Po«n?n*> ow»*B » gofovtm leto LVIV. v Uublt9n1, v petek, dne 11. lanuarla 1929	St. 9 2. izda'a s«. 2 ot«
Nnročnln«
Dnrvnn i/(IA|a
za dr^vo SHS
niekei no 25 l>m pollfiinn iS" l>ln celoletno > 0 Rln
za inozemstvo
mmei no 4« ntn nm|fi )»kft i/iia:a rjfllole 00 v JU«0> *l«vi|i no 1 »in, /•«* ln<»/rmilvo HO 1»
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Orne oglniov
1 »10.p i>em-Vf»io mnll oolnsl po I 50 in 1 l),vf«|i oglnsl imd timm v *lne po l>in »-JU, veliki po i in 4 l>in. v iiredn ikrm delu vi»ll<a po 10 Din O Pr> v^ cm p narO"m> t iftf Vr. tir ob 1 /-lui.ol mzen ponclellK« .r» dneva 00 prazniku
mmsstcssrsm
UminHu o /e v Kopllorjert iillft 41 «111 Pf>Ue.'plHI ««» nr vritfofn, n*lrniilrlrnnn nlsmti s* ne iprB/^m«/« » <* rranmta wk>Iiiii 41.	itpmvnlitvn 41. 212*
Političen list slovenski narod
tjprava In uKoptlarl*fi ul.it.O * ( e.koi^nt rafnn: i;/nl>i/nnn iiee. 10.6.1« In IO.J11 *n In«101«, Snmln o «1.7.5«.'», f atjirlt .41. J9.DII, proti" »n Itunul iI. 24.7<r7
Revizija mirovnih pogodb
V svojem intervievo ameriškemu novinarju je šef italijanske vlade d<»jal med drugim, da je treba revidirati mirovne pogodbe, ki so v mnogem oziru nezadovoljive. So narodi, ki ne smejo ostati v svojem sedanjem stanju in eden teh narodov je n. pr. madjarski. Njihova usoda se mora olajšati. Ni potrebno, da se to zgodi z vojno, temveč je to dosegljivo tudi na prijateljski in miren način.
Nobena stvar na svetu ni večna in vemo, da l»o prišel čas, ko bodo tudi mirovni dogovori spremenjeni. Dvomimo pa, da bi se to /godilo kmalu in še manj si moremo misliti, da bi bilo /p od Mussolinija napovedano 1, 1035. ono Čudežno leto, ko bodo mirovni dogovori izgubili svojo moč. To pa ne toliko zaradi zmagovitih zaveznikov, ko mnogo bolj zaradi obnašanja premaganih držav. In ta argument razume tudi Fiim le predobro, kadar gre za določbe mirovnih dogovorov, ki direktno zanimajo Italijo. Tako na primer noče italijanska vlada niti slišati o priključitvi Avstrije k Nemčiji, pa čeprav je ta priključitev mogoča tudi brez vsake revizije mirovnih dogovorov Upravičeno pač pravi italijanska vlada, da je za njo neka) čisto rlrttge?a, če meji na malo Avstrijo aH pa na prrfco 70 milijonsko Nemčijo. Kajti v tej veliki Nemčiji til še umrla revanšua misel in če bi se priključitev izvedla, bi ta misel amo še narnsla.
Prav ta argument pa velja tudi za Madjarsko. Ni v Evropi danes države, kjer bi bil irc-denlizcm tako razvit in tako nevaren, ko na Madjarskem. Vca vzgoja mladine, vsa madjarska politika :>loni .sploh samo na propagandi iredentizma. Odtrgati Češkoslovaški Slovaško, vzeti Avstriji Gradišče, osvojiti si nazaj Sedmo graško in postati zopetni lastnik Reke in delov na naši severni meji, to je vsebina vse te propagande. Tu sploh ne gre več za revizijo mirovnih pogodb, temveč za njih popolno anuJa-djo, čeprav naj bi to bilo izvedeno le postopoma. Premajhna je pač Madjarska, da bi mogla izvesti vse naenkrat, toda imperialističen in revanšni program ostaja slej ko prej celoten v veljavi, le njegova izvedba naj bi se izvršila postopoma
Kakor v gotovih krogih Nemčije, tako preveva vso madjarsko ofidelno politiko samo duh revanše in zato moramo mi na madjarske zahteve odgovorili le z argumentom, s katerim odgovarja Rim Berlinu. Najprej mora Berlin dokazati, da ni več v Nemčiji revanšne misli in da bi združitev Avstrije z Nemčijo ne pomenila nobene nevarnosti za mir, potem je šele o tej združitvi mogoče govoriti. A Rim pravi še vec, da je ta združitev sploh nemogoča. Z istim argumentom moramo tudi mi odgovoriti fašističnemu voditelju. Naj najprej Madjarska dokaže svojo dobro voljo, naj najprej pospravi svoj iredentizem, naj preneha sanjati o celotni obnovi Štefanove krone in naj tudi sama dokaže, da zna spoštovati manjšinske pravice in položaj bo spremenjen. Dokler pa daje madjarska vlada dan na dan samo dokaze svoje nepcmir-ljivosti, dokler je Madjarska naravnost šolski primer, kako se ne postopa z manjšinami, tako dolgo je tudi vse njeno jadikovanje o krivicah prazno in neresno govorjenje in tako dolgo Madjarski njeni sosedje nikakor ne morejo ustreči. Ne, in nikdar, čisto tako, kakor pravijo Madiari.
