Poštnina piačana v gotovini.
ŠTEV. 216.
V LJUBLJANI, pondeljek, dne 27. septembra 1926.
Posamezna številka Din l.~.
LETO III.
.-j^sa«KB«^aaMW*PWNW*sn»^	•-
Izihaja vsak dan opoldne, izvzemši nedeljo in
praznike.
v
Mesečna naročnina:'V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30	.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:	,	j
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka j	za	odgovor,	j
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Siavmka banka«
Od nekdaj je bilo naše stališče, da se Politični časopisi nimajo vmešavati v poslovanje denarnih ja vodov, ker so pri ^as žalibcg razmere take, da se to vrne-S?Vanie skoraj vedno vrši le iz strankar-s_ 0 Političnih, ne pa iz stvarnih vzro-x v- Kam pa more privesti strankarska rast — c]a G drugih motivih zaenkrat f_ govorimo — dokazuje najbolj 112 bes-11 napadov »Jutra« na Jadransko
Iranko, saj so bili ti napadi glaven vzrok, a Je izgubil slovenski narod ta svoj naj-
Vecji zavod.
Če se redno nimajo politični časopisi vmešavati v poslovanje denarnih zavo-■^ov, pa g tem nikakor ni rečeno, da bi morali molčati tudi tedaj, kadar je postala zadeva kakega denarnega zavoda javna stvar, kadar treba braniti interese milijone oškodovane javnosti. In s,Var Slavenske banke je danes javna ,Var in zato o njej ne moremo molčati,
■	asti pa ne, ko se poskuša z gotove strani ^•Praviti vso zadevo na stranski tir. Potem »Jutra« jn .Slovenskega Naroda« slikajo ii krogi zadevo Slavenske banke čisto napačno, na drugi strani pa so pričeli P°tem svojega tiska apelirati na vlado. <la ona reši Slavensko banko.
Ta ciničen apel na vlado odločno otl-kianja-no, ker je danes umesten čisto
^rr,f"* apel. Na vlado treba apelirati, a nastopi » VBo avo uvt01.it0t0; a.,
Knvci vse nesreče ll); uidejo zasluženi
kazni. Zlasti pa se ne sme dogoditi, da
bi oni, ki so krivi vse nesreče, spravili
svoje milijone lepo na varno, dočim bi
Prišli vlagatelji ob svoj denar. V tem
f*\ru mora nastopiti vlada in tu mora
Nova evropska koritingfttsSr^ mk,
POPOLNA ZVEZA MED FRANCIJO IN NEMČIJO SE USTANAVLJA.
Berlin, 27. septembra. V listu »Tele-graph« je izšel članek o nemško-franeo-skih razgovorih, kakor so se vršili v vseh podrobnostih.
Nemčija stoji pred novo pogodbo za kartel premoga in železnih rud, razen tega bi se moral v kratkem podpisati sporazum o kemični industriji med Nemčijo in Francijo. Ekonomski cilj pogajanj je mnogo večji in obsežnejši, kakor se je mislilo. Ako se doseže gospodarski sporazum, potem je podan pogoj za ustvaritev zapadno - evropskega industrijskega bloka. Z njim bo vezan obenem tudi irancosko-nemški politični in vojaški
sporazum, A io pomeni ustvaritev kontinentalne evropske moči, ki bo predstavljala važen element v svetovni politiki. Ta-politika ne bo ustvarila nikake-ga imperijalizma, ampak bo dala v Evropi življenje političnemu in industriji In emu kartelu, ki bo najbr-ljše jamstvo za mir in blagostanje kontinenta. Poleg tega bo tudi Rusija, ki je sama preslaba proti takemu bloku, prisiljena, da izpre-meni svoj sistem mednarodnega gospodarstva. In tako bo mogoče, da bo tudi Rusija ekonomsko sodelovala v življenju Evrope.
ITALIJANSKI STRAH PRED FRANCOSKO-NEMŠKO ZVEZO.
Trsi, 27. septembra. Italijanski list »Stampa v Turinu prinaša članek dr. Zaneitija, svojega dunajskega dopisnika, ki se bavi v tem članku z nevarnostjo, ki preti Italiji, ako pride do priključitve Avstrije k Nemčiji. Dr. Zanetti povdarja, da se današnja Avstrija ne more v nobenem pogledu povspeti navzgor, ker ji manjka središče. Dunaj imajo v rokah soci-
al
ni demokrati, ki ne morejo zbrati ši-
rokih mas, da jim dado kako idejo, in se morajo boriti, da ohranijo lokalno oblast, provinci pa ne posvečajo mnogo briga. Ako prida do pr.LkJju£Uva.Av«il-ije Ic Nemčiji, bi pri tem največ trpela Italija. Nemčija bi popravila svoje meje na-
prarn Jugoslaviji in bi si teko pridobila njeno prijateljstvo. Prijateljstvo z Ma-djarsko bi bilo osigurano s tem, da se vrne Burgenland. Med Nemčijo in Poljsko Že obstoja sporazum, in ako pri novih volitvah zmaga Masaryk, ostanejo dobri odnošaji med Nemčijo ju Češkoslovaško.
Tako ostane edino Italija izpostavljena ‘vsem udarcem. Italiji ne preostaja drugega, kakor da sklene čim tesnejši sporazum z Anglijo, ki mora v lastnem interesu iskati protiutež iraneosko-nemškeffn bloku, saj pomeni ta blok za angleško »veiovno goaj^edarstv-o največjo nevarnost.
Laza Markovič za pravno življenje narodov.
biti
njena roka trda in neizprosna.
Izvesti se mora najobsežnejša preiska-va o poslovanju Slavenske banke in sa-iuopcsebi se razume, da se ta preiskava ne sme ustaviti pri zadnjem odpisu delniškega kapitala, temveč mora segati mnogo dalje nazaj tudi v tiste čase, ko je bil generalni ravnatelj g. Avgust Praprotnik. Zakaj več ko jasno je, da vse ogromne izgube Slavenske banke ne datirajo h zadnjega leta, temveč da so se Jerale izvršiti tudi preje, šele potem, j*0 se natančno ve, koliko je izgube, je mdi možno pričeti akcijo v korist vlagateljev.
Ne zadostuje pa, da skrbi samo vlada ^a Pravilno rešitev zadeve Slavenske °anke, temveč vlagatelji sami morajo na-stcpiji v obrambo svojih interesov. Oni juorajo biti tista močna kontrola javnosti, ki bo vedno na straži, da ne uidejo krivci faslužeiii kazni. Oni morajo skrbeti, da ® 0 krivci vse nesreče * vsem svojim v penjeni jamčili za kritje i*g*‘»>-li«, J 'Vendar jasno, da se vsi izgub-'bilijoni Slavenske banke niso vdrli l zen}\]o, temveč da je moral denar ne-ai« 'ti in <ia mora nekje biti. Kje J« *a denar, mera biti glavna skrb vlagateljev in prepričani smo, da se noben vlagatelj nima bati za svoj denar, če se bo dovolj energično iskalo ta denar.
In šele potem, ko bo vsa izguba točno .ugotovljena in tudi finančna moč krivcev vse nesreče, je naloga države, da zaščiti vlagatelje, ki so zaščite potiebni in v„ 80 brez vsake lastne krivde. Zakaj z srev?''av‘co smejo reči vlagatelji, da ne-drž? ile bi zavzela takega obsega, če bi šku Vlle uadzorovalne oblasti bile na vi-Sv°je dolžnosti. sliČ° ni 'zSovor' 1111 težke razmere in nie^Klle vel.ia.i°- v l)rav 11'č boljših raz-Slavenska banka so delovale bo/ . ’Ke banke. In če so mogle te presti vse težkoče povojnih razmer, če '0 mogle te obvarovati vseh težjih iz-
ženeva, 27. septembra. Na zaključni seji letošnjega zasedanja Lige narodov je naš delegat dr. Laza Markovič potem, ko je prečital poročilo tretje komisije, v kateri je bil on delegat, imel govor, v katerem je navajal poglede naše delegacije, ki sc bili sprejeti od tretje komisije •in tudi od same skupščine Lige narodov.
V	svojem govoru je dr. Laza Markovič naglasil potrebo, da gredo države po poti, ki je oz.Račeha z Locarnom. Stremiti je treba za trajnim mirom med državami in obnoviti prijateljske' odnosaje med po-edinimi državami, Problem mirnega re-šavanja mednarodnih sporov, pravi dr. Markovič, je nujen in temeljni problem mednarodnega življenja. Afco se bo uva-ževal ta problem, potem bodo odnošaji med državami drugačni, ker bodo zavladali med državami pravni-odnošaji, kjer je glavni faktor mednarodno pravo, a ne sila. Razpravljajoč o tem, kako bi se našel najboljši način za rešavanje sporov po vojni, opozarja dr. Laza Markovič zlasti na pakt Lige narodov, ki določa sistem mirnega rešavanja sporov, dalje na resolucijo iz leta 1922, o načrtu pogodbe za vzajemno pomoč in' končno na ženevski protokol, ki pa je žal bil odklonjen.
Dr. Laza Markovič povdarja, da je primer Locarna našel odmev po vsem svet-tu. Kar se tiče predlagane resolucije, omeni di'. Markovič, da je čisto politična in da je njen cilj, da doseže politični
efekt. Dr. Laza Markovič priporoča Ligi narodov to resolucijo tein bolj, ker nudi vse pogoje za posredovanje pri sklepanju sličnih pogodb o arbitraži in pri mirnem rešavanju sporov med narodi. Treba je, da vse države krenejo po ti poti. Z Locarnom je doseženo ono stanje, da se lahko začne reševati vprašanje razorožitve. To je smisel resolucije*, ki jo je predložila delegacija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in jo je sprejela tretja komisija.
Na predvčerajšnji seji Lige narodov je bila sprejeta la resolucija in pa poročilo, ki ga je kot poročevalec v imenu druge komisije podal naš delegat Abramovič o delu finančnega komiteta sveta Lige narodov.
gub, bi se jib mogla tudi Slavenska banka, če bi se pri njej tako gospodarilo, kakor se je pri drugih vodilnih zavodih. Zakaj pa je zadela nesreča samo Slavensko banko, na to vprašanje mora odgovoriti preiskava in sicer brezobzirna in do sitnosti natančna preiskava.
Vsa javna morala pa mora pasti, če bi krivci ne bili kaznovani. V tem je centralno vprašanje vse zadeve in ves pošten tisk mora skrbeti, da se zadeva Slovenske banke v tem zinislu reši.
