative, ampak da bosta počakali nn nadaljevanje razprav nn glavnem odboru razorožitveno konference, ki se sestane v Ženevi dne 29 maja in ne 23. maja, kakor se je splošno govorilo. Značilno je, da fašistični listi nič več ne opozarjajo na nevarnost, da bi ra/, orožitvena konferenca doživela polom, če se pred tem v diplomatskih pogajanjih ne doseže sporazum med Francijo in Nemčijo ter oslalimi interesirnnimi državami. Predvidevajo, da so bodo nadaljnje debate v Ženevi, ki jih je Francija zahtevala v svoji zadnji noti, vodile v jasni atmosferi, ker bosta do 29. maja najbrže Velika Britanija in Italija skušali sprejeti v nov kompromisni načrt oba znana načrta, od katerih angleški določa redukcijo oborožitve, italijanski pa omejitev vojnega efektiva in orožja nn na temelju statusa quo v oborožitvi. Zato fašistični listi smatrajo, da je potrebno, dn šo enkrat poudarijo, da Suviciieva pot v London ni imela onega cilja, ki se ji pripisuje, ampak do jo Suvich kot Mussolinijev odposlanec samo vrnil MucDonnldii, siru Johnu Simonu in lordu Edemi vljudnostni obisk. Pri tom pa so je seveda g. Suvicha nudila prilika, dr prične pripravljati teren zn italijansko-britnnsko sodelovanje na razorožitveni konferenci.
Krcg med Japonsko in Kitajsko
Pogajanja za mir so se ie začela
Tokio. Ti apr. p. Razmerje med Kitajsko in Japonsko je stopilo v novo fazo. Japonski zunanji minister Hirota je povabil k sebi tokijskega kitajskega poslanika ter mu predlagal, da se začno ta-! koj pogajanja o vseh aktualnih problemih, ki zadevajo Japonsko in Kitajsko. Kljub nekaterim I stavkom iz zadnje izjave japonskega zunanjega mi-
nistra se slednji nadeja, dn obstoja možnost sodelo vanju med obema državama. Sodelovanje je važno za mir na Daljnem vzhodu. Japonska bo vpošte-vala suvereniteto Kitajske. V zvezi s tem je sprejel japonski zunanji minister Hirota ludi umeri škega veleposlanika v Tokiu, s katerim sta dlje časa razpravljala o nroblemih, ki interesirajo Ameriko.
Shan
>SLOVENEC . dne 27. aprila 10ГМ.
Stev. Pfl.
Takšna bo nova avstrijska vlada
Parlament bo „vzel na znanje44 novo avstrijsko ustavo
Družina in plača
Dunaj, '26. aprila b. Današnji dan je za no-(lanje politično avstrijsko življenje zopet zelo važen. Nocoj bo imel v koncertni dvorani knez Sfaiheinberg svoj veliki politični govor, v katerem sc bo skoraj gotovo dotaknil zadnjih političnih pogajanj in dogodkov.
Kar tiče rekonstrukcije avstrijske vlade, katero vprašanje je že zelo dolgo aktualno, se čuje, da jc ta zadeva v končni stopnji in se bo nocoj na vladni seji reSila. Z ozirom na to bo vodja Heim-vvehra knez Starhembeig šc v teku tega tedna imenovan za podkanclerja, ori čemer pa se ne bo spremenil delokrog podkanclerja Feya, ker bo ostal v vladi minister v istem resoru kot šef vrhovne javne varnosti. Njemu bo kol državni tajnik dodeljen baron Karvvinski. Ni še znano, v koliko se bo izvršila šc rekonstrukcija ostale vlade. Gotovo je, da bo opuščeno državno tajništvo za propagando in bo šef tega oddelka dr. Steidle prevzel pravosodno ministrstvo, ali pa se bo, kar je bolj verjetno, umaknil iz političnega življenja in |ire-vzcl vodstvo nekega znanega avstrijskega industrijskega podjetja
Kar tiče narodne skupščine, odnosno roka sklicanja, je vse odvisno od pogajanj, ki jih vodi finančni minister dr. Buresch s predstavniki Lond-bunda in vsenemci, torej z ministrom brez listnice
Bocbingerjcm in narodnim poslancem dr. Ham-pelom. Ćc sc ta pogajanja še nocoj ugodno zaključijo, bo narodna skupščina sklicana 30. t .m. ali 1. maja, torej po proglasitvi nove avstrijske ustave. Ne bo pa sklicana samo narodna skupščina, ker bi sc moral potem klicati tudi zvezni svet, ki mora vedno vzeti na znanje sklepe narodne skupščine, ampak se bo takoj sklicala tudi takozvana zvezna skupščina, ki sestoji iz narodne skupščine in zveznega sveta. Ta velika narodna skupščina bo vzela na znanje ustavo in vse dosedanje naredbe ter konkordat s sveto stolico. V zvezi s proglasitvijo ustave se bo izdata ludi amnestija, ki se ne bo nanašala samo na pristaše narodne socialistične stranke, ampak tudi na socialne demokrate, v kolikor niso bili udeleženi pri februarskih dogodkih. ali pa pri raznih terorističnih dejanjih.
Peklenski stroj porušil most pri Linzu
Linz, 20. aprila, b. Ravnatelj železnic v Linzu poroča, da je snoči okoli 10 eksplodiral peklenski stroj na železniškem mostu Aigcn-Schlogel. Most je težko poškodovan.
Da jc družina temelj družbe, to jc rcsnica. ki jo vsakdo pozna in prizna. Da pa jc treba vse storiti, ila bi družina bila res zdrav temelj, da bo tudi družba zdrava, tega vam pa ne bodo več vsi radi priznali, ix>sebno, če bi to priznanje v denarju kaj veljalo. In lako se svet ol<rog tega vprašanja mota, kakor slepec v gozdu, ker noče priznali dolžnih posledic iz priznane resnice. To velja |x>sebno pri urejevanju pravičnih mezd in plač delavcev in uradnikov.
Skoraj čeki stoletje je preteklo, preden so se v lem pogledu razmere vsaj za silo uredile. Celo stoletje jc trajal boj za načela, ki naj se na njihovi podlagi določi pravična plača. In v tem boju je morala spregovoriti avtoriteta Cerkve, ki je končno mnogo pripomogla, da so se v tedanjih razmerah plače vsaj za silo uredile v skladu s pravičnostjo. Tedaj jc v prvi vrsti šlo za plače delavcev in zasebnih nameščencev, medlem, ko jc stan državnih uradnikov pred vojno užival od strani države veliko naklonjenost in mnogo prednosti.
Vojna pa je slaro gosjiodarsko razmerje docela prevrgla. nastopili so abnormalni časi in ž njimi vsa zmeda pojmov, gospodarska kriza, socialni pretresi in nravni propad. In ta pretres je
et je
pila avtoriteta Cerkve, kažoč na družino, ki je vir zdravih narodnih sil, ler na nravno obnovo, brez katere ni gospodarske in socialne rešitve.
Družino moramo negovati. Vsak človek pa im-naravno pravico ustanoviti si družino in s tvin naravno dolžnost to družino tudi vzdrževati. Ker mora človek svojo družino vzdrževati z delom, mora lo delo bili tako plačano, da jc družinskemu očetu vzdrževanje ilrn/iiie omogočeno. V okrožnici Časti connubii« papež izrecno pravi: .»Treba je z vsemi silami delati ua to. da se družabne in gospodarske razmere v državah lako urede, da bo vsein družinskim očelom tnogoče zaslužiti in pridobiti, knr je za preživljanje njih samih, žene in otrok po družabnih in krajevnih razmerah jx)treb-iio.« i o plačilo odrekati ali odtrgavati je velika krivica, ki se prišteva »največjim pregreham«. Še več! Papež celo zahteva, naj bodo plače tolikšne, da si delavske (in seveda ludi uradniške) družine lahko počasi o|x>uiorejo in pridejo do nekega blagostanja.
lako veli katoliški nauk! Tako bi moralo biti! Pa ni tako. Ne le plače delavcev, tudi plače večine uradništva danes niso v skladu z gorenji mi načeli ler v nobenem sorazmerju z življenjskimi potre-banii. Danes je vedno manj listih srečnih družin, ki jih njihovi očetje s svojim zaslužkom sami lahko vzdržujejo. Zato pa je vedno več družin, kjer mora tudi mati ili za zaslužkom, da očclu jx>inaga nositi gospodarsko breme. V delavskem slanu je bilo največ takih mater. Cim boli pa je obiibožaval uradniški stan. iein bolj je rasno tudi število uradniških žena v javni ali zasebni službi. Kakšne inoslcdice je to imelo in bo še imelo za nravno življenje, to se bo šele (»kazalo v vsej grozoti. Žena je vedno
Kriza
v
o a m m
VO
% *,
z meščansko volno ?
Madrid, 2<i. npriln. AA. Predsednik republike Zamoril, ki mora zdii.i najti novo vlado, se iinliii.jii pred siln ležko liulogo. Knlnlimskii. ki je večinoma socialistična, grozi, ilii bo oilpiulla, če bo predsednik republike dovolil kakršnokoli koncesijo stranki ljudske akcije t ncioi, impiiliu'«), ki najštevilnejša i' r-osinu-.ki zbornici. Socialisti .io ilolže. (la delil skrivaj zn obnovo mo-narhije. Zmerni r inililikunei pu očitajo Zamori, ilii je ruvuul ji' i < ■ i i' ■ aimiestijskegu zakona proli u-lnvi. Ce •>' opnislc vojalisiič-ni oficirji, polom .ie republika v nevarnosti. Zn Šjiiinijo je velika . evni'nosl ludi v leni, ker delnvei družijo svoje sije in napovedujejo generalno stavko. Čc /umori ne uspe
sestavili nove vinih'. polei......iru ru/.pustjti
poslansko zlioniicn. to bi pa pomenilo začetek mešciinske vo.ire.
Madrid. 2<i. npriln. li. Predsednik /umora je nadaljeval diir.es pogajanju /.uradi vinilne krize in . e »jire.iel predsedniku korle/.a San-tiiign Aliio. ki j;' lako, knkor prejšnji voditelj katoliške ljudske stranke Gil Koliles. priporočili četrlo vlado Lcrrouxa. Izjavila
Gospodarstvo socialističnih vodij
pn stil se proli razpustu parlamenta in proli razpisom novih volitev, ker bi v današnjih razmerah pomenile nove volitve meščansko vojno.
Gibraltar, lili. aprila. Ig. General Sniiju ri.jo, ki je vodil neuspešno moiiurhističiu) revolucijo v Sevilli uvgusla meseca 1932, se je pripeljal v torek v avtomobilu v Gibraltar. Rojnlistični voiija je liil izpuščen iz državnega zaporu v ('iirlizu zaradi splošne amnestije. Kakor /.iia.no, je liil v leni zaporu koiifiniran i H) neuspeli monarliistični revoluciji. Snn.iiirio se iiiiuicruvn odpeljati /. ladjo v Lisl.ouo.
Gil Robles
Madrid. 20. apr. p. Vodja Aeion Popolar (lil Koliles je danes izjavil, da je pripravljen vstopili v vlado kakor ludi priznali v zvezi s leni republikansko obliko države. Posebnih vesli o nemirih ni. razen iz Valrncije in Sara Rose. \ Vnlenciji je prišlo do »popailnv med polieijo iu stavkajočimi, pri katerih je padlo ludi mnogo strelov. V Saragosi ludi danes niso izšli listi.
,bolj odtegnjena svojemu naravnemu poklicu: bin skrbeča gospodinja, žena in mali — središče in os srečne družine. Družinsko življenje je raztrgano, družinsko svetišče se krha in drobi. Pa skoraj ne more biti drugače, ker zgolj očetov zaslužek dni zini ne more več nuditi vsakdanjega kruha. Za lake družine je materin zaslužek nujna potreba. Nc velja pa to za vse družine. Se jih je, ki bi mogle dobro živeti z očetovim zaslužkom. Ampak vzgled, ki ga je drugod ustvarila sila, je rodil pohlep pri tistih, ki sile še niso poznali. Tako so šle v službo tudi /ene, ki bi jim lega ne bilo potreba. Sle so v škodo svoji družini iu v škodo svojim potrebnim sovrstnicain. Na njih se zgledujejo danes tisti brezposelni mladi ljudje, ki ne dobe kruha.
Pričakovati bi bilo, da bi se lo vprašanje rešilo z vidika družine, kakor smo zgoraj nakazali. In le obžalovati moramo, da se to vprašanje sploh še ni načelo. Zakaj le taka rešilev bi bila temeljnega značaja, dočim redukcije draginjskih doklad službujočim ženam s fiskalno - finančnega vidika vprašanja ne morejo rešiti pravilno in vseskozi pravično. Dvomljivo je namreč, če bo s tem brezposelni inteligenci izdatno [»omagano, zakaj, čim nižje bodo plače, tembolj se 1хк1о prizadeti pobri ! gali za postranske zaslužke in brezposelni bodo ostali tam. kjer so. Pač pa bo ostala ogrožena družina. kar gotovo ni bilo nameravano. Namesto žena. ki jim jc njihova plača Ic lako zvaui »Ta--cheugeld«, so prizadete /ene, ki v sili in potrebi |X3inagajo dostojno vzdrževati svojo družino. V tem oziru bo treba vsekakor nagle reinedure, da bi se preteča škoda — tudi moralna — čimprej preprečila ali vsaj omejila v inleresu naroda in države.
K družini spadajo otroci. Starši, ki iinajo toliko stroškov s šolanjem svojih otrok, komaj čakajo. kdaj bodo otroci dorasli, da bodo lahko kaj zaslužili in tako staršem pomagali. Staršem pouia gati, za nje na stara leta skrbeli — to spada nieil bistvene dolžnosti, katere otroku nalaga četrta božja zapoved. Redukcija doklad pa, ki ne ujiošteva ginot-I nega položaja staršev, oziroma ne ločuje, pa more privesti do lega, da bi se otrok, ki pri starših živi in jih s svojim prispevkom podpira, tako rekoč čutil kaznovanega, ko izgubi del svojih doklad s katerimi potrebne starše |x>dpira. Kaj naj stori? Svoje družinice si ue more ustanoviti, ker ima premajhno plačo. Cc ostane pri starših, je |)iikrajšan. Šel bo. zapustil dom in starše ter si ohranil doklade. družina pa bo razbita, ne da bi si oil sam mogel ustanoviti dostojno eksistenco. To so posledice, ki jih seveda nihče ni nameraval, ki pa ne sinejo nastali in jih je zato treba preprečiti s primerno remeduro oziroma amandmanom. ker so sicer ogrožene najsvetejše vezi med možem in /eno, med starši in otroki, kar ni v interesu naroda — se razume.
Postavimo se na stališče poštenih družinskih plač, kakor se glasi katoliški socialni nauk, da ohranimo temelje narodnega in državnega organizma!
Krah francoske socialistične
It? ЈП 1» Voditelji so svoje vioge dvignili in rešiti -POllnC Mali hranilci pa v obupu vijeio roke...
Pariz. liti. aprila.
Pn krulili belgijske socialistične Hiinke dela je prišla na vrslo osrednja denarna organizacija francoskih sociali.-lov, lo je Itunka francoskih zadrug. Socialistični poslanci, ki se ves čas zaganjajo v Douinergneovo vlado. češ da -tremi za fašistično diktaturo, o -<• sedaj obrnili nanjo, naj pride banki na pomoč
.Mini.-li-ki svel se je zbral le dni. ni pn sklenil ničesar delinilivneoa. posebno zato ne. ker so desničarsko orientirani ministri iinčduniii proli vsaki pomoči, češ du socialisti z denarjem banke oboro-žujejo svoje pri-lnše proti državi. Vendar pa je prevladalo mnenje onih, ki pravijo, da hi bilo Ireba pomagali malini vlngnlcem, ki niso niiVsar krivi, da pa je trebil to vprašanje dobro pretehtati, da bo res -amo )>o nedolžnem prizadetim pomagano.
Najbolj zanimivo, kar se jo ugotovilo nn tej seji ministrov, je lo. (la so vsi voditelji francoske sm iuliioilniokiiitske stranki1, vsi važnejši funkcionarji iu nekatere druge socialistično organizacije, med njimi na prvem nicsln Federacija socialistom pripadajočih javnih nameščencev, že pred več ledni dvignili i/, banke svoje vloge! Finančni minisier Gerinaiu Martin misli dali za prvo silo okoli 00 milijonov frankov, dn bodo rešene zadruge, nakar se bo razmišljalo o nadaljnji sanacijski akciji. -Pravosodni minister pa je dal generalnemu proku-ralorju republike Goniienu nalog, da začne jire-iskavo zoper nekatere voditelje iu funkcionarje banke, predvsem |iroli direktorju (iaslonu Lrvvju. ki gii dolžijo slabega gospodarstva.
Depoziti banke znašajo 345 milijonov frankov. Investicije v razne bančne, indiistriinlne in druge posle in podjetja znašajo 110 milijonov. Te vsote ua noben način ne bo mogoče rešiti. Posameznim zadrugam je bilo posojenih 105 milijonov in samo Zadruga rodanskegn depurtementii je dobila 35 milijonov. Tudi lii vsota je izgubljena. Par slo milijonov tvorijo obligacije raznih zadružnih podjetij. Krivda se sjilosiio pripisuje neprevidnim investicijam. Seveda jo razburjenje zlasti med malimi vložniki ogromno. Prizadetih jc 11<1.1100 vložnikov
pa
in zalo jc rimiuiljvo. da ie krah fraiico-ke socialistične banke povzročil enake posledice kakor krah belgijske. Banka je zašla v ležave ludi zaradi lega, ker je hotela konkurirali drugim bankam in hranilnicam z visokimi obrestmi.
S kruhom se peča vse francosko časopisje. Teiups. je mnenja, da mora vlada pomagali, toda ilii zelo previden način, lako da se bo olajšal položaj malih vložnikov, ki so povečini delavci.
Belgijska socialistična banka bo morala likvidirati
Bruxelles, 26. aprila.
Belgijska socialistična banka dela se ne more izognili likvidaciji. Malih hranilcev se loteva čedalje večje razburjenje in obup. Oni so na podlagi neke izjave upravnikov upali, da se bodo uradi odprli 16. aprila. Toda zdaj pravijo, da bodo morali čakati do 28. maja. Najbolj verjetno pa je. da bodo čakali še delj, če bodo sploh dočakali. Neugodno ie tudi to, da je vlada dc-volila posojilo 150 milijonov, da se reši denar onih malih hranilcev, ki so svoj denar naložili v zadruge, katere socialistična Banka nadzoruje, da pa banki sami ni bil nakazan noben denar, da bi mo,fla zadovoljili male hranilce. Razumljivo je, da vsi delavci, ki so dosedaj sledili rdeči zastavi, kolnejo svoie voditelje. Eden izmed njih je uredniku Martina« izjavil,da so delavci smatrali l anko za strankarsko ustanovo in so ji zato neomejeno zaupali. »Voditelji pa so to zauponje zlorabili in naložili težko prislužen denar delavcev v spekula.ivna podjetja. Voditelji so skušali pobiti kapitalizem z njegovim lastnim orožjem, kakor se je reklo, tod;i račun morajo plačati delavci. Poniževalno je tudi, da prosjači sedaj stranka pri vladi, ki io smatra za fašistično in ie dozdaj proti nje; vodila najogorče-nej.šo borbo. Mi bomo svoje voditelje pozvali na strog odgovor.■•
Razumljivo ie to, da bo na prihodn;eni socialističnem kongresu v prvi v reli na delu krah Banke dela in da bodo debate zelo viharne.
f Nadškof dr, Kordač
Praga. 2(i. aprilu, b. Davi je v 82. letu .'Vojega življenja v bolnišnici usmiljenih bralov umrl bivši praški nadškof dr. Fran-tišek Kordač. Dr. Kordač je študiral v Co-legiurn Germanieum v Rimu. Nalo je postal doktor teologije in filozofije. Od lela ' 1870 do lela 1885 je bil kaplan v Reiclienburgu, od leta 1905—1919 je bil profesor na teološki fakulteti v Pragi. Leta 1919 gn je papež imenoval za praškega nadškofa, j»;i je zaradi bolezni leta 1931 odstopil. Dr. Kordač je napisni nekoliko filozofskih in leoloskih del.
Četjuskinci
Hitler odklanja rusko ponudbo
Baltski pakt o nenapadanju nezaželjen - Napetost narašča
Moskva, 26. apr. p. Po radio telegramih so sedaj vsi trije ledolomilci, ki so šli na pomoč Ce-Ijuskincem, zašli v take ledene mase, da sc ne morejo svobodno gibati. To so ledolomilci »iSlalin-gradt, »Sinolensk« iu »Sahalin«. Nahajajo se sicer v težavnem položaju, vendar bodo lahko še dlje časa vzdržali, toda na to. da bi jih osvobodili, bo mogoče misliti šele tedaj, ko pride največji ledolomilec Krasin. Računajo, ila bo la ledolomilec priplul v zaliv Previdnosti ze 1(1. maja.
Nove vseučiliške odredbe
Belgrad. 'ili. ;i|ir. m. Prosvetni minister je prosil vse tri univerze, naj do 30. maja letos predložijo prosvetnem u ministrstvu predloge novih fakul-tetskih odredb. Uredbe za posamezne fakultete, ki se bodo v vsem strinjale, bo prosvetni minister lii-koj podpisal. 0 uredbah pa. ki se bodo razlikovale, bodo razpravljali na posebni konferenci dekani do-ličnili fakultet, da pridejo na la način do enotnega predloga, ki ga bodo nalo predložili prosvetnemu ministrstvu. Vse fukullelskc odredbe pa se bodo
podpisale do 1. julija 103-1.
★
Curih. 20. apr. p. Preteklo noč je izbruhnilo v meslu pol požarov, ki jih je podtaknil neki norec. Policija je požignlcu že na sledu.