Dobro razumemo nedoslednost g. Mussolinija, ki noče o lastnem argumentu nič slišati, kadar gre za koristi imperialistične Madjarske. Kajti agresivnost Madjarske proti državam Male antante gre šefu rimske vlade v račun, ker dobiva tako zanesljivega zaveznika, kateremu je treba obljubljati le tuje stvari. Se bolj pa tudi razumemo, da ganejo g. Mussolinija tožbe madjarskega plemstva, da pa ne sliši tožb mad-jarskega ljudstva, ki ve povedati o vse drugačnih neprilikah, v katere ga spravlja madjarska gospoda, ne pa mirovni dogovori. Se najbolj pa razumemo, da šela fašistične stranke ne zanima, kako se godi manjšiuam na Madjarskem, ker pač še nihče ni odkril v fašizmu razumevanja za manjšine.
Zahteva po reviziji mirovnih pogodb je zato le zahteva zavojevalnega imperializma, ki je takoj pripravljen porušiti tudi svetovni mir, če sme upati le na kake pridobitve. Pred svetom je seveda ta imperializem treba prikriti in zato je tudi to mogoče, da nastopa g. Mussoli-ni kot žitnik »h tlom pritisnjene Madjarske«. leda ni Madjarska pritisnjena, temveč samo pohlep njene gospode in o tem ve zelo mnogo povedati rudi madjarski narod.
Nastop g. Mussolinija za Madjarsko odkriva samo fašistovske cilje in sicer s tako jas-nualjo, da Že zaradi tega ui mogoče pristati na
Reorganizacija in čiščenje uprave
Vlada bo spopolnjena - Reorganizacija ministrstev - Redakcije uradništva bodo izvršene - Splošna reorganizacija gospodarskih resorov - Komerciali zacija ali etatizem - Poročilo anketnega odbora ne bo brez učinkov - Razlaga novih zakonov - Srbska stranka razpuščena
Belgrad, 10. ian. (Tel. -Slov.*) Zdi se, rla je bilo danes v o*preoju vprašanje, ali se l>o itabinei v najkrajšem času sponolnil. V to zvezo sr» spravljali Špahov prihod in pa dan a An o Vukičevičevo in Spahovo avdijenoo. Nadalje je vpofttevanja vredno dejsvo, da je zunanji minister dr. Voja Marinkovič « vedno teZko bolan. Na njegovem stanovanju ga je v spremstvu svojega adjutanta obi-skal Nj, Vel. Kralj, ker dr. Marinkovič ni niti toliko okreval, rla l>i la-liko zapustil posteljo in odšel v zdravilišče. tfi-ri s® verzija, da lx> dr. Spaho <lobii trgovinsko ministrstvo in da bo en resor prevzel tudi Velja Vukičevič, oziroma njegova okolica. Nadalje se je zvedelo, da je bil bivši minister za octalno politiko Stjepan Harf* naprošen. naj ostane v Helgrndu.
Drugo, o emer o je danes plodno govorilo, je vprašanje, kako naj bi se izvršila reorganizacija državne uprave. Minisui o /.e v nedeljo tat:oj prevzeli svoje resore. Radi pravoslavnih laičnih praznikov pa so bili potem odsotni. Tudi danes so sicer sprejemali v svojih kabinetih svoje načelnike, vendar pa so dajali le splošna navodila, in sicer različnim ravnateljstvom, velikim županstvom, mestnim uprnvain, sodiščem in državnim pravdnikom.
Najprvo se /Ai, rla gre /a oeebna vprašanja, kako naj vobče !>o zgrajeno ministrstvo-Kajti v zvezi s parlamentarizmom o bili razr ni odbori in parlamentarna vlada, in delovanje ministrstev se je oblikovalo na svoj način. Ker to dosedanji pogoji odpadli. gre brez dvorna /a nov sistem. Zdi te, da vsak resorni minister <ele pripravlja, rla se l>o vsako ministrstvo in njegovo delovanje posebej preoebati-ralo na ministrski seji. Zato o dosedaj ministri dejansko prevzeli ministrstva, niso pa na odločujoča mesta postavili nobenih odločilnih oseb. Tako so še vedno na svojih mestih šefi kabinetov, skoro vsi načelniki in celokupno oeobje predsedništva vlade, ki se mu je tudi uradno sporočilo, da se njihov položaj ne bo spremenil in da ostane na svojih mestih, razen, kolikor pridejo v po ste v spremembe, ki jo potrebne radi Uzunovičevega podpredsedniškega mesta.
Tret.e, kar je danes zanimalo javnost in kar zanima ministre in dado obenem pa tudi našo državno upravo, je vprašanje uradnišiva. Trdi se, da bo za bodočo sestavo uradniškega kadra merodajen red, kvalifikacija in vprašanje, če je bil kdo sprejet izkliueno radi strankarske pripadnosti v državno službo in če je bil v službi le strankarski eksponent.
Iz okolice aktivnega ministra je zvedel Vf-i dopisnik, da s« t>odo redukcije uradni-tva v resnici izvršile. Izvršile pa se bodo le postopomA, nato pa bo še is <>«»al«ga kadra se-lek*ija-
Zanimivi »o 7,testi vtisi iz debat, razgovorov in načrtov iz poaameznih gospodarskih ministrstev, /,la»: 1 ministrstva za gozdarstvo, za javna dela, ;igrarno reformo, socialno politi-•o n finance. V vseh ministrstvih so napoveduje odločno čiščnnje. Potrebna bo sploSna re-orcanuaeiija. a;o«podarstva in gospodarskih resorov, /lasti radi vprašanja, ali naj se ta ministrstva postavijo na temelj komeiriali/acije, torej strogo trgovskih podjetij, 7. namenom, da bi donašala državi čim več dobička in se ravnala po strogo trgovskih vidikih, ali pa naj bi se uvedel sistem ntatizma.
Mnogo se l>o spremenilo v gozdarskem ministrstvu. Zdi se, da mnogo uradništva niti ne ve, kaj vse obsega poročilo anketnega odbora, ter je ravno v tem minstrstvu pričakovati velikih sprememb in velikih selokcij. Nadalje se trdi, rta se bo spiosna naša gozdarska uprava, kolikor spada pod državno kompetenco, reorganizirala.