ARGENT1NIJA VSTOPI ZOPET V ZVEZO NARODOV.
Ženeva, 27. septembra. Ob zaključku letošnjega zasedanja Lige narodov je dospelo sporočilo iz Argentinije, da se je argentinski parlament izjavil za zopeten vstop Argentinije v Ligo narodov.
POLOŽAJ G. UZUNOVIČA OKREPLJEN.
Beogratl, 27. septembra. Ker je sigurno, da se Pašič še cel mesec ne bo mogel vrniti v Beograd in ker je vedno bolj dvomljivo, če se bo njegovo zdravje sploh še kdaj tako popravilo, da bi mogel aktivno poseči v politično življenje', se je položaj g. Uzunoviča znatno okrepil.
V	sled tega se pričakuje, da bo g. Uzunovič mogel izvesti rekonstrukcijo vlade v zraislu novega zakona o centralni upravi. Po tem zakonu nameravana redukcija ministrstev od 18 na 12, oziroma 11 se ne bi izvršila nakrat, temveč postopoma.
Ker se je utrdil položaj g. Uzunoviča, so tudi nekoliko prenehale kombinacije o novi vladi. Jasno je, da pred sestankom skupščine ne pride do nobenih iz-prememb, zlasti pa še z ozirom na prihod češkoslovaških parlamentarcev.
Uolitue v Zbornice,
Volilna komisija je tudi včeraj dopoldne nadaljevala s svojim delom in. v torek dopoldne smemo pričakovati prve rezultate in sicer naprej za industrijski odsek. Tu vlada zlasti veliko zanimanje za rezultat volitev v L kategorijo, ker je ta kandidiral tudi g. Avgust Praprotnik.
Z ozirom nea skorajšen proglas izida volitev se ne izplača govoriti c volilnih rezultatih. Samo to bi pripomnili, da nedeljsko . Jutro : že govori o potrebi razveljavljenja volitev. To pripominejamo, da vidijo bralci, kako zmagesigurno je ‘Jutro .
PASIC OSTANE ŠE VES OKTOBER V CAVTATU.
Beograd, 27. septembra. Včeraj je bil pri predsedniku vlade Uzunoviču kraljev adjutant general Hadžič. Kakor se zagotavlja v političnih krogih, ni imel ta poset nikakega političnega značaja, temveč se nanaša na momente bolj postranskega pomena.
Kar se tiče političnega življenja, je včerajšnji dan pretekel brez vsakih posebnih dogodkov. Potrjujejo se informacije, da se Nikola Pašič še ne povrne tako kmalu. Splošno se sodi, da še ostane Pasic v Cavtatu cel mesec, oktober, da si popravi svoje zdravje.
ST. RADIČ SE VRNIL V ZAGREB.
Zagreb, 27. septembra. Sinoči okrog 9. je prispel v Zagreb z ljubljanskim brziin vlakom Stjepan Radič skupno z dr. Kr-njevieem iz Ženeve. Oba delegata sta potovala preko Curiha in Avstrije. V Jesenicah na Gorenjskem jima je prišel naproti državni podsekretar inženjer Avgust Kcšutič. V Ljubljani je v stopil v voz minister za kmetijstvo in vode Ivan P u c e 1 j.
Stjepan Radič je poslušal njihove referate c notranjih političnih prilikah in o gospodarskem programu vlade. Obenem se je Radič razgovarjal o prihodnjih skupščinah Hrvatske seljačke stranke'v Sloveniji in Dalmaciji.
ZDRAVJE LJ. JOVANOVIČA SE ZBOLJŠALO.
Beograd, 27. septembra. Zdravje Ljube Jovanoviča se je znatno popravilo in je Ljuba Jovanovič že pričel sprejemati obiske. Na njegovo zahtevo je prišel k njemu kot prvi bivši minister Vukiče-vie, njegov najbolj intimen prijatelj. Upa se, da bo Lj. Jovanovič popolnoma ozdravit.
FAŠISTI SE PRIPRAVLJAJO.
Rim, 26. septembra. Direktorij fašistov-ske stranke je imet v zadnjem času epe-tovano seje, na katerih se je govorilo zlasti o opozicionalni akciji proti fašistom. Po svojih sejah je izjavil direktorij, da so fašisti vsled atentata na Mussolinija silno ogorčeni in da jih ni mogoče zadržati pred krvavim obračunom z vsemi nasprotniki fašizma, če ne bo vlada storila svojo dolžnost in onemogočila absolutno vsako protifašistovsko gibanje v Italiji. Fašisti se torej pripravljajo na nove represalije in nova nasilja. Da niso njih grožnje čisto iz trte izvite, se vidi iz tega, da so v Trstu že izvršili napad na vilo posl. Chiese, Čeprav je bila Vila od karabinjerjev zastražena, so vdrli fašisti v vilo, položili dve bombi, ki sta skoraj nate eksplodirali. Fašisti so nato pobegnili, ogenj, ki ga je povzročila eksplozija, pa so domačini z lahkoto tidusili. —- Vsa ta nasilja pa seveda fašizma ne bodo utrdila, temveč so nasprotno le dokaz, da se fašisti boje obračuna.
*
«i m
•-*amtm*tr .>
Slavenska banka v predkonkurzu
Ker Slavenska banka ni mogla zadostiti vsem zahtevam svojih vlagateljev, je bil nad njo proglašen od zagrebškega sodišča pred-konkunz. Danes bo vsled tega v Zagrebu prvi narek in Sla v enaki banki bo dan kratek termin, do katerega mora predložiti svojo bilanco, da se ugotovi njeno finančno stanje. Med tem časom pa ne sme Slavenska banka izvesti nobenih izplačil.
Kakor smo že poročali v soboto, pa je skušala Slavenska banka najti med tem denarni zavod, ki bi izpeljal njeno tiho likvidacijo. Najprej se je pogajala Slavenska banka /. Ljubljansko kreditno banko, toda ta pogajann niso dala nobenega pozitivnega rezultata. Nato se je pogajala s Kreditnim zavodom za trgovino in obrt, pa tudi ta pogajanja so končala na mrtvi tofild.
Nato so se pričela pogajanja z Zadružno gospodarsko banko. Ni ravno verjetno, da bi ta pogajanja končala bolj uspešno.
Vest, da je prišla Slavenska banka v pred-slefaj, je vplivala po Ljubljani senzacionalno in vise je govorilo in govori le o Slaveuiski banki. Najbolj porazno pa je zadela vest cs-deesarske kroge in sicer iz prav' lahko razumljivih razlogov, kar bo itak v kratkem prišlo na dan.
Kolportirejo se n ajrazno vrtata ejše vesti, optimistične in pesimistične, upamo pa, da 'bodo prizadeti krogi poskrbeli, da pride javnost do točnih informacij.
Kakor bi bilo iz narodno-goapodarskih vzrokov želeti, da se vsa stvar mirno likvi-t dira, talko pa je tre ba reči že danes, da pri j tem ne amejo uiti zasluženi kazni oni krivci,
■	ki so povzročili vso nesrečo.
Pričakujemo zato, da bo državna oblast storila svojo dolžnost.
mUnMKtoMM
Fabre-Luce: „la Viktorje"
II.
Najprej je treba odgovornost za svetovno , vojno porazdeliti med obe vojskujoči se stran- j ki. Odgovoren ni, kdor je dal povelje za na- j pad temveč oni, ki je mogočil in ozdrževal \ stanje napetosti, saj je slednje vodilo brezpo- j gojno k omenjenemu napadu. Diplomatdčna provokacija je prišla s strani centralnih velesil. S tem pa ni Mia ustvarjena »nujna nevarnost«. Vojaška provokacija ni bila povsem nepričakovana, prisilila pa je Nemčijo k takojšnjim protiukrepom. Nemčija si je dovolila geste, ki so .vojmo omogočale. Geste pa, ki jih je delala trozveza, so pripravile vojno z viso sigurnostjo. Edino opravičilo za centralne velesile pa je bilo, da so dale svetovnemu miru par šans; pomota antante je bila, da teh šants ni izkoristila.
V	Versaillesu je bila potem kronana »zmaga«. Javno mnenje v antantnih državah je zahtevalo utopije in vso nemogočnost nekega kesa. To javno mnenje pa je bilo večja ovira pravega miru kakor nemško javno mnenje, ki je bilo leta 1918. desorientirano, ponižno in v popolni paniki. Prišlo je do kompromisov, ki so bili plod iskanja »zlate sredine«. Predsednik Wilson se je 3. junija 1919 izrazil napram ameriški delegaciji: Najtežje je, da se ne moremo rešiti iz te vojne atmosfere v boljši zrak. Poiem bi lažje našli pravo pot do rešitve.« Te atmosfere v Versaillesu ni bilo. To dokazuje dejstvo, da Franciji mirovna pogodba nikakor ne ustreza. To pa tudi dokazuje borba, ki jo je vodil Poincare proti Tardieu-u.
Borba za Hhein med Clemenceauom, Lloyd
Georgeem in IVilsonom je bila glavna zadeva takratne francoske politike, in sicer prav tako s stališča bodočega razmerja med Francijo in zavezniki. Politiko »neposredne aneksije«, ki jo je vodil Rajmond Poincare, spravlja Fa-bre - Luce v zvezo s pustolovščino v Porurju in ta politika je veljala Francijo simpaiije vsega sveta in dobro voljo zaveznikov. Nemčijo pa je prepričala, da Framciji ne gre za reperacije, marveč za teritorijalne pridobitve. To dejstvo je katastrofalno uplivalo na razvoj reparacijskega vprašanja, Franciji pa ni nudilo one sigurnosti (securite), ki bi bila miru tolikaj potrebna.
Tako prihaja avtor do konstatacije, da so bile reparacije za Francijo, Anglijo in Ameriko čisto navaden »švindel«, ki naj bi zakril nekaj častihlepnih načrtov. Niti Lloyd George in ne Clemencean, pa tudi Baldvvin si niso upali spričo javnega mnenja svojih dežel imenovati kako fiksno številko, kajti problem ni bil, koliko bo Nemčijo mogla plačali, marveč: Koliko bodo zavezniki takih plačil prenesli ?
Ostra je kritika francoskega zgodovinarja, k.i se postavlja na tla realnosti, ki gleda dogodke z, očmi odgovornega učenjaka. Knjiga vsebuje sicer par malenkostnih pomot, pa Je vendarle sijajen dokaz, da niso le nemški zgodovinarji, ki bi hoteli oprati centralne velesile vsake, krivde. Resničnost zahteva kooperacijo. Francoski pionir Resnice pravi, da bo z omejevanjem zmage podana možnost zopetne vipostavitve miru.