V par vrsticah
Belgrad. 26. aprila. A A. Razpisani Rotaciji za gradbena dela in instalacijo cen -tralne kurjave, ki bi se morali vršitiisJO. aprila i n 18. maja, se bosta vršili ЗО^рпнја t. I. Stvar bo o pravem času razglašena v »Službenih novjnah«.
Helgratl, 26. aprila. AA. Grški minister 7.11 narodno gospodarstvo g. Pesmazoglu se pripelje jutri zvečer v Belgrad. Ministru je odpotoval naproti v Skoplje dr. Sava Obra-tlovič kot /.aslopnik ministrstva zn trgovino in industrijo.
Belgrad. 26. apr. I). Včeraj sta ob iziivu reke Neretve nasedli italijanska ladja ».lohannes«, ki je natovorjena z lesom in pa »Esteria*. Obe ladji bosta morali razlovoriti blago, ker ju drugače ne bo mogoče potegniti iz oklepa.
Pariz, 26. aprila. AA. Iz Strasbourga poročajo, da stii na pontonskem mostu med S1 rasbourgom in K e h lom dve Nemca nnr padla nekega francoskega orožnika in ga ranila.
Lomlon, 26. aprila. AA. Britanski poslanik v Tokiju je poslal zunanjemu ministru siru ЛоТши Simonu poročilo o svo.'em razgovoru •/. japonskim zunanjim ministrom o japonski politiki na Kitajskem.
Pariz, 26. aprila. A A. Iz Moskve jxiro-čajo, da je tam začel izhajati nov tednik v francoščini pod naslovom Le Journal de Moscou«.
Bombav. 26. apr. c. llanes sla semkaj pri.speli dve ekspediciji, ki mislila prodreti na vrh Himalaje. Ena ekspedicija je iz Nemčije, druga pa iz Anglije. Hkspediciji sla lakoj odpotovali naprej, kor je sedaj na Himalaji najlepše vreme.
Berlin. 26. apr. p. Jutri se prične trmisfenia konferenca z nemškimi zasebnimi inozemskimi upniki. Predsedoval ji bo Anglež Fraze, predsednik M K B. IJaues je v radiju dr. Sehacht imel daljši govor, v katerem se je zavzemal za lo, da inozemski upniki znižajo obrestno inero ler podaljšajo amortizacijske roke, sicer Nemčija sploh ue more plačali ničesar.
MOLIT KI SODMKA
Berlin, 26. aprila. AA. DNB poroča: Sovjetska vlada jc predlagala nemški vladi podpis skupnega protokola, ki bi zagotovil neodvisnost baltskih držav; vlada je dala razumeli, da bi tak sporazum mogel ugodno vplivati na razmerje med Moskvo in Berlinom. Nemški vladi se je zdelo umestno ta pred- I log odkloniti. V poučenih krogih pripominjajo k I temu, da so baltske države nekoč pripadale ruskemu carstvu in da jc zato razumljivo, če hoče sovjetska vlada šc posebej poudariti nedotakljivost njih ozemlja in njihovo neodvisnost. Za Nemčijo pa ni reelnega političnega razloga, ki bi upravičeval takšen proglas, tem manj, ker meri sovjetski predlog na skupno poroštvo obeh držav. Nemčija seveda ne pripravlja ničesar, kar bi m^glo ogražati neodvisnost Estonske, Letonske in Litve. Baltske države so same p.o sebi popolnoma neodvisne in Nemčija se hoče ogniti slehernemu vmešavanju, ki bi utegnilo zbuditi videz, da jim je varuhinja. Stremljenje jc po tem, da bi Nemčija ali Poljska sopod-pisicli dogovor o jamstvu neodvisnosti baltskih držav, bi težko moglo tvoriti prispevek k pomiritvi fcvropc.
Uradni komunike nemške vlade k temu sovjetskemu predlogu pripominja predvsem, da se sredstvo, ki ga jc predlagal Litvinov v ielii, da se ob-
nove zaupni odnošaji med Nemčijo in Sovjetsko unijo, nemški vladi ne zdi pr' .;erno za dosego tega namena. Čudno |S, da predlaga Litvinov danes Nemčiji načrt, ki ga je predložil nedavno neki drugi vledi; v tem vidijo v tukajšnjih političnih krogih politično akcijo, naperjeno zoper Nemčijo.
Francoska in ruska voiska
Moskva. 26. npr. Ig. Načelnik francoskega generalnega šlnbn. general Uamelin jo sprejel danes povabilo od sovjetskega komisarja za vojsko Voro-silovu, ila se s številnim spremstvom štabnih oficirjev udele/.i velikih sovjetskih manevrov v I krajin. (ieneral Uainelin jo povabilo sprejel,
tO milij. jajc v morje - ali bedarija našega gospodarskega reda
Pariz, 26. npriln. p. Iz Perpignann poročajo, dn se nnhnja na obmejni francoski poslaji pri špunski meji v -10 viiRoiiih miti 10 milijonov poljskih jajc. Sjuiiisku vlada ne dovoli uvoza teh jajc. ker »o koutigent.i žc prekoračeni, in In ko bodo jajca mora hi propasti. Kolikor jih Im pokvarjenih, jih bodo vrgli v morje.
M nI zapuščino slori'ri/n predsedniku Najrihje i/n kidiithi c /.edinjenih driacuh Mr. Iti/ann. hi je liil i m n sn ameriškega sodslra ud I. 1871 do ISHV, so iinili sledečo od njega satnegii sestavljeno molitvico, ki jo je molil vsakokrat, ko je hel r službo: /(ni/, ki si llesnicn. ki si Vsevednosl in ki si Pravica, Нпц. ki brez lebe ni ničesar res, ničesar pametno in niielar pravično, itzvi se i) svoji usmi Ijenoeti na tvoje služabnike, ki si jim dovolil, da sede na zemeljskih sndnili stolih, da delijo pravico Tvojemu ljudstvu.
Ilazsvetli njihovi) nevednost in navdihni nji hovo razsodnost. I'osebuo pa jim dnj milost, da bodo zares nepristransko delili pravico in lako služili Tvoji llesnici sa slavo Tvojega imena.
Naj Tvoje lomljenje vodi moje sne tako, du bom dnnes mogel vriili svojo dolžnost v straha pred Teboj, da ne bom padci t nobeno zmoto pri razsojanju. Daj mi milos. da bom potrpežljivo po-sliiial, da bom s potno vnemo raziskoval, da bom prav razami vat in tla bom izrekal sodne sklepe pravično.
I)aj mi, prosim Te. milost ponižnosti, da ne bi poslal zlohoten, napuhu jen. st lan n. KnjU. ponižno priznam, da Sem nem den pvd Tvo očmi da brez Ti ega miluolljieeiju cvdsleu ničesar doseči n i muri ni.
Imej usmiljenje z menoj, ker sem reven in slab grelnik, ki neodločeno tavam okrog pn temi. I)aj mi milost, da bom drage sodil lako. da ne bom sojen od Tebe. ko boš prišel, da sodiš i vet v Tvoji llesnici. V sliši mojo molitev, iz ljubezni do Tvojega ■Sina. mojega Odreši ni!,-n. .lezusu Kristusa. Amev.
('The \'eie )ork Ti met*.)
HM;y.i'osi:L\i г/.опкл/.гла
Tedenska revija \ ura Svoboda objavlja članek o brezposelnem izobraženslvu. v kalen m pisec dr. Š te rn omenja tudi sledeče: Danes ic prav gotovo res. da so gospodarske in družabne ugodnosti, ki so bile vezane s šolsko izobrazbo, padle'. V sred njem veku so znali pisali in brati samo duhovniki! Danes velja matura na srednjih šolah ravno toliko, kot. je pred vojno veljal zaključni izpit na meščanskih šolah. Dandanes išče dela in se ponuja mnogo reč iltldiranega sveta, kot ipi družba rabi. Dovrieni riaoknšolri mora jo bili danes reseli. fr dobijo slui-bice. ki no jih pred vojno z lahkoto zasedli ljudje : drema gimnazijama ali : meščansko šolo. Kmalu bomo lako daleč, da bomo imeli dosti pro/esorjev. da napolnimo ž njimi naše ljudske šole. Druga po-sleilica lega je. da se izšolani ljudje po ameriškem načini/ rrzcjn i"' pr".k!'čnv tlelo. Vi CcSkcm imamo veliko preveč zdravnikov, profesorjev, advokatov, iičUiliev. I\am ; njimif Proč od knjia m pisarn џ praktično delu.t
Lepote našega Jadrana
Novozgrajeni „Dom Gospe od zdravja" pri Supetru na Brači
Supetar, 25. aprila.
Kdor hoče na naš lepi Jadran, da se naužije čistega morskega zraka, južnega sonca, bistrega morja in kopanja, kdor ima veselje do morskega športa v prvorazrednem okrevališču, naj se hitro priglasi, da bo dobil prostor v »Domu Oo-pe od zdravja«, ki so gu šele letos dogolovile sestre usmi-ljenke iz Zagreba.
Velika nova davba je zgrajena po vseh modernih higienskih predpisih in z vsem najnovešim koiiMortoiu nedaleč od Supetra tik ob morju. Odtod imaš krnsen pogled na Split, Kozjak, Mosor, Bio-kovo in tik pod Domom morsko obal. Na drugi struni pa se vrsle ulične primorske naselbine druga za drir.ro Kraju bi bolj pristojalo ime Ti h a Luka kakor Vela Luka. ker vlada tukaj popolna tišina, kot nalašč za one, ki si hočejo okrepiti svoje živce in se v. miru in ti ti ot i odpočili. Ko se vsedoš v Splitu na ladjo, da le po enourni vožnji pripelje do Su petra, pozabiš na težave železniškega potovanja. Trudne oči si umiriš na lepili prizorih, ki se nudijo tvojim očem, dokler ne prideš v eni uri na romantično obal Brača, v njegovo glavno mesto Supetar. Do Vele Luke dospeš ali peš v četrt ure ali pa se pelješ z avtomobilom.
Vsa okolica napravi na potnika zelo ugodeu vtis: moderna zgradba,- nasadi borovega gozdička lep red in snaga te mikata, da ostaneš dalj časa v tem mirnem Domu in počivaš po delu, ki te je izmučilo. Posebno ugodno je kopališče. Veliko, pa dolgo časa zelo plitvo, ima dno pokrito z na'lepšim peskom. Voda je kristalno čista. Ker se obal le polagoma spušča v morje, se lahko na tem kraju kopljejo tudi otroci brez vsake nevarnosti. Plavalci pa dobe prilike za plavanje, kolikor jim drago, in to v zatišju, zavarovanem pred vetrom, kar je potrebno za ugodno sončenje.
Iz Doma lahko napravljaš izlete, peš z ladjo ali z gondolo Za morski s-port je dosti prilike. Prav tako lahko c;reš na izlete z avtomobilom; v nekai urah moreš prevoziti vso obalo. Vsa mesta in > tu-i na Braču so dosti skupaj. Tujci so čez lelo že doslej radi prihajali v Supetnr; Vela Luka je pa odprla vse lelo. Tudi pozimi je tukaj prav prijetno. Du hovniki lahko kar v domači kapelici vsak dan ша-šujejo. Ko se je nedavno mudil prevzv. hrvatski metropoli! dr. Anton Bauer v Dalmaciji na oddihu, si je ogledal ludi naš Dom in se ie o vsem zelo pohvalno izrazil. Za vsa pojasnila se je treba obrnili na upravo Doma.
Ljubljana, 26. aprila.
Carinski od ek finančnega ravnateljstva v Ljubljani ima poseben oddelek za tihotapstvo, ki sodi vse prijete tihotapce. Prva povojna leta ie bilo močno razvito tihotapstvo konj in goveje živine čez zapadno mejo v Italijo, lakrat so nekateri tihotapci služili težke tisočake. Bahavo so nastopali po gostilnah. Celo mladina od 15 do 20 let je imela polne žepe tisočakov, kajti taki-le mladeniči so zaslužili dostikrat po 10.000 kron, če se jim je posrečilo spraviti čez mejo eno noč kar celo čredo volov ali konj. Ti ljudje so se zakli-njali, da ne bodo nikdar več prijeli za delo, da ae bodo nikdar »več po gozdovih hodili s plen-kačo« in da bodo vedno lahko živeli. Časi so se spremenili! Tihotapstvo konj in volov na zapadni meji je zadušeno. Drugi predmeti pa se ne izplačajo, da bi jih ljudje prenašali čez mejo. Tihotapci so večinoma prijeli za pošteno delo, drugi pa so žalostno končali, mnogi so prišli tudi v kriminal.
Dočim je zapadna meja nekoliko mirna, je pa severna bolj živahna. Iz Avstrije prihajajo velike količine saharina. Meja je dobro zastražena. Carinski kontrolni organi vrže svojo službo vestno in požrtvovalno. Dostikrat tvegajo celo svoje življenje, ko se spuste v borbo s tihotapsko tolpo Po podatkih carinskega odseka je bilo lani v Slo-veniii zaplenjeno skupaj 260 kg saharina, letos pa že doslej 130 kg. Najživahnejše tihotapstvo se vrši na odseku Maribor—Gor. Radgona. Živahno je tihotapstvo tudi na Gorenjskem, tako v okolici Kamnika in na Jezerskem.
Carinski odsek navadno obsodi tihotapca na denarno in zaporno kazen. Najvišja zaporna kazen je 1 leto, denarna kazen pa je v pogledu zneska poljubna. Lahko naloži carinska oblast tihotapcu več milijonov denarne kazni.
Poleg saharina se v našo državo vtihotapi prav mnogo madžarskega tobaka. To tihotapstvo bujno cvete v Slov. Krajini, kajti tam vlada veliko povpraševanju po tobaku »za pipo«. Tega pri nas manjka, madžarski izdelek pa je prav po ceni. Lani so raznim tihotapcem na madžarski meji zaplenili 187 kg tobaka, letos pa že okoli 80 kg. Denarne kazni, ki so bile lani izrečene proti tihotapcem tobaka in saharina, znašajo prav čedne vsote in
Zanimivosti o tihotapstvu sahar'na
dosegajo do 2 milijona dinarjev. Pomisliti je treba, da tihotapci pri saharinu oškodujejo državo na carini za visoke zneske, kajti carina /naša 10 tisoč dinarjev v zlatu za 100 kg saharina, torej so tihotapci, kolikor so jih mogli prijeli, lani oškodovali državo za okoli 400.000 Din v papirju. Tihotapstvo samo na sebi ie zelo riskantno podjetje, mora pač človek imeti posebno strast in pa velik pohlep po lahkozasluženem dobičku ki pa nima pravega blagoslova, kajti dostikrat pridejo tihotapci na rob gmotnega propada, zakai carinska ohlas! izvaja proti tihotapcem prakso da iim »arubi in proda dve tretjini njih premož-nja. zadnic tretjino pa prepusti družini obsojenega tih liapca.
Smrt v valovih Savinje
Ljubno, 25. aprila.
Včeraj je bila v tukajšnji mrtvašnici obdukcija ponesrečenega mladeniča Silvestra Zibovt. o čigar smrti je poročal današnji »Slovenec*. Ugotovilo se je samo to, da je imel edino rano na glavi še pred smrtjo, ki pa ni bila smrtonosna — torej je utonil.
Roparski napad je skoraj izključen. Kvečjemu bi lahko šlo za pretep ali pa je nesrečnež — hoteč v noči domov — zašel v vodo, se pri padcu ranil in se ni mogel rešiti. Čudno je, da ni na njem več ran, oziroma, da je ostala obleka na njem tako dobro ohranjena, le na kolenih .ie bila malo raztrgana. Skoraj nemogoče je, dn bi ga Savinja, ki je v tem delu zelo zavila in polna skalovja, prinesla iz Luč do Ljubnega — 7 kili daleč — v takem stan ju. Fant bi šel letos na nabor.
Po obdukciji je bilo truplo na pokopališču bla-i goslovljeno in med molitvijo za pokoj duše preneseno do ceste. Krsto je nato odpeljal avto na dom I pokojnikov, v Lučah bo pa 26. t. m. pogreb.
Tei. 3i-62 KINO K OPEL J EVO 3t-62
Danes in 'utri ob 8 vojni film
G ALI POLI
Boji za Dardanele
Smrt zveste služabnice Bogomir Loške - b'azen
Novo trimotorno letalo »Spartan«, ki bo obratovalo na zračnih progah Ljubljana-Belgrad, Ljuhljana-
Sušak in Ljubljana-Celovec.
Včeraj so v Ljubljani pokopali gdč. Ivano Zon-tar, vrlo ženo, ki more bili njeno življenje vzor služkinjam. Skoraj 40 let je namreč služila pri šar-čeviii, po domače pri »Nandetu« v Kolezijski ul. (i. Tam je vstopila v službo maja 1. 189-1. ter je ves čas

'■■ai-i	ijrJ .-••».
v**'---	.
'4 V.	' -
шж	- ,
zvesto služila in bila pridna in marljiva kakor mravlja. Njena gospodinja je bila 38 let vdova in ji je bila pokojnica v veliko pomoč pri vzgoji otrok, ki so pokojnico ljubili kakor lastno mater. Zadnja štiri leta je bila hudo bolna, bolezen pa je potrpežljivo prenašala. Tožila je le, kako ji je hudo, ko ne more delati, zakaj njeno življenje je bilo delo in molitev. Med boleznijo je prav rada prebirala »Slovenca«. Vse življenje se je odlikovala s krepostjo in pobožnostjo. Naj tej blagi duši sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Veselica hatolišhih slovenskih ljudi
Prečna, 24. aprila.
Prečenski fantje in dekleta se jia res postavijo. Že marsikaj sem doživel, a tako pristno ljudskega slovenskega nedeljskega popoldneva pa še ne prej kot zadnjo nedeljo 22. aprila v Prečni. Po petih litanijah — pela je vsa cerkev se trume liudi podajo k stari šoli. Vprašam: kaj pa bo? Odgovori mi mož: Desetega brala imamo. Takoj sem si bil na jasnem, kaj bo to. Mislil sem si: stara reč. Pa vseeno, naj bo!
To pa je deseti brat ja in to so slovenski možje, fantje, deklela in žene. Vsak trenutek se je dejanje zapletalo, pa zopet razpletalo. Značaji so rastli pred očmi, kakor bi se človek iz daljne megle bližal jasni luči. In pa »ohcek! To je naša prava slovenska »ohcet«, nedolžna in vesela. Kako modro in veselo je starešina nazdravil ženinu in nevesti; kako sta se poročenca zahvaljevala dobrotniku. Vmes pa petje, poštene in duhovite šale, da jih je sam Bog vesel. Mati in oče ter družica so pridno stregli povabljencem z dobrotami slovenske rado-darnosli. — Kadar nam je zastor zakril te ljubeznive ljudi, ki niso igrali, ampak čisto naravno svoje doživetje podajali, se je pa oglasila vsa dvorana s prekrasnimi slovenskimi pesmami. Donelo je, kakor bi peli najizvežbanejši pevski zbori.
To je prava veselica slovenskega katoliškega ljudstva. Take stvari vplivajo nad vse blažilno. Ljudje, ki zna.io take stvari pripravili, zaslužijo vsestransko priznanje, spoštovanje in pomoč. — Zanimal setn se za podrobnosti take vrste prireditve. G. kaplan me ljubeznivo pogleda in pravi: -^Ker smo božji, smo veseli. Ze Bog tako da, da kaj iz-tuhtamo. Ker so fantje in dekleta ter njihovi starši tudi požrtvovalni, pa se marsikaj dobrega naredi.«
Ljubljana, 26. aprila.
Povzročitelj pretresljive žaloigre v šiški, poštni uradnik Bogomir Loes >e, je bli včeraj lakoj po zaslišanju na policiji oddan v so ne zapore. Splošno mnenje je, da je Loes e živčno popolnoma uničen človek ter je svoje oejanje izvršil v blaznosti. Snoči, po groznem dejanju, mu je odpovedal med drugim ludi spomin in se sploh ni zavedal, kaj ie storil. Na prošnjo soro 'nikov in vzpričo groze vsega dogodka opuščamo nadaljnje objavljanje podrobnosti o tragediji ter se omejuiemo le na naslednje:
Bogomir Loeske je bil rojen 1. 1899 v Ribnici, po svojem službenem meslu je pristojen v Trbovlje, sicer pa je doma iz Celja. V poštno službo je vstopil pred 14 Ieli. Nazadnje je služboval s svojo ženo v Trbovljah. Na pošti, kjer je bil volja, je imel premalo službenih moči ter je moral sam opravljati jelo za dva uradnika. To mu je uničilo živce. Dne 8. januarja t. 1. se je naenkrat pojavil na trboveli-skih ulicah v ženski obleki. Moža so prijeli ler ga oddali v Ljubljano v bolnišnico na 7. oddelek za živčno bolne, odkoder so ga poslali v umobolnico na Poljanskem nasipu (bivša prisilna delavnica). Tam je bil nekaj dni. Bivanje med številnimi blazneži pa je njegovo duševno stanje le še poslabšalo. Poštna uprava ie med lem premestila njega in njegovo ženo, ki je tudi poštna uradnica, iz Trbovelj v Ljubljano. Ko so Loeskeja na prošnjo sorodnikov odpustili iz bolnišnice, mu je pošlna uprava dala dopust do 28. aprila, torej bi mu dopust potekel že pojutrišnjem. Duševno stanje Loeskeja pa se med tem ni hotelo zboljšati. Povrh tega je bila proti njemu uvedena neka formalna disciplinarna preiskava zaradi prestopka, ki ga je izvršil v živčni zmedenosti, poleg tega pa se je pridružila k temu še uredba o redukciji plač poročenih uradnic, ki bi njegovo družino občutno zadela, tako, da so mu živci popolnoma odpovedali in v tem razsulu živčevja ter razuma je to dejanje tudi izvršil. Psihiatri bodo nedvomno ugotovili, da za svoje dejanje ni odgovoren.
Dopoldne ob 10 je dogodek na licu mesta, Goriška ulica 11, preiskala sodna komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika dr. Kresnika. Soba s trupelci otrok je bila zapečatena. Sodna komi-siia je odredila prevoz trupel v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Že včeraj so ljudje nanosili na krste s trupli polno cvetja. Popoldne je bila sodna obdukcija. Pogreb nedolžnih žrtev le pretresljive žaloigre bo v petek ob 4 popoldne izpred mrtvašnice.
Trbovlje, 20. aprila.
Grozno dejanje zblaznelega Mirka LOskeja jt presuiiilo tukajšnje prebivalstvo znova, vsi ga namreč poznajo, ker je zadnja leta služboval tukaj, najprej na pošli Trbovlje I, poleni pa kot upravnik pošte Trbovlje 11. V začetku letošnjega leta, bilo je 8. januarja zjutraj, se mu je naenkrat zmešalo. Odšel je zgodaj od doma, da žena ni prav vedela kako, in prišel predčasno v urad popolnoma preoblečen v žensko, se vsedel za mizo in se tam pu-dral. Polno ženskih lepotilnih sredstev so poleni našli še v poštni blagajni.
Poštni sluga ga pri vslopu v urad ni spoznal in ga je hotel pognali ven, smatrajoč ga za tujo osebo. Ko ga je spoznal, je mislil, da hoče napraviti burko, ker je bil predpust. Na žalost pa je kmalu ugotovil žalostno stanje svojega predstojnika. Telefonirali so po ženo, ki je bila tedaj uslužbena na pošli Trbovlje I. Loške se je ledaj dal mirno odpeljati k zdravniku in potem na opazovalnico v L ubliano. Vse Trbovlje so tedaj sočuvstvovale s težko prizadeto družino. Gospa Loške je bila prestavljena v Ljubljano, da je bila bliže možu. ki je bil kmalu izpuščen iz blaznice in se je iukaj razvedelo, da se mu zdravje stalno boljša. Sedaj pa je imel menda ponoven živčni napad.
Liiske je bil miren človek in ui zahajal dosti v družbo, veliko je kadil in vodil svoj citraški klub, posebno pa je rad imel svoje tri otroke — lo je bilo splošno znano in zato je vesl o strašni smrli malih prijaznih oliočičev leni bolj vse do srca pre-sunila.
Zadnje berlinsko pismo
XX.
Zadnje berlinskol — Moj želodec ne prenaša več tega, kar nori nacionalizem zdaj tukaj uganja. Niikoli se še ni noben vladar tako častil kakor Hitler, pa tudi Bog im noben malik ne. Po vseh prodajalnah same Hitlerjeve slike v neštetih variantah, pozdrav samo in vedno in neprestano »Heil — Hitler« z vzdignjeno roko. Kluikastih kri-žev in križcev pa na milijardel Kamor pogledaš! To oboževanje človeka in »rase« mi je zoprno, preseda mi, slabo mi prihaja, in da se mi ne vzdigne . . , bežim proč. Ko boste Vi tole brali, bom jaz že čez nemško mejo. Mdlujem le nemške katoličane, ki morajo to norost prenašati in si pomagati ne morejo. Da, vzljubil sem bil Nemčijo, kolikor je bila katoliška, in dokler ie bila pametna. Bili smo svobodni, kretalii se, govorili in peli, kakor in v kakršnem jeziku smo hoteli, — a kako je zdaj to vse drugačel Res da Hitler sam, kakor ste po francoskem poročilu poročali tudi Vi, sam zase ni tako napačen človek. Moiž ima silen idealizem, svoje vrste seveda, ogTomno požrtvovalnosti in tudi precej zmožnosti; res je ludi, da je nacionalni socializem prinesel marsikaj dobrega, posebno v socialnem oziru, — a ves duh je vendar napačen, vsaj
Solpoganski; duši me, in da me ne zaduši — bežim, evem le, kaj bo z nemškim katoličanstvom. Kar smilijo se mi katoličani. Sami ne vedo, kaj naj bi aaredili; kakor se obrnejo, ni prav, Kettinger je baje rekel na smrtni postelji: »Vidim prihajati noč nad Nemčijo.« Zdaj se zdi, da res noč prihaja . . . Nesreča Nemčije je protestantizem. Votel, gnil, razpadajoč, zato na niegovih razvalinah poganjajo vsi mogoči izrodki. En Bog mora biti; če ni več onega v nebesih, je pa kak drug; na Nemškem je »rasa«, pleme. Res je, vlada krščanstvu ni izrazito sovražna, kakor je v marsikateri drugi državi; krščanstvo poudarja in ga deloma celo podpira, — a po drugi strani mu ta bedasti nacionalizem iz-podkopava tla; kajti ta je le najvišja in najsvetejša vera.
Mi katoličani bomo temu maiiku napovedali voisko. Na letošnjem mednarodnem kongresu j
Krista-Kralja bo glavni predmet: Bratstvo narodov (Volkerverbrtk'erung).
Kar ste poročali po francoskem poročilu o razmerah v Nemčiji, je vse resnično. Le sodba o katoliški inteligenci se mi zdi napačna in krivična Res je gotovo tudi katopške inteligence dosti versko indliferentne. Vendar je tudi toliko in takih kat. intelektualcev da bi bil jaz kar zadovoljen, ko bi jih bilo razmeroma toliko in takih v neki drugi deželi . . . Saj šteje sam »Kath Akademiker-verein« (starešinstvo) najmanj 20.000 članov. V razmerju s tem bi moralo šteti kat starešinstvo na Slovenskem vsaj tisoč mož. Razen tega pa obstoji tukaj še »društvo katol. irgovcev« tudi s svojimi več ko 20.000 člani. In vrh tega še »društvo katol. uradnikov«, ve; inoma n^akademsko izobraženih, tovarniških, poštnih, že' zniških in druiiih kakršno je v vsakem malce več,em kraju in ki šteje bogvc kake tisoče udov.
In kaki katoličani so mnogi! Seveda boljši in slabši. A vendar mnogo vzornih Da jih mora biti človek vesel! Zadnje tri tedne je bil v mestu Glei-vvitz po vseh cerkvah misijon. Ne samo po farni1', ampak prav po vseh, kolikor j h ;e ■■> mesiu s 110.000 prebivalci. En teden je bil samo za moške. Šel sem po cerkvah pogledat. Vse cerkve na'dto polne — samega moštva. Priprostega in inteligentnega. In kako so peli! Kako križev pot molili! — Drugi, sem spel videl, ko so jih v kongregacijo sprejemali. Spet cela cerkev samih mož.
Pa da Vam predstavim samo enega! Mojega zobozdravnika. Kakor vidite imam z zobozdravniki dosti opravili. V Doberitzu sem imel enega, protestanta, ki me je na veliki petek povabil na kavo, potem pa ovadil, ker nisem mogel molčati na njegove nacionalne norosti, da sem imel potem opraviti s policijo. Tukaj pa sem dobil drugačnega. Komtur Gregorjevega reda, vsak dan pri sv. obhajilu, zdravi duhovnike, redovnike in redovnice zastonj ali vsaj napol zastonj; meni je spravil moje zobovje v red za nekaj mašnih intencij — po 4 in pol marke. Peljal me je v svoje privatno stanovanje in najprej z veseljem pripovedoval, kaka gneča je zdaj oh misii'onu po cerkvah; nato pa me začel popraševati, če bi k« v Jugoslaviji tie dalo napravili kaj takega, kakor je napravil on tukaj.
Kaj pa takega? Vpeljal je iz Italije nov red: redovnike, ki vzgajajo pozne duhovniške poklice (Spatberufe). Kupii je graščino, nekaj sam dal, nekai nabral pri drugih, in zdaj par let se pripravlja tam za duhovnika kakih 40 fantov v starosti od 15. do 28. lela, »da se bo več maš bralo in več milosti delilo«. To je njegovo veselje. Ker so fantje že bolj zreli in se jim posveča večja skrb, zdelajo gimnazijo v štirih letih. No, in zdaj me je začel popraševati ali bi se v Jugoslaviji ne dalo napraviti kaj enakega. Ali ;mamo kako primerno graščino ali kak opuščen samostan ali karkoli, kamor bi se mogel tak zavod spraviti pod streho. Prišlo mi ie na misel Velesovo . . . Premislite doma to stvar! Vredna je pre misleka. Saj nimate za »pozne poklice« še nobenega posebne a zavoda (razen kar imajo Salezijanci). V Nemčiji pa jih je več; predvsem v zapadni Nemčiji, v vzhodni ga je pa ustanovil ta mož. In to v Nemčiji, kjer so morali v Miinstru odsloviti v enem letu 80, v Paderbornu pa 61 kandidatov teologije!! Iz tega zadnjega dei-s-va pa smete tudi sklepati da katoliška inteligenca nemška ne more biti baš slaba, če ima tak naraščaj! Ker je torej za domače škofije duhovniškega naraščaja zdaj :'osti. se pripravljajo pozni poklici večinoma za misijone. Premislite, pravim, premislite to zadevo! Marsikak starejši fant bi se rad odzval poklicu, ako tako hitro pride do cilja. V mi-siionih pa tako pomanjkanje! Na Hrvaškem seveda bi bilo kaj takega še mnogo boli potrebno — ne samo za vzgojo misijonarjev, ampak za domače kričeče potrebe.
Da grem od tukaj, za to imam poleg tega, da sem prišel sem samo začasno, še neki drug vzrok. Dasi sem se z nemščino in Nemci, kateri so pametni, dodobra sprijaznil, vendar težko gledam, kako se tale slovanska zemlja germanizira. O lem sem Vam pisal že v svojem prvem pismu od tukaj. Na tem ozemlju biva več stotisoč, morda blizu milijona Poljakov, a — utonili bodo. Nisem imel prilike govoriti s kakih izobraženim Pollakom, da bi se natančno o tem poučil. Govoril pa sem z našim sosedom, nek;m kočarjem ki je precej razumen mož; govori dobro nemško. »Povejte mi no, kako ste pa Vi glasovali pri plebiscitu!?« Ni si mi jpal povedati. »No, kar povejte, mene se ni treba
nič bati!« »Za Poljsko. Veliko nas je glasovalo za Poljsko.« »Tega ne morem razumeli, kako da je ta poljska zemlja pripadla premagani Nemčiji. Kaj jc bilo treba tukai plebiscita?« »To je storili Amerikanec.« A, Amerikanec — s svojo »samoodločbo narodov«, kakor na Koroškim! A la »samoodločba« je prišla v prid v prvi vrsti velikim narodom. V boju zmaga zmirom močnejši bodisi z mečem, bodisi z listkom. »Mali je vedno tepen.« Francozi so potem kljub plebiscitu odtrgali južno-vzhodni del Gornje Šlezije s približno milijonom prebivalcev od Nemči;e, kar Nemce hudo boli, ker biva tam tudi nekaj Nemcev, kakor so ludi lukai pomešani med Poljaki. A na Poljskem imajo Nemci celo vrsto zasebnih ljudskih šol in celo šest zasebnih gimnazij, dočim nimajo Poljaki tukai nobene šole, vse so čisto nemške; celo verouk, ki ga učitelj podaja, je nemški. Rdino v cerkvi ima poljščina, kakor povsod ljudski iezik, še svoje zavetje. Duhovniki so Nemci, večinoma s poljskimi imeni, znajo in pridigujejo pa pol|sko. — Vendar, kakor sem že rekel, razmerje med Poljaki in Nemci ni tako napelo kakor recimo na Koroškem. Z začudenjem sem videl ravno včeraj pri občinskem pTcdsto'niku, pri katerem sem se odglasil, da pr -naša celo uradni list poljske proglase. Nemčija bi jim dala tudi poljske šole, ko bi jih zahtevalo zadostno število staršev, a jih ne zah evajo. Poljaki sicer ljubijo svoj jezik; v cerkvi prepeva o poljske pesmi na vse grlo in neutrudljivo — to bi jih morali slišati Vi, ki se tako branile ljudskega pe.ja! —
I a narodne zavesti nimajo mnogo, kakega odpora proti nemščini nc poznajo, posebno zdaj ne pod tem kljukastim križem. »Kai pa delate,« vprašam soseda-Poljaka, »s čim se pečale?« »Brezposeln sem.« »Koliko dobivate podpore?« »Za tri člani družine 40 mark mesečno.« (Zračunajte. koliko |e to dinarjev!) »To ni malo, s lem sc da živeli »Da, se že živi!« »Kako pa zdaj doma govorile? »Zdaj pa že bolj nemško zaradi olroka, ki ima šoli le nemško; žena zna tudi.« Otroke slišim kar le bolj nemško govoriti.
I Iz tega pa tudi razvidite, kako je socialna prt skrba v Nemčiji dobra. Zato ni čudno, če slišim da si mnogi Poljaki mislijo: najprej živeti — po tem govoriti!
Mariborske vesti:
Ženske prevladujejo...
Tombola
Jadranske straže
'/.n 2 Din lahko dobiš 5000 Din ali pa enega izmed dobitkov, ki predstavlja večkratno vrednost tombolske karte, tako n. pr. večdnevno bivanje v prvovrstnih hotelih na Jadranu, potovanje z luksuznimi ladjami vzdolž, naše obale, izborile gosli (domač izdelek naše Srednje lehnične šole), moško kolo, več fotografskih aparatov, vreča moke, razna oblačila, srebrnimi, mnogo potrebnih predmetov za gospodinjstvo itd. Zato v„i v nedeljo 20. t. ni, ob -t popoldne na Kongresni Irg. ker edino lam jo >>o mogoče.
Šahovski turnir
\ četrtem kuhi jc biUi najprej končana partija Preinliilk—( irii Viilinur, \ korist zadnjega. Pni poru/, je \ četrtem kolu doživel l.ongcr, ki je igral kot črni proti Cubrovšku zelo liskantno in si prostovoljno razdrl svoje kraljevo krilo, kar sc jc sc\oda bridko maščevalo. — Močno je igral ( i 1 Mc proti I uvearjii, ki sc jc proti domskemu gambitu slabo branil in zašel \ odločilne ležavc, lavčar sc je končno udal. Partiji kranjc Milan Vidmar in 1'urlani- Mu rek sta bili prekinjeni. kranjc sc jc proti Vidmarju dobro držal. ni [iu računal iui končnico. Partija jc prekinjen, i \ po/.iciji. ki jc za Vidmarja dobljena, V partiji I urlnui-Murck je prišel 1'urluni v prednost in bo partijo dobil, Izmed partij, prekinjenih i prejšn jih kolih, so žc odločene partije Milan Vidiuur Ciril Vidmar, \ kateri sc jo Ciril t<iii 1 brc/, igre. Sikošck — Furluni, katero je 1" uriti ni dobil, iu M. Vidmar- Preinfalk. ki je kou-i4i I a rcinis. Partija šorli—Si košek jc po zuniini-\ c m poteku končala rcinis. Stanje po IV. kolu: I onger "i. Milan Vidmar 2 in pol (I), Sikošck 2 in pol, Gabrov šok 2(1), 1'urluni _> (I), ( ibic 2. šorli I in pol (I), M a rc.k, Preinliilk, Tavčar I in pol. Ciril \ iilinni I, Kranjc 0 (I). Naslednje kolo bo vršilo drevi.
Obsojeni vlomilci in tatovi
Ljubljana, 26, aprila.
Pred malim senatom okrožnega sodišča je bilo obsojenih na večje ali manjše kazni več poklicnih vlomilcev in tatov, ki so jim tatinski posli postali , žc poklic. Brezposelni ključavničar Janez G. se ie 25. marca t. 1. splazil v šentjakobsko cerkev. Stopil je k nabiralniku za cerkvene tnilodare in začel odklepati z vitribom ključavnico. Bil jc zasačen in prijet. Pred sodniki se je izgovarjal, da je šel v ccrkev molit in jc celo sv. Antonu položil na oltar 2 sveči. Sodniki mu niso verjeli. Obsodili so ga na i mesece strogega zapora. Ključavničar Janez je bil že večkrat kaznovan zaradi vloma.
Za koks — 3 mcscce
Zelo strogo se navadno kaznujejo železniške tatvine. Pred malim senatom je bil samski dc-lavec Jože obsojen na 3 mesece in 10 dni strogega zapora, ker je 23. marca letos pobral na kolodvoru 44 kg koksa v vrednosti 35 Din. Jože
Kiilturnt obzornik
France Štele:
Cerkveno slikarstvo
.Mohorjeva knjižnica •>'">. xve*ok. Celje Idili.
Naš marljivi spomeniški kouservator dr. Fr. Štele jc zbral svoje članke o cerkvenem slikarstvu, ki so lani izhajali v Mladiki , in jih priobčil v 212 strani obsegajoči samostojni knjižici. Namen, ki si ga je z delom zastavil, je bil, kakor sam pravi, po svojih razpravljanjih prepričati bravce, kako resna jc zadeva cerkvenega slikarstva. Zaradi lega gre stvari prav do dim: nn eni strani osvetljuje naloge in načela cerkvenega slikarstva, tia drugi pa skuša pojasniti odnos umetnikove osebnosti do cerkvene umetnosti. Po važnejših načelnih ugotovitvah ti oče le-le osvetliti tudi z njih genetične pluti. Zalo oriše zgodovinski razvoj cerkvenega slikarstva in sktjSa ob zaključku podati njega sodobni ideal. Vse svoje izvajanje nazorno opira na celo vrsto značilnih slik vseli snieri in dob, pri čemer ima v prvi vrsti pred očmi naše domaČe ustvaritve.
Ze iz naznačenega obrisa je razvidna izredna pomembnost tega dela. Kajti izčrpne razprave pe-rietno o tej snovi smo do danes občutno pogrešali. Posledica je bila: nevednost in neumevnnje osnovnih načel v teoriji in v praksi toliko pretiranega nazartn.inštva. toliko prenapete samovoljnosti!
Delo pa odpira oči. Misel za mislijo se nevsiljivo podaja fitalelju, ko bere stran za stranjo: od kritje "e vrsti za odkritjem. Saj pa pisatelj tako zgovorno predočuje nameri cerkvenega slikarstva. priCenši /. njega krasllno stroko preko poučne do najvišje do moliine aii pobožno vzpodbujajoče stroke. Nn la način mora v slehernem človeku vzbudili zavest o visoki vlogi cerkvenega slikarstva,
je priznal, da je koks nabral med tračnicami, da pa ga ni kradel iz vagona. Priče so drugače govorile. Jože je bil že večkrat kaznovan.
Za konja — 10 mesecev
Za konjske tatvine določa naš kazenski zakon prav stroge kazni. Neki Jože, doma iz Knežaka. jc lani odpeljal iz hleva posestniku Francetu Plosu 3.500 Din vrednega konja. Jožetu sc je posrečilo, da ie konja spravil čez mejo v Italijo, Pred koprskim sodiščem je bil zato že obsojen na 14 mesecev težke ječe. Po prestani kazni je prišel čez mejo v Ljubljano, kjer so ga prijeli. Pred malim senatom je bil sedai obsojen na 10 mesecev težke ječe. Sodišče je vpoštevalo kazen, ki je bila izrečena v Italiji.
velika pošiljka buret svile za dam-ske obleke v 15 različnih barvah.
0 Zaslužni skladatelj bratskega lužiško-srb-skega naroda v Nemčiji B c r n j a t K r a s o c se vrne v Ljubljano s svojega popotovanja po Jugoslaviji v petek ali soboto |x>poIdne z brzovlakoin ob 17.05. Dajem to v vednost gg. skladateljem in našim pevskim društvom z željo, da bi vzornega kulturnega delavca na kakršenkoli način pozdravili.
Zorko Prelovec.
0 Zidarska dela se izvršujejo tačas pri hiši pekovskega niojstrfl A. Dolinarja na Šmartinski cesti, odn. v Bohoričevi ulici ter pri dograjeni drugi stanovanjski Zagarjevi hiši na Resljevi cesti. V dograjenih hišah in vilah se izvršujejo tačas razna profesioiiistovska dela. Stavbnega materiala: Icsa-nega lesa (tramov) ter desk, pa kamenja, apna, peska in opeke je dovolj dovoženega in na razpolago. Razna adaptacijska dela so se pričela, a ovira jih deževno vreme. Zidarjev iu težakov bo letos polovico manj zaposlenih kol lani.
0 Nabrežna tlela pri Gradaščici so bila pretekle dni dovršena in drevje obsekano. Na gornjem koncu so postavili prejšnji teden kamnite stebriče vrh nabrežja.
© Park ob Lattcrmnuovem drevoredu. .Nu prostoru, kjer so sc doseilui zbirali га/.ni komedijanti s svojimi stojnicami in cirkusi, jc mestna vrtnarija zasadila zadnjo čase več cvetja in dreves, tako, dn ,sc tam ue bo mogel več nastaniti ljubljanski Proton. Pred dnevi so razdrli ludi znani bufet I ivoli«. Ta del l.uttev-i manovogu drevoredu je dosedaj bil precej zapuščen, v bodoče pa bo prav prijeten park.
© Plnnkc v Rožni dolini. Ob cesti \ llož.no dolino so lani nasadili vzdolž ob železnici nekaj cvetju in trave. Pešci in celo .konjeniki pu do
Maribor, 26. aprila.
Da mariborskim gostilničarjem ni z rožicami postlano, dokazujejo letošnje napovedi o pridob-nini na tukajšnjem davčnem uradu. Nad polovica vseh gostilničarjev je izkazala svoje obrale kot močno pasivne. Isti dokaz doprinušujo tudi številni zaostanki iui ločilni taksi, ki jo prinesla gostilni-čarskemu stanu najhujši udarec Ier že komaj vsi čakajo 1. maja, ko bo taksa odpravljena ter se prične pobirati zopel običajna trošarina ua alkoholne pijače. Kljub temu kritičnemu stanju gostil-ničarslva v Mariboru, pa še neprestano narašča število onih. ki bi radi potoni gostilne prišli do stalnega kruha. Prošnje za nove koncesije se nepredirno množe. dasi imamo na področju mestu nič manj kol 127 gosliiuičarskih in kavarniških obra-
tov. Imamo uumreč -I hotele, 10 kavarn, 7 restavracij, 00 gostiln, 13 točilnic, '2 mešana obrata in 1 prenočevališče. Zanimivo je, da imajo v gostilni-čarski obrti v Mariboru ženske tako rekoč glavno besedo. Samo (>'! obratov namreč vodijo možje, 71 pa ženske. Osobilo se kaže la premoč nežnega spola pri gostilnah, ki jih je samo 33 v rokah močnega spola, v 57 pa imajo koncesijo in prvo besedo boljše polovice. Ostali obrati se delijo glede vodstva: hoteli 2 v moških in 2 v ženskih rokah, kavarno (i v moških, I v ženskih, restavracije ti v moških, 1 v ženskih, točilnice (i v moških in 7 v ženskih, mešani obrati oba v ženskih in prenočevališče istotako v ženskih rokah. Nežni spol ima torej glede lujskoprometnih prilik očitno glavno besedo, vsaj na papirju, poučeni pa pravijo, da ludi sicer.
po katerem božji bratu tako rekoč zaživi, ki je 4iionumenlalno bogoslovje (Sauor) iu ki verniku lako izdatno posreduje poglobitev v misterij molitvenih ali misličuo-vizijonarnih občutij.
Drobno je sicer to delo po obsegu, a bogato po vsebini. Sicer je pripovedovanje tekoče in snov razvrščena tako organično, dn bravec knjige skoraj ue more odložiti, dokler je ne prebere dn konca; toda pri vsem leni nakaže pisatelj celo vrs.o idejnih smernic in reši nešteto težkih vprašanj. Med drugim nam odkriva zajetnljivo dejstvo, da je v preteklosti ludi pri nas obstojal neke vrste trden sestav ali kation. po katerem so izbirali in razporejali slike po cerkvi. Ni bil sicer lako dognali, kakor ga je predpisovala zn Vzhod slikarska knjiga z Atosa, llermeneja; toda bogat malerijal naših cerkva kaže precej točno njegove obrise. Nasprotno zopel pisatelj tako dosledno pa tako praktično rešuje teoretično vprašanje o vernosti umetnikovi, izha jajoč med drugim z dokazane podstavke, da je cerkveno slikarstvo vse kaj drugega od profaue slikarske umetnosti. Na eni strani bistrovidno vrednoti značilne pojave cerkvenega slikarstva v preteklosti; /. druge strani pa kaže smer. v kateri se bo tu razvoj vršil v bodočnosti, dn se ob spoju trenutno še same v sebi razbite cerkvene umetnosti Iu moderne arhitekture izkristalizira nov ti)) zahtevam sodobnega človeka odgovarjajočega svetišča.
Res. lo je knjiga, kakršne sino pričakovati. Brez nje bi ne smel biti poslej nihče več. ki iuui kakorkoli odločevali pri slikarski opremi naših cerkva. Lajiku in strokovnjaku bo služila v presoji kot zanesljiv vade-mecum. Saj nam že ime avtorjevo jamči za nje visoko kvaliteto; možu tolike izobrazbe in tako idealnih prizadevanj smemo in moramo zaupali. Toda vsaka njegova trditev je tudi stvarno podkrepljena in trdno dokazano. Zato mu mora jm-sihinnl slediti vsa naša javnost še posebno v njegovem zaključnem klicu, ki mu je prav za prav narekoval imenovano knjigo, pisano s toliko vnemo in ljubeznijo:
Proč iz u a I i h c e r k v Л s p r a z n 1 ni i
obrtniki, z B i e r t i j 1 v s e h vrst, odprite jih ~M a 1 c š e in , kar se p r a v i z d r u g i m i bese d a in i : o d p r i t e v r a t a c e r k v a u m e t n i S k i m osebnosti m.<
Propagandni teden v Ljubliani
Uprava Narodnega gledališča bo priredila v dneh od 6. do 13. maja v drami vrsto predstav po izredno znižanih ccnah. Namen teli predstav je, dati vsem ljudskim plastem možnost obiska gledališča, pokazali delovanje in visoko umetniško stopnjo tega zavoda. Tc predstave naj bi vzbudile v občinstvu, ki se sicer vsled težkih denarnih stisk nc more zadostno zanimati za prireditve Nar. gledališča, ono zanimanje, ki bo obiskovalce predstav tega tedna privedlo ob razpisu novega abonmaja za sezono 1934-35 med svoje redne abonente.
Prva predstava propagandnega tedna bo v nedeljo 6. maja in sicer Sliavvova zgodovinska igra Sveta Ivana., v režiji Bratka Krefta. Naslovno vlogo je lepo dojela ga. Mira Danilova, lnscena-cijo pa je priredil arh. Franz!. Tej predstavi sledi 1 v pondeljek 7. maja Olge Scheinptlugovc veseloigra v štirih dejanjih, -Okence , katera je imela pri vseh dosedanjih vprizorltvah uspeli in žanje na Dunaju pravkar največje zanimanje. V torek 8 maja se ponovi žgoča Krleževa drama Gospoda Glembajevi«, katero je Nar. gledališče prevzelo na splošno željo občinstva ponovno v repertoar in ki velja za eno najodličnejc podanih del naše drame j Sreda 9. maja prinese ponovitev VVernerjevc Pravice do greha« z go. Miro Danilovo, go. Nablocko, gg. Janom in Cesarjem v glavnih vlogah. Na praznik 10. maja sc igra Klabundov slavosptjv ljuoezni do domovine Praznik cvetočih češenj , katerega je postavil na oder režiser g. Ciril Dcbevcc. To delo je s svojo globino, čuvstvenostjo in globoko zajeto režijo in interpretacijo doseglo v letošnji sezoni največ predstav in jc bilo deležno tudi pri gostovanju v Celiu popolnega uspeha. V petek 11. maja sc ponavlja Llchtenbi rgova komedija iz
. uradniškega življenja, Kariiera kanclista Winciga , i katera se je vsled svoje naravne preprostosti in tihe ironije v življenju majhnega uradnika občin-; stvu izredne priljubila. V soboto 12. in nedeljo 13 j maja pa pridejo na vrsto slovenska dela: v soboti I Pavla Golie »-Kulturna prireditev v Črni mlaki«, j delo, ki je zajeto iz naših malomeščanskih krogov j v nedeljo pa Bratka Krefta »Celjski grofje«.
Narodno gledališče odpira s tem propagandnin : tednom občinstvu ponovno vse možnosti, da S' ogleda dela, katerih vprizoritve jc morda zamudilo, in porabi priliko izredno nizkih cen.
„Obitelj" o koncertih Glasbene Matice v Zagrebu
Zadnja številka lepo urejevanega družinskega I lista katoliških Hrvatov, Obitelj«. prinaša daljše I oceno o koncertih slovenske GM v Zagrebu. Ocenjevalec dr. Josip Л 11 d r i č , piše. da pomenita oba koncerta umetniški dogodek prve vrste. Kon-cerat — piše — glasbenih djela Antuiia Lajovica pokazao nam ie svu ljepotu glasbe, koju ie snažan umjetnik stvorio na vrelu slovenske narodne metodike i zadahnuo je dubokim slovenskim osieča-jem. Nema lu pretjerane modernosti u glasbenotn izražaju, nema jagme za mcloclijskom dopadljl-vošču, a nema ni poigravanja s jeftinim glazhenim efektima. Lajovičcva glazba sva je prožeta ležnjotr za nepatvorenim i iskrenim izražajem, graden* skladnom i ncprekompliciranoin arhiteklonikom te prilagadena izražajnitn tekovinama prošlostl, prl-bližuluči se i umjerenijim novijim uzorima. Ovai ic konceral jasno dokazao, da je l.ajovic u biti instrumentalni skladatelj, njegove gluzbene misli bulic se prilagodiuju instrumentalnimi nego vokal umu izražaju . . . Andrič se dalje ustavlja pri posameznih točkah in se prav ugodno Izraža o sKlad-bah in konccrtu. Zaključuje: Za oba koncerta sme bratom Slovcncem pra\ zelo hvaležni ter želimo da bi se taki koncerti vzalcmno čim češče po-. navijali.
Ljubljanske vesti:
Oj ti računski listki
Ljubljana, 25. aprila.
Odkar no uvedeni državni računski listki, ki se morajo izstavili pri vsaki kupčiji nad 20 Din, imajo ljubljanski trgovci polno raznih sitnosti in težav s kupci. Ti pa tudi nočejo razumeti, da li listki morajo bili, ker hoče država tako in tla ue predstavljajo le zgolj sekalure s strani trgovca.
Pride v mauufakturno trgovino starejša kmetica in kupuje naglavne rute. Kupi tri. račun znaša 12 Din, ker so po I I Din, pri blagajni pa mora plačali 12.50 Din. Kaj, kakšnih 50 par? se čudi kmetica, saj sem vendar zglihalo . da so po I I Din, trikrat 1-1 pa .je 12, inar ue? — Poslušajte, mamica. jo tolaži trgovec, za vsak račun od '20 pa do 1110 Din morate plačati pol dinarja državne takse, za kupčije nad 100 Diu pa en dinar. -Bom pa samo eno ruto vzela, da bo račun znašal manj kakor 20 Din. Ko trgovec vidi, da bo izgubil kupca iu da se bo kupčija na la način razdrla, pravi: Pa vzemite vse tri. bom pa jaz za vas plačal državno takso.
Izvzete niso niti mesnice. Naše gospodinje kupujejo po navadi kakšne pol kitice mesa iu zalo še ne vedo za le listke. Začudene pu bodo ob sobotah, ko bodo kupile malo več in bodo morale plačati še računski listek.
Neki mizarski mojster pa je prav prebrisan.
Dela nimam preveč, poba (namreč vajenec) še
manj, mesto, da ga pošljem kar po tri, štiri kile žebljev naenkrat, da bi moral plačati šc tistega pol dinarja zu računski listek, ga pa pošiljam kur sproti po žeblje, navadilo jih vzame vsakokrat četrt kile in mi ni treba potem plačati listka. Fant ima mlade noge, pa uaj teka sem iu tja!
Tudi listi coharji, ki si radi privoščijo v gostilni dovolj jedače iu pijače, bodo debelo gledali, ko jim bodo natakarji predlagati kar po dva računska listka — enega mestnega iu enega državnega. Prebrisana bodo seveda plačevali vsako četrlinko sproti, vendar pu se ue bodo mogli dolgo izogibali državno takse, ker bo zelo težko na la način izigravati naredbo.
Ta taksa, prav vsi kupci v vseli trgovinnll, st srediio od konzumenta iu je ljubljanski gremij skh nil, da jo bodo njegovi člani sproti zaračunavali kupcem. Kakor pa kaže, se kupci temu upirajo in mnogim trgovcem res ne bo kazalo drugega, kakor da jo plačujejo sami. Seveda kupci potem ne bodo vedeli, da je računski listek vračunan že v ceno, in sicer morda še več, ker je treba ceno pač zaokrožili. Kupci zato store še najbolj pametno, ako te takse plačujejo sami, zakaj boljše je, da jo plačajo samo toliko, kolikor zahteva država, ne pa toliko, za kolikor bi se blago v nasprotnem primeru podražilo.
ti jo morajo po uaredbi plačevati v vseh trgovinah, se pobira nepo-
□	Škofijski evliaristični kongres. Kakor je deloma žc znano, jc za letos predviJen škofijski evha-ristični kongres v Mariboru. Na zadnji seji pripravljalnega odbora se je končnoveljavno skleni, da se bo vršil kongres na praznik Marijinega rojstva, dne 8. septembra. Priprave za kongres so že v teku.
□	Škof dr. Gnidovcc v Mariboru. V sredo ie prispel v Maribor skopljanski škof dr. Franc Gnidovcc iz Prizrena ter se nastanil v tukajšnji kne-zoškofijski palači kot gosi lavanlinskega vladikc dr. Tomažiča. Dr. Gnidovec ostane nekaj dni v Mariboru.
□	Slovesno umeščeuje novoimenovanega stolnega dekana dr. Franca Cukale bo v soboto, dne 28. aprila t. I. ob pol 8 v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru. Slovesni obred izvrši pre-vzvi.šeni gospod škof dr. Ivan Jožef Tomažič, nakar sledi pontifikalna sveta maša novoumeščenega g. stolnega dekana z zahvalno pesmijo.
□	Zborovanje društva »Krščanska šola«. V torek, dne 24. aprila sc ie vršila seja škofijskega vodstva društva Krščanska šola«. Udeležil se je je tudi g. prof. Bogovič kot zastopnik Katehet-skega društva. Na seji se je sklenilo, da se bo vršilo ob priliki katehetjkega kongresa v Mariboru tudi zborovanje društva -Krščanska šola«. Zborovanje bo 5, julija zvečer. Predvideni sta dve predavanji, ki bosta obravnavali važna vzgojna vprašanja.
("I Diplomiran je bil na juridični fakulteti Pe-slevšck Rudolf iz Maribora. Časiitamo!
П Gostovanje ljubljanske opere se nam obeta v prvi polovici maja meseca.
□	Novo vodstvo MZSP. V sredo zvečer ee je vršila prva seja novoizvoljenega odbora Mariborske zimskosportne podzveze. Na seji se jc vodstvo sledeče konstituiralo: Predsednik Miloš Gnus, podpredsednik Lambert Aljančič, tajnik Franc Vetrih, blagajnik inž. Ey!ert, gospodar Kcmperle Lojze, tehnični vod'a Viljem Forstnerič in tajnik sodiške sekcije Franjo Kramberger.
□	Bela žena. V Slovenski 40. je umrl v izredni starosti 89 let vpokojeni klepar drž, žel. delavnice Rudolf Majer. — V Novi vasi je umrla stara 63 let posestnica Antonija Kolednik. — Naj počivata v miru.
1~1 Šahovska vojska, kakor jc Maribor še ni videl, se je pričela v sredo zvečer v kavarni Jadran. Štirje šahovski klubi si stoje nasproti v boju za prvenstvo Maribora in vsakega zastopa 8 naj-bistrejših šahovskih glav. Prvi spoprijem med 32 šahisti je prinesel Mariborskemu šahovskemu klubu nepričakovan uspeh. Zmagalo je vseh njegovih 8 igralcev napram predstavnikom šahovske sekcije SK Železničarja, Šahisti kluba Triglav pa so odpravili nasprotnike iz šahovske sekcije Združenja Jug. železničarjev s 4(1) : 3(1). Turnir je otvoril mariborski podžupan Golouh, ki je obenem predsednik Mar. šah. kluba s primernim nagovorom. Prihodnje kolo sc igra v sredo, dne 2. maja ter se spuprimejo med seboj Mariborski šahovski klub: Triglav ter SK Železničar : Združ. iug. železničarjev.
O Deca na Pohorje. Letošnja počitniška sezija v Počitniškem domu na Pohorju za oslabelo šolsko deco bo v sledečih terminih: L skupina od 10. junija — 9, julija. 11. skupina od 10. juliia do 8. avgusta. III. skupina od 9. avgusta — 7. septembra. Odbor je znižal oskrbnino od 600 Din za 1. skupino na 510, za II. in III. na 540 Din. Podrobne informacije za sprejem daje tajništvo Maribor, Strossmajerjcva 30-1., dečji doni, kier se dobijo tudi prospekti.
teli skromnih nasadov niso imeli nobenega obzira ter so si raje izbrali zu hojo te nasade, kakor pu hodnik ali cestišče, lako je poleg hodniku iiiistiila nova cesta. Du preprečijo še nadaljnje pustošim je nasadu, so ga dali seda j zavarovati s primerno ograjo.
. © Pumparcc, modne hlače, najboljše kupite pri Prcskerju, Sv. Petra cesla 14.
O Naši pcvci, včlanjeni v Ipavčevi pevski župi, so imeli te dni občni zbor, katerega se je udeležilo od 16 včlanjenih po svojih delegatih 14 pevskih društev. Vodil je občni zbor predsednik sk'adateij V. Mirk. Po poročilih se je razvnela živahna debata glede nastopov društev ali župe na prireditvah drugih društev, o raznih nolranjih zadevah, o arhivu, izposojanju not. Ipavčeva župa priredi svoj letošnji koncertni nastop v Celju in sicer 13. maja. Istega dne se udeleži ludi odkritja spomenika bratoma Ipavcema v Št. Jurju ob j. ž., ki ga postavijo Šcntjurčani na pobudo Ipavčeve župe. Pri volitvah je bil izvoljen dosedami odbor.
П Ponovna razglasitev obvezniškega razporeda na Teznem bo v nedeljo, dne 2l>. aprila ob vsakem vremenu od 7 do 18 nepretrgoma.
□	V tuje roke... Te dni sta kupila znano tovarno ovratnikov na Rotovžkeni trgu Močivnik & Kavčič gospoda Frank in Birman iz Hamburga, Nedavno je prešla tovarna čokolade »Mirim« v Košakih v interesno sfero g. Hirscha. Vsi trije navedeni gospodje so nemški emigranti.
□	Brod nemogoč. Javili smo že, da nameravajo začasno oskrbeti zvezo obrežja z Mariborskim otrokom z brodoni. Poskusi, ki so se tozadevno te dni vršili, pa so pokazali, da broda ni mogoče, upostaviti, ker se nahaja vrv, na katero bi sc brod pripel, preblizu novega mostu, ki ga gradijo. Dostop v kopališče bo za občinstvo odprl šele takrat, ko bo položena mostna konstrukcija, ki jo prično tc dni montirali,
□	Mutcc po svetu. Iz Dorbtincev je prejela policija obvestilo, da se je podal neznanokam po svetu mutasti hlapec oskrbnika Pravdiča. Mutec je srednje postave, šibek, malo plešast.
171 Avto šoiiiala v jarek. Iz Maribora je brzel proli Rogaški Slatini tovorni avto tvrdke C. Kampl, ki ga je vodila ženska roka. V Framu pa jc zadela poleg Finžgarjeve hiše vozilo neizbežna usoda. Zaletelo se je najprej v drevo, ki ga je izruvalo, nato v cestni jarek ter končno v kup gramoza, ki niti je vzel zadnjo silo. Avto je obležal z razbitim hladilnikom ter pokvarjenim metoriem, šoferka pa je po srečnem naključju ostala nepoškodovana.
□	Prijet požigalec. V sredo so imeli v Voseku požar, o katerem smo poročali že včeraj. Požar je bil podtaknjen, požigalca pa je marihorska policija naglo izsledila in sicer kmalu po požaru. Na Glavnem trgu so aretirali Ivana Petka, 32 letnega delavca iz Voseka, ki ie zažgal hlev Marije Lilinger ter pokradel nekaj kokoši. Na vesti ima tudi posilstvo, ki ga je izvršil pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Petek je požar in posilstvo takoj priznal, kurio tatvino pa je trdovratno tajil. Oddali so ga sodišču.
□	Štirje cigani so se zagovarjali včeraj pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča ter izpremenili dvorano za nekaj ur v pravo gledališče. Obtoženi so bili radi raznih tatvin ter so se skušali iz trde obtožbe na vse mile viže izviti. Prizadevanje je bilo zaman, ker je padla sodba: Kakaš Jožef t leto robiie, Mihael Horvat 8 mesecev strogega zapora. 3 leta častne izgube, Ignac Horvat 10 mesecev strogega zapora in 4 leta častne izgube, Horvat Janoš pa je dohil samo posvarilo. Zanimivo je, da so prosili obsojenci, naj se jim prisodi samo izguha častnih pravic, ki jo cigan menda še najlažje prenese . . .
Ptuj
Precejšnjo senzacijo je povzročila aretacija treh tujcev v hotelu Osterberger. kjer >o prenočili. Osumljeni so, du so poncverili v Gradcu "i\00(> šilingov in pobegnili. Gotovine so našli pri njih 2000 Din iu 241 šilingov. Fkskortirali so jih v Maribor.
Nočni pretep. \ nekem tukajšnjem javnem lokulu so se neki Ptujeuni do krvavega stepli. Mir in red je napravila šele policija. Epilog pretepa se bo vršil pred sodiščem.
Varujmo spomenike naše prošlosli!
Kamnik, 23. aprila.
Ko je bil Kamnik v začetku novega veka ua višku svojega blagostanja, je bil za Ljubljano najbogatejše in najuglednejše mesto na Kranjskem. Blagostanje mesta in bogastvo meščanov pa se je kazalo tudi nu zunaj in že Valvasor hvali Kamnik, da je imel lepe, trdno zidane hiše iz rezanega kamna. Tudi plemstvo, ki не je zatekalo v Kamnik v strahu pred turškimi vpadi, je zidalo v mestu lepe, visoke hiše, ki bi bile v ponos ludi Ljubljani. Iz zgodovine vemo, da so imeli v Kamniku svoje hiše grofje Turjaški in plenienituške rodbine znanih imen Thurn, llolienvvnrth, Lainberger, Pnradei-ser itd. Meščani in plemeuitaši so tekmovali med seboj, kdo bo imel lepše poslopje. Posebno pozornost pa so posvečali glavnemu vhodu, ki je moral biti zgrajen iz lepo obdelanih in okrašenih kamnov. Bogastvo in inienituosl meščana se je menda merila po lepoti in mogočnosti hišnega porlala, po štukoreliefih pod okni prvega nadstropja itd- Ko je pozneje zaradi propasti trgovine mesto obubožalo in не je tudi večina pleiničev izselila, so bile hiše v Kamniku zelo poceni in Valvasor trdi, da so bile v njegovi dobi komaj toliko vredne, kolikor so stali poprej izrezani kamni.
Kljub vodnim prezidavam in popravilom pa se je v Kamniku ohranil še marsikak ostanek stare arhitekture, največ pa menda v Maistrovi ulici. Vhod v Kamniški dom z Maistrove ulice nam nudi najlepšo sliko, kakšne portale so imele vse imenit-liejše kamniške hiše proli koncu 16. stoletja. Mogočen polk rožen kamenit portal z močno obrezanimi sprednjimi robovi in z nizkimi naprej stoječimi nogami je ohranjen še v vsej originalnosti. Enake portale imata tudi hiši št. 7 in 8 v Maistrovi ulici, ki sta ludi na znotraj ohranili svoj prvotni značaj. Hiša št. 7 ima obokano vežo z mrežastimi robovi, posnemajočimi gotska rebra. Najlepši poznogotski portal pa ima hiša št. 80 na Glavnem trgu. Vrh loga portala je prisiljen, nu obrezanih robovih pa je vdolben globok žleb. Stare, do gotske ali vsaj njenih reminiscenc segajoče portale pa imajo še hiše šl. 58 in 40, dalje v Podgori vhod v klet pri hiši št. 7 in 9, Knafličev mlin. samostanska suk-narna itd.

Roko na srce !
pa povejte odkrito, ali ui res nebeško dobra naša
rogaška slatina,
bodisi da jo pijete samo, nom oli s sadnim sokom!
Rofiaška slatina
je užitek in zdravilo obenem.
Nikdar ni bolan, kdor jo pije V3aki dan!
Koledar
Petek, 27. aprila: Žita. devica; Peter Kanizij; I lozana.
Osebne vesti
—	Profesorski izpit na vseučilišču v Zagrebu stu napravili ge. jožicu Tomšič i/. Maribora in Katja Kihar, knjižničarka kraljev, banske uprave v Ljubljani. Čestitamo!
= Diplomirani so bili včeraj na ljubljanski tehniki za inženjerje iz kulturno-tfcortelsko stroke «■. Milan K o v u č i č iz Maribora z odličnim uspehom; K'. Joža Brus iz Preval j; s. Matija Horvat iz Murske Sobote pa je položil g'c o metrski izpit. Časti tamo!
Ostale vesti
—	Za velike zasluge, ki si jih je pridobil blagopokojui odvetnik in prvi predsednik deželne vlade zn Slovenijo g. dr, Janko Breje zlasti iui narodnem polju, jc odločil ban dravske banovine g. dr. Mu niš u", da bo krila pogrebne stroške banska uprava.
—	Pazite, kakšne naslove dajete iuo/.cmcejn za pisma! A vala piše: V zadnjem času se m no že pritožbe, <1 a sc pisma, na katerih naslov ni označen z našitni nacionalnimi krajevnimi imeni, poSlljalccm vračajo kot nedostuvljivu. Ugotovljeno je, da jc vzrok temu vprašanju nepoznavanje tujih imen pri mlajših poštnih nameščencih odnosno pri nameščencih, ki so poprej služili v krajih, kjer ta imenu v tujem jeziku sploh niso bila znana. Prav tako je ugotovljeno, <ki so takšnega vračanju mnogo krivi tudi nnši državljani sami, ker svojim dopisnikom v inozemstvu označujejo v naslovu ime kraja, ki ni v skladu z uradnim imenom. Nekatero tvrdke dado eelo same natisniti na ovitkih svoje naslove v tujem jeziku ali pu v tujem jeziku na prvem ipestu; neredko se tudi vidi, da jc zraven označbe kraja v našem jc/iku šc njegovo ime v tujem jeziku. Takšno ravnanje ni sunto škodljivo zn naše narodne interese, temveč tudi /u interes,- -Irank sumih ter sc jim zaradi tega p is i iie morejo dostaviti. Zato je potrebno — to pa nalaga tudi državljanska dolžnost — da naši državljani v naslovih, ki jih dado svojim dopisnikom v inozemstvu, označijo naše kraje samo z našimi inteni in da sc ognejo označevanja krajev \ tujem jeziku, prti v tako pa naj tudi ne pišejo poleg našega nacionalnega imena še tu je ime, ker sc Iz tega poraja napačni sklep, dn so naša nacionalna imenu novejšega datuma in zalo neznana.
—	V državno bolnišnico za duševne bolezni v Novem Celju sc sprejemajo direktno bolniki obojega spola s predhodno prošnjo na upravo za sprejem na podlagi priloženega zdravniškega spričevala običajnega ali posebnega formatu, na kar sc opozarjajo gg. banovinski in praktični zdrav niki.
—	Kupimo: »Planinski vestnik«, letnik 1953. Ponudite »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani.
—	Aretirann morilca nadzornika državnega posestva Bcljc. P rod dobrim tednom smo poročali, da jc bil na neki pristavi pri Belem Muna-
Mnogo spomenikov stare arhitekture pa je ohranjenih na dvoriščih nekaterih hiš v mestu v kamenitih porlalih, v pilustrlb in mogočnih arkadah (v Možinovi, T, Honiarjevi in dr. Dereanijevj hiši, v tiskarni Slalnar, v župnišču ild.). Tudi hiše iz preteklega stoletju in celo iz novejšega času so ponašajo z lepimi portaii, izklesanimi iz kamenitih blokov (restavracija Cerer, trgovina Petek, Peterli- t nova hiša na Sulni itd.).
V zadnjem času pa se je lotila Kamničanov bo- | le/.en, da so pričeli kar vprek pleskati kamenite portale z oljnato barvo. Nihče zduj ne more vedeti, ali se skrivil pod burvo les ali kamen. Meščani golo vo ne razumejo, du je med lesom iu lepo obdelanim kamnom velika razlika ne samo v vrednosti materijala, ampak ludi v drugih pogledih. Drugod znajo take posebnosti iu vrednosti čuvati in jih ohranjevati in se še celo trudijo, da jim dajo čim lepši in vidnejši izraz. Pri nas pu jim hočemo zdaj i beljenjem iu pleskanjem odvzeti pravo vrednost in jih postaviti v isto vrsto i lesom. Tudi vsi stari portaii iz 16. stoletju so prebeljeni, da ne veš, ali so kameniti ali pa iz opek«, vendar pri njih vsaj oblika priča na znamenitost in starost zidave. Brez-smiselno bi bilo, če bi, ozirajoč se na modemi okus, omalovaževali te spomenike stare arhitekture in jih kar na slepo prezidavali al) uničevali. Naučiti se moramo ceniti le spomenike naše prošlosti, na katero smo pač lahko ponosni. Čuvujmo jih in ohra-njujmo, saj imajo čini dnlje večji pomen in vrednost ne samo za hiše, ampak tudi za mesto samo.
Ker v tem pogledu vsa mesta precej grpšijo, bi bilo pač potrebno uvesti nekako kontrolo nad ohranjevanjem iu vzdrževanjem zgodovinskih spomenikov in posebnosti in pri morebitnih prezidavah porabiti vse možnosti, dn se ohrani starinski značaj stavbe vsaj v lepih porlalih. Meščane jo treba opozoriti na to in prepričani smo, da bodo sami radi pazili na to. Ob lej priliki naj še omenimo, da je trgovec g. Petek pri renoviranju svoje hiše na Glavnem Irgn dal odstraniti s kamenjtega portala oljnato barvo in ga nasekali po kamnoseku. Koliko lepši zunanji izraz je dobila sedaj hiša! Kakor eujenio, bo temu zgledu sledilo še več meščanov in le veseli nas, da se je v Kamniku pričel buditi smisel za pravo lepoto in vrednost.
stirj'U umorjen iiad/.ornik državnega posestva Beljc, Dušan Miodrngovič. Te dni so aretirali pot delavcev nu posestvu, med njimi Bošnjaka in SchmkMa, ki so jih osumili tega umora. Prepeljali so jih v zapore okrožnega sodišču v Som-borju, kjer jili je preiskovalni sodnik takoj zaslišal. Bošnjak in Schmidt sta lako.j priznala, da sta ubila Miodragovjču. Pripovedovala sta. da je nadzornik večkrat ž i P| i n i a grdo postopal in ju eelo pretepal. Zato sla se dogovorila, da ga bosta zvečer nekoliko premlatila, Oblekla ista se v žensko obleko in ,se skrila za kup slame. Ko jc ob II ponoči prišel Miodragovič, da bi pregledal hleve, ga jc Schmidt udaril z motiko po glavi. Bošnjak gu je pa trikrat zabodel z nožem. Drugi dan sta zvedela, rla je Miodragovič umrl. Na podlagi te izpovedi je preiskovalni sodnik ostale tri aretirane delavce izpustil, nad Schmidtom in Bošnjukom pa je izrekel preiskovalni zapor,
—	Človek, ki mu je zaročunje poklic. Te dni se je prikazal v Kum i na Hrvatskem mednarodni pustolovci' Milan Pmjac, slar 26 let, ki ga iščejo poleg domačih policij tudi inozemske zaradi prevar pri zarokah. Prnjac se je v Rum i izdajal za agenta belgrajske mestne klavnice in si je s svojim elegantnim nastopom kmalu utrl pol v boljše r umske družine. Zmešal je srce Anki Potkornjak, hčerki ugledne družine, in ji obljubil ženitev. Dekle ui niti malo sumilo in ga je predstavilo svojim staršem. Stiirši pa so bili nekoliko nezaupljivi napram njegovemu pripovedovanju. Da bi si osvojil njih zaupanje, je najel dva krnela iz okolice in jima dejal, naj gresta z vozom v Mitrovieo po 20 telet za belgrajsko klavnico, Krnela sta odšla na dane naslove in sta kmalu uvidela, da sta potegnjena. Še medlem ko je bil goljuf pri starših svoje žrtve, sla to sporočila dekletovemu očetu. Ta je obvestil policijo, ki je bila takoj na licu mesta, vendar ji je prevejani goljuf ušel skozi okuo. Izdali eo za njim tiralico, vendar brez uspeha.
—	Iz maščevanja mu je vrgel poginulega psa v vodnjak. Ko je te dni v vasi Strmcu na Hrvatskem
Trdoglavost in lenoba sta dve slabi svoistvi.
Mnogo bi se dalo popraviti, če i.iudje ne bi bili leni in trdoglavi. Tudi VI ste taki! Vi dobro veste, da je Radenska slatina tevanredoa pijača in zdravilna, da leči mnogo bolezni, dokler niso zastarele, pa vendar še do danes niste poslati Vašega naslova da bi Vam mogli poslati cenik za dobavo slatino, obširno brošuro o njej in kopališki prospekt. Vse lo dobite brezplačno. Ne bodite apaiieui in šs danes pišite na naslov: Kopališče iii zdravilišče Slatina Radenci, Slovenija.
občinski logar Galič zajemal vodo iz svojega vodnjaka. je opazil, da voda smrdi. Dal jo jo piti živini, ki pa jo je samo povohala in nato obrnila stran. Galič je takoj preiskal vodnjak iu našel v njem na dnu poginulega psa. Takoj je osumil 27-letneea Franja Zlodia, ki mu je pred kratkim zagrozil, da se bo maščeval. Ker jo v Strmcu razsajata neka pasja bolezen, so vse pse pobili. 'Zlodia je izkopal ubitega psa in ga vrgel v Guličev vodnjak. Zlodia so zaprli.
—	Naval krvi, srčna tesnoba, zasop-ljenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s »Franz-Josef« grenčico kmalu odpraviti Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se »Franz-Josef« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. >
—	Našim gospodinjam jc namenjena knjiga »Naši gostje — kako jim sti-ežeino«, ki jo je spisala S. M. kiunp. učiteljica gospodinjske šoli1. Ima 63 strani in 66 slik in stane vc/.anu 45 Din. Založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. To je po vojni prva slovenska knjiga, ki lio izpolnila veliko vrzel i gospodinjski literaturi vsake gospodinje, to je o strežbi (serviru n j u) pri mizi in predpripravah /a гп/.це pojedine — banketih, čajankah ali v domačem krogu med prijatelji in znanci. Knjiga je razdeljena v dva dela: a) v splošni in b) v posebni. V splošnem delu obravnava pisateljica \ se, kar je treba vedeti o obednici, mizi, nuiniziicni perilu, posodi, priboru, stekleni posodi, krašenjii mi/. Poleg tega pa še nekaj prav dragocenih nasvetov kuharicam glede priprave jedil. V posebnem delu pa obravnava poglavja o pogrnjenih mizah, strežba pri za jtrku, mali južini (malici), obedu (kosilu), i (opoldanski južini, večerji, roirtu. Posebno še obravnava strežbo pri mjzi sploh in o razvrstitvi prostorov pri mizi. — Knjigo toplo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam gospodinjskih šol in tečajev ter natakaricam in natakarjem.
—	Pri boleznih srca ln poapnenju žil. nagnjenosti b krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josolova« grenčica lahko tzpraznjenje črevesa brez vsakega napora.
ia itootu iu aicaUa f£ zdcava UovaUag, !
Ona je oproščena od mnogokratno škodljivega kofeina. Tudi otrokom in bolnikom dovoljuje zdravnik kavo Hag.
—	Zdraviliški kazino v Badnu pri Dunaju,
ki jc bil pred kratkim otvorjen, jo obiskalo že mnogo inozemskega občinstva. Zaradi izredno ugodnih zvez z Dunajem — zadnji avtobus vozi na Dunaj ob 2 zjutraj — je promet izredno velik. Mesto Baden je v popolni pomladni krasoti, kakor vsa /namenja kažejo, bo imelo sijajno sezono.
—	Za srce, ledvice, kamne, jetra, želodec notranje žleze to čiščenje krvi je vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno le Radensko slatino.
—	Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja.
Jesenice
Na Jesenicah sc snuje krajevna proti tuberkulozna liga, kakor jo imajo žc j>o mnogih drugih krajih ter mestih in je za naš kraj prav posebno važna. Vabljeni so, da .se včlanijo vsi sloji, vsu društva, organizacije itd. Članarina znaša na leto 12 Din. P r o t i t u b e r k ulo z n i dispanzer pa že imamo od februarja in vsako soboto pride z Golnika specialist g. dr. Tomaž Furlun.
Prvo nedeljo v maju se bo Vršil po jeseniških ulicah tradicionalni vsakoletni stafetni tek. katerega priredi ASK Gorenjec, na razdaljo 2860m. Vabljeni so vei športni klubi, da postavijo svoja moštva.
Narcise žc cveto in v šopih jili nosijo zaenkrat samo še s Plavškega llovta, na Kopišar-jevi strani jih še ni. Sc pred kratkim so po teli travnikih drveli smučarji, zdaj pa so že zopet beli in sicer najlepših rož, ključavnic, kakor jim pravimo tukaj. Priporočamo pa izletnikom, nuj ne delajo škode s tem, da gazijo travnike, saj je rož t jzobllju ludi kraj poti. Tudi turistom ni vse. dovoljeno, kakor si morda nekateri domišlja jejo.
R. M.:
Spominčica na grob f Cirile Schtveigerjeve
Drugič Ze sadim nagrobno cvetje sošolki.-. Prvič Tebi, Dora, ki si kot mirno zasnulo dete od-brzela od nas, zato je bilo ludi cvetje, s katerim smo posule Tvojo gomilo, prešerno cvetje, neizbrano natrgano od otroških rok. Danes pa potika v še svežo prst Tvoje gomile resno, skromno spominčico trpinku — trpinkl — Blizu Tebe sem bila, ko je za večno izzvenela otožna pesem Tvojega življenja, tako blizu, da je njen zadnji akord celo bolno udaril ob mojo dušo in se v njej razlil v trpok spomin, vendar predaleč, da bi mogla spustiti kapljico blagoslovljen« vode nu Tvoje izmučeno telo, da bi Te mogla spremiti do Tvojega zadnjega, tesnega domka ... Zato roma moj duh za Teboj, za sproščeno Tvojo dušo visoko tja gori nn veliko, sončno cesto...
Ko sem zvedela za Tvojo smrt, so v hipu oživela vsa rosna mladostna pota; klor sva sc srečevali in razhajali. Oživel je Smlhel, kjer smo skupaj s Teboj izživljale vrlsknjočo prvo mladost, lil je plapolala posebno pri Tebi kot kresni ogenj s tisoč za-režlini jeziki- Cirila, Ti vedno med nami — г nami na lesenem »floeu« nn Težkem potoku pred mlinom pod Grmom, kjor so je posebno radn in pogosio nihala In kosala naša razigranost, z nami na vseli stezah in stezicah okrog samostana, pred uanil v vseli onih urah, ko smo z žilnvo nepoboljšljivostjo nagajale našim dobrim učiteljicam, ki pa smo jih hkrati ljubile, ker so nam venk dan namznvale toliko duhovnega kruha. Kako željno, pogoslo in pobožno so pozneje iz temin življenja romale naše in Tvoje misli pred obzidje in iinSc »življenjske Ka-nose«, kjer smo skupno čakale, da se razmaknejo njena zaprla vrula iu poletimo v življenje, ki je
Članstvu
Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani
Danes, i prtek. dne 27. aprila lito I «h 1 zvečer b« i prostorih Trgovskega doma v Ljubljani <»|>čni /bor »Trgovskega bolniškega iu podpornega ilru štva v Ljubljani«;. Na dnevnem redu so tudi volitve odbora iu nadzorstva.
Podpisani organizaciji slovenskih krščanskih nameščencev slu se sporazumeli, du pri teh voli Ivah nastopita skupno in sta v ta namen sestavil enotno kandidatno lislo,
Pozivamo vse naše članstvo, kakor tudi vse nameščence iti nameščenke, ki jim je pri srcu pro-cvil trgovskega bolniškega in podpornega drus'va v Ljubljani iu ki žele pošteno iu nepristransko upravo le važne namešcenske institucije, da se občnega zbora gotovo iu zanesljivo udeležijo in glasujejo za lo kandidatno listo.
Opozarjamo, da imajo glasovalno pravico na občnem zboru samo člani lako zviuiega višjega zavarovanja. Po S 13. pravil lig. boln. iu pod p. društva pa ta pravica ugasne, ako je član v zaostanku z mesečnim prispevkom za tri mesece oziroma za Iel no Članarino za dve leti. Članstvu se priporoča da prinese s seboj odlok, s katerim so bili sprejeti v višje zavarovanje. Ce lega nimajo, pa kakršnokoli legitimacijo.
•Koristi vsega pri tem drušlvu zavarovanega članstva zahtevajo, da vsi pridemo na občni zbor in glasujemo za enotno kandidatno listo vseli kr-sfanskih nameščencev, organiziranih v Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije in v Strokovni zvezi privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije.
Vaj ne ho nikogar, ki bi opustil to svojo važno dolžnost! Gre zn to, da hotno tndi rti■ odločali pri upravi toga zavarovanja. Vsak naj na to opiunri tudi svoje prijatelje, da se občnega zbora gotovo udeleže.
V Ljubljani, dne 2G. aprila 1934.
Društvo
združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije.
Strokovna zveza privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije.
vabilo z opojnim glasom siren. Dobre učiteljicc-redovnico so za vhod v življenje prižgale vse lučko na lestencih v naših svetiščih. Ti, Cirila, si se ločila od nas kot pesem v prekipevajočem duru, Cirila, li sončul otrok našega razreda! Kako kmalu se je Tvoja pesem spremenila v otožen molov nnpev! Mahnile smo na življenjska pota. vsaka ua svojo stran. Ena edina — pokojna sestra Simona — je ubrala lil ee povzpela brez ovinkov naravnost po hribu navzgor in doseglo v odpovedi najvišjo čer, druge so zavile okrog hriba desno in levo, nekaj nemirnim dušam pa so se odpahnile globine življenja, tvegajoč smo se spustile v njegov labirint. Počasi so jele ugašati lučka za lučko - ugašale smo jih neprevidno same. ugašali drugi. Cirila, Tebi je držala Arladlno nit Tvoja mamica in nisi je izpustila. Ob njej si iz labirinta vedno znova in znova trudna prihajala na materino srce, ki Ti Je ostalo po »rušenju vseh vezi edina svetla lučka v temni noči, edini najsvetejši hrani ljubezni, nesebične in čisto. Tu, na materinem srcu, skrita In čudno zastrta, si po mnogih bojh in prevarah še enkrat za-finla sladke melodije Gospodove piščnli, kakor jih jc igral zate takrat, ko jo še stal nn rožnatem robu Tvojega jutranjega neba. Vdano si vrgla kupo življenja ob neusmiljeno stene svojo nove poli in segla po posvečeni čaši. polni grenkega napoja, ki pa je vir Resnico in Življenja... Šla si skozi ogenj — vse, kar Je bilo vnemljivega, je zgorelo v pepel, kar Je ostalo, je nesmrtno. Posvetila si se ob vznožju Njega, ki je sprejel ves naš dolg v globine Svoje lastne bolečine.
Cirila, počivaj mirno! Vse one tovnrišice. ki smo Te res poznale in razumele in ki smo. kakor Ti, v svojem življenju utegnile sezidati od cerkve samo kor, kjer mora duša skrito opravljati svojo vsakdanjo službo, smo Ti za nekaj hvaležne: podzavestno si nam pokazala sudarij, s katerim odele se lahko povzpnemo prav 1: nogam križane Ljubezni. Od bleščečih zidov Magdalene dn Golgol tkih višin ...
Celje
P> Poročila sla se g. Mastna k Ivan, lig. po močnik, in gdč. Mesaric Angela, tkalka, oba iz Gaberja. čestitamo!
& Llmrl je v celjski bolnišnici Žagar Anton, 49-letni delavec iz Zagorja. N. v m. p.!
& Izrabljanje delavne sile. Vsak dan slišimo pritožbe, koliko mladih in dela zmožnih fantov in mož hodi od hiše do hiše in prosi podporo. V očeh navadnih Zemljanov so to čisto navadni »delom rzneži«, kateri rajši prosjačijo, kakor bi pa prijeli za kako delo, ker sc laku baje lažje in lepše živi. Mi smo pa v leni o/.irn j nekoliko drugačnega mnenja. Večkrat smo žc brali, kako nekateri delodajalci, izrabljajoč du-' liašnjo veliko brezposelnost in revščino, znižu-! jejo plače, lako nani jc prišlo nn uho, <la je ' neki celjski gospod hotel plačati delavcu lako malenkostno dnino, da nns jc sram povedati. In s tc ni malenkostnim zaslužkom naj bi mož, ki jo poročen, dal še kaj proč /a svojo družino. Dokler se bo na ta način postopalo /. delavci, toliko času mislimo, dn bomo še vidno imeli na hrbtu dovolj lakih mladih moči, ki bodo raj.še prosjačili, kakor p«i delali za nesramno ni/ke plače.
# Otročiček se ponesrečil. Podlesnjk Juliju, eno leto stara hčerka posestnika iz SI i i na pri Radečah, je 25. t. m. padla doma s stola in si zlomila desno nogo.
-©" Prvi aranžerski tečaj v Celju. Priprav-''alui odbor Diuštva /u dekoruri.jo in reklamo v Celjn priredi začetkom mesecu maja praktični tečaj z« dekorirunjc izložbenih oken. lečaj bo (rajal 10 večerov in se /. vpisom obveže i vsak obiskovalec, clu bo obiskoval lečaj do kon-I ca. Poučevalo sc bo vse, kar pride pri uranži-| ranjll v poštev. Prijave sprejemala g. li. lile ihingcr, aranžer tvrdke Rukusch in g. Slavko Višner, h. Illadjn v Celju.
Trbovlje
Vabilo k žalni sv. maši za žrtve kakanjske nesreče. Strašna rudniška katastrofa v Kakniu v Bosni je globoko v srce zadela ves svel, zlasti pa je z žalostjo in grozo pretresla nas, ki eino ubogim žrtvam in njih hudo prizadetim svojcem sorodni po rudarskem poklicu. Vsi čutimo globoko bol, ki leži danes nad kakanjskim revirjem in v duhu jiledanio grozovito moč podzemeljskih jamskih sil m njih strahotno razdejanje. Pomoči druge ne znamo in ne zmoremo, zato bomo molili, naj bo Bog usmiljen sodnik ubogim delavcem, ki so tako naglo in nenadoma morali stopili pred Njega, in nuj tolaži njih svojce v bridki in nenadomestljivi izgubi, Župni urad vabi zato veo trboveljsko župnijo k žalni sv. maši in po maši mrtvaškim molitvam za ponesrečene rudarje v Kaknju, ki bo prihodnjo nedeljo, dne 29. t .m. ob pol 11 v župni cerkvi v Trbovljah.
m v • v
Trztc
Šahovsko prvenstvo mesta Tržič za leto 1934. Zaključene so prijave tega turnirja, ki se prične dne 27. aprila t. 1. ob 20 v prostorih holela »Ljubelj«. Pravila tega turnirju prejme v«ak igralec osebno. Za turnir vlada veliko zanimanje. Sodelujejo znani tržiški šahisti gg. Baltazar Vilko, Dacar, Janškovc Leon, Sajovic Janko, Saiovic Jože, Seliak Anton, Seme Joža, Stalcar Joža, Stri-tili Ciril in Stale Ludvik. Izuzotnši g. Ballazariu in Janškovca so vsi sodelovali v turnirju leta 1432-33 in bo vsled tega boj za točke precej težaven, posebno še radi lega, ker sc igralci po igranju med seboj dobro poznajo. Zmagovalec lega turnir],i postane prvak meela Tržič za lelo 1934 in prejme častno darilo.
Brežice
Društvo »Rdečega križa, v Zakolu bo kol za
ključek letošnjega «porcdu priredilo »Materinski dan«, na katerega žc sedaj opozarjamo in vabimo vse občane. Igralci otroci bodo reševali težavno nalogo, prikazati trpečo in ljubečo slovensko in.i ter, in upamo, po pripravah sodeč, da bodo otroci častno in prikupno rešili svoje ljubke vloge let tako šc povzdignili veličastnost praznika, ki ga vsaka mati zasluži. Proslava, združena s cvetličnim dnevom, je določena za 6. maja. Dopoldne bodo naše gospe in njih pumludkarji prodajali cvet-lice in nabirali prispevke za »Rdeči križ«, popoldne pa bo v Gasilnem domu slavnostna prireditev г izbranim sporedom.
Buenos Aires - mesto brez drevja
Arborofobija mestnih očetov - Zlat nauk morda tudi za nas?
Ob vročih pasjih dneh poslane Buenos Aires kakor ogromna zakurjena peč. Kar je lahko razlož-ljivo: 12 do 13 ur na dan meče žgoče solnce svoje žarke na ogromno morje hiš brez drevoreda. Čeprav se ponaša Buenos Aires ludi z lepimi in velikimi gaji in parki, vendar na primer od Retira pa tja do Puente Barracas ni nikakega drevja izvzemši nasada od Avenidi de Мауо!
Mornar, ki se je pred kratkim vrnil iz Rio de Janeira, mi je pravil, da je tam vse prijetneje, zračneje, bolj sveže, čeprav bi moralo biti po zemljepisni legi prav nasprotno. Toda Rio de Ja-neiro. ki je bil še pred dvajsetimi leti strah tujcev, je danes kakor en sam perivoj. Po vseh ulicah se blišči zeleno drevje, ki blaži vročino in posebno senči pešce.
Tudi nekatera areentinska mesta so zavita v lepo prijetno zelenje. Spominjam se samo Mar del Plate. ki ne pozna ulice brez drevoreda. Ob veliki vročini lahko prehodiš vse mesto, ne da bi stopil na solnce in ne da bi se spotil. Kaj šele mesto Men-doza! Tam imate po vseh ulicah vzdolž pločnikov po kaka dva metra široke kanale z mostički na oglih kvader, in noč in dan žubori po teh kanalih iz večnosnežnih Kordiljer prihajajoča in osvežujoča voda.
Plantad arboles — Sadite drevesa! Ta klic bi morali Argentinci še bolj in povsod upoštevati.
Kako boli oko neizmerni argentinski kamp (polje) brez dreves! Uboga žival, ki se po kampu pase in najtežje plačuje to zanikrnost. Ni vam treba dalje ko dvajset ali trideset kilometrov iz Buenos Airesa, pa boste našli vsakih par kilometrov ob sami cesti po kakega crknjenega konja ali go-
ved. žrtve žeje in vročine. Instinktivno prihajajo trpeče živali h cesti, po kateri se vozijo ljudje, od katerih pričakujejo pomoči. Dostikrat se pa morajo ustaviti daleč stran od ceste ob bodeči žici, s katero je ograjen ves argentinski kamp. Argentinski kamp bi rabil vsaj petdeset milijonov dreves, tako so preračunali, pa bi se njegovo obličje nekoliko spremenilo.
Ali se spominjate državnih cest v stari domovini? Vse so obrobljene z drevjem, najraje s sadnim drevjem, hruškami in jablanami, ki dejo dobro očem, pljučam in želodcu.
Po drevju argentinske metrbpole pa poje zadnje čase sekira, da bi se človek zjokal. Ulica Cor-rientes je bila pred kratkim razširjena od Callao do Rio de Janeiro. In so zapele sekire in podrle vse senčnate platane. Tudi ulica Cabildo. resnični ponos okraja Belgrano je bila zadnje čase razširjena in je bilo visoko staro drevje uničeno. Pred glavnim vhodom na pokopališče Chacarito so asfaltirali ulico Fedcrico Lacroze, zaradi česar so morale dati svoje glave ponosne platane v vsej okolici. Buenos-ajreških mestnih očetov se je lotila prava arboro-lobija! Namesto drevja in sence smo dobili prah in smeti in smrad po nalli. In to pohlevno buenosaj-reško ljudstvo se nič ne zgane in ne zakliče kakor svojčas Rimljani: Quousque tandem Catilina abu-tere pacientia nostra — kako dolgo boste zlorabljali našo potrpežljivost, vi mestni očetje. (Dalibor. Naše duhovno živijenje — Buenos Aires.)
Zlat nauk morda tudi za nas? Res pa je tudi, da je pri nas — vsaj v Ljubljani — sonca še premalo, a zato preveč vlage.
Rak pri ženskah ozdravljiv
Dr. Weibel, vseučiliščni profesor in ginekolog, je na Dunaju predaval o ozdrav-Ijivosti raka pri ženskah. Predavatelj je natančno razložil različne znake te nevarne bo-i lezni. V veliko veselje navzočnih, med kate-| rimi je bilo posebno mnogo žensk, je ugoto-' vil, da je rak pri ženskah bolj ozdravljiv I kakor nekateri domnevajo. Po njegovem mnenju je verjetnost, da operacija raka na maternici uspe, 100 odst.; pri »collumu« pa j 70 odst. O pravem ozdravljenju je mogoče i govoriti šele po 5 letih. V tem času se nam-i reč bolezen lahko zopet pojavi. Pri 90 odst. operacij raka na maternici se rak ne ponovi. Ze po prvem letu je verjetnost, da zopet na-i stopi obolenje, samo 25 odst. Dr. Weibel je I izrazil mnenje, da je obsevanje z radijem uspešnejše, kakor obsevanje z Rontgenovimi žarki.
Italijanski podtajnik v zunanjem ministrstvu g. Suvich (na levi) in italijanski poslanik v Londonu Grandi. Suvich je obiskal London, da bi se tam t MacDonaldom in predsednikom razorožitvene konference razgovori! o razorožitvi.
»Morje ni jih pokopalo, tega kriv je tuji meč!« Ne pozabite tega, ko je pred vami »Jadranski tedend
Novo mesto Prokopjevsk
Južno od Novosibirska se v okraju Pro-kopjevskih rudnikov gradi novo mesto, ki se bo nazivalo Prokopjevsk, Kako mesto napreduje, kažejo naslednje številke: 1. 1917 je na. tem kraju stala vas z 200 prebivalci, leta 1921 je bilo že v njej 2000 prebivalcev, leta 1932 je iz vasi nastalo že mestece s 30.000 prebivalcev. Danes ima Prokopjevsk že — 100.000 ljudi. Zgradili so že vodovod, kinematografsko dvorano; ulice tlakujejo in gradijo mestni dom. V najkrajšem času bodo postavili novo bolnišnico in rudarski zavod.
„Pravda" zopet dovoljena
Komunistična »Pravda«, ki izhaja v Moskvi, je bila v Nemčiji dolgo prepovedana Te dni je Hitler ukinil prepoved in »Pravdo« zopet prosto prodajajo po Berlinu. Med Berlinom in Moskvo se torej zopet kaj kuha?
Cul sem, da ste dober muzik, gospod profesor.
Da, da, toda p« brigajte se za to; igrajte kar dalje.
Japonec Koite je znižal rekord Francoza Carton-neta v prsnem plavanju na 200 m za 3,4 sekunde I	s tem, da je dosegel 2:39.Z
Ta teden sem te že šestič kaznoval! Da, hvalabogu, da je jutri nedelja.
Pasje srce operiral
Profesor dr. Cornish, ki predava na vseučilišču v San Franciscu. dela že dolgo časa poskuse operacije srca. Za to potrebuje pse. Zdaj poročajo iz San Francisca, da se je profesorju posrečilo oživiti psa, ki je bil zastrupljen s plinom štiri minute poprej; srce mu je namreč nehalo biti natančno štiri minute popre.je. Dr. Cornish je vbrizgnil živali v srce adrenalin, hiperin in pasjo kri. Dve minuti nato je pričelo srce zopet biti in pes je oživel. Zdaj se veseli življenja.
ŠTEVILKA 13
Na Francoskem je zdaj naprodaj serija 1934 francoske narodne loterije. V petek, 13. aprila je bilo razprodanih ogromno število srečk...
* * *
Pri Plznju je padel v ribnik 5-letni Karel Kec. 9-letni deček Oton Hlad je skočil za njim in ga po hudem boju z vodo, rešil.
Kdo bi si mislil, da je to John Dillinger, »javni sovražnik Amerike št. 1«, o katerem smo poročali, da je zopet ušel redarjem in na begu ubil štiri stražnike?
Postaja 100 K W
na Slovaškem!
Vodja slovaške ljudske stranke Hlinka je in-terpeliral poštnega ministra dr. Frankea, kako namerava reorganizirati radijske postaje na Slova-' škem. Minisiter dr. Franke je odgovoril, da se je češkoslovaški vladi posrečilo izposlovati dovoljenje za novo postajo, ki bo oddajala na valu 765 m, to bo sedma češkoslovaška postaja. Na kongresu v Lucernu so predstavniki drugih držav ugodili tej zahtevi pod pogojem, da Slovaška postavi anteno od vzhoda proti zapadu. da ne bo motila radio-telegrafskih oddaj v zapadnih državah. Ta val je zelo ugoden za gorato in gozdnato ozemlje, kakor je prav na Češkoslovaškem; krajši val bi ne bil pripraven, ker se kratkotnagnetični valovi v gozdnatih krajih porazgube. Poleg tega bo Češkoslovaška poskrbela, da se vse češkoslovaške postaje reorganizirajo. To velja v prvi vrsti za slovaško postajo, ki oddaja z manjšo energijo. Reorganizacija na Slovaškem se bo izvršila v štirih dobah: predvsem bodo okrepili postajo v Košicah, ki bo poslej oddajala z 12 KW in ne z 10 KW. Nadalje bodo postavili novo postajo sredi Slovaške, ki bo oddajala s 765 tn. Materijal za to postajo je bil že naročen. Preuredili bodo postajo v Bratislavi in jo dvignili na 100 KW Postajo morajo prenesti kakih 70 do 80 km iz Bratislave, da bo bolje oddajala. Postavili jo bodo severovzhodno od Bratislave. Končno bodo okrepili postajo v Košicah in sicer do 60 KW ter jo prenesli 50 km na kraj severovzhodno od Košic. Reorganizacija . slovaških postaj se mora izvršiti tako. da bo tudi prebivalec najskritejše gorske vasi lahko poslušal
radio tudi s pri prostim aparatom.
' ★ *
Francoski zunanji minister pri maršalu Pilsudskem, predsedniku poljske republike.
Katoliški znaki prepovedani
Policijsko upravništvo v Monakovem je prepovedalo nošnjo kakršnekoli obleke ali znaka., ki bi dokazoval, cla je nosilec član katerekoli katoliške mladinske ali moške organizacije. Kdor se proti tej prepovedi pregreši, bo kaznovan z ječo.
Prizor iz Kaknja. Rudarji nesejo svojega tovariša, ki ga je udušilo v rudniku, na pokopališče.
Nekaj dni pred božičem lanskega leta je bil posvečen za duhovnika dr. med. Patricij Donoghue iz stare angleško indijske družine v mestu Rangoon v angleški Birmi. Med vojno se je udejstvoval kot vojaški zdravnik pri indijskih četah v Mezopotamiji in v Franciji. Po vojni se je kot zdravnik postavil v službo irskih misijonarjev sv. Kolumba in je pet let opravljal zdravniško službo v korist misijonom, dokler ni vstopil v bogoslovje v mestu Petang. Odlično znanje hindu-stanskega, birmanskega in kitajskega jezika j mu bo prav gotovo omogočalo uspešno apo- | stolsko delo med jezikovno zelo pestrim pre-
bivalstvom mesta Rangoon in vse južne Bir-manije.
Iz Kitajske nam prav tako sporočajo, da je prispel v mesto Jungčov novi frančiškanski misijonar dr. iur. p. Jožef Meraviglija, ki je bil dobro poznan v južni Tirolski in v Triclentu, kjer je imel zelo obiskano advokatsko pisarno. Ta novi misijonar in še en drug njegov tovariš, ki sta prišla v ta misijon, bosta vsaj malo dopolnila velike izgube, ki jih je povzročila smrt v zadnjih dveh letih, j V tem času je zgubil misijon štiri franči-\ škane, med njimi provikarja p. Stimpfla, ki so ga pred enim letom umorili roparji.
Da, vi /ega ne veste!
Ali vam je znano, da so na Kitajskem prej izdelovali pivo kakor vino?
Ali vam je znano, da pozna človeštvo razmeroma prav malo časa kruh? Ze tisoč let prej so poznali kašo.
Ali vam je znano, da niso stari narodi pri konserviranju mesa rabili soli, temveč med?
Ali vam je znano, da je najstarejša juha krušna in da so nekdaj splošno bili prepričani. cla odlomljen kruh bolj tekne kakor zrezan?
Ali vam je znano, da so stari Perzijci prav poredko uporabljali maslo in so belili samo z oljem, ker so smatrali maslo za »mlečno olje«?
Ali vam je znano, da so že za časa Homerja poznali neke vrste krvavo klobaso, saj v 18. spevu Odiseje Homer opeva kozje želodce, napolnjene s krvjo in mastjo?
Prepozno spoznanje
Vseučiliški profesor dr. N. Nekama je izjavil, da je madjarski jezik nepopolen, da ne ustreza zahtevam moderne znanosti in da je nerazvitost tega jezika večji udarec za Madjare kakor poraz pri Mohaču. (Pri bitki so Madjari zgubili neodvisnost za dolgo časa in so prišli pod Turke. Pr. ur.) Učenjak Pukanszky piše v reviji »Magyar Szernle«, da so Madjari pred vojno popolnoma zanemarili proučevanje zgodovine in literature nemadjarskih narodov pod Madjarsko. Danes so jih sosedni narodni že davno prehiteli. Madjarski zgodovinarji Szekfii, Luki-nich in Fr Eckhart opozarjajo, da so madjarski zgodovinarji splošno silno omejenega obzorja in da premalo proučujejo slovanske jezike in kulture. Madjarski šovinizem je bil kriv, da so danes Češkoslovaška, Jugoslavija in Romunija že davno prekosile madjarske zgodovinske vede, etnografijo, arheologijo, antropologijo in tudi lingvisti-ko. Vsega tega je krivo dejstvo, cla se Madjari niso učili slovanskih jezikov.
R,-Uii i vni uspeh prve ruske »pjatilelke« ob času. mi oslala I vropa težko čtiti posledico neizravnole-/euosti med svojo produkcijsko in konsumno močjo, oziroma poircbo, jc pripomogel k mednarodni popularizaciji gesla: načrtno gospodarstvo!
Od strukture in tradicije gospodarstva je za-visua v raznih deželah velikost vpliva, ki naj bi v lesnej^eiii ali sir-cm okvirnem načrtu oslala prepuščena individualni iniciativi in zamisli. Od lod tudi facielne razlike v pomenu termina »načrtno gospodarstvo« v raznih delih Evrope in ostalega svela
Kakršenkoli pa jc nazor o potrebi, intenziteti in načinu kako naj država posega v ureditev gospodarskega procesa in socialne izgradbe. vedno vidimo, dn slone vse tozadevne zamisli ua isli obje k i i \ n i osnovi. To bazo tvori na eni strani čim izčrpiiejša proučitev produkcijskih pogojev in uiožuosli. nn drugi strniti pa spoznavanje evolucij konsuiun. oboje na politično ali geografsko zaključenih ozemljih.
Prav glede leh objektivnih premts, na kalerih mora slonel: vsak načrt o urejevanju gospodarstva, tavamo v naši državi šc v velikili nejasnostih. Dolga lela jc bilo naše geslo in princip: nejiosrcdnl materielni dobiček, ter v kulturni komponenti javnega življenja: čim eklatantnejši efekt. Danes, ko iščemo novih smeri, pogrešamo one opore, ki bi nam jo sudaj dajali rezultati tistega duševnega tlela, ki jc bilo v dobi konjunkture, kol »nerentabilno« zanemarjeno.
Zanimivo je, kako vztrajamo še danes v »men-taliteti paljativov« pri reševanju naših težjih problemov. To kaze. da omenim en sam vzgled, na primer splošno utemeljevanje upravičenosti javnih del z vladajočo brezposelnostjo. Redoma se stvarna potreba in časovna nujnost javnih del kratko absoj-vira z nekaj pavšalnimi in nedokazanimi trditvami, za njih korist pa se navaja procentualna udeležba mezde ročnega delavstva pri skupnih izdatkih. Pozablja se. da je vsako javno delo, bodisi lo na polju euergetiencga gospodarstva, bodisi pri napravah za racionalnejšo izrabo tal, bodisi za zgradbe komunikacij, le drag gospodarski i n -s t r u m eni, katerega si smemo ustvariti pod pogojem jasno dokazane komercialne, ali nujne javno-gospodarske koristi ter zasigurane |xipolnc izrabe.
šele po nedvoumno ugotovljeni gospodarski nujnosti posameznega javnega dela bi smeli dalje iskati v okviru eksekucijskega, to je investicijskega načrta, one tehniške metode, ki ue usposobijo zgradbe le za v gospodarskem načrlu dodeljeno ji vlogo, temveč skrbe ludi, da se njeno ustvarjanje samo izvrši na način, ki najbolj omili depresijske p°jave časa 'n okolja.
Vsi, žal, vemo, da pri nas ni bilo do sedaj nili poskusa lake smotrenc organizacije del, ker je oblastem ue le manjkal substrat, temveč tudi smisel in volja po njej.
Gospodarstvo
Načrt za obravnavo prometnih vprašani
i , Pregled splošno gospodarskega pomena inže-njerskih del pri nas kaže nedvomno ua prvem mestu važnost komunikacijskih zgradb, io njihovo dominantno stališče je utemeljeno v dejstvu samem, da je cena vsakega produkta na trgu. in lo zlasti za snovi vsakdanjih življenjskih potrebščin, .odvisna v veliki meri od transportnih stroškov med mestoma proizvodnje iu potrošnje. Ker pa se s ceno izpreminja vsaj absolutna množina in območje slednje, je že iz teh primitivni h odnosov razvidna važnost prometnega instrunientarija: železnic, cest, , kanalov m morske plovbe.
Transportna sredstva, kol euolen organizem, morajo torej delovali na sistematičnem zniževanju transportne cene, ker s lem redoma ue pridobivajo le ua množini tovora, temveč predvsem pospešujejo in olajšujejo izmenjavo dobrin. Zgodovina tarifne politike velikih evropskih železniških omrežij pred vojno je vzgled lakega sistematičnega koordiniranja javne in |x)djelniške koristi.
Z ozirom na velike vsote kapitala, potrebne za investicije v katerikoli lip komunikacij, mora javno gos|x>darstvo poznati točno razmerje med koristjo pospešenega prometa ter bremeni. ki si jili je z novimi zgradbami ali pre-gradbami naložilo. Mera maksimalne koristi je tudi oni kriterij, ki omejuje IransjDorlne cene navzdol ler stavi meje racionalni medsebojni konkurenci, j Določitev maksimalne koristi je vezana na vrsto tehniško gospodarskih preiskav, ki odločajo o časovni in krajevni uporabljivosti posameznih pro-: metnih sredstev za reševanje po gospodarskem načrtu določene naloge. Prav te osnove pa so, kot že omenjeno, |>ri nas še nedognane.
Danes, ko si ludi v naši državi upamo govorili o gos|4)darskili načrtih, je važno, da sc zavedamo vsega ogromnega dela in zopet dela v predpripravah, ako hočemo, da nc ostane beseda le volel odmev resnega truda drugod V eminentnem interesu posameznih banovin je, cla si z jasno definicijo svojih realnih regionalnih interesov omogočijo uspešno uveljavljanje svojih zahtev pri sestavljanju državnega investicijskega in gospodarskega programa.
Dasi kaže naša za niveau takih prizadevanj najpoklicanejša institucija sc popolno pasivnost, prihaja sedaj z druge strani do širše zasnovane akcije, da se osnuje organizem, kateremu bi bilo poverjeno zgoraj skicirano strokovno delo za severni del naše države. Iluzoriio bi bilo pričakovali kakih veklalanliiih rezultatov v modernem tempu« od preiskav. ki zahtevajo še izgradbe za naše razmere specieluih metod. Ako pa hočemo, cla dosežemo sploh kak uspeh trajne i 11 objektivne vrednosti, mora biti vse delovanje znanstveno melodično, strokovno sistematično organizirano in — vsaj vemo, kako jc pri nas — zaščiteno pred vsakim usmerjanjem stališča subjektivnih interesov posameznikov ali grup.
Priv. doc. dr. ing. c. Nagode.
Naša zunanja trgovina
Sezijsko povečanje prometa
Pravkar objavljeni podatki o naši zunanji trgovini v mesecu marcu t. 1. kažejo veliko povečanje prometa v naši zunanji trgovini, kar je v veliki meri sezijskega značaja.
Uvoz je znašal v marcu 75.234 Ion v vrednosti 325.2 milj. (februarja 1034 232.9. marca 1933 pa '246.9 milj. Din). Istočasno pa je znašal naš izvoz 304.436 ton v vrednosti 333.2 milj. Din (februarja 1934 269.0, marca 1933 255.8 milj. Din). — Naša zunanja trgovina je bila torej aktivna za 8.0 milj., v februarju 37.0 milj. Din.
Primerjava uvoza z lanskim ielom kaže, da je v tnarcti lelos po količini narastel za 31, |xi vrednosti pa za 31.7%, izvoz pa je narastel |X> teži za 43.2%, ix> vrednosti pa za 30.24%.
Gibanje naše zunanje trgovine je bilo letos in lani sledeče (vse v milj. Din):
Uvoz	Izvoz
januar februar marec I. četrtletje
Dočim jc bila v prvih treh mesecih lani naša zunanja trgovina pasivna za 113.4 milj. Din, se je letos pasivnost izpremenila v aktivnost, ki je dosegla v prvih treli mesecih vsoto 18.0 milj. Din. kar pomeni prilično uravnoveseuje naše zunanje trgovinske bilance.
1934	1933	19«	1933
259.7	172.2	232.7	232.2
232.9	180.0	269.9	224.5
325.2	246.9	333.2	255.8
817,8	599.1	835.8	712.5
Glavni predmeti našega uvoza so bili v marcu sledeči (vse v milj. Din. v oklepajih |xidatki za lebruar 1934):
Sirov bombaž 25.3 (9.8), bomb. prediva 35.85 (39.7). bomb tkanine 2-1.35 (I6.I4). razna prediva 4.0(i (1.9), volna sirova 7.5 (4.0), volu. predivo 8.1 (7.1), volu tkanine 2194 (16.45), svil. predivo 6.55 (5.6), svil. tkanine 7.4 (1.8). železo nepredelano iu polpredelano 3.76 (1.4). pločevina 3.0 (2.2), razni izdelki iz železa in jekla 114 (9.2), nepredelane kože domačih živali 8.04 (3.9), limone in pomaranče 6.1 (3.3), ostalo južno sadje 6.35 (2.2), kava 4.25: (5.6). premog 11.35 (7.9). olj. plodovi ild. 8.5 (4.7), stroji, orodje in aparati 13.2 (6.8). elektrotehnični predmeti 5.4 (5.7), prevozna sredstva 2.2 (1.7), rotacijski papir 4.34 (0.06) itd.
Največ pa smo izvažali lcli-lc predmetov: pšenica 2.4 (—), koruza 60.2 (30.6), otrobi 3.0 (1.6). suhe slive 4.85 (6.3), opij 4.0 (3.0), kono|)Ija 4.06 (2 3), konji 5.5 (4.4). goveda 8.86 (10.8), prašiči 11.44 (11.8), perutnina 12.4 (10.3). sveže meso 5.04 (7.4). jajca 16.94 (12.06), drva 2.0 (1.5). stavbni les 61.0 (58.4), oglic 1.6 (1.3), lesni izdelki 4.6 (4.0), cement 6 1 (3.0), baker 51.2 (48.9), razne rude itd. 8.1 (18.7) itd.
Veliki dvig izvoza v mesecu marcu v primeri s februarjem je pripisovati zlasti povečanju izvoza koruze, ki se je podvojil.
Izvoznike orehovine v Italijo opozarjamo, da morajo priložiti pošiljkam izvozno spričevalo Zbornice TOI, ker ital. carinarnice spričeval, izstavljenih od občin, za to vrsto lesa ne priznajo.
Belgrad, 26. aprila. AA. Na prošnjo državne hipotekarne banke glede prvenstva njenih terjatev iz kupnine od prodaje njenih zastav, je davčni oddelek finančnega ministrstva poslal davčnim obla-stvom tole pojasnilo:
Na podlagi določb čl. 48 zakona o ureditvi državne hipotekarne banke, se sme pred poravnanjem terjatev banke iz zastavljenega imetja izterjati davek samo za leto dni in samo toliko, kolikor pride na dolično imetje. To velja tudi tedaj, kadar kupi državna hipotekama banka na javni dražbi zastavljeno imetje, Samo v tistih primerih je banka dolžna plačati davek za tri leta iz zastavljenega in kupljenega imetja, kadar in za kolikor presega pri dražbi dotičnega imetja zdražena cena višino njenih terjatev.
Borza
Denar
Dne 26. aprila.
Neizpremenjeni so ostali tečaji Curilia, Pariza in Prage, učvrstili so se Berlin, London. New York iu list. popustila sla pa Amsterdam in Bruselj.
V zasebnem kliringu je danes avstrijski šiling nekoliko popustil: v Ljubljani 9.35 -9.45, v Zagrebu 9 47 in v Belgradu 9.45. Grški boni v Zagrebu' 33.25 blago, v Belgradu 32 blago. — Španska pezeta v Ljubljani 6.40 den.. Zagreb 6.15 den. in Belgrad 6.70 bi. Angleški funl: Ljubljana 253 den., Zagreb 254.25 zaklj in Belgrad 254 254.50.
Ljubljana. Amsterdam 2315.96—2327.32. Berlin 1340.14 1350.94, Bruselj 800.02 -«03.96, London 174.80 176.46, Curih 1108.35 1113.85. New Vork 3380 50 3408.76 Pariz 225.88 227. Praga 142.17 do 143.03. Trst 291 01 -293.41.
Curih. Pariz 20.38. London 15.80. Nevv York 107 50. Bruselj 72.175, Milan 26.28. Madrid 42.225. Amsterdam 208.95, Berlin 121.20, Dunaj 73.28 (priv.
, 57.20), Stockholm 81.45, Oslo 79.35, Ko|>eiihagcn i 70.50, Praga 12.84, Varšava 58.315. Atene 2.94, j Carigrad 2.51. Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
tendenca za držav |iapirje je bila danes slabša in so tečaji večinoma popustili. Posebno se pozna znižanje lečajev pri vojni škodi ler Blerovih j>o-sojilih. Promet je bil srednji in je na zagrebški borzi znašal: vojna škoda 100 kom in 7% Bler. l>os. 2000 dol.
Ljubljana. 7% inv. jhjs. 70 -72. agrarji 34.5(1 do 35.50. vojna škoda 305- 308, begi. obv. 53.75 do 54.50. 8% Bler. pos. 52 53. 1% Bler. pos. 50.50 do 51, 1% |ios. Drž. hip. banke 65—67, Kranj, ind. 250 blago.
Zagreb. Dr/, papirji ■ 7% inv. ]xis. 71 d., agrarji 36—37 (37), vojna škoda 305 307 ( 307). 6% begi. obv 53.75 54.25, 8% Bler pos. 52.75 do 54, 7% Bler. pos. 49.75 - 50.50 (40 50). 7rr pov Drž. hij). banke 67 bi. Delnice: Priv agr. banka 205 - 210, Osj. slnclk tov. 130 150, Impeks 50 den.. Trboveljska 90 100.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71 do 72 (71). agrarji 36.50 -37.50 (36. 37.25), vojna škoda 303.50—304.50 (107. 304), 9. 305 zaklj., 6",; begi. obv 54 54.25 (54). 7% Bler. pos. 49.75 do 50 ( 50.25, 50). Delil ice : Narodna banka 4060 do 4100 (4100. 4080). Priv. agr. banka 204.50 do 205.50 (200, 204).
Živina
1'iujski sejmi. V ponedeljek 23. I. m. se jc vršil i letni (Jurjev) sejem, ki je bil kakor prejšnja leta. dobro obiskan. Prignali so 173 konj, oi volov in bikov. 200 krav in tclic, skupaj 464 glav živine. 1 Kiijx'ija je bila živahna, in sicer je bilo prodano 201 glava živine. Cene za I kg žive teže so bile sledeče: voli 1. vrsle 3 I Din. II. vrste 2.50 3 50 Din. III. vrsle 2—3 Din; biki I. vrste 3 3.50 Din, II vrsle 2.50 3 Din, tciice 3—4 Din, krave 1.50 do 3.50 Din; konji so se jirodajali |xi kakovosti, in sicer za klanje od 200 000 Din, za pleme od 700 do 3000 Din komad. Svinjski sejem v sredo dne
Olimpijsko zborovanje v Atenah
Mednarodni olimpijski komite ima moteča maja v Atenah svoje 51. olimpijsko za sodu nje. i rod tein pa ima eksekutiva v Brutdju posvetovanje, ki ga je sklical z« 6. maj predsednik grof Boillel-l.iiloui. Istočasno so vrši tudi seja vseh predsednikov mednarodnih športnih zvez. ki bodo predela vale v glavnem program olimpijskih iger. ludi posebni odbor za amatersko vprašanje bo zasedal tedaj v Bruslju.
\ Grčiji pa bo imel svoje posvetovanje mednarodni olimpijski komite. Temu zasedanju bodo dali poseben sijaj, ker obhajamo 40-Iel.nico obstoja modernih olimpijskih iger. Grški olimpijski odbor je vso pripravil, da bo to zborovanje kar naj veličastne, je izpadlo. Na le slavnosli je povabljen ludi častili predsednik med na rod noga olimp. komiteja baron Pierre de C ouborlin.
Slavnosti trajajo osem dni. Ilelenski olimp. kolnite, kateremu je dala {rrška vlada en milijon drahem kredita na razpolago, iniu polne roke dela. k uspehu bo mnogo pripomoglo grško časopisje in narod, ki bo vse napravil, da bo uspeh zasiguran.
Slavnosti prično 15. maja v narodnem gloda, lišču z. ofioijeino otvoritvijo olimpijskega kongresa. Polom sledijo redne sejo komiteja v dvorani helenske akademi je. V programu je predvidena tudi avrlijonca pri predsedniku republike, obisk raznih muzejev in drugih zanimivih krajev in razne slavnosli.
V	stadionu bodo izvedli antični petoboj, pri katerem bodo sodelujoči atleti oblečeni na poseben način in tudi sodniki bodo nosili klasične plašče. Tudi olimpijska bakljada jo v programu. Zastave 42 sodelujočih narodov bodo plapolale na vrhu stadiona in po mimohodu atletov no zapel zbor tristo pevocT olimpijsko himno.
Svečanosti na Akropoli bodo ob solnčnem zahodu. Po ceremonijah bodo mlada dekleta ovile zastave 42 sodelujočih narodov z venci. Na razvalinah Olimpije, kjer so imeli stari Grki svoje olimpijske igre, pa so bo vršila dirka z vprego no starem načinu, kateri bodo prisostvovali udeleženci vseh narodov.
Ob loj priliki bo odkrila tudi spominska plo. šča, na kateri bodo vklesana imena vseh mest, kjer so so vršile moderne olimpijske igre. N« prvem mestu »o Atene, kjer se jo vršila 1. 1896 prva olimpijadi). Omenjena spominska plošča bo vdelana pri vhodu v stadion.
Hermes: Ilirija
Pester nogometni program v nedeljo:
oh 13.45 prv. teknui Svoboda : Domžale, <ih 15.15 Hermes »B« : Ilirija »B«, ob 16.3» Hermes I. : Ilirija i.
Lopo in idilično igrišče Hermesa v Šiški, na katerem se pravkar gradi tudi moderno moto-dirkališče za FTermesovo moto-sckci jo, bo v nedeljo zopet pozorišče napete in u pumo tudi »fair« borbe dveh rivalov, ki sta. si po svojem znanju, sili, moči in lepoti nogometne igre zelo zanimiva nasprotnika.
Ilirija ima nekoliko plusa z ozirom na izvrstno napadalno vrsto — posebno zaradi svojega Iri.jti. Pa ludi Hermes se lahko ponaša s svojo krilsko vrsto in solidno obrambo, v kateri je posebno Ivlančnik skoraj nedosegljiv mojster svoje stroke, kar se jc opazilo posebno zadnjo nedeljo proti Celju, ko je moštvo zopet zaigralo v svojem sia-rem, dobrem stilu, In ee se bo moštvo to pol zavedalo važnosti borbe, polem Ilirija prav gotovo ne bo imela preveč lahko stališče.
Sicer pn gre enemu kol drugemu tudi zn prestiž, saj velja nedeljsko srečanje za novi ljubljanski *dorby*, ki je bil vedno višnk nogometnih borb. Želimo enemu kol drugemu, da v lepi in fair borbi upravičita sloves svojega kluba.
V	prvi predtekmi nastopita Svoboda Vič proti Domžalam v prvenstveni borbi.
Kot drugi pnr pn izvrstno ><B« moštvu Ilirije proti »B« moštvu Hermesa.
Prvenstvo dravske banovine v table-tcnisu za I. 1934
V	soboto in nedeljo sc vrši v dvorani Delavske zbornice že četrto prvenstvo dravske banovine v table tenisu. Letos priredi la turnir Ljubljanska table tenis podzveza. Za prvenstvo so došle že številne prijave, ki pričajo, da bo turnir nekaka reprlza drž. prvenstva. Predvsem jc tn omeniti državnega prvaka Ilirijo, dalje ZSK Hermes in zagrebški Maknbi s Нехиогјет na čelu. Prvenstvo moštev pa brani SK Mura i'z. Murske Sobote.
V	soboto popoldne sc prične turnir z domskimi partijami. Nn startu bomo videli kompletne ekipe Hermesa ln drž. prvaka v družinah SK Ilirije, dalje odlične Zagreli-čanke, predvsem gdč. Dado in Ljubico Vu-čilovsko, ki predstavljati! poleg Ilirijank Dcemnnove in Gcržinlčevc najboljšo jugo-slovansko (lamsko ekipo.
Razpis. Alpinsko športni klub •Gorenjec.« na Jcsenicah, razpisuje za nedeljo, dne 6. maja 1931 tradicionelni štafetni tek 10X286 m okoli mesta Jesenice. — Tekmuje sc za prehodni pokal bivšega S. O »Borec in priloženo spominsko knjigo, ki ga brani A. S. K. Gorenjec. — Stari ob 11 dopoldne pred kolodvorom, cilj istotam. Proga meri 2860 m. Vsak klub mora postaviti 10 tekačev, ki naj bodo vsi v enotnih dresih; vsak posameznik leče 286 m. — Tekmuje se po pravilih .1. L, A. Z. — Prijavnino je poslati v znesku Oin 25, najkasneje do 44. maja t. 1. na klubov naslov. — Vabljeni vsi klubi in društva.
Smučarske tekme v smuku. Jugoslov. Zimsko-sportna Zveza bo prihodnjo nedeljo zaključila letošnjo, izredno bogato in uspehov polno smučarsko sezono s smukom, ki «e vrši v triglavskem pogorju. Višinska razlika znaša 1000 m. Zmagovalec dobi naslov prvaka v smuku za leto 1934. S to tekmo se bodo naši vrli smučarji poslovili od pretekle zime, ki tvori nekak mejnik v zgodovini našega smučarslva.
Odbornika Л..Ј7. С r t. ju Id Jnn: *<•»tanek no dveh opolriomočenlh ,ii-trut 1 h Ilir iii' in imovin Iч» drevi oh -JI) v kn\; lli Klllolli . |1|H'\ Iti r*'<l: gostovanje frullCOHkl'Kn inOHUtL
Speti
Brzoturnir ob 10-letnici SK Mladike
S. K. .Mladika v Salezijanekem mladinskem domu na Kodeljevem obhaja te dni desetletnic« obstoja. Ob tej priliki se bo igral na igrišču SK Mladike brzoturnir za pokal SK Mladike. Brzoturnir bodo igrali .sledeči klubi; Mladika, Knmnik Triglav in Sloga.
Turnir se prične z.jutTai ob 9.30 s tekmo Alla-dika — Kamnik, za njo VSK Triglav — Sloga. Popoldne ob 3. predtekma" Panonija — Mladika rez., za nio finale in nalo tolažilna.
Vstopnina: sedeži 3 Din, stojišča 2 Oin.
Pokal, ki ga jc poklonil kardinal Hlond Športnemu klubu Mludiki za desetletnico.
/Sl< Hermes jc imel ustanovni občni /.bor м oje inoto-sekcije fine '22. aprila. Oljčnega /.bora sc je udeležilo lepo številu članov, ki so z zaiiiinuiijein sledili poročilom fuiikellomirjuv pripravljalnega odbora, Nn čoluik tr. Ciglnr ,ie zl.isli podčrtal pomen ustanovil ve molo-sckcijo, ki razpolaga / lastnim dirkališčem. l'o poročilih iii nbsolutori.il! so bili v glavnem izvoljeni v odbor prejšnji 1'uiikeijonnr.ii priprav, odbora /, p Oiglarjem kol načelnikom.
Knz.pravljulo se je tniil o preureditvi dirknlišča. na katerem se je že ziičclo /. ilelntn, in klub upa, d« lxi našel pri tnerodajnih činitcljih primerno razumevanje. Na dirkališču delajo po večini vneti lelu basi. lako dn lin v kratki dobi dobila Ljubljana ■ ■ m> najmodernejših rlirkulfsč v državi, kjer bo j reilvsrm z. ograjo okrog dirkališča preskrbljeno zn popolno varnost gledab-ev.
Prva dirka sekcije bo In. junija, na kar opo/.ar jaino že scdai športno občinstvo, saj bodo flarlali prvič v Ljubljani skoraj vsi slovenski dirkači no zaprtem dirkališču.
Sc enkrat Kari Schafer
Evropski in svetovni prvak Kari Schiilcr z Dunaja se je mudil dalj časa v Ameriki, kamor so ga povabile tamkajšnje športne organizacije, da bi ludi onkraj luže pokazal nekoliko svojo umetnost, s kalero si je priboril visoki naslov evropskega in svetovnega prvaka. Kakor znano jc simpatični Du-najčan zaenkrat nedosegljiv v umetnosti na ledu. Zato ni čudno, da ga vabijo vsepovsod. In asno, da je Amerika, ki hoče vedno nuditi svojemu občinstvu samo senzacije, prva porabila to priliko in povabila v svojo sredo največjega umetnika na ledu. Karli topol ni bil prvikrat v Ameriki, vendar vzbuja vselej splošno pozornost razvajenega arac-rikanskega občinstva, kadarkoli se pojavi na njihovih tleh.
Žc začetkom februarja jc Schafer zapustil lelos Dunaj in 6c je podal najpreje v Oslo in Stockholm, kjer se je udeležil tamkajšnjih tekem, na'.o se je pa podal preko Oceana, odkoder ga ni bilo celih 11 tednov. V Oslo si je nakopal še gripo, ki ga je nadlegovala med vso ameriško turnejo, in kar je ludi uplivalo na njegove nastope v Ameriki.
Svetovni prvak ie nastopil desetkrat v Ameriki. Prvotno je imel v načrtu, da naslopi samo petkrat; toda njegovi uspehi so ameriško snortno občinstvo naravnost lascinirali in posledica lega je bila, da je moral svoj načrl temeljito spremenili in mu dodati še enkrat toliko produkcij. Nastopal jc Jvakral v Toronto, potem v Newyorku, Nevvhavve-nu, Baltimorju, Atlantic City, dvakrat v Bostonu, potem zopet v Newyurku in na velikonočni ponedeljek v Montreahi.
Pri vseh nastopih ie žel Schiiler velike uspehe, največji pa je bil oni v Madison Squarc v Nevv-yorku, kier je bilo navzočih nad 18.000 gledalcev in kjer so, ko je zmanjkalo vstopnic, preplačevali zanje po 100 in več dolarjev. No pa tudi vrli Du-najčati je drsal ob tej priliki tako kot še nikoli pre jc. Naravnost fantastičen je bil njegov nastop in ni prav nič čudnega, čc je hila množica nad njegovim izvajanjem vsa iz sebe. S tem ni napravil Karli velike zasluge samo svoji domovini, temveč ie v isli meri napravil zelo veliko propagando za ver šport, za drsalnega pa šc prav posebej.