Mnogo debate je povročila razlaga novih zakonov. Zakoni so na splošno kratki in le v /.vezi s prejftnjimi zakoni so v gotovih delih točno razumljivi. Zato se splošno smatra, da bo pravosodno ministrstvo izdalo v najkrajšem a« avtentično razlago, kako naj se posamezna členi razlagajo. Zlasti velja to za zakon o zaščiti države, v kolikor je bil preoster, posebno •■slede določb o obatoiju dosedanjih političnih strank. Mnogo se govori o tem, da je bel grajska policija s posebnim aktom razpustila delavske organizacije in p« srbsko stranko.
V	zvezi 7. razpustom političnih strank se je sirila vest, da o dr. Korošec ustanovil narodno stranko, dr. Spaho pa jugoslovansko nonarhistično, nekateri pa pravijo, da jugosio-
ansko narodno stranko. Te vesti prinašamo amo radi popolnosti poročila.
Federaiisii za Drinhoviča
V	Belgradu se je danes zglasii bivši minister Kovačevič, da sporoči uradni sklep hr-
atske federalistične stranke, da bo z vsem svojim delovanjem popolnoma podpirala dr. Chinkoviča v njegovem delovanju in upa od rifega, da bo hrvatski narod imel od njega popoln uspeh.
Dvig državnih papirjev
Nadalje je vzbudilo splošno pozornost dviganje naših državnih papirjev na inozemskih in domač.h borzah. Trdilo se je, da .0 j vzrok predvsem okoliščine sedanje narave, izjave monarha, izjave posameznih voditeljev in dejstvo, da se je sprememba režima izvršila povsem mirno. Vse to je napravilo na ino-
Dr. Korošec mož kraljevega in ljudsitega zaupanja
Iz vseh krajev prihajajo na vsa ministrstva, zlasti na prometnega ministra, brzojavni pozdravi. Prometni minister še nadalje dobiva od slovenskih gospodarskih organizacij brzojavne prošnje, da naj enako častno in uspešno zastopa interese Slovenije kot doslej, ker je dr. Korošec mož ljudskega in kraljevega zaupanja. Tudi posamezne v SLS včlanjene gospodarske in strokovne organizacije so poslale ministru brzojave iste vsebine.
Zdi se, da je razpoloženje na posameznih poslaništvih zelo ugodno. Iz razgovorov smo dobili vtis, da bodo sicer zunanja zastopstva v naši prestolici čakala na nadaljnji razvoj, kot se to spodobi diplomatskim šegam in običajem-
Konference
Nedvomno je, da bo današnja vlada vzela v program reorganizacijo in vzpostavitev gospodarstva trdno v roke. Dopoldne je bil v ministrskem predsedniStvu ministrski predsednik
revizijo mirovnih pogodb. Začetek naj bi bila ta revizija in samo hvaležni srno g. Mussoli-niju, da je to tako odkrito priznal.
z.emsko gospodarstvo najboljši vtis. Nadalje je nastalo prepričanje, da bo s tem prenehala tako zvana intervencijska korupcija, ko je bilo treba čakati tedne in tedne na rešitve, šele v zadnjem trenutku se je videlo, da je treba plačati, drugače se ne da ničesar narediti.
Pera Živkovič, nadalje podpredsednik Uzuno-vič in pravosodni minister Srskič. Imeli so konferenco. Značilno je, da je danes dopoldne prvikrat po sestavi nove vlade obiskalo ministrskega predsednika večje število bivših poslan- j cev in belgrajski mestni upravnik. Trdilo se je, ; da je ta obisk belgrajskega mestnega upravnika v zvezi z imenovanjem novega komisarja bel- j grajske občine.
Časnikarji so ob 5 popoldne obiskali pravosodnega ministra Srskiča. Obenem ga je obiskal novi prosvetni minister Maksimovič. Odšla sta v vladno predsedništvo k predsedniku Ziv-koviču. Srskič je obljubil, da bo časnikarjem dal podrobno poročilo o svojih načrtih. Vendar pa tega ni storil, ampak je presil časnikarje, naj pridejo jutri ob pol 11 k njemu na obljubljeni razgovor.
Gospodarski svet
Belgrad, 10. jan. (Tel. sSlov.i) Kako bo izgledal državni gospoda reka svet, še danes ui gotovo. Gotovo je, da bo uzakonjen. Najbolj verjetno jo, da Ui ia gospodarski svet ustano-va, ki bo združevala ne samo zastopnike vseh zbornic, ampak tudi naijačje osebnosti iz fi-nančnega življenja, ki so v praktičnem življenju pokazali, da 50 dosegli najboljše uspehe.