0 drugi deški meščanski šoli v Mariboru.
Po časniških poročilih o zadnji mestni občinski seji se je odložila graditev poslopja za drugo deško meščansko šolo v Mariboru na nedoločen čas, ker veliki župan ni odobril, da bi okrajni zastop prispeval k gradbi letno dogovorjeno vsoto menda 150.000 Din. Tako je zopet padla v vodo širokopotezna in z veliko vnemo započeta akcija, da bi prišel Maribor že v najkrajšem času do prepotrebnega šol. poslopja za drugo deško meščansko šolo, dasi je že določen prostor ter so že napravljeni načrti.
O	nujni in neodložljivi potrebi po takem zavodu je nepotrebno izgubljati besed. Maribor ima sedaj 2 javni dekliški meščanteki šoli in 1 privatno pri šol. seslrah. Moška je pa samo ena in ta je tako prenatrpana, da je naravnost muka za učence in učitelje, delovati na šoli, kjer je stisnjenih od 50—60 učencev v razmeroma majhnih razredih. Kaka razbremenitev v tem oziru pa je izključena, ker je sedanjo šolo nemogoče razširiti s kakim prizidam ter dobili novih prostorov. Ako slovi sedanja meščanska šola kot najboljša v celi državi, je to v prvi vrsti zasluga ravnatelja in požrtvovalnega del« učiteljskega zbora. Ampak na tej višini se pri takih razmerah ne bodo mogla dalj časa vzdržali. Zakaj naval na to šolo je od leta do leta večji ter je dosegel letos rekord nad 500 učencev. In to Število bi rastlo še naprej, ako bi bili prostori'. Zakaj meščanska šola je že sedaj po .svojem ustroju najprikladnej-ša za bodoče obrtnike in sploh za srednje sloje ter rokodelce. Ako se pa še izpopolni sedanjim novim življenskim potrebam in prilikam odgovarjajoče, bo pa naval še večji-Na vsak način imajo meščanske šole zlasti pri nas še veliko bodočnost. Zato je tem bolj obžalovati, če zadenejo celo v oblastnem središču na gmotne ovire pri svojem razvoju. Kje zunaj na deželi je to še razumljivo, a nikakor pa ne. v centralnem Mari-Im m.
Mesto kot je Maribor, bi moralo samo po sebi nudili vse za mogoč kulturen razmah /lasti srednjih slojev. Toda za sedanje izredne čaše in prilike je bilo treba iskati kompromisne poti. Ta se jo bila v sporazumu z mestno upravo ter z okrajnim zastopom
tudi našla. A sedaj naenkrat čujemo, da ji je višja upravna instanca odrekla odobrenje.
Res je, da so na novi deški meščanski šoli najbolj zainteresirane okoliške občine, katere dajejo vsako leto večji odstotek učencev meščanski šoli. Docel« izključeno pa je, da bi .si katerakoli okoliška šola zgradila lastno tako šolo že v doglednem času. Sicer je pa priključitev zlasti okoliških občin Pobrežje, Tezno, .Studenci in del Krčevine le vprašanje časa. Zakaj razvoj mesta gre svojo pol ter se ne briga za nobene ugovore in proteste. S priključitvijo bo pa pridobilo le mesto ne pa sedanje okoliške občine, katere že imajo električno napeljavo, vodnjake itd. Mesto bo zadela le kanalizacija, s katero pa se najbrže ne»bo preveč hitelo. Na to bi tudi lahko pomislili merodajni faktorji. Deška meščanska šola bi bil torej edini dobiček okoličanov pri priključitvi. Zdaj pa še najbrže tega ne bo.
Zašel sem morda nekoliko predaleč v teh razmotrivanjih. Zakaj aktualno je le vprašanje, kako priti ldjub sedanjemu neprijetnemu položaju čimpreje do prepotrebne nove meščanske šole. Kar kratkomalo odreči sprejem okoličanom v že obstoječo šolo in jo tako razbremeniti; to vendar ne gre in se ne spodobi za mesto Maribor. Kaj takega je mogoče kje zunaj na deželi, ne pa v centru-mu oblasti. Zato podajani tu predlog, ki bi morda najpreje privedel na cilja.
Mestni šolski .svet, oziroma magistrat naj stopita v stik « okoliškimi občinami, ki so v prvi vrsti zainteresirane na novi meščanski šoli, da se te zavežejo prispevati na gotovo dobo let določeni »nesefe v ta namen. To so pred vsem občine:	Krčevina,	Pobrežje,
Tezno, Studenci.. Pritegniti pa bi bilo treba še malo oddaljenejše občine, kakor: Radvanje, Razvanje, Pekve in Limbuš.
Sedaj je doba, ko se bodo sestavljali proračuni in bi bilo možno vnesti zneske za prihodnje leto. Na ta način bi se že v doglednem času zbrala potrebna vsota za graditev. Ako bi se bilo realiziralo že 1. 1922 stavljen podoben predlog, bi najbrže že da-
i	nes lahko imeli fond za kritje glavnih stroškov. Časa za premišljanje in odlašanje pa ni dosti več, treba 'je odločitve in dela.
Hren
Politične vesti.
7. zasedanja je reorganizacija Sveta Zveze narodov in ipcmnožitev nestalnih mest od 6 na 9. S tem je položaj Zveze narodov utrjen, ker je krog njenih delavcev povečan. — Na sobotnem plenarnem zasedanju so bila pre-čitana poročila vseh komisij in so bila vsa poročila odobrena. Nato je imel dr. Ninčič zaključni govor in poudaril važnost vstopa Nemčije v Zvezo narodov 'ter omenil vse ostale uspehe, ki jih zaznamuje 7. zasedanje Zveze narodov. Zborovalci so priredili dr. Nin-čiču viharne ovacije. — Tako je bilo zaključeno zasedanje Zveze narodov, ki je biio pomembno tudi za našo državo, saj je bil njen delegat predsednik zasedanja, ki je bilo eno najuspešnejših zasedanj Zveze narodov.
= Nemška vlada za Irancosko-nemško zbli-žanje. Na petkovi seji nemškega ministrskega sveta je poročal zunanji minister Strcsomaun o delu nemške delegacije v Ženevi. Ministrski svet je delo delegacije odobril in ji izrekel svojo zahvalo. Nato je poročal Stresemaain
o	svojih pogajanjih z Briandom v Thoriryju. Kabinet je soglasno in načelno odobril ta pogajanja in izvolil poseben odbor, ki bo vodil nadaljnja pogajanja. Ta odbor bodo tvorili zunanji minister, finančni in gospodarski ministri. Ta odbor bo pripravil vsa ona vprašanja, ki so za nadaljevanje pogajanj s francosko vlado posebne važnosti. — Rezultati seje nemške vlade so bili takoj sporočeni francoskemu veleposlaniku. Obenem se je poudarilo 7. nemške strani, da finančnih kompenzacij, ki jih misli Nemčija storiti za evakuacijo Porenja in Saarške kotline, ni razumeti kot novo obremenitev Nemčije, temveč le kot pi ioriteto, ki bi jo Nemčija priznala v zmislu Davvesovega načrta Franciji. Seveda pa v tem ne odločuje Nemčija, temveč je potreben pri-sTaneik vseh sil, iki so zainteresirane na Da-vvesovem načrtu.
= Zmaga Masaryka. Že danes je jasno, da se je narodno-demokratska ataka proti Masa-ryku popolnoma ponesrečila. Kct prvi so se izjavili za Masarjtka češkoslovaški legionarji, nato narodni socialisti in socialni demokrati ter vise ostale češke napredne skupine. Sedaj pa izjavlja tudi vodja agrarcev Švehla, da je absolutno za Masarykovo kandidaturo. S tem je večina čeških stranic odločno za Masaryka. Ker bodo podpirali Masa.rykn tudi Nemci, je sigurno, da bo Masaryk zopet izvoljen z naravnost velikansko večino. — Sicer pa je tudi vsa češka javnost na Masarvkovi strani, kar jesno dokazuje izjava čeških županov Šlezije, ki (brez ozira na strankarsko pripadnost izjavljajo, da obsojajo boj proti Masaryku in da iso popolnoma na njegovi strani.
V	Pragi se je pričel senzacionalni proces, ki ga je naperil general Gaijda proti bivšemu ministru Krntcctnvilu. Vsled zaslišanja prič je bil proces odgoden.
=: Angleška vlada podpira lastnike premogovnikov. Privatni tajnik Baldvina je poslal generalnemu tajniku rudarjev Cooku ipiismo, v Ikaterem tmu «porofca, da je vlada ,predloge rudarjev proučila, Ti predlogi pomenijo sicer napredek na potu k sporazumu med rudarji in lastniki premegokopov. vendar pa še ne zadovoljujejo. Baldvvin svetuje zato rudarjem, da naj čimpreje sprejmejo predlog vlade in priznajo razsodišča, ki bi po posameznih rudarskih okrajih pregledala obstoječe pogodbe, da bi se potem takoj lahko pričela pogajanja med rudarji in lastniki premogovnikov po posameznih okrajih. — Cook je bil nad tem pismom nezadovoljen in indignirano vzkliknil. če misli vlada, da bodo rudarji kapitulirali. — Nejevolja Cooka je razumljiva, ker ves spor obstoji danes pravzaprav le v tem, da zahtevajo rudarji, da se sklene kompromis za vso državo, dočim hočejo lastniki premogovnikov zdrobiti delavsko silo s tem, da bi se hoteli pogajati le s posameznimi okrajnimi organizacijami -rudarjev.
Br. Demeter Blehveis-Tersteniški.
Moderno fizikalno zdravilišče. — Nova pridobitev na zdravstvenem polju.
= Izjava ministra Puclja, ki smo jo objavili v soboto, je naredila v vsej naši politični javnosti globok vtis. Listi objavljajo najznačilnejše dele izjave ministra Puclja, ki ijo imenujejo senzHcionekio. — »MorgeniblatL, ki prinaša debelo tiskano vso izjavo ministra Puclja, v kolikor <-e tiče vstopa .SLS v vlado, zaključuje svoje poročilo z vestjo, da je bil posl Smodej, zaupnik dr. Korošca, brzojavno poklican v Beograd. /Morgenblatt pravi, da se pričakuje, da bo SLS sledila povabilu ministra Puclja in stopila v vlado, ker da so tako radikali ko radičevci pripravljeni olajšali njen vstop v vlado. — Temu nasproti pa odgovarja »Slovenec* na izjavo ministra fu<-
Ija le s prikrim dovtipom, kar je končno tudi svoje vrste priznanje. — Pripominjamo samo še, da piše o izjavi min. Puclja tudi svetovno Jutro«, da pa seveda ne imenuje našega lista. Gospodje -se ipač zavedajo, da v svetoven lisi za trač in krač »Narodni Dnevnik* ne
spada.	.