Zelo velik uspeh je dosegala tudi mlada lledi Stcnuf, rojakinja svetovnega prvaka tako zelo ic imponirala ameriškemu občinstvu, da je morata stopiti celo svetovna prvakinja Sonja Henie, ki e tudi nastopila trikrat skupaj s Schaferjem, v o/ulic. Najbolje jc ugajal lakozvani Teufelstanz , ki ie bil prav za ameriške razmere naštudiran in prikrojen.
Spreiet je bil tudi od soproge predsednika Združenih držav ameriških ter ie dob'1 vse polno ponudb kol trener, dalje kot filmski igralec v Hollyvvoodu ild.. kar je seveda odklonil Za Irugo leto so ga zopel povabili v Ameriko 4 v '\1iu čeno, da bo zopet šel.
Japonci poslavljajo nove svetova* ivkotdc v plavanju. V prsnem plavanju na 200 m jc postavil Koitc s časom 2:39.2 nov svetovni rekord na orne njeni progi. Doslej je držal la rekord Francoz Car-tonel s časom 2:42.6. V 100 m hrbtnem plavanju pa je poslavil Tiokawa nov svetovni rekord s fasorr 1 ;07 6, ps '"di drnrtnplnsirani Kawatsu ie dosego čas 1:08, kar ie tudi pod prejšnjim svetovnim rekordom, ki ga je hranil ud amsterdamske olimpiade Amerikanec Kojac .s časom 1:08.2.
J\asznanila
Ljubljana
1 Škofijska društvo za varstvo sirot v Ljubljani, Imn danes 27. aprila ob 4 popoldne v pisarni Karlta-tivne zvezo v Ljubljaii. svoj občni /.bor po naslednjem sporedu: 1. Poročilo predsedstva. 2. Citanje zapisnika obe. zbora z dne 10. dec. 1033. 3. Tajniško poročilo. 4. Blaeajnigko poročilo. 5. Poročilo nadzorstva; 7. Slučajnosti. Po občnem zboru odborova seja.
1 7zmed komornih zdruienj, kar jih Je v poslednjih letih koncertiralo v Ljubljani, jc brez dvoma na najboljšem glasu takozvani Brandl-trio, kateremu stoji na čelu priznana izvrstna violinistka goHpa Fanika Brandlova iz Maribora. Letošnji koncertni nastop v LJubljani bo v četrtek 3. majnika v Hubadovi pevski dvorani.
1 Kino Kodcljcvo, Danes in jutri ob 8 najnovejši vojni film «Galipoll«, ki prikazuje bojo med turško in angleško armado in mornarico za Dardanele.
1 Pevsko društvo iKrakovo-Trnovoi prirodi za svoj 15 letni obstoj jubilejni koncert v petek 27. nprila ob 20 v dvorani Filhnrmonične družbe.
1 Predavanje v kemičnem setninarju. Predavanje gosp. univ. prof. dr. inž. A. Krala, ki je bilo najavljeno za dan 27. t. lil., se bo vršilo, dne 4. majn ob 18. Gosp, profesor bo predaval v predavalnici I. drž real. gimnazije, Vegova ulica 4, o temi »Visokovredno železo«. Dostopno vsakomur.
1 Zanimivo predavanje o Gornjem Jadranu s sklopi ičnimi slikami priredi Zveza 7,a tujski promet v petek 4. maja v dvorani Delavske zbornice ob 20. Predaval bo g. ravnatelj Vrignanin iz Sušaka. Vstop prost.
1 Notno službo imata lekarni: dr. Piccoli,, Tyr-ieva c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Maribor
m Slovensko obrtno društvo v Mariboru opozarja obrtniški naraščaj, da morajo biti dela za razstavo 15. maja t. 1. končana in 16. do 18. maja na razstavni prostor dostavljena.
m V Ljudski univerzi predava nocoj ob 20 prof. Jan Šedivy o bolgarski prestolnici Sofiji. — V ponedeljek 30. aprila predavanje o lepoti gornjega Judrana. Skioptične slike!	•
Celie
c O francoskem časopisju in o sodobnem časnikarstvu bo predaval drovi ob 6 v Narodnem doinu g. loktor Lacroix iz Ljubljano. Vstop vsakomur prost.
c Uradni dan zbornice za TOl v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek 1. maja 1034 od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo.
Drugi hraii
Kočevje. Francoski krolek priredi v potek, 27. ftprila ob 10 drugo sktoptično predavanje v dvorani hotela .Trst.'. Predaval bo g. prof. Gorše Miroslav v francoščini o gotskih katedralah v Franciji.
Ljutomer. V nedeljo po osmi sv. maši priredi naše prosvetno društvo Ljudska čitalnica v dvorani Katoliškega doma svoj redni mesečni sestanek, na katerem ho predaval g. Kostanjevec, salezijanakl duhovnik iz Vcržeja, o Rimu in papežu z ozirom na kano; nizacijo sv. Janeza Iloskn. — Glasbena šola pa bo isti dan popoldne na javnem nastopu učencev pokazala sadove svojega dela. Nastopijo posamezniki in zbori v •rkestru in petju. Javni nastop Glasbene šole sc prl-tac ob 4.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20) Petek, 27. aprila: Zaprto.
Sobota, 28. aprila: Celjski prof je. Izven. Znižane cene
od 6 do 20 Din. Nedelja, 20. aprila: Gospoda Glembajevi. Izven. Znižane
cene od II do 20 Din. Ponedeljek, 30. aprila: Zaprto.
OPERA (Začetek ob 20)
Petek, 27. aprilu: Zaprlo. Sobota, 28. aprila: Poljska kri. Red A. Nedelja, 20. nprila ob 15: Ples v Savoju. Izven. Znižane cene.
Ob 20: Madame Butterfl)/. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 30. aprila ob 20: Simfonični koncert: Moja domovina. — Unionska dvorana.
MARIBORSKO GLF.DAUšfE
Petek, 27. aprila: Zaprto.
Sobota, 28. aprilu oli 20: Stari grehi. Prcmijera. V korist Združenja gledaliških igralcev. Nedelja, 20. aprila ob 15: Vijolica z Montmartra. Gostovanje gdč. Erike Druzovičeve.
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi-tovanjeki oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasib reklamnega znataja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitnr vrstica po Din 8'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
ilužbodobe
Gospodinja
starejša, izobražena, za samostojno vodstvo gospodinjstva k vdovcu z 2 otrokoma, naj pošlje ponudbo. Nastop takoj. Krešič Rudo, uradnik, Velenje.	(b)
Denar
200.000 Din posojila
išče veliko podietie v Sloveniji s primernimi obrestmi in vknjižbo na prvo mesto. Ceni. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Plodonosno podjat-je« št. 4633.	(d)
Stanovanja
Enosobno stanovanje
se odda za maj. Vodovodna cesta št. 4. (č)
Posestva
Prodam vilo
v švicarski obliki, 4 sobe, kuhinja, shramba, najlep-I ša lega, poleg tramvaja, vodovod, elektrika, najboljše čebelarstvo, letovišče. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 4697.
Radio
Dvosobno stanovanje
visokopritlično, vse pri-tikline, oddam takoj ali pozneje za 450 Din — manjši stranki tudi ceneje. Vodovodna cesta 75. (č)
Sobo
s posebnim vhodom takoj oddam solidnemu gospodu. Sv. Petra cesta 93. s
Kupimo
Kupim
št. 51 in 52 »Ilustr. Slo venca« letnik 1926. Ponudite upravi »Slovenca« pod »Nujno«.	(k)
Kleparji pozor!
Rabim 20 do 30 halupov za vlivanje pralnega mila. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Maj« štev. 4696.
ГДУГРГТВ
Zelo poceni
se oblečete pn Preskerju, Sv Petra cesta 14
„Dvojčki
Vam razkrivajo svojo skrivnost
Od 10 moških jih 9 najrajši vidi one žene, ki imajo nežno kožo, belo in baržunasto, polt pa čisto in prekrasno. Grde kože m nelepe polti se ne da skriti pod debelo šminko. Če pa naklonite svoje zaupanje »dvojčkom lepote«, bo zmanjkalo neprijetnih gub. brad razširjenih znojnic. za-jedalcev in vseh drugih nedostatkov polti.
Ko vrnete kožnem tkivu važne tvarine, potrebne a njegovo obnovo in lepoto, bo koža nasičena in osvežena in postala bo tudi svetlejša. Te, od mladih živali pridobljene dragocene kožo obnavljajoče tvarine se nahajajo sedaj samo v novi kremi Tokalon: krema rožnate barve se uporablja za noč, ona bele barve pa za dan. Na ta način se stara in zvenela koža naglo pomlajuje, ohlapne mišice se ojačajo in postanejo čvt-stejše. Preizkusite to enostavno metodo z
lepote
9f
NAPRAVITE TA ENOSTAVNI POIZKUS NA SVOJEM LICU
»dvojčki lepote« — s kremami Tokalon ia podvojili boste tako lepoto svoje naravne kože in svoje polti. To je sredstvo, ki nikdar ne odreče. Uspeh je zajamčen v vsakem primeru, ali pa se denar vrne.
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev 2951
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za strojno pletenie in ročna dela po nain'ž'ih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana, Židovska ul. m Stari trg
2 partiji bleh instrum.
prva za 20, a druga za 10 oseb, dobro ohranjeni, naprodaj. Informacije daje N. Hvaletič, kapelnik Križarske glasbe, Opato-vina 33, Zagreb.	(g)

Obrt
li
i
V oskrbo
sprejmem otroka od 2 let naprej. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4691. (r)
POZOR!
birmanc11
pozoh
Stara. Va m vsem poznana klobučarna
Anton Auer
sedai ni več v Vetrinjski 14, amoak na
Glavnem trgu 17
Maribor
Tam dobite klobuke in čepice že od 20 Oin naprei. Tudi pop avl'a se pro vzamejo p. tire-konkurenčni ceni ter bo strokovulaško izvršijo. Torej ne hodite več v Vetrinjsko ulico 14, ampak na
Glavni trg 17
kjer jo Anton Aner.

Programi Radio LJubljana:
Petek, 17. aprila: 11 Šolska ura- OtroŠKe pesmi poje mladinski pevski zbor. 12.15 1'loš'e. 12.45 Poročila. 13 Cas, plošče. 18 Radijski orkester. 18.30 Sodobni problemi socialne polilikc (dr. liajič St.). 10 Francoščina (prof. Prezelj). 10.30 Izleti za nedeljo (dr. Rudolf An-drejka). 20 Ргепон opere iz Zngreba.
Drugi programi t
Petek, 27. nprila: Belgrad: 20 Zagreb. — Zagreb: J(1 Prireditev v čast brv. komponistu Lisinskcmu. 21 Klavirski in violinski koncert. — Dunaj: 17.30 Jok in smeh (vokalni koncert). 10.15 Zabavni koncert. 20.55 Simfonični konecrl. — Budimpešta: /9.30 Ana Knrenina, opera. Hubay. — Milan-Trst: 20.45 Simfonični koncert. Rim: 20.45 Godba na pihala. — Praga: 20 Prvi koncert Smetanovih proslav. — Varšava: 20.15 Koncert iz Filharmonije. — Vsa Nemčija: 20.15 Nemški kovač (iz življenja nemških rokodelcev).
Šfampanje planova
državne Masne Шгце za 29. kolo srečaka.
Državna klasna lutrija na osnovi Zakona o državnom računovodstvu raspisuje ofertalnu licitaciju na dan 26 maja ov. god. u svojoj zgradi, Vasina ul. br. 20, u 11 časova pre podne za izradu
9000 komada velikih i 300.000 komada malih lutrijskih planova za nastupajuče 29. kolo srečaka.
Cenjene dame!
Trajno ondulacijo izvršuje najlepše in najhitreje brez vsakih bolečin z najnovejšim amerikanskim aparatom za 80 Din samo frizerski salon »Jurman«, Miklošičeva cesta, poleg sodnije.	(o)
Škropljenje sadnih dreves
proti črvivosti, škrlupu vršim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tehnik« št. 4670.	(t)
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana, Kopitarjeva ulica St. 2
Naročajte .Slovenca"I
Dražba
pisarniškega inventarja
V konkurzni stvari Vzajemne pomoči, reg. pom. blag, v Ljubljani, sa bo vršila v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16, II. nadstr., dražba različnega pisarniškega inventarja. Prodajalo se bo večje število pisalnih miz, stolov, omar, namiznih in stropnih električnih svetilk, pisalnih strojev, računski stroj »Continental«, peč, namizni ventilatorji, obešalniki, tiskarski stroj z vsemi pripravami tei
drugo pisarniško pohištvo in orodje. Interesenti si lahko ogledajo na dražbo stavljeni inventar dne 2. in 3. maja t. 1. mad 9. in 12. uro dopoldne in med 15. in 18. uro popoldne.
Ljubljana, dne 26. aprila 1934.
Dr. Krejči Viljem,
upravitelj konkurzne mase.
100,-
Din primače se pom. dana do 11 časova
Oferti taksirani za pre podne.
Kaucija se polaže na dana 26. maja ov. god. na blagajnici Državne klasne lutrije najdalje do 10 časova pre podne u 12.000 Din рггта čl. 88 Zakona o državnom računovodstvu.
Uslovi se mogu videti svakog radnog dana od 8—12 časova pre podne u administrativnom odeljenju Državne klasne lutrije.
Iz kancelarije Državne klasne lutrije K. L. Br. 6126 od 23. aprila 1934. god. u Beogradu.
BH
Zahvala
Ob težki in prebridki izgubi našega nepozabnega in nenadomestljivega bratca in strička, gospoda
Jožefa Deu
se tem potom prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali pismeno ali ustmeno svoje sočustvovanje, vsem, ki so dragega pokojnika obsuli s cvetjem in mu izkazali zadnjo čast na njegovi zadnji poti.
Tržič, dne 24. aprila 1934.
ŽALUJOČI OSTALI
Ludvik Ganghofer:	74
Samostanski lovec
Wolfrat je zazijal in izbuljil oči v gospoda Schluttemanna kakor v živ čudež. Preden se je dobro ovedel, kaj se dogaja, je že sedel v naslanjaču in pred njim na mizi je zvonil z nogami gospod Sehluttemann. Smejoč se, si je valpet tri roke in zdrdral vrsto vprašanj, ne da bi le na eno samo čakal odgovora. Presenečen je utihnil, ko je Wolfrat smrtnobled nenadoma vstal.
»Kaj pa je, Wolfrat, kaj pa je?c
»Govoriti moram! A najprej se moram prelepo zahvaliti za vse, česar je bila deležna moja žena in otrok, in — in potem — in potem — potem bi rad povedal.. .«
»Kaj le? Kej le? Kaj le?«
»Zaradi lovca — zaradi Hajma — tisti, ki ga je zabodel — sem bil le jazk
Gosj>oda Schluttemanna je minila vsa prisotnost duha. »Ali človek,< je jecljal, »to vendar nič mogoče ni !«
»Je, je, jaz sem bil!«
Valpet je nekaj časa buljil v šolarja, potem se je prijel za glavo in nato planil v proštovo sobo.
Gospod Henrik se je dvignil izza pisalne mize; vrata so ostala odprla in Wolfrat je lahko čul vsako besedo.
»Reverendissime! Pomislite! Pride vam zdaj tale VVolfrat in se naznani in pravi, da je vendarle bil on, ki je zabodel Hajma.«
»VVolfrat?« je vprašal gospod Henrik ves v čudu in zmajal z glavo.
»Da, Wolfrat! Jaz sem tudi majal г glavo. A mož je tu In Irdi, da je storil on.«
»A Hajmo je pričal zanj in lovci imajo bistre oči!«
»Morda se inu je smilil...«
»Hajmo ne laže. Da. da, valpet, storili ste možu krivico!«
»Toda, pri moji veri,« je slovkal gospod Sehluttemann, »saj stoji zunaj in trdi, da je on i krivec!«
»Ne razumem tega! Toda veste, kaj sodim? Mož vam je zameril, ker sle mu delali krivico In zdaj bi vatn rad vrnil in pride in vam nekaj na-prede in postavi pred vas močko za medveda — v zameno menda za tistega, ki je njega raztrgal..
»Hudiča, da bi ga na mestu ..« Gospod Sehluttemann je s škrlatnordečim obrazom planil ven v pisarnico. 2e mesece ga ni kuhala taka jeza,
Wolfrat je stal zunaj s široko razprtimi očmi, trepetajoč po vsem telesu, menjaje barvo pri slehernem dihu.
Gospod Sehluttemann mu je pomolil pest pod nos in zakričal: »Kajne? Zdaj te popada groza! Čakaj, falot, izbijem ti burke iz glave! Reci mi še enkrat, d.i si bil ti! Kajne? Zdaj ti je v/.elo besedo! Čakaj! Čakaj samo! Valpta vleči za nos! Čakaj samo!« Gospod Sehluttemann je skočil k steni in potegnil za zvonec. V izbo je stopil ukaz-nik »Zgrabi falolal Marš z njim v klado! ln dobro pri vi j!«
Ukaznik je prijel šolarja, ki so je opolekel skozi vrata, kakor bi bil pijan.
Gospod Sehluttemann jc požvižgal in ki. se je hlapec vrnil, mu je prišepnil: A pazi majčkeno na njegovo hromo roko.«
Hlapec je prikimal in prijel spel šolarja. Četrt urice pozneje je sedel VVolfrat na tlačanskem dvorišču ne tleh in imel roko in noge privite v klado.
Solnce je loplo sijalo nanj. Nc kaj vrabcev je prifrfotalo blizu k njemu; glavice postrani so zve davo gledali in kukali vanj in nalo spe: odleteli
na streho. Skozi odprto okno neke celice nad njim so zveneli rahli glasovi majhnih orgel.
Ura je minila za uro. Wolfrat se ni zganil; res ga je žgalo v gležnjih in bolelo v hrbtu, a on , je sedel kakor v sanjah in iz njegovih svetlih oči se je udirala solza za solzo.
Ko je zazvonilo poldan, je prišel brat Severin z leseno čutarico in jo nastavil \Volfratu na ustnice: »Pij I«
V krepkih požirkih je pil šolar vino, dokler ni brat od m ek nii čutarice z besedami: »Počakaj malo! Ni treba, da bi vse naenkrat požrl! Se boš nazadnje še opil!« Postavil je čutarico na tla, uprl , pesti ob bok in zasopel. V resnici, brat Severin ' je v teh mesecih storil vse, kar je le bilo možno, da bi »zvrhano mero«, ki mu jo je bil naklonil gospod Bog, ohranil v nezmanjšani meri. Tistih malo funtov, ki jili je bil zgubil v gorah, je spet bogato nadomestil.
»Pošteno sem se res znojil — o jej!« je rekel, ko se je zelo enostransko pomenkoval z Wolfratom, ' kajti govoril je samo brat Severin, dočim je VVolfrat i molčal. »A lepo je tam gori vendarle bilo! Zdaj 1 seveda bo konec s plezanjem po gorah. Veš, zdaj ! moram dan za dnem prebiti v kuhinji. Z bratom ; kuharjem kar noče biti dobro. V vročini seveda se j človek razleze kakor testo v ponvi — kaj pa hočeš! ' Kar strašno sopihn. In lelogi že tudi nočejo več pomagati! Križ! Pravi križi« Vzdihnil je in segel po čutarici. »Srkni še malo!«
VVolfrat je pil in ko je bil vrč prazen, je brat Severin odšel. Na večer že spet pridem!«
Vendar je obljubil nekaj, česar ni mogel izpolniti. Kajti, ko je solnee zginilo s streh in ko se je med visokimi zidovi tlačanskega dvora začelo pomnlein žo nir.ičili, so je VVolfrat prebudil iz svojih sanj in zatopljenosti, se ozrl kvišku ler zagledal prod sabo gospoda Henrika.
»No. Ti že kaj preseda?«
VVolfrat je odkimal. »Ah ljubi, dobri gospod! Rad sedim, dokler od slabosti ne padem. Saj to ni nobena kazen!«
»Tako? Meniš?« Gospod Henrik se je usedel na klado. »Potem morava obračunati. Ali nisi plačal greha s kesanjem, krvi s krvjo? Mar nisi za življenje, ki si ga hotel vzeti lovcu, moral skoro žrtvovati svoje lastno? Ali te ni nekdo, ki je mo-drejši od vseh sodcev na svetu, dal za pol leta dolgo v klado? In mar ne boš odslej nosil znamenja za vse svoje življenje? In kozoroga si tudi dovolj drago kupil — s poslednjim pogledom svojega otroka. Ali bi te mogel jaz trše kaznovati?«
VVolfratu je glava omahnila in temno ihtenje mu je streslo prsi.
»Vidiš, vse slabo se kaznuje samo! Še nihče ni dobro žel, kjer je hudo sejal. Kali in raste samo dobro — le ne smemo hoteti takoj lastnega gumna s tem napolniti, moramo znati sejati, kjer bodo želi drugi!«
»Res, gospod, res, to mora biti čisto resnično. Kaj bi bilo zdaj z menoj, če ne bi bilo dobrih ljudi na svetu?«
»Da, VVolfrat, to si vedno in vedno dojiovoduj, potem ne boš nikoli pozabil, da moramo biti složni in dobri z bližnjim, ostri le proti samemu sebi. Mislim, da si dovolj občutil, kako težko in temno je življenje in kako bremeni Človeka, kakor da bi bila na njem cela gora. Če takega srečaš, moraš brž priskočiti na pomoč — ne meči še kamna nanj, ampak mu pomagaj nositi. Potem boš videl, da bosta prišla oba na solnčni prostorček, kjer se bosta mogla odpočiti in oddahniti za nadaljno pot.«
»Res, gospod, res,« je dejal VVolfrat in z vlažnimi očmi pogledal gospoda Henrika. »Toda, kako naj še pomagam na svetu — krivi prsti slabo prijemajo.«
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani. Karel ( ec.
Izdajatelj: Ivan Uauo.ec.
"Jiednik; I mize Gnlnhič.