Naredha poštnega ministra
Belgrad, 10. jan. (Tel. »Slov «) V mfnt.fr-
stvih se je delo že deloma pričelo po novih navodilih. Poštni minister Savkovič je poslal vsemu svojemu osobju naredbo, v kateri praviš
»V<ji uradniki mora;o pravočasno prihajati v svoje pisarne in jih ne smejo preje zapustiti, dokler ne pride njihov čas, Vse svoje posle morajo izvrSevati hitro in zvesto. Ničesar ne smejo pustiti nedovršenega. Zasebnih obiskov ne smejo sprejemati. Branje časopisja je najstrožje prepovedano, dokler trajajo i*rad-ne ure. Občinstvo sme sprejemati samo glavni ravnatelj, njegov pomočnik in pa načelniki posameznih oddelkov. Do 20. januaria morajo vsi načelniki po svojih glavnih ravnateljih sporočiti ministru spisek vse"a nepotrebnega uradnišiva radi redukcije. Ti spisi morajo imeti pred očmi samo interese službe in države. Nobeni strankarski ali osebni vtisi ne smejo igrati nobene vloge. Načelniki morajo vsak dan glavnemu ravnatelju sporočiti, koliko uradnikov ni prišlo pravočasno v urad in koliko uradnikov ni pravočasno in pravilno izvršilo svojega dela. V nasprotnem slučaju bodo načelniki prevzeli nase vse jKisledice, ker se odredbe niso izvršile.«
»Pravda" o kraljevem programu
RelsTftd. 10. jan. Dannšnja Pravdar ob. javlja o Kraljevem programu ,a /jiačiien uvod nik:
>Prokla.macija NJ. Vel. kralja pravi, da je vladarju pravi parlamentarni režim ostal še v«;dno politični ideal, ki ga je podedo»«l po tradicijah od svojih roditeljev. Drugače pa tudi ne bi moglo biti pri v resnici svobod.> Ijubnem narodu, kakor je naš. To je prehodni režim, ki je odvisen od razmer in nas vseh. Ta režim je reižim skrajne sile. Tudi v starem Rimu ni preo&tajalo drugega, kakor kar so zahtevale razmere. Vendar ko mora ;dari Rim v vseh današnjih državah smatrati kot klasičen primer velike in čvrste države To zdravilo se je izkazalo jKivsod in vsekdar. Avtoriteta, zavest dolžnosti, državljanska disciplina ;o po uporabi tega zdravila bile pajaca ne. To ravno najbolj potrebujemo. Samo v tem je popolna in resnična rešitev. Da bo ta režim imel zaželjene uspehe, moramo vsi se prizadevati, dopr nesti vse žrtve in izvršiti v,e dolžnosti. Največ pa morejo toriti v tem ozira tisti, ki se jim je poverilo državno vodstvo. Nobena napaka se ne sme več sioriti! Ljudstvo pričakuje pozitivnih dejanj in uspehov v najkrajšem času! Država po pravici zahteva cd svojih sinov resnične službo. Taka služba *e zahteva od tistih, ki jo izvršujejo, da dajo vse in da ne gledajo nase. Domovini se n* fluži radi denarja, ampak radi časti.<
Novinarja Devčič in Cesarec obsojena
Zagreb, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Dnnes se je izrekla obsodba nad urednikom »Narodnega vala« KrešimiTom Devčičem. Obtožen je bil radi 29 prestopkov proti tiskovnemu zakonu. Razpravo je vodil svetnik Slavko Kčrbler. Devčič je bil obsoien na eno leto zapora m 20.000 Din globe. Obsojen je bil radi devetih prestopkov, v dvajsetih slučajih pa je bil ooro-ščen. Državni pravdnik je vložil priziv zoper odmero kazni. Devčič pa radi previsoke odmere kazni. Danes je bil obsojen na štirinajst dni kazni in 1500 Din globe publicist Cesarec radi članka o »Zaščiti čovleka«. Obe obsodbi sta se izrekli po starem tiskovnem zakonu.
Zagrebški tisk in novi položaj
Zagreb, 10. jan. (Tel. >Slov.«) Za razDO-loženje med zagrebškimi sitrankami je značilno, da noben strankarski list ni zavzel jasnega stališča nasproti novemu položaju. Nevtralni tisk je sprejel novo rešitev kot najugodnejšo ter i« pozdravlja. Strankarski listi nimaio nobenih komentarjev. Pokrajinski strankarski listi pozdravljajo rov položaj, zLasti je navdušen su-šaški list »Naša sloga«, ki se odkrito zavzema za novi paloia>
Nujne priprave za izbiro uradništva
Belgrad, 10. jan. (Tel. >Stov.<) Ker se namerava strogo lu objektivno preizkusiti \h> l-naj, kvalifikacija in sposobno«! ter i>otreba posameznih panog državnega uiadniAtva, jo ministrstvo /a socialno politiko, in kakor do-zmtva Vaš dopisnik, tudi druga niintotrstva, ra poslalo danes h noju v no vatan \eltkini zu-I aaom iu; © državo poadv, da naj v teku jutrišnjega dne enako brsojavno sporočijo centrali v Helgfadu, koliko je državnega uradništva, ki spada pod pristojnost dolknegu re-Boia. O vsakem naj veliki župani navedejo kvalifikacijo zadnjih let, pred izobrazbo, službena leta, delo, ki ga opravlja, ter zlasti mue-i^e, ali je v drzavui službi še potreben ali ne. V teku jutrišnjega dne bodo torej ta nituistr-stva /.brala podatke o državnem uredništvu ter bodo ti podaUd brei dvouia služili nadaljnjim uiiropoiu ceutrule, ki	tziued drun.il vprašanj gtav.uo vpcuauujo, kako sortirali državno uratinišivo.
Beigrajski listi o novi vtaai
»Vrcuno« • uavi vladi. Včeraj so izšli prvi belgijski Usti po pravoslavnih božičnih praz-u.kih, Listi objavljajo potek zadnjih dogodkov, n«ve '..ikone in deloma tudi precej obširna poročilu o pru^rtuuu nov« >l«uie. Tako piše > Yr©iue«: > Politično stanje, ustvarjeno s sk'e-j»oui Nj. V. kralja o razveljavljenju ustave iu •uatavi Hepiuiauieutaiue vlade, se je v teku r-udujia dni popolnima normaliziralo. Novi ministri so že prevzeli svoje posle in vlada je izdala nekaj novih zakonov, katerih cilj je dvigniti avtouteo vlade in uvesti rod, ki bo garantiral miren m soldeu razvoj vseh poslov. Vlad* bo izvedla v prvi vrsti rolo mistično in aukouoiiajno delo, toda pred tem bodo pod-v^i« vse potrobne mere, da bodo oaui za iz->eobo ruiorm vsi potrebni predpogoji. Najprej bo z brano gradivo za prvučavan e najpotrebnejših rek rui. Ministri so dolžni, da v naj- j kra.sam čusu preuicže predsedstvu vlade vse, ; kar je treba v njih ree^rih spremeuitL Ko bo ve« ta material z: ran, bo izdelan državni pro- ■ gram. Po lega čas« se bedo izdajali preventivni zakoni, ki bedo sčasoma nadomeščeni z i i.»v mit mki ui. katerih izdelava bo poverjena sir kovu lakom. Ve* u pravu t aparat bo reorganiziran in sicer na podlagi moderne administracije. V tem oz.ru je vlada že podvzela go- j korake, da ne bodo posli zastali niti za i hip. Redukcija uradništva so bo izvršila tako* ju > ume jo v siužbt le sposobni uradniki. U-H kujitev ne bo dosti, ker bi bil sicer proračun preveč obremenjen. Izvršena b« tudi rvdukci.m ministrstev. Večina občinskih uprav ostane ua svojem mestu, suspeuuiraiu bodo le Usti. ti so s® pregrešili preti zakonom Novih investicij >;«da n« bo -»Mlvseia, pač pa vse začete izpeljala. Tudi nobenega povišauja davkov na bo. Vlada bo uiedaia, da obdrži tečaj dinarja ca sedanji všini. Z zadoščenjem je ko<i!MAiiran dvig naših »apirje* v tujini. Poseono pažnjo bo posvetila viada gospodarstvu. V pasivnih krajih se bo začeto s celo vrsto javnih dei. \-ada bo izdelala delovni najel za vsako ministrstvo posebej.«
»Politika« objavlja uvodnik peoi. Gfot-iča pod iiastov om --3 a 1 u s ? a t r i a <». V uvodniku nagiaša pi**c, da so poklicni politiki pottsatii vse v ozadje in se oprijeli samo lukrativiuh ',K*»iov. .Najspofcoon*:iii n na;bolj kvalificiram ljudje pa »o bih br«z besede. ?o-
Pričeteh velike inierpetacijske debate
Buisson četrtič predsednik francoskega parlamenta
Pariš, 10. jan. (Tel. »Slov.«) V francoski zbornici se je danes začela velika interpolacijska debata o splošni politiki Poincarejevega kabineta. Ta debata je posebnega pomena radi odkritega konflikta .ki vlada med Poincarejoin in levico. Poslanci se zbrani polnoštevilno. Med občinstvom vlada silno zanimanje, tako da so biii vsi prostori že dolgo pred začetkom seje popolnoma zasedeni in je morala policija pred vhodom delati red. Zbran je bil tudi ves kabinet.
Pred začetkom interpelacijske debate Je bila slovesna instalacija soeijalista Buissoua, ki je Ml že četrtič izvoljen za predsednika. — Buisson je izjavil, da gre deset let po vojni za
prisotnih prečita 1 tri interpelacije, ki so jih vložili o zunanji politiki vlade soeialisti, radikali in komunisti.
Poincare je podal izjavo, da je vlada pripravljena odgovoriti takoj na interpelacije* toda odgovorila bo samo o splošni politiki, o posebnih vprašanjih pa da ne bo odgovarjala takoj. — Kot prvi in>!erpelaci'«ki govornik je nastopil poslanec Frossard. Navajal je, da se je poslanska zbornica po »prejetju proračuna razšla pod vtisom, da preti težka politična nesreča. Razjasnitev položaja je neobhodno potrebna. Čas je, da se zbornica zave svojih političnih tendenc in svoje večine. Ministrski predsednik je koncem lota podal iz-
to, da se končno najde rešitev za probleme, ki ! jave, iz katerih se je moglo sklepati, da
so že dolgo aktualni in o katerih se je ponovno razpravljalo. V notranji politiki je uovo izvoljena zbornica dokazala svoj realnopolitični smisel s tem, da je legalizirala stabilizacijo franka in s tem zvezano zmanjšanje predvojne vrednosti predvojnega franka za štiri petine.
Da se zbornica v razpravah o proračunu ne prehiti, se ima zadetek finančnega leta po T«>rcu drugih drfav v bodeče pr^lo/iti na t. april. V zunanji politiki prevladuje vele pot ni problem za končno likvidacijo velikih mednarodnih vprašanj, ki so nastala iz vojne. Tozadevna pogajanja se bodo začeto v najkrajšem času. ker so predpogafanja srečno končana. Rediti je povojne probleme, kakor končno li-kvidaojo reparacijskega vprašanja, izpraznitev zasedenega nemškega ozemlja, problem metlzaveiuišUih ttolgov in mednarodne razorožitve. Leto bo zato leto najteriih političnih odgovornosti. Toliko neumestnejša ie ofenziva, ki sedaj divja proti parlamentarnemu režimu.
sani namen odstopiti. Po lasitnih priznanjih ! Poincareja dežela ni več Izpostavljena nevarni krizi. Soirudniki v vladi pa so bili nasprotnega mnenja in /.ato ie kabinet napovedal j program političnih reform. V resnici pa ne gre za to. temveč za krizo, v kateri se na-ha>a večina. Novo ministrstvo narodne enote, katerega giavni steber je Marinova unija, nima več v zbornici zadostne večine. Koalicija ne ve več, kaj hoče in se ne more ločiti od | desnice.