— Sedmo zasedanje /vezo narodov zaključeno. V soboto je bilo zaključeno 7. zasedanje /veze narodov, ki je dobilo historičen pomen vsled vstopa Nemčije v Zvezo narodov. S svetovno vojno pretrgano sodelovanje narodov je bilo na 7. zasedanju Zveze narodov zopet obnovljeno in to je oni veliki pomen, ki daje 7. zasedanju taajno veljavo. —- Drug lep uspeh
(Dalje.)
Fizikalne zdravilne naprave delimo po njih značaju v razne skupine, tako v hidroterapijo a 1 i zdravljenje z vodo, v tormoterajiijo ali zdravljenje s toploto, v hclijotcrajiijo ali obsevanje z raznimi žarki in svetili, v elektro-terapijo ali zdravljenje z električnim tokom in v iiieliamtterapijo ali mehanično zdravljenje s pomočjo masaže in gimnastičnih aparatov. Vendar ta delitev ni strogo izvedljiva. Parne kopeli sodijo n. pr. tako v hidro- kakor v termoterapijo, ker se pri njih uporablja do pare zgoščena voda, ki učinkuje kot toplotni učinek na telo. Pri električnih svetlobnih kopelih obsevajo telo električna svetila raznih vrst, ki pa obenem ogrevajo zrak na 50 do (10 stopin Celzija, tako da bi te kopeli lahko uvrstili v belijo ali termoterapijo. Zaradi tega se kopeli, tudi ako se pri njih ne uporablja voda, često navajajo kar pod hidroterapijo.
V	novem fizikalnem zdravilišču Okrožnega urada bodo na razpolago: polkopeli, kopeli v posebnem v lo prirejenem prostoru s peli v pesetnem v to prirejenem prostoru s pogradom v Ireh nadstropjih, prho in posebnimi pripravami za hlajenje glave in srca (nemški Dampfraumbad) ali v parnici (nemški Dampfikastenbad), tango, ogljenokksle kopeli in medicinalne kopeli vseh vrtet. — kočije za te zdravilne naprave so tako obsežne, da jih ni nvoč podrobno našteti. J <* naprave so pred vsem izvrstno uJrJt'š)(n. sredstvo za one ljudi, ki jim vsaik vetr ^ duje in ki jim pri nas tako poga* hoien;a. s ri temperature prinašajo raz™ af0°\%sle, sistematsko uporabo	diferenca
da jim tudi najjačja temp«	hidrotera-
"?• b° S1r :ri vseh boleznih, izmed katerih na?posebno omenjamo bolezni krvi, živčevja, kronične, kntare sopi! in prebavil, organična srčna obolenja in z vročico nastopajoče bo-
1	lezni. Škotske prhe, pri katerih na obolele
ude menjaje udarja curek vroče pare in mrzle v ode,_so izvrstno sredstvo proti jšjasu in raznim živčnim vnetjem. Polkppeli so uspešno pomirjevalno sredstvo pri nevrasteniji in hitenji. Oddelek za fango, kjer se uporabljajo viocu ovitfki s pištijanskim blatom, bo prib'; -zalisce vseh revmatikov. OgljenokMe kopeli sc priznan lek pri obolenjih srra Solne kopeli uporabljamo pri limfatičnih obolenjih, pri ostankih kroničnih vnetij in pri eksuda-tih vseh vrst, ž\eplene kopeli pa pri obolenjih kože, žlez in kosti in pri kovinskih zastrupi jen j ih, n. pr. s svincem in živim srebrom.
2. I/. temoterapije: Kopel v vročem zraku in sicer slično kakor parna kopel v posebnem prostoru s pogradom (nemški Heiisslufttraum-bad) ali v lesenem oboju za posamezne bolnike (nemški Heissluliikastenbad), vRadio-therm«, električna _ svetlobna kopel z žarnicami s soinčnim spektrom, 4 aparati' za leče-nje z vročim zrakom po dr. Tyruauerju. Ti aparati so električno kurjeni in precej tesno obdajajo obolele organe, bodisi ves život ali posamezne dele, kakor noge, ramo, koleno iid. Indikacije termoierapije so zelo obsežne. Pred vsem sodijo tu sem subakutni in kronični revmatizmi mišičevja in sklepov ter protin, dalje sklepna vnetja drugačnega izvora. Zmečkanine, iapahnenja in izvijenja s krvnim razlivom se pod učinkom vročega zraka dosti hitreje izlečijo. In slednjič se z vročim zralkom uspešno zdravijo toli razširjene in trdovratne ženske bolezni, n. pr. vnetja na maternici in nje okolici, jajčniku itd.
3. Iz helijoterapedije: Kremenske svetilke po dr. Bachu (za obsevanje posameznikov), kremenske svetilke po prof. Jesioneku (za muoštveno obsevanje), Sollux-svetilka. soln-čenje v naravnem solnčilišču na strehi poslopja. — Suvereno polje za umetno in naravno obsevanje so slučaji škrofuleze, kožne, žlezne in koslne tuberkuloze in angleške ud-uice (Rhachitis). Z velikim uspehom se uporablja obsevanje s bremensko svetilko tudi pri pljučni tuberkulozi in pri raznih kožnih obolenjih. Obsevanje s topložavno Sollux-svetilko po ugodno učinkuje na lečenje ran in granulacij in na razna vnetja, n. pr. v ušesih, stranskih duplinah nosa itd.
4. Iz elektroterapije: Faradizacija. zacija, elektroliza, jonloforeza, diatf električne jrolne in četverosta»ične°|?, _ Predmet elektroterapije so vsa mnogoštevilna funkdjonalna in ograjena živčna obolenja,
ki jih ni moč podrobneje nastevan, dalje
ohromenja, pri katerih naj se zviša in okiepi moč mišičevja. Posebno obsežne so indikacije diatermije, o kateri smo na kratko že govorili. Tu sem spadajo vsa obolenja živcev in mišičevja, sklepna vnetja, obolenja srda in žilja, sekretorične motnje prebavil, obolenja žočnih organov, ledvične kolike, ženske bolezni in mnoge bolezni spolovil. Vse živčne bolezni, zla9ti pa nevrastenija, histerija in nevnalgije, dalje obolenja srca in žilja SO obenem predjnet električnih kapeli. Posebno učinkovita je četverostanična kopel po dr. Sebnee-u, pri kateri je moč električni tok v 50 raznih smereh upotiti po telesu. Ker ima galvanični tok, ako teče v smeri krvnega obtoka, lastnost, da tega pospeši, dočim ga zadržuje, ako je nasprotno usmerjen, imamo tako možnost, pomnožiti ali zavirati naval krvi v razne organe.
5. Iz mehanoterapije: Ročna instrumentalna masaža, 8 Zanderjevih strojev za aktiivno in pasivna pregibanje raznih udov in sklepov ter orodja za švedsko telovadbo in sicer po ena plezalna stena, poševna lestev in visoka švedi-ka klop. — Suvereno polje mehanoterapije' so bodisi prirojene bodisi vsled poškodb in vnetij pridobljene ali po operacijah nastale okorelosti udov in sklepov. 1 u se bodo torej zlasti zdravilne posledice nezgod, pri katerih ostane tako često kak sklep Tl<p gibljiv ali malo gibljiv,, kar se da z aktivu« in pasivno gimnastiko na strojih če ne popolnoma odpraviti, pa vsaj znatno izboljšati. Predmet mehanoterapije so dalje izkrivlje-nja hrbtenice, ki se pri mladini tako pogoste, oziroma njih profilaksa, ki se da doseči s smotreno švedsko telovadbo. Mehanoterapija in masaža nam pa tudi služi v pospeševanje cirkulacije, regeneracije in resorbcije eksu-datov, dalje v okrepitev mišičevja pri gotovih obolenjih.
To bi bila približna slika zdravstvenih pripomočkov, ki jih bo nudilo fizikalno zdravilišče, lei je strogo liigijensko in kar najudobneje urejeno. Bolnikom je na razpolago slačilnica lticr dobi vsakdo svojo lastno kabino Vr.ro/ki se da zaklepati, dalje ležalnica za znojilne procedure in masažo m obsežen
nrednrostor za počitek.
Tehniško in zdravniško opremo fizikalnega zdravilišča so dobavile naslednje tvrdke: Kotlarno, centralno kurjavo, pralnico in v st aparate in cevi za napeljavo pare. tople in mrzJe vode tvrdka »Obnova« v Ljubljani. Katedre za prhe, prhe, armature za ogljeno-kisle kopeli, kotel za namakanje pištijanske-ga blata (fango) in porniče tvrdka Kurz A. G. Wien (prej Kurz, Rietedhel & "«n"e-berg) po svojem zastopniku Bačiču m drug v Zagrebu. - Pantostat za P«.Ivanje vseli \ nst električnega toka, svetlobno kopel, elek-
Aparat za diaternvijo
tricne Kope n. ^ k Siemens <1- «»•
Rontgemaparate	m diale	U-
s .f;,lmo s er, Wici. - Mehano!erapav6 ''(' sim e in orodje za švedsko telovadbo Irvdka   i sii*h>var/ & Co., Wio»badeit po '
r«tovarište za lekari»i«Me!lmifitav'’ln<,us,r
v Beogradu. — Ležalne in masažne posle-He Jakov Hlavka, Zagreb. — Montažo vseh kopalnih naprav je oskrbelo inštalacijsko podjetje Lovro Pičnian v Ljubljani.
Trajen spomenik prave in resnične demokracije je, da se to zdravilišče v prvi vrsti ustanovilo slovenskemu delavstvu, torej onemu življu, ki v znoju svojega obraza in z žulji svojih rok ustvarja dobrine, pri čemur pa je često izpostavljen zdravstvenim škodam. Prav tako pa je znak demokracije, da se je lo zdravilišče, ki v noši državi doslej nima vrstnika, dalo na razpolago vsemu prebivalstvu, ki je tak zdravstven zavod že dolgo in občutno pogrešalo.
Štev. 216.
^akODNJ ONt • MIK dne 27. septembra 1926.
Stran 8.
Dnevne ves?’
VPRAŠANJE.
Zakaj ni »Jutro« objavilo intervie\v z go-apottom Avgustom Praprotnikom, ki bi sigurno ijjot ibivši generalni ravnatelj Slavenske . banike mogel dati najbolj pomirljive vesti o : stanju banke?
— Mednarodni novinarski kongres. V Ženevi je 'bil o tvor jen v soboto prvi povojni kongres mednarodne novinarske federacije. Na kongresu je zastopanih 14 novinarskih zvez az vecuie evropskih držav.
.~V **r“slava zavzetja Kajniakčaiana. Vojno ministrstvo nam pošilja: V javnosti se je že
vTpt^n K' 'Por?cal°’ da se vrši proslava aa: zetja Kajmaikcalana dne 16. septembra. P«
Je P°vdarjalo, da je bil tega dne leta i»ib Kagmakčalan zavzet. To je napačno. Kaj-uaKoailan je bil zavzet po uradnih podatkih dne 17. seiptembra po starem koledarju, torej po našem dne 30. septembra.
7*. Nova železniška proga Štip—Kočane. Jutri bo otvorjena nova železniška proga Štip -^Kofiane. Proga je nornialnotirna in meri 34 km. z novo železniško progo je ustvarjena zveza Veles—Kocane. Cela proga meri 85 ,n j>ol km.
niii	in	telefonske proge v Slove-
7an‘ "l^fetrstvo pošt in brzojava namerava telefon ®a vsdi glavnih brzojavnih in šania n	Progah v Sloveniji v svrho zbolj-
nanipr. meta železne žice z bakrenimi. V ta _ 'w 80 Pre<iviideni večji krediti, ločali °n ° trczžune postaje. Kot smo že pojavi vr.!wlle?'ava ministrstvo pošte in brzo-Matenifoi -f*	^ <io 5 novih radio-postaj.
iia rič	Z!* ^'nstalacijo je bil	te	dni naročen
...	re'Paracij ter prispe	v	kratkem.	Za
citiranje teh postaj je predviden zaenkrat Kredit 1 millijon 500 dinarjev.
— Zapoveeanje luke v Šibeniku je dovoli) ministrski svet naknaden kredit v znesku 1
aoo.000 dinarjev. Ze začeta, toda prekinjena dela se bodo v 'kratkem nadaljevala. ~T Podpore rentnikom. V ministrstvu za ocisvte0 politiko je določen kredit 100.000 di-\>aj??tiZ9v.podeljevanje nujnih podpor ose-i-pnt’.	^'ve ot* inozemskih	rent, toda	teh
__ ‘rniutno ne dobivajo, vi uVn .®^*i8frslTu prosvete se izdelujejo no-učnei -° rar?vrstitvi profesorjev i,n ostalega u!kaz?a °SObja na srednjih šolah, kakor tudi iitvi1 “.imenovanju, premeščanja in upoko-Solah U e^ev na osnovnih in meščanskih
v~~ Zdravniški pregled prometnega osobja.
' Pr&metnem ministrstvu je izdelan nov pra-lnik za zdravniški pregled prometnega
osobja.
, ~ Kongres trgovskih korporacij v Osijeku. ,5®raj *e je pričel kongres delegatov t-rgov-'i;ih korporacij iz vse države. iKongres skle-ustanovitve centrale trgovskih
 ir j	v	Beoorndii
Mi^.f PiMle W s hi ib o v petnem prometu, se ^	° ?°?	“!■ pojava je odredilo, da
imaJ0 izplačevati železniškemu in brodarskemu osobju za službo v poštnem prometu Posebne denarne nagrade. V ta namen je predviden kredit 100.000 dinarjev.
,	ministrstvu za šume in rude se pri-
,!,a7i? večji ukaz o razmestitvi šumar»kih
uiadmkov.
:7 r~, ^aPr«dovanje učiteljev. Državni svet je
''•rat načelni odlok, po katerem se ima ra-unati napredovanje učiteljev in učiteljic od dneva, ko je podpisan ukaz, ne pa od dneva, s katerim dobi po roku službe na podlagi zakona o narodnih šolah učitelj (učiteljica) pravico do napredo-vanja. Odslej bodo morali torej voditi učitelji sami račun o tem, ke-oaj imajo biti prevedeni v višjo skupino ter bodo morali^ vlagati pravočasno prošnje na liniehoHo. ce se bodo hoteli izogniti i/gubi :vl 31 potekel od trenutka, ko so dobili do povišanja do trenutka, v katerem U3_ukaz podpisan.
jt‘	železniškim	vpokojencem.	Dru-
v . obvešča svoje člane, kak težak boj vodi vic °?e®° naših plačanih in prisluženih pra-V^e 9. hi jo. t. ni. je bila ponovno de-cii » železniških vpokojencev vseh direk-i J v Beogradu. — Nekateri člani imajo še poravnati članarino, katero prosimo, da (|.‘'v Po svojih močeli poravna, da za more ravi v V8ai svoj težak boj do končne zmage ‘rtuaijevaU. — Odbor železniških vpokojencev.
„	, *^Prejein na višjo pedagoško šolo v Beo-
i>ed x^e dni se izbereja .kandidati za vasjo šolo v Beogradu in Zagrebu. \ bo sprejetih 100, v Zagrebu pa 7o Prihodni Predavanja se prično začetkom — i,.r8a meseca.
Kot nornl ^bskih visokošolccv v Slovenija-četrtega ia,J0 iz Beograda, prirede slušatelji ^raduekim« šuinarske fakultete y Beo-' '	c,,8	svojimi profesorji 6-dnevn
ekskuzjjo po Sloveniji.
tj.. Po|.iski zdravniki v Skoplju. Na micija^ o higijenske sekcije zveze narodov je po-Jla P?ljska vlada te dni v našo državo sku-POlo 15 poljskih zdravnikov v svrho prouce Vanja naših higijenskih ustanov. I oljsltl zdravniki *o posetili do sedaj Beograd, Som-bor in Subotico. Trenutno se nahajajo v HS>lju.
V J Vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo
dnS>Wu se vrši za vse tri razrede v petek, v |,ij'okt()bi’a od 14. do 10. ure (od 2.-4.) demi^* ravnateljstva državne trgovske aka-v'pisova^a Zrinjskega tr8a vva,a ina u£eJJ1 mora prinesti vsalT učenec oziro-izvoti^ j1 a zadnje šolsko izpričevalo, po 2 v Pisari ginjen ih rodovnic, ki se jih dobi Sovsk ' Trgovskega gremija in potrdilo Tr-di v pr” ' Sremija v Mariboru, ki ga dobi tu-"avljdi^j'Ualni pisarni, Jurčičeva ul. 8/1. Po-
<1,
'Stot
izpiti
alje ifm v ponedeljek 4. oktobra od 14. ure ■ ' ' <eden pouk »e prične v torek, dne 5
oktob,.a
I. 1.
— Gradbena direkcija v Ljubljani je razpisala v Uradnem listu št. 81. od 7. t. m. za 30. septetmtoer licitacijo za tlakovanje iu popravo .potov do carinarnice na Rakeku. — Smotreno započetenemu delu županstva od julija 1924 je končno uspelo dobiti za to po-iretaa denarna sredstva. S projektiranimi deli se Rakek \tsaj nekoliko spravi v tako stenje, kakor ga zahteva njegov položaj kot važne omejne postojanke. V dosego denarnih sredstev so mnogo pripomogli strokovno izdelani načrti gospoda ing. Josip Pavlina, od-autor. inženjjerja v Ljubljani. Za hitro pridobitev denarnih sredstev pa gre najrvečja zasluga gospodu ministru n. r. dr. Zupaniču, ki se je res požrtvovalno zavzel za stvar in pripomogel da je prišel Rakek v tako kratki dobi do svojih upravičenih zahtev. — Gospodarski odbor podobčine Rakek.
— Hranilnica in posojilnica v Središču ob Dravi je poklonila na mesto venca na grob bivšemu svojemu načelniku g. Maksu Rabiču revnim otrokom domače osnovne šole znesek 200 Din.
— Zdravniška služba. Okrožni urad za zavarovanje delavcev razpisuje službo pogodbenega zdravnika za okoliš sodnega okraja Višnja Gora s sedežem v Stični ali v Višnji Gori, kjer je okrajno sodišče. Mesečni pavšalni honorar Din 1000.—, mesečni potni pavšal Din 500.— ter prejemki iz hišne lekarne. Interesenti se opozarjajo na razpis v
Uradnem listu«.
— Razpisano mesto. Pri mestni elektrarni v Celju je razpisanomeeto obratovodje. Zahteva se absolvirana srednja tehnična šola in daljša praksa. Prošnje je vložiti t>ri mestnem magistratu do 15. oktobra t. 1.
— Za pomočnika ministra šum in rudnikov je imenovani Lujo Novak kabinetni načelnik ministrstva za šume in rudnike.
N«v rektor zagrebške univerze. Na zagrebški univerzi je bil izvoljen za triletno dobo 1926 do 1929 za rektorja dr. Ernst Miler, profesor pravne fakultete.
— Iz poštne službe. Premeščen je iz Novega Sada k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani Franjo Rifelj.
— Iz učiteljske službe. Imenovani so: za stalnega strokovnega učitelja v Slovenski Bistrici Janko Kerže, začasni upravnik meščanske šole v Žalcu; za stalnega učitelja v Šoštanju Miloš Tajnik, stalni učitelj v Kranju; za stalnega učitelja v Belici, okraj Čakovec, Dragoltin Kos, stalni učitelj v Sv. Bolfenku na Kogu; za stalnega šolskega upravitelja v Učji vas, okraj Ljutomer, Zdravko Kovač, učitelj meščanske šole v Žalcu; za stalnega šolskega upravitelja v Št. Jerneju, okraj Krško, Janko Golob, stalni učitelj na državnem vzgojevališču v Ljubljani; za stalnega učitelja II. mestne osnovne šole v Mariboru, levi breg, Rudolf Mencin, stalni učitelj 1. deške osnovne šole v Mariboru; za stalnega učitelja I. deške osnovne šole v Mariboru Peter. Lo-parnffli, Sohski upravitelj v Špitaliču pri Motniku. Upokojeni so: Simon Bezjak, šolski upravitelj v Sv. Tomažu, okraj Ptuj; Martin Sokošek, šolski upravnik v Žetalah, okraj Šmarje; Anton Brumen, šolski upravnik v Teznu okraj Maribor, dodeljen prosvetnemu oddelku Maribor.