Poincare objavi danes
svoj program
Pariš, 10. jan. (Tel. »Slov.«) — Oficijozni Echo de Pariš« poro a, da bo Poincare jutri v poslanski zbornici objavil svoj nameravam . program reform in da bo posebno izjavil, da , bi brezpogojno moral ostati pri krmila nekoliko mesecev, dokler se končnoveljavno ne . uredi reparacijski problem. Tudi v kuioarih se je "ovorilo. da bo Poincare ostal v vladi,
Nato ,ie predsednik med veliko napetostjo i če tudi dobi samo tri »lasove večine.
siadica tega. je bila, da je vsa uprava bila slaba šn >4iiw »siea slabe uprave pa (e nastalo kmet-,,-jo vatuMh«. rai,ev nastop	v p.a-
času m je bil samo lofejčua postedica sU-«ja» ki jc vladalo pri ca*>. Zato i« naravno, da •e vse pvMdi-avifaio kraijevo proklamaciro. a izvedbo tudi naiboiiše id«i<s pa so potrebni syo-«obat ljudje, zaxo je sciiaj tudi uradniško vpra-aktuetn«. Tej^a vprašani« ni hotela do-jtoa\ rešiti »iti ena vlada. Satno dobro urad-niitvo pa -rHtt« tudi zaireti korupcifo. — »Pol.tika* prinaša nato celo vrsto poročil iz vse države. Zelo obširno iz Južne Srbije, Ki je navdaiena nad ^raijcvim laatopinn.
»Pra»da< i i»cnuj|e nmo stalne novo uobo , in smatra, da ima nova vlada to nalogo: »1. , Spremeniti upravni sistem. 2- Dvigniti avtoriteto države. 3. Avtoriteti obiasti pridobiti pui» ■ na spoštovanje. 4. Strogo se ravnati po zaiio-nth in ne dovoiiti nobeno izigravanje zakonov , in.tudi n« njih najmanjšo kršitev. 5. Vsi organi i voiasu se imajo ravnati le po zakonu in pri i vsake/ti aktu morajo imeti pred očmi le inte-ras« države in cruz.e. 6. Narod mora dobiti ; naaaj vero v zakonitost, pravico in aiisokitnu enakost vseik.7. Vsak nradnik mora biti ko> rekteo in mera biti siguren, tia se mt» ne m€Mre < nič zguditi, če vrši av^jo siaioo vost—» i;astnu is. dottfo««
nnenje
Zngieo, 10. aa. (Td. -Slov.*) »Obf.T« j piše, da je iz Kraljevega naaue&ut mu razr . vidno, da to nova crzavna .. etuiev taka, aaoi jo samevajo tiriaviu intofMk Izkijutenu je, da bi $e tiiiava pieiucmia na cemraii«ica«ui te-nwiju. Iz araijeviii ese«, da je trtos čuvan n*-
n;tino c<.tuuMvU| uiMHMS mm piijtiuiCUSii "'SUt , nj« driavia! ureditve. Sapauio je p aan]«s, da bi tako stanje trajalo dolgo ča»a, ker se * manifestu jasno oagiasa, da se «*» duavua jH««:«-diw> tiBiptet« izvcuUt
V * kov demtsionirai
Sofija, 10. jan. (Tel. rSlov.«) Vojni minister Vlkov je danes podal ministrskemu svetu svojo že pred deij časa napovedano demisijo. Smatra se. da bo kralj danes podpisal njegovo imenovanje za poslanika v Rimu. Kakor se javlja, bo imenovan -za novega vojnega ministra general Bakaldžljev.
Teror v It ustji
Moskva, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Pri pripravah za nove volitve v Sovjetski Rusiji se pojavlja 11 točna akcija Trockijevih pristašev. Tajništvo moskovske strankine organizacije pozi vije, da se ta propaganda energično pobija. Pristaši l rockega so postali nevarni in jih je reoa preganjati tudi po GPU.
aootnitsAo simoni« ^osoiUo
Bnlutfešt, 10. jan. (Ted. ->Slov.<) Jutri bo
ministr«Kega sveta, po kateri bo finančni minister Popovici odpotoval v Pariz. Današnje <i«;«elfla!iskf> oo!"»tjStičBo mnenje, da je posojilo že gotovo, je bile še preaRounje, ker še večina tehničnim vprašanj«ni urejena. Tako j v posojila, emisijski i urz, obrestna mera, razdelitev kvot na posainezue država itd. Raz- ' vidno je torej, da » bito dosedaj vpra-anje ] osojila resaao samo v načelu.
Pkiijski odgovor Raaiii
Varšava, 10. an. (Tek >Slov.«> Pujski odgovor na niski predlcg o podp su posebnega protokola h Kellcgovemu pajitu je bil danes izrečen, v .Moskvi. Poljska ..stlada izjavlja, 1 1a predlog pozdravlja in da ga smatra sa ! sprejemljivega, pridržuje pa si o podrobno*ah razpravljati pozneje, kakor tudi vprašati sosede Rusije, posebna baltiške uržave, akšao ssaii^če zavzemajo k ruskeaiu predlogu.
Vodile
se zagovarja
Piodkarpatska Rastjo vzirnja rta avtonomiji
l"r«ga». 10. jan.j (Tel. Slov.«} Izmed ■ stA češkosiovaških deaeinih ,'.as.opov sa je dan«* kot prvi soatal v UUiotmui dtneUu atstop v Podkarpatski U uniji. Sadi državn^Mtavnega stališča Podkarpatske Roaije, kalen je bila v-mirovnih poguiibaii zagotovLjeiia avionoiuija, je aatavni odbor, izjavil, da sa mmre ra«bir-jenje zakona o doaeinik zastopdk ua Pedkar-pateko Rasijo siuairtui same ptevi/ocij, ki ne more Škodovati zajamttoui. avtouom^i. db-žeini predsednik .Iteaipai je. olvotii »ejn> v .češkem jfsaku, kar je izzvtdo pž.\*toete tamivšniih Ukrajincev, ki so / ^.evtui, da umit; pfod-SMidnik govusiUi ukrajiadito. .Ukrajinci r> nato p.»dali tudi drtAvnopruvno izjavo. Nato so bili, izvoljeni v deželna odbor .štiri člana, vlerAn& serank in dva Ukri^iiaou iz, o polici je^ k«t namestnika pa eu Madjaf n eu Jud.
Sedemurmh ko i »rep«s<taea
Hn*vm, >n. ('lak •atov.ci Z n: i-od-bo sovjetsko vlade se uvaja v vseh ruskih tuiavuih, komuzutkoh. in. p»ivw*nth obratih ( »ueuiurno alo, ki fe u oca pvv«MMt !/.><»u do
ZaiesUt mt -maio(H
Varmva, 1(X jan. (Tet. ^lov.tl Vesti o odstopu poljskemu z«wanjeg» 'mm.-t.rit '.aio-• »e^a se urauav od^outo <i«uMUvtr&|es
Milan. 10. jan. (Tek ;Slov.<) Genemi Nobile je prekinil svoje molčanje, katero ~o nm
naložili, ko se je vrnil, in je za amer'<ke Ihte spiral o svoji rešitvi zagovor, katerega abjava pa je tal; ::Hisk;m ':stom n enkrat prepovedana. Nobile opisuje obupni položaj posadke, ki je imela vtis, da ladja iCilta di Milano« reševalnega dela ne v rite dosti energično. Nobile je najprej zahteval, da Lundborg reši najprej težko ranjenega Cecionija, nato prof. ile-boumeka in Trojanija, potem Nobila, nazadnje pa Viglierija in radioteleizrafista Blaggija. Lundborg pa je vztrajal pri tem. la se Nobile prvi odpei.e z njim, potem pa da bo prišel po vse druge. Lundborg se je skliceval na izrecno poveije, da reši Nobila kot prvega. Daije trdi Nobile. da je njemu kot voditelju ekspedicije pripadalo poveljniško mesto na krovu »Cftta di Milano«, odkoder bi mogei voditi reševanje mnogo učinkoviteje, kakor z leda, kjer je bil radi svojih poškodb za druge samo breme in nevarmM. Svoj sklep je storil z največ,o vestnostjo.
Protifašistične demonstracije 1
v Tessinu
Rim. 10. jam. (Tel. >Slov.«) Giomaie d* Itaiiiu piše o protifašistovskih naruiesta-cijah, ki se pripravljajo v Tsssinu v Švici. List pravi, da se bo Italija v slučaju, če bi švicarska vlada teh manifestacij ne prepovedala posvetovala o tem, ali naj se še udeležuj* posvetovanj v Ženevi, švicarska vlada je- s temi, da pripusti manifestacije, zaslužila oči- <
tek«.da moke podpira prottttaiijanske akcije.
i [ . p
Mraz
Milan, 10. jan,; (TeL -Stov.^) V Dolomitih je nasttd mraz 25 stopinj pod ntčio- Vsa jezera in prelazi so zamrsenreni. V vsej severni Italiji znaša temperatura 10 sfepmnj pod ničlo. V" mestih ie zmrznilo več oseb.
3eriia, 1Q.' jan, (Tel. Slov.«) Preteklo noč •e- bila v Bcrttnu letošnie najnižja temperatur« 12 stopin; pod ntčlo, v zuuantih mestnih okrajih pa citto 16 stoptuj p ud aičia.
Štiri železniške nesreče-e m iJmi
Ptfts«. 1Q«' jan. (Tsl. SlovČetrta zekz-niška nsersča na isti dan sa je pripetila včeraj pri Lisi blitM Pr-t'4<f. kjer ie v gosti me^!i trčil osebrnt vlak s tovomirav vlakom. Pri tem :ta bila: dVa.železničarja .ubita. Ran«aih pa je bilo dvajset --sab, n ^k»r pet težko. Razbita je lokomotiv«, in 6<idein>vagoiK>v.
Dfo&PM vesti
Rotstiu Jan -aie kiatjke v Bnk.irestu, Iz Bokaiešta poroča]o, da se je; tam ta zelo alo-veseu naon proslavil kraljičin rojstni, dan. Slo-veenosu v pravoslavot, cerkvi so prisiistvovah zastopniki našega poslaništva m rorauusk* zunanji ■ minister.
Šei škodovih tovarn dr., Kor«d Škoda ie utuii ra Senatnurm^u laiku pljučao bela«nio
V Ponaaiujck ««veraa od ua pa-aeviio lavraaaosd -nad at^aa^toaskuiu »U*< n,krat,evinu čsutau. '• 'stašt so vladne čot« pu-lagusna potisnili naui proU ivabulu.
vi/i ds v Andori te
! odi^tliin, \\ a d t. junija "\Vdojo v Turčiji zapadne mere, kakor meler, ' ilogrsmi itd. Od l.i julij« dalje, pa totleuski ivcitok i pseioži >d pfUiti w redeiio.
Izredno sveto teto
Rim, 10. jan, (Tel. »Slov.«) Oh priliki petdesetletnice mafeiiAtva je proglasil papež 7. apostolsko odredbo novo izredno sveto leto, ki se je začelo 8. januarja, na dan sv. Treh kraljev in bo trajalo do konca 1929. Papež si j« vael kot vzorec odredbo Leona XIII., Id je tudi proglasil izredno »veto leto. Z molitvami naj se posebno moli m vpoatovltev miru. Prapolni odpustek dobijo oni, ki dvakrat na dan obiščejo velike bazilike v Rimu in tam prosijo za spreobrnitev grešnikov, -/n odpravo krivoveratva, za mir ter za večle l>1a#ofrt»nje in svobodo katoliške Cerkve in njenega poglavarja.
Manjšinske stranke ne bodo razpuseene
Veliki župan v Subotlci je v torek razpustil madjarsko stranko in zaplenil vložni zapisnik, štamnilfko, sejni zapisnik ko tudi vse tiskovine stranke. O tem je bil nato obveščen predsednik madjarske stranke dr. Santha, ki se je takoj nato obrnil na bivšega poslanca dr. Streliezkega. Veliki župan je takoj nato vprašal notranjega ministra, če v resnici nimajo biH manjšinske stranke po zakonu o zaščiti države razpuščene, kakor je to trdil sDeuischea Volka-blatt«. Po eni uri je dobil veliki župan odgovor, da manjšinske stranke ne pridejo pod zakon o zaščiti države, nakar je veliki župan vrnil madiarski stranki vse zaplenjene r,tvari in je ta nadaljevala svoje poslovanje.
Dvorni ples
Belorad. 10. jan. (Tel. >3tov.<) Snnči se j« na svečan način vršil dvorni ples na rojsini dan kraljice Marije. Ob 10.20 je prišel kraljevi rar v spremstvu maršalata dvora Are Dimitri-joviča. častnesra adjutanta, dvorne damo Gjun-gjerske tn generala Hadžiča. Kraljevska dvojica se je naipreie razgovarjnla s predsednikom vlade Pero Zivkovičem. nato pa s patriarhom Dimitrijem, nadškofom dr. Rodičem. vrhovnim rabinom Alkulaiem. vrhovnim muitijem Meh-medom Žekmenom. nato po vrsti z zastopnik* tujih držav, s sedanjimi in bivšimi ministri ter drugimi politiki ni gospodarskimi predstavniki.
Sei^rmske vesti
Nj. V. kralj je danes obiskal v sanaterifa na Vračarju generala Baoiča.
Dopoldne je dr. Spalio obiskal dr. Korošca
V BelsTadu se mudi bivši ljubljanski veliki župan dr. Baltič. Nahajal se je v notranjem ministrstvu.
Danes dopoldne je bilo morilcu Peniti R*-čiča in c«umtjenemu Popoviču in ovanoviča :;pcrcčeno, da so izročeni sodišču in da na} pn-čikujejo razprave.
Službene Novine* prinašajo ukaz o vpo-kojitvi državnega podtejnika dr. Lettce. Po stavijen ie na rnzpoicženje.
•Službene Novine« prinašajo ukaz o upokojitvi raznih gospodarskih strokovnjakov iz Slovenije, ki so presii v obbstno siužbo. V Mariboru: Andrej Žmave. Henrik Mohorič, Josip Zapanec. Franc štamnerser. V Št. Juriju ob juž. žd.: Valentin Petkovsek. V Rakičanih; Anton šega. V Bekanovnh: Jakob žsidarič.
»Službene Novine« prinašajo, da je izstopila iz našega državljanstva Marija Hogler, Stara cerkev pri Kočevju.
Današnje Službene Novine« ne prinašajo nobenega novega zakona.
Pariška mera
Pariz, 10. j-an. (Tel. . Slov.«) Preiskovalni sodrnk je konfrontirai glavnega urednika -Ga-zette da France« z ravnate;ism Mmerpressa« | Gilloiom ia z Amardom. Giliot je izjavil, da o -.a-jmii noticah gospe Haaau nikdar nt vedel | ničesar in da so bili honorarji, ki so se izpia-čevali, samo običajni. Dalje ie odklanjal rdi-I tev, da bi bii prejel miaron frankov za poiku-pevaaie ->.jrournaia«. Gospa Hanau mu ,e dala samo 200.000 frankov, ki bi jih imel dati »Jour-n»Lu«, pogajanja pa •<> sa razbila in je Gill-jt petem ta ček vrnil goepei Hfeaa«.
Oivoriiev zmmht^sporinih
iekmovam v 3oh*n:n
Na iilionin. jo Bohinj ptičcl, izvajati na ' tiuli- i\ritljev (lun -loj /e naprej tioi j " »u i /iai-skospoEtm proKiau^. Kljui> zapLfkaui s stmiu obtitibkarjev se je izv«i|la
[a iloločona stouik.l
birna tekma bohinjske, šolske ikxe in. /laaašra-
ju, na. .
<50 111 tlolip ptojti IrezliibDo. is.ee sa biii ža za udti.ef.bo 'ubit-iiili tekam, pccecj .uo«j» sa jo udeležilo te tekme sani« «)■ tekmovalcev., ki sa .'iartali v ilvuli skuoiaah i»* vsi Jos«txli od, toliaičnoga o ibora naprej določeni m#wa»le« čas. V .teji skupim je ptispel na cilj , (D, pr% i AHw> Nov:'-a k iz ! lis trke . času t> min. 37 sek..,kot drus1 mu je slpdil France X.;o s o s e c iz i<op,ttvt>ika v :asa, 16,. tnin. "'J ;>jk. <n kot. tretji \k»j/.ij O d a r iz Store Fu« •dne, v easu 1?, »uit. I3j sek. V <■ kupim dete v starosti od Balo li let je pti kot najboljši prpijjo valim uviilk iz. Bistrici: v času ti min. t"V -ok., I)»ltt pa sia mu iiikoj za petami France Sod j s,iz. /vopriv-aska * kom i® min. o6> s<jk. i't 1'rutici ('r,rubo.clt iz Bistrice s časom. !idiu. 'i s<>k.
kjjilb (trnu, ji- bils opcoua. tekmoval« cev notiiaujkjjiv4 in ia tu«; sneg nt bil ravno uuu/beruejsi, <0 vozili ti malčki kui povprečno i'o.d 5 mili. K.«kv ,-ivahao u» »cm-1o< je biio- njih 14ip«li>zoujtt v dvoiaai 0b4jiwk-ifi doma«, k jen iili jo Prtjiueliv« ilniiv« za nath^i ,lt|iv '0 •«<• n« <Ia 1'ojMjali, to je -nofiu ' sok
. --aiMtV »tdmi,	' • " "	■ ■;:>
v(<at«;u>ks napoved; V splošnem
iaiHlO '"I	severno...apudinan. r-oiia Alp-
pn i« piič*ltwuti tožilk