— Nevarnim rentgenovih žarkov. Ni znanstvenem kongresu v Bataviji je poročal le dni dr. Lumemtut o rezultatih svojega dolgotrajnega raziskavanja raka. Dejal je, da je prišel do senzacijonalnega zaključka, da .povzročajo (umore radioaktivne snovi in njihove transformacije v ■človeškem, živalskem in rastlinskem organizmu neodvisno od rase, vrste, ispola in starosti. Priporočal je, da naj se 'uporabljajo radioaktivnost in rentgenovi žarki zelo previdno in sanfo v slučaju n e obhodne potrebe.
— Ples, plavanje, smučanje . obligatni predmeti na avstrijskih državnih šolali. Avstrijski prosvetni minister je izdal odlok, s katerim uvaja nov učni načrt za telesne valje na višjih ženskih šolah. Po teni načrtu je na višjih ženskih šolah pouk v plesu, plavanju in smučanju obligaten učni predmet.
— Kongres nemških filozofov in zdravnikov. V Diisseldorfu se je pričel te ni 18. kongres nemških filozofov in zdravnikov. Na kongres, ki se ga udeležuje tudi pruski minister prosvete, je prišlo nad tO.OOO znanstvenikov iz vseli krajev sveta. Prvi tak kongres se je vršil leta 1882. Udeležilo se ga je samo 12 oseb.
77 Atentator na Stjepana Radiča pobegnil policiji. I/. iNovega Sada poročajo:	Orjunaš
Slavko Mihič, ki je izvršil v Stari pazovi na Stjepana Radiča znani atentat z »bombo« je bil obsojen na par dni .policijskega zapora in na izgon v domovinsko občino po prestani kazni. Med eskorto v domovinsko občino je skočil skozi okno drvečega vlaka in ušel.
— Nesreča na morju. Iz Gibraltarja poročajo: švedski parnik *U ppl and se je zaletet v .megli v italijanski parnik »Levante ■ ^vedski parnik se je potopil. Vsi potniki in posadka so bili rešeni, razven nekega mehanika.	8
— Samomor 171etnega mladeniča iz nesreč-ne ljubezni l e dni se je ustrelil v Zagrebu v ®..,u ehnisli i vajenec Marjan Valentič, »sli so ga v spalnici njegovih starišev ležečega v sami srajci pred zrcalom v mlaki krvi. Deček je vzel iz noč<ne omarice svojega očeta samokies, stopil pied zrcalo ter si ipognal krog\jo slkozi glavo. Zapustil je pisano, izdale rega je razvidno, da ga je gnala v smrt nesrečna ljubezen. Pismo je pisal s svojo lastno krvjo. V ta namen se je zbodel z iglo v palec desne rtfke. Pismo je naslovljeno 'na neko
Marico«, od katere se mladi samomorilec z ginljiviini besedami poslavlja.
— Samomor univerzitetnega profesorja na Dunaju. Znani dunajski biolog, vseučeliški profesor dr. Pavel Kanimerer je izvršil na Sehneebergu samomor. Vzrok:	razkrojeni živci in neiprilike v privatnem življenju.
— Orožnika in ftretnvanca povozil vlak. V Slovaški občini Perbenik je ubil te dni po-
5555sssses^f .•/:-*	;
Vr
Splošna priljubljen
Kavni nadomeslelc
olzusen I cenen.
Enrilo
enica
M
Hinka Or,
Holsiva se v v&e&
dobro asortiranii)
B£Olonijalni@ Srgovinaij.
sastnikov sin Ivan Nagy svojega očeta, s katerimi je živel že dalje časa v sovraštvu. Morilec je bil aretiran. Medtem ko ga je eskor-tiral orožnik v Kašavo k državnemu pravdni-štvu, je skušal pobegniti. Čakal je z orožnikom, ob nekem železniškem prelazu, 'čigar zatvornice so bile zaprte. Ko .je bil vlak že prav bliai, je hotel zbežati preko tračnic, da bi pustil tako orožnika čim najdalje možno za seboj. Toda orožnik ni izgubil pričujočno-sti duha. ‘Z bliskovito naglico je skočil za dezerterjem ter ga zgrabil za suknjo. V tem trenutku je pridrvel brzovlak ter oba povozil. Obležala sta na mestu mrtva.
— Za tiskovne delikte obsojen na 10 let ječe. Na Dunaj je prispel odgovorni urednik budimpeštanskega lista Nepszave Fenjes, ki je zbežal iz Madjarske, da se odtegne preganjanju opozicijo milnega tiska. Odložil je mandat občinskega zastopnika ter se ne namerava več vrniti na Madjarsko. Radi raznih tiskovnih deliktov je obsojen na 10 let ječe.
— Tri mesece ječe radi menzure. Te dni sta se zagovarjala pred porotnim sodiščem v Kolnu dva visokošolca radi menzure. Policija •ju je zasačila v neikem gozdu v bližini mesta bas v trenutkku, ko se je imel dvoboj pričeti. Btla sta na mestu aretirana. Obtoženca •ta dokiizala, da sta imela bandaže, ki so predpisane za menzuro, vsled česar se ne more govoriti o dvoboju s smrtnim orožjem. Sodišče pa se je sklicevalo na neki nedavno izdani odlok nemškega jusiičnega ministra, po katerem je smatrati tudi dijaške menzure za dvoboj ter obsodilo vsakega na 3 mesece ječe.
— Linčanje v Miamiju. V Miamiju so zasačili te dni tri črnce inflagranti pri ropanju v razvalinah hiš, ki 'jih je porušil zadnji ciklon. Množica je črnce linčala ter zažgala njihova trupla na grmadi. •
— Pes povzročil veliko avtomobilsko nesrečo. Iz Bud.jejevic poročajo: Te dni se je
ponesrečil pri Vodnjanu autamobii grofa Adalibeita Sclionborna. V avtomobilu so se nahajali grof Zdenko Schonborn, njegova soproga ter grofica Adelaida Schonborn. Grofica Adelaida Schonborn je obležala s popolnoma razbito glavo na mestu mrtva. Grof Zdenko Schonborn je dobil težke poškodbe na hrbtu. Grofica Marija Kristina Schonborn si je zle mila nogo in nosno kost, njena hčerka pa si je pretresla možgane. Nesrečo je povzročil lovski pes, ki je lovil zajca ter prišel pri tem pod kolesa avtomobila. Zato je šofer z vso silo zavrl, ker je bila pot strma. Vsled tega je počila pri sprednjih kolesih pnev-ma.ika in avtomobil se je prevrnil. Šofer je hotel izvršiti samomor, kar so pa preprečili.
Naročnikom »Slovenskega biografskega leksikona«. Na reklamacije nekaterih gg. naročnikov »Slov. biografskega leksikona izjavlja podpisano uredništvo, da je večina pol z-a 2. snopič tega dela že dotiskana in ostali rokopis z neznatnimi izjemami za tisk že dolgo pripravljen. Da izhaja snopič tako pozno m nikakor krivo založništvo, temveč samo dejstvo, da nekateri sotrudniki niso mog-.li izdelati vseh življenjepisov do dogovorjenega roka. Drugi snopič izide v najkrajšem c;’mu in bo potem uredništvo storilo vse kar more, da bodo nadaljni sledili čini prej. — UredmStvo SBL.
Ljubljana. *
1— Prvi ženski optik v Jugoslaviji. Hčerka ljubljanskega optika gdč. Erna Goldstein je napravil« pomočniški izpit za optiško obrt. Gospodična Goldstein je prva optiškrt pomočnica v Jugoslaviji.
1— Nenadna smrt pri delu. Zidarja Josipa Pregelja iz Most pri Ljubljani, ki je bil zaposlen na neki stavbi v šiški poleg železniške proge je zadela v stiboto zjutraj, medtem, ko se je preoblačil na stavbišču v delavno obleko, kap.
• ti Tahrina koles. Izpred justične palače je bilo zopet ukradeno kolo. Žrtev je Andrej \. iz beračevega. Kolo je bilo. znamke »Waf-ter vredno, kot trdi oškodovanec
t 2o0 Din.
Maribor.
i	vplikitn	županom	mariborske ob-
asti inNačelstvom obrtne zadruge brivcev
za mariborsko oblast je nastal spor in sicer ra, (.e8a, ker ije veliki župan niariborake o .asti razveljavil sklep zadruge glede popotnega nedeljskega počitka. Načelstvo se bo proti odločitvi velikega župana pritožilo na ministrstvo za trgovino in industrijo. Celodnevni nedeljski počitek je dovolila še celokupna deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani z naredbo z dne 10. oktobra 1919, št. 706, Ur. list št. 161, vsem brivcem in sorodnim obrtnikom v krajih, ki Štejejo več nego SOOO pre-
bivalcev. Ta naredba je, kot upravičeno trdijo brivci, še vedno v veljavi.
m Pregled Uiš glede sigurnosti zoper požar. Mestni svet je izvolil komisijo, ki bo pregledala vse mestne hiše in ugotovila, če ne obstoja kje nevarnost požara, bodisi v dimnikih ali drugje. V komisiji so: en občinski svetnik, en dimnikar in en član požarne brambe. Zadnje zadevno strokovno ogledovanje hiš je bilo leta 1913.
m— Policijski nadsvetnik g. Vekoslav Ker-ševan je odpotoval v Berlin, da se udeleži internacionalnega policijskega kongresa.
m— Pisarna Udruženja vojnih invalidov v' Mariboru vabi vse one invalide, ki so že prejeli sodne sklepe v priznanju invalidnine, da se zglasijo med uradnimi urami vsako sredo, srboto in ob praznikih od 9. do 11. dopoldne.
m— Dve novi trafiki. Melje dobi dve novi trafiki.
:n— Narodno gledališče pripravlja v drami Veroniko Deseniško , Nestroyevo veseloigro Danes bomo tiči«, angleško veseloigro Miss i:obbs od Jercme-Jeroniea, Langerjevo »Periferijo , Molnarjevo ..Bajko o volku- i. dr. Opera študira Leoucavallove »Glumače; (Ba-jazizo, Pagliacci), pripravlja pa Maasenetovo : Manon in Puccinijevo »Madame Bultertly--. Opereta bo naštudirala to sezono »Lepo Heleno , »Orlov -a in »Grofa Luksemburškega*. — Sezona se otvori 2. oktobra z »Veroniko Deseniško« v prisotnosti avtorja g. Otona Župančiča in v režiji nadrežiserja ljubljanskega gledališča g. prof. Šesta kot gosta.
o' Mariborski gledališki abonma. Rok za pr igla s se podaljša do nedelje, 26. septembra. V interesu občinstva naprošamo, da se sleherni abonira čimpreje, najkasneje pa do -o. t. m., ker bo pozneje abonma podražen.
,n~ Betettov koncert v Mariboru, ki bo fine 28. septembra ob 8. uri zvečer v (iotzovi dvorani, ponovno opozarjamo občinstvo.
ui— Glasbena Matica je sklenila, da bo dajala vsem tistim,- ki bi radi postali njeni Čla-m, a ne poznajo not, brezplačen pouk o no-tah Pouk se bo vršil ob nedeljah in praznikih od 10. do 11. ure dopoldne v prostorih Glasbene Matice. — Prijave sprejema ravnatelj.
m— Avto. je povozil gosjM Vezjakovo na 1 tujski cesti blizu Tezna, Kdo je nesrečo zakrivil, še ni znano. Avto je 'vozil trgovec Hoppe iz Maribora. Poškodbe so te*ke ■m Damski lahkoatletski meeting za pr-' vensfvo mariborske oblasti se vrši v nedeljo dne 3. oktobra na igrišču I. SSK Maribora. Nastopalo se bo v vseh lahkoatletskih disciplinah. ,
MED »SVETOVNE« LISTE
je zašla tudi kočevska Ljudska Samouprava ,'ki jo izdaja en človek, pišeta gg. S. in H. in ki jo čitajo poleg njih komaj trije ljudije.
Kot »svetovni- Ust gleda seveda > L. S.« od zgoraj doli na vse druge liste, zakaj oni izide le dvakrat na mesec na revnih štirih straneh, zato pa s senzacionelnimi novicami.
Kratke vesti.
Poljska vlada je podala ostavko, ker je sejni izrekel nezaupanje ministru za notranje zadeve.
V Albaniji je izbruhnila krvava revolucija. Za mesto Skader se vrše težki boji med vladnimi in upornimi četami.
Pakt prijateljstva bo baje sklenjen med Italijo in Anglijo na sestanku Chamberlaina z Mussolinijem.
Obsedno stanje je bilo proglašeno v Perziji, ker je bila odkrita zarota proti šahu Rizi Kanu.
Prosveta.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
V soboto 25. t. m. so otvoriji Šentjakob-čani svojo VI. sezono in sicer z Ivan Cankarjevo petdejansko dramo »Hlapci«. Obenem z otvoritvijo nove sezone so proslavili Cankarjevo petdesetletnico. Malo pozno sicer, vendar pa ne po njihovi krivdi. Lansko sezono so pripravljali proslavitev Cankarjeve petdesetletnice v večjem .obsegu, kar pa radi pomanjkanja osobja niso mogli izvesti.
Uvodni govor, ki je bil prav 'dobro in naši predmestni publiki primerno sestavljen, je sestavil g. Zavrl, bral pa predsednik odra g-Bi n ter.
O »Hlapcih« tej ne toliko Jermanovi, kakor drami našega hlapčevstva, ne bom govoril. Že dosti se je zmerjalo in hvalilo, tako z ene kot z druge strani; eno pa je, da so »Hlapci Cankarjevo najboljSe dramatiko delo.
Uprizoritev je bila, če upoštevam, da je
bilo več kot polovica nastopajočih -začetnikov,
dobra. V tem oziru ima brez dvoma največjo zaslugo režiser. Morda bi se mu dalo v razumevanju iu pa tam ugovarjali, vendar pa je z ansamblom, ki mu je bil na razpolago, storil, kolikor je bilo v njegovi moči. Zdaj pa še par besed o igralcih. Od moških so bili najboljši kovač Kalander (Gnidovec), ki je odigral eno svojih najboljših vlog, pošteni, a trdi župnik (Košak) (včasih so nekateri zaslepljenci trdili, da je z njim Cankar »čez farje šimfak), in nadučitelj (Kunc). Komar (Deržaj) je malo pretiraval, sicer pa je prav aobra pridobitev za oder, Hvastja (Lavrič) pa je zašel preveč v karikaturo in je imel tudi neprimerno masko. Jerman je zelo težka vloga, Karus sicer najboljša moč šentjakobskega odra, se je potrudil, vendar pa je proti koncu omagal. Škoda, da ni igral Komarja, tam bi bil lahko sijajen, ženske so bile slabše od moških. Sicer je bila Varkovska, ki je igrala Lojako, res najboljša od njih, vendar pa veliko premalo preprosta in prisrčna za ta lepi značaj slovenskega dekleta. Spendetova je igrala kar dve vlogi, učiteljico Minko in Ka-landrovo ženo in sicer obe prav srečno. Anka (Petelinova) je začetnica in je bila vloga zanjo še pretežka. Drugo učiteljico Geni je odigrala Žagarjeva še dovolj srečno, dasi pre-mcaeiouo in pleležeino. Jermanove matere »Slaparjeva) bi ne smela igrati začetnica, Od drugih bi še omenil kmetico v III. dejanju, ki pride zmerjat Jermana, kaže, da je talentirana.
S scenerijo je bilo na diletantskih odrih že od nekdaj križ. Šentjakobčani so igrali pri zastorih ter nakazali posamezna dejanja le s par kulisami in s prospektom v ozadju. Zdi se mi pa, da je ravno pri »Hlapcih t z zastori težko. To se je poznalo posebno v prvem dejanju, v četrtem pa je učinkovalo že skoraj smešno.
Da niso ravno najboljše govorili, je umevno, vendar pa bi se tudi tu dalo 7. dobro voljo več doseči. Včasih kdo ni znal dobro vloge, to bi se, posebno pri Cankarju, ne smelo zgoditi.
Reči pa moram, da je Šentjakobski oder prav srečno otvcril svojo novo sezono in
upam, da se ne bodo zopet zgubili v kaprici neslanih burk, kol včasih prejšnja leta.
Obisk je bil prav dober, dvorana je bila polna do zadnjega kotička i.i to so zaslužili.
—š—
Šport.
II. kolo jesenske prvenstvvene sezone.
[. razred — SK Slovan : SK Hermes — 3 : 0. Z ozirom na igro, ki jo je Hermes pred-vedel minulo nedeljo proti Iliriji, je vsak človek pričakoval, če ne zmage, pa vsaj neodločen rezultat; Hermes je pač eno najmanj zanesljivih moštev v Ljubljani in temu se ima tudi Slovan v prvi vrsti zahvaliti za svojo zmago. Prav dober je bil zopet srednji napadalec Slovana Ciravič. Sodnik g. Kramar-šič dober.
SK Jadra n : AS K Primorje — S : 1 (■' : *')•
V	prvem polčasu je Primorje v konstantni premoči; le sem in tja se posreči Jadranu uiti preko polovice, toda dobra obramba Primorja razbije vso napade popolnoma ne-trainiranega Jadrana. V drugi polovici Jadran popolnoma odpove in goali frče eden za drugim v mrežo. Del publike, ki je simpatiziral s Primorjem, frenetično apla vdira pri vsakem goalu, se dela norca iz igrajočih Jadranašev ter jih nesramno psuje; tozadevno ve ni prizaneslo niti sodniku, ki se ga je titu-iiralo na take načine, da se na. iem mestu ne more zapisali; posebno se je v tej »stroki« odlikoval neki P. K. Želeti bi bilo, da se s strani kluba vpliva na svoije člane v smislu, da ^e slični izpadi, ki še povečujejo že itak velike razdore med posameznimi klubi, vendar že enkrat preprečijo. Vzrok, da‘ je bil Jadran Itako visoko porržen, je brez dvoma dejstvo, da je> Jadran popolnoma opustil vsak training; zrdnji čas bi bil, da se Jadran zave te svoje zmote ter se z vso energijo poprime traininjga. Sodnik g. Fink bres autoritete in skrajno popustljiv pri svojih odločitvah. Publike ca 150.
SK Slovan rez. : SK Hermes rez. — 2 3. Hermes zasluženo zmaga.
SK Jadran rez. : ASK Primorje rez. — (I : 8.
Zaslužena zmaga nadmočnega Primorja.
II. razred: SK Slavi ja : SK Reka — 2:1.
Kaka je Tunne.v premagal Teinpseja,
Kakor smo že poročali, je končal boksmateh Dempsey-Tunney s porazom dosedanjega svetovnega mojstra Dempseya. Danes podamo še natančno poročilo o dzidu tega gigantskega boja, ki v nasprotju z dosedanjimi svetovnimi mojstrstvi ni končal s knock-autom, ampak po točkah.
iKoraaj je zapel gong, se je Dempsey zagnal z vsa silo proti Tunneyu, toda ta je bil oprezen in je pariral ekoro vse udarce, slednjič pa prešel sam v ofenzivo in obsul Dempseya s točo kratkih udarcev, tako da ise je orjak zamajal in bi bil gotovo padel, da ga ni rešil gong. V 2. rundi je Tempsey zopet z divjim gnjevom napadel, 'toda Tunney se je mirno umaknil in zadal Tempseyu strahovit desni udarec, ki je nasprotnika za io rundo spravil med vrvi. V 3. rundi je Dempsey močno krvavel iz nosa in ust, vendar se je v 4. rundi zopet ko blazen vrgel ria Tuameya, katerega je dvakrat skoro podrl. Tunney se je pa obakrat dvignil in zadel s težkim udarcem Dempi3eya v desno oko, ki je začelo močno krvaveti. V G. rundi sta bila oba borca oči-vidno močno izmučena. Dempeey je z obupnim naporom še enkrat zbral vse sile in je Tunneva z vso brezobzirnosijo napadal. Tudi v 7. rundi je bil Dempsey spočetka v premoči, ranil je Tunneya na očesu in ga skoraj podrl. S tem pa je izčrpal svoje moči lin se je samo še s clinchem (s tem, da je nasprotnika objel in tako onemogočil udarce) rešil v 8. rundo. Od tu naprej je bil Tumney očividno v premoči. V 8. rundi je zadal Dempseyu tako strahovit udarec, da je glasno zastoikal. Še v 9. rundi je poskušal Dempsey obupne protinapade,, toda zaman. Pri počet-ku 10. runde je pozdravila množica Tunne-ya s .frenetičnim odobravanjem kot novega svetovnega mojstra. Ko je gong naznanil konec boja, je bil Dempsey s krvjo oblit, skoraj knock-aut in je komaj še stal. S tein je Dempsey iz boksa definitivno izločen in ne pride za noben match več v poštev ter so vse
govorice o revanžnem boki le prazen huni-bu%
Neposredno po boju sta bila oba bokserja niterjuvana. Tunney je rekel, da je izid boja ze naprej napovedal in da se je Dempseyeva zelja, da zmaga boljši mož, spolnila. Pristavil je se, da bo svoj naslov branil proti vsakomur, iz ce.sa sklepajo, da bo v najkrajšem času nastopil proti črncu W i Usu. X)einpsey sam pravi, da je Tunney velik Champion, ki ga je on sam podcejeval. Noče ise opraviče-\’a*ti, poskusil je vsak udarec, ki ga je znal, toda proti Tunneyevi tehniki mi uspel. In kaj pravi slednjič žena Dempseveva, lepa Estel-ie Taybor, ki je pred bojem rekte, da želi, da bi bil Dempsey premagam. Toda po njegovem porazu mi bila mič kaj zadovoljna, nasprotno bila je vsa obupana in rekla reporterjem, da je bila bojna sila njenega moža zmanjšana z narkotičnim sredstvom, ki so mu ga njegovi nasprotniki dan pred bojem neopaženo zmešali med jed in pijačo. Samo na la način si lahko razlaga, da je bil Demp-sey po boju -tako zrušen, da je dolgo časa krčevito jokal.
I* OHO
: 80 kilometrov knjig. Knjižnica londonskega muzeja šteje po najnovejši statistiki 4 milijone zvezkov. Če bi se položila ena knjiga poleg druge, bi bila vrsta dolga 80 kilometrov. To število se poveča vsako leto za 40 000 zvezkov, ki bi zavzemali, položeni drug poleg drugega poldrugi kilometer.
: Deber odgsvor na originalno ženitno ponudbo. Neki carinik v Brestu na Francoske«1 je hotel kupiti nedavno paket tobaka na i slabše vrste. Ko je paket odprl, je opazil, da tobak ni najslabše, temveč najboljše vrste. Misleč, da se je prodajalka zmotila, ga je hotel nesti nazaj, medtem je pa opazil med tobakom listek, na katerem so bile napisane sledeče besede: »Če Vam ta tobak ugaja, se zahvalite Mariji X ..., mladi vdovi, ki bi se ,ra* da poročila.' Cariniku je tobak zelo ugajal, toda odgovoril je: »Da bi ta tobak pač ra< vsak dan pušil da pa je cena previsoka-
51
Rudyard Kipling:
rvnjiga o džungli.
>Kaj pa je Petersen Sahib hotel reči s slonovim plesom?« je naposled tiho vprašal mater.
Veliki Tocmai ]>a ga je slišal in zarohnel: Hotel je reči, da ti ne b; nikoli eden tistih izslednikov.
Vidiš, to ti je hotel pr vedati. Ej, ti, tam spredaj, kaj pa zapira pot?«
Nek asamski gonjač, kake dve, tri slone spredaj, se je razjarjen okrenil in zavpil:	Pripelji	Kala	Naga,
pa naženi tega-le mladiča, da se bo znal pošteno vesti.
Zakaj vendar je Petersen Sahib ravno mene izbral, da moram z vami, csli z riževega polja, v dolino? Pripelji j vi tam zadaj N
;Ohe, mali! Ti si tukaj? Veš, tebi pa povem, ker
imaš bistre glavo. Plesali bedo. In dolžnost je tvojega c četa, ki je očistil vsa brda vseh slonov, da naredi nocoj stajam kole še enkrat tako močne.«
Kakšne govorjenje pa je to?« je dejal veliki Too- ; maj. štirideset let že oskrbujeva z očetom slone, ampak da bi kdo take kvasil o plesu, pa še nisva slišala.«
»Resnica, ali ravninec, ki biva v koči, ne pozna j drugega ket štiri stene svoje kolibe. Le pusti nccoj . slone nezvezane in videl boš, kaj pride. Kar se pa j tiče njihovega plesa, povem, da sem videl kraj, kjer . . . j Bapree, — Bap! Koliko ovinkov ima reka Rihang? ] ?,e zopet bred tukaj! Mladiči bodo morali plavati. Stojte.
dirindaja, temveč se čisto sam usede in se popolnoma uda svoji sreči. Resnica, Petersen Sahib je bil ogovoril malega Toomaia! Ako ne bi sedaj našel, kar je iskal, bi mu počilo srce. Naposled mu je prodajalec slaščic posodil majhen, tom-tom, boben, na katerega se tolče z dlanjo — in dečke se je usedel s prekrižanima nogama pred Kala Naga, držeč tom-tom v naročju. Zvezde so se prikazovale, on pa je bobnat in bobnal, in čim bolj je premišljeval o veliki tasti, ki ga je doletela, tem bolj je bobnal sedeč prav sam med slonovo krmo. Pri tem ni bilo ne napeva, ne besedi, a vendar ga je bobnanje delalo srečnega.
Novi slonei so vlekli za vrvi, vreščali in trobili od
časa do časa. Dečko je slišal ’\nter, ki je v -koči tabo-
svojo žival semkaj, Tocmai, da ga pobede z okli. Pri } vseh bogovih gora, ti-le novi sloni so obsedenci, ali pa ! vohajo tovariše v džungli.
Kala Nag je sunil novega slona med rebra, da je temu sape zmanjkalo, veliki Tocmai pa je dejal: Saj ni res. Pri zadnjem lovu smo očistili brda divjih slonov. Samo tvoja zanikarna gonja je vzrok. Ali moram v celem sprevodu vzdrževati red?«
Ali ga slišite!« je odvrnil gonjač. Mi smo očistili brda! Ho! ho! Silno modri, vi ravninci. Vsem ljudem je dobro znano, da sloni vedo, da je lov za letos pri kraju, samo kak topoglavec ne ve tega, ki džungle j nikdar ni videl. Povem vam, da bodo nocoj vsi divji j sloni... pa čemu bi tratil pamet pri taki rečni želvi?« I Kaj bodo sloni? , se je.oglasil mali Toomai.
Med takim govorjenjem in prerekovanjem so večkrat prebrodili razne reke in dovršili prvi del pota I do nekakega taborišča za novoujete slone; bili so pa j slabe volje že zdavnaj, preduo so dospeli tja.
Tukaj so privezali slone za zadnje noge k velikim ■. kolom; novoujete slone so privezali še s posebnimi.; vrvmi ter nanosili pred nje krme. V mraku so se gor- } janski gonjači vrnili k Petersenu Sahibu, naročili rav- j ninskim gonjačem, da naj bodo to noč se posebno skrbni in so se na glas smejali, ko so jih ravninski gonjači vprašali, čemu je to treba.
Mali Toomai je poskrbel Kala Nagu večerjo, ko j pa se je znočilo, je ves srečen hodil p-> taborišču, da ; bi dobil kak tom-tom. Kadar prekipeva indijskemu j srce od radosti, ne leta okoli in ne napravlja 1
| rišča uspavala malega bratca r staro, staro pesmijo o i velikem bogu Shiv, ki je neko' naročil vsem živalim, ! kaj naj jede. Uspavanka je jako mila in prva kitica j se glasi nekako tako-le:
Shiv, ki je podaril žetev in ustvaril vse vetrove,
Je podelil vsakomur svoj delež, živež, delo in usodo, Vse od kralja na prestolu do berača pri vratih.
Vse stvari je ustvaril Shiva Ohranitelj. Mahadeo! Mahadeo! Vse je ustvaril —*
Za kamelo trn, in krmo je za kravo, pa Materino srce za zaspano glav'co, sinko mali moj!«
Mali Toomai se je koncem vsakega stiha oglas,! z veselim bum-bam-bum, nazadnje pa ga je Pie spanec, da se je ulegel na krmo poleg Kala ^aga.
(Dalje priU.)
qTrr:Tru~^*rafc;
j
M tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
9|Biaiwuvft	nudi
najtinejšl In najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
3^. ZAHTEVAJTE PONUDBO! -»c
Tehnično In lilgrljenlCno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji.
Phamai Ljubljana, Dunajiko certa It. 1«. II. nadstropje.
CA1INOKO ROSMBSjnSK* m. Spbdi«
d)SKl BUKBAB	f	g?
LJUBLJANA. Kolodvorska ulica 41. f§
Telelon int. Bt. 45-4.	£.
i
m
te
Najboljša, na)cenejša kolesa in gtvalnl stroj
30 edino
Petefinčevi
Mourlbor, Jesenice, Bakek.
Ofcartije * *» »feroko upadejo?« posle najhltr«]« to pod ko-^	lantntiui	pogoji.	^
<KndGbe tpalnlh -vos* »-«*<SK*sssre«rae po&tt.ftee*
omsaam
Pisarniška seoč.
Bivši vodja pisarne, vešč knjigovodstva, slovenske.
srbohrvatske, nemške, francoske in italijanske korespondence in strojepisja išče službe. Cenjene ponudbe pod »Marljive na upravo »Nar. Dnevnika .•
Uprava Jsrodnega Onevmka
prodafa
makulaturni papir
kg Din 4*50.
M
znamke
Prešemovt-gti i i n * i kti /8 vodci
Gritzner, AdSsr, Ph6nix
e c< n - bn u> industrijo. Pouk brez-plM n l i t rri plDČilrt! pcco)! - ludi n«- rhrli. Vf čleirtf jttisrcllo.
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj . miBIED'
|o«ip Peteline, Ljubljana
MALE OfltASl
Vitakc beseda 50 oara, debelo tiskano
50 para, Dtn 1 -.
tUoHota 1/11.-T«l*t. 56.
Sprejmem
stanovanje
ali S‘>st0'
na hrano m dijaka peto-
S°Naslov pove uprava li-Bta.
Proda se po ugodni ceni dul-nogled »Trlder«
tvrdke ZeUj. vehi se »tk ral. Naslov pove uprava liiia.
•Stekleno
»tTeino opeko Imajo *i«i no v talogt Zdruie.oe ope kavne <1. d. v Ljubljani
Paul? jezikov
nemščine, francoščine, angleščine, italijanščine p1 vatno in v skupinah P Berlitzovi metodi. Poučujejo usposobljene učne moči. Prijave od pol 6. do poj
7. zvečer v Beethovnovi ulici 7, pritličje — leV0_ (zgradba čekovnega ui ‘l_ da). — S. Jeras, prof.
Trgovskega
vajenca
s primerno šolsko- izoJ^“p bo sprejme to g ,{rii
'KodrU. *&3gi
pri K«8*® *
0 I šui'p v H Op n ku‘.
■ st	-	  -
. .	_»utotvikar — Za tiskarno *Merkur< v Ljubljani Andrej Seree.
Tidajfrtelj tn odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZN K