Žtev, 80._ fit-aja vsak dan, fudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. I rcc*"lftvo: l/iica Sr Fra^lSka Aaifikega it 20, J. nadstr. — Vrt t Vriši na) se poSiijaJo rrednKtvu Uit«. Nefrankirana pisma M a* spft{e*pajo in rukopiai te ne vračajo. \:od devetnajstimi leti ne bi bili poslani na fronto. Sedaj se nihče pod devetnajstimi leti ne sprejme v vojsko. Omejitev mesnega konsuma in pomanjkanje premoga na Angleškem. LONDON, 18. (Kor.) Trgovinski urad se je obrnil do občinstva s pozivom, da omeji mesni konsum, češ da je neobhodno potrebno, da se varči z zalogami, se razbremeni paroplovba ter se občinstvo izogne nada 1 j ne in u povišanju cen. — »Daily Maila poroča, da vlada v Londonu veliko pomanjkanje premoga. Več šol se ne more kuriti. Ne revni ne bogati ljudje ne morejo dobiti toliko premoga, kolikor ga potrebujejo. ___ Potopljeni parniki. LONDON, 19. (Kor.) Lloyds poroča iz Harwicha: Panik »PaJembag« se je potopil v sedmih minutah. Devet oseb je bilo ranjenih vsled eksplozije. Red na krovu je bil izvrsten. KODANJ, 10. (KorJ »Politiken« poro-1 preostajalo, da storimo? Rusija, ki bi nam ča iz Bergena: Ruski parnik »Novajalne mogla pomagati, ker ne more obraniti Sloboda« je bil 9. marca v severnem delu Atlantskega Oceana torpediran po nemškem podvodniku. Podvodnik je streljal dvakrat, nakar ste nastali dve silni eksploziji. Prednji del ladje je bil razbit ter je del tovora zletel v zrak. 15 mož posadke je izgubilo življenje. Preživelih 8 mož je vzel na krov neki parnik, ki je plul mimo, ter jih je izkrcal v Angliji. Na potu v Petrograd so potovali preko Bergena. (Nemška podvodniška vojna se razteza torej do polarnega kroga.) LONDON. 18. (Kor.) Lloyds poroča iz Ne\v-Yorka z dne 17. t. m.: Ameriški parnik »Kanawha« <2182 ton kosmate teže), ki je bil na potu iz Ne\v-Port- New-sa v Rio de Janeiro, je pri Charlesto\vnu ponesrečil. Sedem osel) se pogreša. LONDON, 18. (Kor.) Lloydova agentura poroča, da je bil nizozemski parnik »Palembang« (6674 ton) na potu iz Jave v Severno morje torpediran. Posadka je rešena. (Prip. Wolffovega urada: O kakem torpediranju pač ni mogoče govoriti Ako se je »Palembang« potopil, potem je zadel na kako mino). AMSTERDAM, 1$. (Kor.) Glede Uoy-dovega poročila, da je bil rotterdamski parnik »Palembang« na potu iz Jave v Severno morje torpediran, se poroča iz Haaga, da pri nizozemskem mornariškem uradu ni o tem ftiC znanega. »Palembang« je šel v soboto ob 9 dopoklne mimo sve-tiljnika Noordhinder. S turihlh bojišč, CARIGRAD, 18. (Kor.) Iz glavnega stana 9e poroča: Dardanelska fronta: Dne 17 .marca je ena sovražna krlžarka brezuspešno obstreljevala okolico Teke Burnu in Đejaz Burnu. Dve sovražni letali, ki ste letali preko galipolske-ga polotoka, ste bili od enega naših letal s strojno puško zasledovani in prisiljeni, da ste pobegnili. - Kavkaška fronta: Dne 16. marca smo s protinapadom na levem kril« v plenili mnogo opremnih predmetov. — Sicer nič novega. Avstro-ogrske čete, pri ceremoniji se-lamiika CARIGRAD, 18. (Kor.) Ceremoniji se-lamlika so prisostvovali tudi Četni oddelki avstro-ogrske artiljerije z godbo. Po molitvi je sultan z okna mošejinega paviljona opazoval defihrame teh čet. Ay-stro-ogrski vojaški pooblaščenec, generalni major Pomiankovski. se je na sultanovo povabilo takisto naliajal V cesarjevih prostorih. Vladar, ki je z živahnim zadovoljstvom opazoval defiliranje čet, je dajal opetovano izraza svojemu občudovanju na sijajnem zadržanju avstro-ogrskih čet. ____ Iz Portugalske. LIZBONA, 18. (Kor.) Fernando Costa je bil imenovan za ministra za javna dela in Silva za ministra za delavstvo in socijalno oskrbo.___ Iz diplonj^tične službe. BUKAREšT, IS. (Kor.) Švedski poslanik na Dunaja* baron Beck-Frfis, je izročil kralju danes opoldne v tajni avdijenci svoje poverflae liste kot švedski poslanik na romunskem dvoru. Istočasno je kralj sprejel Švedskega vojaškega atašeja. •_ Ponesrečeni letalci. ROTTERĐAM, 18. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« poroča: Včeraj stai še ob vzhodni obali Škotske smrtno ponesrečila dva letalska poročnika s svojima letaloma — V Hendonu se je pri padcu ponesrečil neki letalski učenec. Romunska v svetovni vojnL V buka reškem listu »Eclair des Bal-eans^ objavlja major P. članek o stališču Romunske in pravi: Romunska se ne more vojevati proti centralnima vlastima, kajti fronta, ki bi jo morali braniti v tem slučaju, se razteza od Burdujemja (ob bukovinski meji) do Predeala (jugovzhodni kot Sedmograške), od Predeala do Verciorove (ogrsko-ro-inunska meja ob Donavi) in od Verciorove do Črnega morja. Take fronte Romunska absolutno ne more braniti. Nimamo niti potrebnega vojaštva, niti potrebne municije, da bi pričeli tak boj. Ako izbruhne vojna, je Okeuija (najzapadnejši del Romunske ob ogrski meji) v šestih urah zasedena po armadi, ki bi pri Ver-ciorovi vdrla v deželo. Ker bi naši vojaki ne mogli držati te ogromne fronte, bi Romunska postala torišče strahovite vojne. Bil bi slučaj Belgije v velikem slogu. Avstrijci in Nemci so glede števila in boljše municije v premoči proti nam, Bolgarska pa bi imela v tej vojni nalogo, da bi zasedla Dobručo in Quadrilater (donavsko delto). Edino Moldavska bi se dala braniti nekoliko, dočim pa bi bik) prebivalstvo Oltenije in Vla&e prisiljeno z romunsko armado vred iti Čez Milcov. Ko bi bile Oltenija, Vlaška in obe Do-bruči zasedene, kaj nij bi najti- potem še sama sebe, bi bila prisiljena, da bi nam po možnosti zagotovila samo posest Mol-davske. Mesto Bukarešt, po Brialmontu utrjeno po vzorcu Namurja in Liitticha, bi ne moglo vzdržati napada slovitih 42-centimeterskih možnarjev. Konec bi bil usoden: Oltenija opustošena, Bukarešt razstreljen, VlaJ&a izpremenjena v vojno pozor išče in Dobruča v rokah Bolgarjev. Kar pišem tu, ni domneva, kajti romunski generalni štab sam, celo pristaši vojne stranke pri nas v deželi računajo popolnoma hladnokrvno z zasedenjem Vlaške, Oltenije in Dobruče. Kateri dobri Romun bi se mogel strinjati s to nevarno blaznostjo? Mogoča je samo ena vojna, ki bi jo mogla pričeti Romunska, in to je vojna proti Rusiji, kajti rusko-romunska fronta bi bila majhna, obenem pa bi imela Romunska še dobroto, da bi jo podpirala mogočna avstrijsko-nemško-bolgarska armada, ki bi mogla braniti Dobručo proti ruskemu vdoru. Fokšanske, nomološke^ in galaške utrdbe so dovolj močne, da vzdrže napade ruske artiljerije, ki so slabi, kakor je danes že dovolj znano. A-vstro-Ogrska in Nemčija bi bili za nas mogočna opora, kajti mogli bi nam kar najhitreje dobavljati municijo. Tega mnenja, tako zaključuje major P. svoja izvajanja, je večina romunskih generalov. Borni? vesti. V srbskem ozemlju, zasedenem po av-strijsko-ogrskih četah, kakor nam javlja c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo, so od 6. marca 1916. za zasebni promet odprti c. in kr. etapni poštni uradi v A-rangjelovcu, Belgradu, Grnj. Milanovcu, Kragujevcu, Obrenovcu, Palanki, Šabcu in v Valjevem. Na dotične urade se sinejo pošiljati: dopisnice, odprta in zaprta pisma, tiskovine (časopisi), blagovni vzorci in pisma z navedeno vrednostjo; od dotičnih uradov pa: doptencei odprta pisma, tiskovine (časopisi), blagovni vzorci ter odprto oddana pisma z navedeno vrednostjo. Pripominja se, da v zasebnem prometu z zasedenim srbskim ozemljem niso dovoljene priporočene pošiljke. Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. Pošljejo naj se v Narodni dom. Zavod sv. Nikolaja bo imel odborovo sejo v torek, 21. t. m., ob 5 pop. Vse od-bornice prosimo, da se seje gotovo udeleže. Ali je bil Nikola Zrinjski Madjar ali Hrvat. Madjari reklamirajo velikega vojskovodjo in junaka za-se. To ni res in je ovrženo tudi po zgodovinskih dejstvih. V listini od djre 24. januarja 1665., s katero je cesar Leopold I. imenoval Petra Zrinjskega banom Hrvatske je čitati med drugim: »Vsakdo, komur je bila prilika, da Je gledal dokaze vašega heroizma, mora potrditi, da ste sinovi Marsa, rojeni za vojno in navajeni zmag; vsakdo mora potrditi, da se je v vas Trpimir zopet povrnil k življenju, da se v vas raduje Krešimir, da je Zvonimir prenesel na vas svoje preslavno potomstvo, svoj diadem.« — Te besede Leopolda L, ki jih citira dunajska »Information« — in pa sklicevanje na najprosvitljenejšj in najslavnejše hrvatske kralje, Trpimira, Krešimira in Zvonomira, ne dovoljujejo nikakega dvoma glede narodnosti Zrinjskega. Od bregov Adrije nam piše črnovojnik: Slednjič je vendar prišel dan, ko sem mogel čitati zopet enkrat našo »Edinost« in da kaj doznam, kako je sedaj v Trstu, oziroma, kaj delajo tržaški Slovenci — seveda: kolikor jih je še^ostalo doma. Vzradostilo me je, ko sem'čul, da niste zapadli popolnoma mrtvilu, marveč da se gibljete — kolikor je pač možno to ob sedanjih razmerah —, da vsaj manifestu-jete ekzistenco tržaškega Slovenstva in njegovo domovinsko pravico v velikem emporiju ob Adriji. Tudi mi smo na straži na obalih tega morja za isti visoki cilj — da si ohranimo to lejx> morje, to svojo drago zemljo. Pomlad je tu in solnce nas je začelo pomalo greti v naših jarkih. Pozdrav vsem. Fr. Poženel. Kdo ve kaj? Albin Tercič, Fest. A. R. 41IV. Res. Komp.. povprašuje po svoji ženi Rozaliji in starših Štefanu in Tereziji Terpin, iz Števerjana pri Gorici, po domače Škrjančevih, hišna št. 148. Vesti nima o njih, odkar je izbruhnila vojna z Italijo. — Enako vprašuje Fran Komjanc, ki služi pri istem oddelku, po svojih starših Florjanu in Frančiški Komjanc, iz Števerjana št. 185, in * sestri Frančiški.- Kdor bi kaj vedel o teh osebah, naj blagovoli sporočiti na označeni naslov. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa in dr. Abra- Aprovlzocilske stvori. Govedina. Mesarji, ki žele prodajati po občini nabavljeno meso, se pozivljejo, da se oglase v uradu mestnega tržnega nadzorništva (Piazza veccliia .št. 1) še tekom današnjega dopoldneva med 10. in 12. uro. Trst, 19. marca. 1916. Mestni magistrat. * * * Kal dobimo ta teden? Ta teden, od 20. do 26. marca 1916 (trideseti - teden) se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na en odmerek izkaznice za živila: 1 kg koruzne moke po K 076 kilogram ¥2 kg fižola po K 0'96 kilogram V± kg ječmena po K 0*92 kilogram Aprovizacijska komisija si pridržuje, da naznani, kedaj se bo vršilo prihodnje razdeljevanje bele moke, ki se bo dobivala na nove izkaznice za kruh in moko, veljavne od 20. marca pa do 2. aprila 1916. ma. ulica Campanile št 11, I. nadstropje. I konkurence. Razne politične vesti. Papežev dar za Srbijo in Črnogoro. »Reichspost« je doznala od poučene strani, da je sv. Oče potom dunajske nuncijature nakazal desettisoč kron kot dar za prebivalstvo ozemlja Srbije in Crne-gore, ki so je zasedle naše čete. Ta dar prihaja iz želje papeževe, da skupni Oče krščanstva pomaga vsem narodom, ki trpe vsled vojne. Naravno je, da pride ta dar po večjem delu v prilog pripadnikom pravoslavne vere, ali to odgovarja popolnoma intencijam Benedikta XV., ki v svojem umevanju krščanske ljubezni do bližnjega ne pozna nobene razlike narodnosti ali veroizpovedanja. Ta dokaz resnične krščanske ljubezni naj bi bil v vzpodbujevalen zgled vsem in vsakomur! Katoliške stranke na Češkem in narodna koncentracija. Predsedstvi krščan-sko-soci.ialne stranke in narodne katoliške konservativne stranke sta priobčili izjavo, da ti stranki prenehujete s svojim delovanjem in da bosta odslej tvorili eno samo katoliško stranko na Češkem. Izjava utemeljuje to združenje tako-le: Resni čas, ki čaka češkega naroda, zahteva, da je njega politična formacija čim enostavneja. Čas po vojni mora najti češki narod pripravljen na politične dogodke, ki bodo sledili neizogibno. To potrebo priznavajo vse češke stranke brez razlike in za to ste katoliški stranki iz istega razloga sklenili, da pripomorete k ujedinjenju Češkega naroda, kakor to zahtevajo to sedanje resne razmere. Združena stranka izjavlja ob enem, da je pripravljena priključiti se koncentraciji čeških strank in delovati za ustanovitev vseče-škega akcijskega odbora. Nemški poslanec Naumann o vojni. Poslanec v nemškem državnem zboru Friderik Naumann je priredil v Pragi predavanje o sedanji vojni in nje posledicah. Med drugim je rekel: Nikdo ne more za sedaj reči z gotovostjo, kaj more ta vojna prinesti v bodočnosti za Av-stro-Ogrsko in Nemčijo. Kajti s to vojno se dovršuje posebna perijoda svetovne zgodovine in začenja ob enem nova, ki jej oblike samo slutimo. V obrisih vidimo Anglijo v veliko ožjem kontaktu s svojimi kolonijami, Ameriko silno obogateno po vojni med evropskimi narodi, povsem na novo orijentirano Rusijo in Francijo, in med njima Srednjo Evropo, ogroženo od vseh strani, navezano samo na-se in postavljeno pred alernativo: ali da deluje dalje, ali da ločena pade v odvisnost od zapada in vzhoda. Mislimo, da srednja Evropa izbere prvo možnost, da se Nemčija v bodočnosti ožje zveže z Avstro-Ogrsko; a k temu pripada v prvi vrsti vojna konvencija Ali sedaj ni več čisto inilitaričnih vprašanj, ker je vsako tako vprašanje spojeno z vprašanjem prometa, tehnike in gospodarskih sil. Po izkustvih iz zadnje vojne morata zato zavezniški državi urediti železniška, fi-nancijelna in živežna vprašanja. Mirovna pogajanja bodo v glavnem pogajanja o svetovnem trgovskem prometu. Naša želja, da zopet dosežemo dobre trgovske odnošaje, ne bi imela nade do uresničenja, ako bi vsak zaveznik deloval posebej, ako osrednji vlasti ne veste točno že poprej, kaj morate ukrepati in zahtevati skupno. Resnica je, da so se toliko z avstrijske, kolikor nemške strani izražali važni pomisleki proti srednjeevropski gospodarski zvezi. V Avstriji so se bali konkurence razvite nemške industrije. V resnici pa razširjenje gospodarskega področja vedno pomenja napredek za industrijo in možnost specijaliziranja, ki jo prinaša seboj razširjeno trgovsko področje, nadomestuje škodo nekaterih obrti, orijentiranih po krivih naziranjih. Vrhu tega ustvari pomanjkanje delavnih sil prehodno dobo brez posebno poostrene Stran IT. »EDINOST« štev. 80. V Trstu, dne 20. marca 1916. mmfa pred Oertfanoin. Vesni porocevalec dunajske lArbeiter Zeitungf na zapadnem bojišču piše: Ravno zdanilo se Je, ko smo se na potfl na nemSko fronto pred Verdun pe-Hatt skoai OravoJotte. Zmaga, ki so jo iz-vojevali Nemci tamkaj i. 1$70., je le majhna epkoda v primeri s sedanjimi gigantskimi dogodki. Pri Gravelottu je videti Se posamične grobove, dočim se pokopava dandanes padle junake v velike skopne grobove, ker se je sicer bati, da bi jih ne bilo mogoče ohraniti. Preke nižine \Voevre, ki je bila v zadnjih dneh v zvezi z bitko pred Verdunom tolikrat imenovana, preganja veter snežinke. Široka pokrajina, v kateri je zapaziti malo vasi in hiš, je precej pusta. Raz-itreltene in razbite hiše pričajo vedno jasneje o vojni, čim bolj se približujemo mestu X. Kakor hitro je zavozil voz v ta kraj, smo se nahajali sredi najživah-nejšega bojnega vrvenja. Čete vojakov vseh vrst in kolon vrve po cestah, prihajajoč iz boja ali pa odhajajoč v bitko. Tudi to mesto je silno trpelo, kakor sploh vsi kraji, ki so se nahajali v bojnem pasu. Neštevilne granate in šrapneli so poprej cvetoče inesto izpremenili v velik kup razvalin, iz katerih se dviga le Še par hiš, med njimi magistrat. Že od pričetka pozicijske vojne so se nahajali tamkaj nemški vojaki. Francozje so inesto v zadnjem Ca^u neprestano bombardirali in je smleli v prah in pepel. Kdo ve, kdaj vznikne iz teh razvalin zopet novo cvetoče življenje. Nedaleč odtod so se nahajale nemške postoianke, v katerih so se tekom dolgega odmora nahajale čete. Kako srditi boji so spojeni tudi s pozicijsko vojno, o tem pričajo korak za korakom polja in travniki in še bolj posamezne hiše in vasi. Na stotine, da na tisoče sledov so zapustile tu granate. A sedaj so nemške čete z mogočnim navalom pomaknile svojo črto do Verduna. Na enouniem potovanju sem videl zapuščene nemške postoianke in postoianke, iz katerih so bili pregnani Francozje. Zakaj po prvih velikih nemških uspehih pred Verdunom niso raoftii hitreje slediti nadaljni udarci, bo razumel takoj vsak, kdor si ogleda pota v tem ozemlju. Bila so razstreljena in popolnoma razvo-žena od težko obloženih vozov. Dež in sneg sta izpremenila ilovico v gosto blato, ki je na več krajih do pol metra globoko. V takih okoliščinah ni mogoče spraviti težkih topov naprei, ko niso mogle dalje niti kolone niti težko obloženi vozovi. Sedaj je po važnejših dovoznih cestah že malo drugače, čeprav so težkoce še vedno zelo velike. Na stotine ujetnikov popravlia tu ceste. Gradbeni materija! se vzame pač tam, kjer ga ie mogoče dobiti. Toda kamenje, ki se ga lomi tu, je mehko, tako da je pri živahnem prometu treba vedno in vedno popravljati. Težkih tovornih avtomobilov, ki prevažajo krokije največjega kalibra k baterijam, kakor tudi sunkov solidnih municijskih vozov tudi najboliša cesta ne more dolgo prenašati. Dalje so količine, ki jih je treba prevažati, tudi tako ogromne, da si zamore napraviti približno sliko samo oni, kdor je videi vse velikanske nakopičene zaloge granat. Naglo napredovanje vojaškega dela omogočujejo le gladke, varne dovozne ceste. Vas Foameix se je nahajala sredi stare nemške postojanke in je bila radi tega od Francozov s težkimi topovi skoro popolnoma izravnana. Celo pokopališče z nagrobniki nudi grozno sliko opustošenja. Za FoameiAom je mogoče z neke eksponirane točke opazovati, kako malo škode je naredil francoski ogeni v nemških postojankah, čeprav s tem še ni rečeno, da se je nemškim četam tamkaj dobro godilo. Vsak se mora čuditi, da so prestah Nemci dobo pozicijskega boja tako hrabro in dobrodušno, ne da bi kaj izgubili na sili. Bilo je ob 10 dopoldne, ko smo dobili poročilo, da sta pred par urami dva nemška polka z naskokom zavzela oklopno utrdbo Vau\, ki se nahaja sedaj zopet v francoskih rokah. Pred nemškim naskokom se je vršilo večurno strahovito bombardiranje utrdbe. Takoj pa padcu \auxa so se pričeli pripravljati Francozi na divje protinapade. To preprečiti, jc bila naloga velikih nemških topov, ki so pričeli streljati na vse strani. Kam, tega ni bilo mogoče dognati, ker so bili tudi snežni za--meti. Navodila so se dajala po telefonskih žicah. Kmalu smo videli ujetnike, ki so bili pripeljani iz Vauxa. Bili so večinoma starejši, toda krepki možje, večinoma od novo ustanovljenega polka 409, vrh tega pijonirji; imeli so vsi še dobro ohranjene sivomodre uniforme in jeklene čelade. Pripovedovali so, da je bil učinek nemške artilierije grozen. Vsi vojaki so bili resni In so menili: vojna traja vsekakor že dolgo in zato ni nobena nesreča, ako je kdo ujet. Ker jim je nemška artiljerija razbila pot, po kateri so dobivali živež, so bili večinoma vsi silno lačni in jim je kruh, ki so ga jim dali Nemci, zato jako dobro teknil. Proti poldne ie pričela postajati kanonada zopet srditejša. Ko smo se bližali gozdu pri Charriere, so pričele žvižgati po ozračju tudi žc francoske kroglje. Od Snce do Bara. Bar, 26. februarja 1916. Po vsem dnevnem čakanju v negotovosti je dospela končno depeša, ki nas je iztiraia iz stare rezidence, kjer sem preživel tri mesece lepega udobnega življenja. Z žalostnim srcem sem se dne 14. februarja zjutraj poslovil od svojih tukajšnjih znancev ter odkorakal s svojo stot-nijo na breg Save, kjer na je čakala ladja, da nas prepelje črez reko. V Boljevcih smo čakali do polpetih zvečer, na kar je naš vlak odfrčal proti Batajnici, Indiji skozi Rumo. Mitrovico — ftd. Dne 15. februarja ziutraj smo bili v Jtmkovđh, a okolo 9. ure smo dospeli v prijazno slavonsko mestece Vinkovce. Tu so nas pogostili in potem smo se vozili dalje proti Vrhpolju — Slav. Brodu. Vožnja je tu enolična, ker se dolga proga nikjer ne krivi, tako, da smo z neke postaje skoro deset minut mogli opazovati vlak, ki je vozil proti nam z največjo hitrostjo. , _ V Slavonski Brod smo dospeli okolo o. popoldne. Mesto je jako zanimivo. zvečer smo se odpeljali — preko Save. Po petminutni vožnji preko Save smo bili na prvi postaji Bosne, v bosenskem Brodu. Ko smo se dne 16. zjutraj zbudili, se je smeialo krasno pomladansko jutro. Zlezel sem iz vagona, da si ogledam postajo in nekoliko tudi mesto. Kolodvor je lep, velik. kakor so vsi kolodvori po Slavoniji in na Ogrskem. Tu je zadnja postaja ši-rokotirne železnice. Od tu dalje vodi skozi vso Bosno in Hercegovino ozkotirna železnica Čim si stopil s kolodvora na cesto, ti ponu ajo od štirih, petih strani: Evo kafa, evo kata! Bosenski mohamedam prodajajo tu male skodelice kave po 10 vinarjev, ki pa nima razun gorkote ničesar v sebi. Je tudi par lesenih barak, kjer lahko nakupiš raznih sladkarij, razglednic, časopisov. Mesto je malo in brez zanimivosti. Pač pa sem opazil precej — nemškutarije. Ne vem, po čegavi krivdi smo ostali tu 50 ur, od 9. ure 14. do 11. ure 16. zvečer. Kakor se mi je že parkrat zgodilo na prejšnjih potovanjih, sem zgrešil — a ne po lastni krivdi — vlak svojega transporta in se odpeljal z drugim vlakom dve uri pozneje. Celih štiriindvajset ur sem zasledoval naš vlak. dokler ga nisem v »Ali Paš?nem mestu« (blizu Sarajeva) do-tekel dne 18. ob IIV2 uri zvečer. Naslednjega jutra ob pol šestih smo jo odkurili od tu. Biio je jako mrzio, bržkone radi višine, v kateri smo se nahajali. Tri ure po odhodu iz te postaje je naš vlak še vedno sopihat v strmino in z dvema lokomotivama. Dospevši na postajo Ivan, smo bili na izredni višini. Žal, da se nisem informiral pri železničarjih, kolika je tu višina nad morjem. Od tu pa začenja vlak voziti nizdol in doseza proga na nekaterih krajih strmino blizu one openskega tramvaja. Predor onkraj postaje Ivan deli Bosno in Hercego^ vino. Precejšen del proge v strmini je na zobčastem tiru. Cim si prilezel skozi predor, si v Hercegovini. Orjaške planine, pokrite s srebrnim plaščem, se razprostirajo pred teboj. Kakšna višina. Ses sem v »loro«, voz provijanta, da sem si mogel na vse strani ogledovati vrsteče se krasne slike narave. Nekdaj sem se v kinoma t o graf u d i vil posnetkom takih slik, tu jih pa imaš v naravi. Do postaje Konjice rabi vlak dva stroja-Od tu dalje izhaja z enim, da^si je strmina še vedno velika. Iz Konjic do Mostarja (približno 6 ur nagle vožnje) postajaš nervozen radi neopisno težkih pasaž, ki se neprestano izmenjujejo. Na eni strani tisočmeterski skaloviti hribovi, a na drugi globoko v skalovju deroča voda. Vlak se ti zdi kakor veverica: sedal je na eni strani tega brez d na, potem — tu pa tam preko mostov — na drugi tega strašila. Drug za drugim se vrste naravni predori skozi skalovje, dokler ne dotspeš v prijazno mestece Mostar. BUo je to dne 19. februarja ob 4. uri popoldne. Po okrepčilu v Mostarju smo se odpeljali proti Zeleniki, v smeri proti Jadranskemu morju! »Ecco il mare!« me je vzbudil glas nekega iz naše družbe. Nekako vzneseno čustvo me je prevzelo, ko sem uzrl lepo naše morje, ki ga nisem videl od meseca aprila lanskega leta. Po vožnji skozi Cavtat (Ragusa vecchia) in Novigrad smo dospeli ob 10. uri zjutraj v lepo Zeleniko. Lepo radi nje lege ob morju, in ne radi drugega. Od postaje Ivanske smo se vozili navzdol do Zelenike 2bVz ure. Kako visoko leži torej Ivan! Ker nismo dobili nastaniše, smo si priredili šotor. Došlo je povelje, da se naš transport ukrca na parnik, ki nas pod zaščito teme odpelje v — Bar. Bil je to neki parnik družbe Adrija — »Tisza-Fiu-me«. Po nekolikem manevriranju se je začel parnik gibati ob 7. uri zvečer. Nekoliko nam je zastala sapa in srce nam je močnejše utripalo, ko smo čuli povelje: prvič: ne kadite, drugič: ne govorite glasno! Pripravili so štiri rešilne čolne za eventualno potrebno rešitev 166 oseb. V vsakem čolnu je bila sekira, da se, ako bi bilo potrebno, prerežejo vrvi. Ob sprem-Ijevanju torpedovke, ki je z vsakovrstnimi znamenji naznanjala našim čuvajem Jadrana, smo krenili na odprto morje. Lahen veter med hribovi se tu na odprtem morju izpreminja v silno burjo, vsled česar je moral parnik voziti ob samem kraju, sicer bi ga lahko pognalo na mine. Ure na parniku so bile grozno dolge. Pljuskanje vode, profvzročeno po silnem vetru, se je prikazovalo našim ljudem v podobi podmorskih čolnov. Naenkrat se je prikazala iz-nad I.ovSe-Tia — luna in sicer poJna luna, ki se ti je zdela kakor kak ogleduh in izdajica. Parnik je bil razsvetljen kakor po podnevnem solncu. Navdajala so nas tesnobna čustva, kakor da se nam je bati kake nevarne odiseje. Ob 3 četrt na enajsto uro smo zasukali v Barsko luko. Oddahnili Smo Se. Čez nekoliko časa smo Culi ropot verige, ki je spremljala sidro na dno veličastnega morja, ki je še vedno pljuskalo vsled silne burje. Drhteči od mraza, a vendar zadovoljni, da smo srečno prišli, smo utrujeni zaspali na krovu In na — buri i. Burja žvižga, morje pljuska, a z nebesnega svoda sveti pofoa luna na trpine vojne____ Karlo svojemu kumu. m vojni ujetniki 1 lusUL Kakor se poroča iz Budimpešte, je gospa Uona pl. Rosthy roj. grofioa Forgach-eva, ki je z dvema drugima damama obiskala taborišča naših vojnih ujetnikov na Ruskem, tako-le pripovedovala o svojem bivanju v Rusiji: Bilo je 10. dne meseca novembra lanj-skega leta, ko smo tri žene, grofica Re-vertova, gospa Mihaloczyjeva in jaz odpotovale naravnost v Kodanj, odtam pa v Haparando, kjer nas je sprejel ruski konzul, ki nas je spremil čez mejo.__ V Tornei nas je pozdravil ruski general Etter, ki nam je bil ves čas tamkajšnjega bivanja na razpolago z največjo ljubeznivostjo. Iz Torneje smo odpotovale v Petrograšd, kjer smo se mudile 10 dni. Carica nas je sprejela v Carskem Selu. Oblečena je bila v obleko strežnice in je imela okoli vratu verižico z rdečim križem. Carica je govorila z nami zelo milostno in ljubeznjivo o naši uradni misiji. Prosila sem že preje, da bi se mi dovolilo potovanje v ujetniški tabor v Krasnoiar-skem, ker se je tamkaj moj sin, Fr. Rosthy nahajal kot kadet v vojnem ujetništvu. Po posredovanju carice so mi izpolnili mojo željo, in ko sem dospela v Krasno-jarsk, me je tamkaj že pričakoval carični brzojavni pozdrav. Po posredovanju caričnega komornika, barona Mayendorffa, so dovolili mojemu sinu, da je bil ves čas mojega bivanja tamkaj v moji družbi in je stanoval v mojem hotelu. Ujetniški tabor v Krasnojar-skem je posebno velik: 13O.0OO vojakov in 3000 Častnikov je interniranih tamkaj. To taborišče je boljše kot so pa povprečno druga ruska ujetniška tabotišča. Božični večer sem preživela v taborišču, v krogu naših vojakov. V vsaki baraki je bilo božično drevo, V Nižnjetn Novgorodu aem bila eno uro pri generalu Kusmanku. Bil je zdrav. General je bil ginjen do solz, da mu jo bilo mogoče govoriti s kom iz domovine. V Kazanu sem se sešla z dr. Barany-jem, ki mu je bila priaojena Noblova nagrada Prišel je tjakaj iz Merva iz Tran-skaspije. V Kazanu sem veliko občevala žnjim. Tedaj še ni bilo gotovo, ali ga izpuste iz ujetništva. V Petrogradu sem se sešla z onimi tremi ruskimi damami, katerim je ruski Rdeči križ poveril obisk ruskih ujetniških taborov v naši monarhiji. Dame so se izražale zelo pohvalno o taborih za vojne ujetnike v momarhiji- V Petrogradu me je sprejela v privatni avdijenci carica-vdova. Carica je zelo ljubeznjivo poslušala moje opisovanje ujetniških taborov. Tekam pogovora, ki je trajal celo uro, sem odkrito povedala vse, kar mi je tiščalo pri srcu. Carica mi je obljubila končno, da Stori vse, kar Je v njeni moči, da se ublaži usoda naših ujetih vojakov. Moj osebni v tisk m moje prepričanje je, da v ruskih ujetniških taborih ne vlada nikjer kak zloben namen. Moje prttožbe so veljale edino le organizaciji. V ostalem sem pa na več pristojnih mestih prejela odločno obljubo, da se izpremene razne neprave naprave in razmere. snica v teh devetnajstih mesecih vojne spominjala tega izreka! Iz slovanske rodbine se je porodila. V slovanski deželi je vzrasla. Češki jezik je poznala. V slovanskem jeziku je občevala z ljudmi, s katerimi je bila v neprestanih stikih In od njih ie prejemala neizbrisne utfce. Brez skrbi lahko trdimo, da je ravno ta milje, v katerem je preživela svoja zorna, najlepša in za vse lepo in plemenito najdovzetneja leta soodločitno vplival na nje umstveni in etični razvoj, da jej je bila duša tako mehka, polna blagih čustev, a um tako bister, da je prodrl v globine src. V njeh žilah je tekla slovanska kri! Književnost In umetnost Pisateljica in pesnica Marte v. Ebner-Eschenbach — slovanske krvi. Dne 12. marca t. L je umrla — kakor smo že sporočili na kratko — v visoki starosti 85 let slavna nemška pisateljica in pesnica Marie v. Ebner-Eschenbach. »Arbei-ter Zeitung® slavi pokojnico, rekši, da je notri med viharnim bojem med narodi umrla žena, ki spada k najboljim in največjim vseh časov in ki se Je povzdignila na višek vse kulture. Bila je boriteljica kakor je boritelj v$ak pravi človek, toda nje orožje je bilo orožje duha in umetnosti. V njej je živel veliki dar opazovanja, vsled Česar so nje podobe in zgodbe tako naravne. Bila je boriteljica, a ne prepir-ljivka. Za kar se Je borila, je bil kale este-tičen, ali političen dnevni problem. Iz ljudi, ki jih je opisovala, je odsevalo vsikdar splošno človečanstvo. Kar je bilo najboljih in najbolje očrtanih so vsi stali na trdnih tleh resničnosti. Po tej sijajni karakteristiki — ki smo jo posneli tu le v izvodku — pesnice in pisateljice slede podatki iz poteka življenja pokojnice. Marie v. Ebner-Eschenbach se je porodila iz grofovske rodbine Dubsky — slovanske rodbine. Nje podoba ne potaju-je tega dejstva Vzgoja jej je bila nemška, ali vzrasla je v slovanski deželi, na mora v skem gradu Zdieslavie. Služabništvo in prebivalstvo je bilo češko. Kot deklica je govorila žnjim i v češkem jeziku in je prejemala tam neizbrisne utlse. Vrsta nje zgodb se odigrava v slovanski okolici m pričajo, da Je globoko pogledala v srca teb priprostih ljudi. Nje porvesti se gibljejo v vseh krogih človeške družbe, ali najraje je stopala zopet in zopet v nižje plasti. Nje materinsko srce jo le sililo k naj-ubožnejim in najbolj tlačenim. O nje globoki človečnosti pričata podobi Pavla m Božtne in jo kažeti kot pesnico proletarijata. Za nie čustvovanje značilno je, da si je globoko jitisnila v spomin in dušo zaklju&ii izrek v neki pripovedki, ki Jo je nje oče rad pripovedoval: »Nekdaj je bilo tako v navadi: ubijali so apvražnika ail niso ga obrekovatf!« — Tako je bilo pred 100 leti. Kolikokrat neki se je pokojna pe- Rozne vesti. Štiriletni mož. Zdravnik dr. Abmann pripoveduje v »Deutsche Mediz. Wochen-schrifU: V Meiningenu na Nemškem živi neobičajno razvit štiriletni dečko Robert E. Njegovi starši in šestero bratov ter sester so povsem normalno razviti. Oče je sedaj na bojišču. V prvem letu se mali Robert ni prav nič razlikoval od drugih otrok. Drugo leto pa so starši zapazili, da jako nagio rase. Mišice so se začele razvijati, glas mu ie postajal globokejši in duh vedno resnejši in zrelejši. Ko je bil tri leta star, se ni hotel več igrati z drugimi otroci ter je najraje govoril z odraslimi o raznih resnih vprašanjih. Kot štiriletni dečko hodi in se obnaša kakor mož, rad dela in je tako močan, da brez napora prenaša svojo petletno sestrico. Visok je že 121 cm in tehta 33 kg. Nedavno se je pri konjih, ki jih je vpreg al, ponesrečil. Prepeljali so ga v bolnišnico, da ga operirajo. Zdravniki so mu morali pri narkozi dati ravno tako veliko dozo, kakor odraslemu človeku. Štiriletni Robert zna že dobro pisati in čitati ter je izboren ra-čunar. Prva nemška in prva francoska žrtev v svetovni vojni. Pariška revija »L' inter-mediaire des chercheurs et curieux«, ki je bila že v mirovnem času povod marsi-kteremu interesantnemu razkritju m konstataciji, je pričela preiskavo, kako se i-menuje prva francoska in prva nemška žrtev v sedanji vojni. Kakor naznanja revija, se ji je to tudi posrečilo. Ze dne 2. avgusta 1914, čeprav takrat še ni bila napovedana vojna med Nemčijo in Francijo in čeprav se je nemški veleposhmttc Schon še nahajal v Parizu, se je vršil v vasi Jon-chery pri Delle na alzaško-lotarinški meji spopad med eno francosko in eno nemško patruljo. Čuden slučaj je hotel, da sta padla oba voditelja patrulje, čeprav od vojakov ni bil nihče niti ranjen. Ubiti Francoz je bil podčastnik Jules Peugeot, 4. stotnije 44. pešpolka. ubiti Nemec pa Doročnik Meyer 5. lovskega polka na konjih, ki je bil do voine v Mlihlhausnu. Borovi Za hrabre branitelje naše primorske granice so darovali: Ga. Marija Hraba-nek 10 K, 2 srajci, 6 večjih plat. krp za obveze in 62 zvezkov mesečn. »Sveto-zara«, gd. Josi> Mattievich 2 rjuhi, 15 novih brisalk in S novih brisač, g^u L. Prun-kova 22 raznih knjig, g. Valentin Cosum, 20 raznih knjig. — Srčna hvala! Za čajev večer Zavoda sv. Nikolaja so darovali Marija S. torto, Zinka Ryb£feva slaščice in 20 K, Neimenovani moko, jajca in maslo, Karla Ponikvarjeva moko in sladkor, Marija Kopačeva 50 sendvičev, Stup-nikarjeva več peciva, Erženova slaščice, Tončka fosipinijeva sl ičice, Neimenovana maslo in 30 jajec, Ivanka Franclova bonbone, Franja Pfeiferjeva 5 K, Šamsova 2 K, Neimenovan 5 K, Segulinova 1 K, Kasteličeva 1 K, Marija 2 K, Hartmanova 3 K, Grge-ljeva 2 K, F. S. 2 K, Antonija Slavikova 2 K, Tereza Papež 1 K. Darovi, došli ces. komisarju. Odvetnik dr. Rihard Tevini K 20 za vojne slepce. Učenci mestne ljudske šole v ulici Giotto K 34*40 za Rdeči križ. Učenci in učenke mestne ljudske šole v ulici Paolo Vero-nese K 10 za Rdeči križ in K 10 v korist skladu, za vdove in sirote padlih v vojni. Tvrdka Savel D. Modiano K 1003'50, m sicer K 709'50 v poravnavo podpor, izplačanih njenim delavcem iz sklada za brezposelne od 20. februarja do 12. marca t. U in £ 294 kot dar istemu skladu. Za okrep. v Štanjelu na Krasu: iz p ušice v hotelu „Volpich" („42 cm. Granaten Jam-melbuchse-) K 65. in omizje „Feuchte teke" istega hotela K 50. Vodstvo občinske ljudske šole na Opčinah polovico čistega dobička prireditve, ki so jo priredila učenci imenovane šole 5. marca, to je K 122., v korist skladu za vdove in sirote padlih v vojni. Po gospej Antoniji Sla viko vi Macarol K 5. in Kosovel K 10. v korist skladu za sirote padlih Primorcev. Ravnateljstvo občinske meščanske šole v ulici della Scuola nuova K 19*96, nabranih med učenci in učnim o-sobjem, v korist skladu za vdove in sirote padlih v vojni. Učenci in učenke italijanske mestne ljudske šole K 3 88, kot prispevek za mesec marc, za Rde?i križ. Henrik Schott 200 za revne tržaške rodbine. Tvrdka Weiss 282 K 80 v. za vdove in siroto padlih vojakov. Rodbina Smoquina 20 K za junake na soški fronti. Dr. Loser 30 K in dr. Morpurgo 20 K za sanitejce, ki so se odlikovali pri reševanju ranjencev. Ravnateljstvo ljudske šole v Sv. Križa 400 K kot čisti dobiček dobrodelne prireditve učenčev dne 5. marca in sicer 200 K za vdove in sirote padlih vojakov in 200 K za oslepele v vojni. Bolnišniško osobje bolnišnice pri Sv. M. Magd. 110 K za Rrdeči križ v počeščenje spomina pok. nadzornika Petra Pucalovicha. Ludovik Pollack 25 K za Rdeči križ in 25 K za okrepčevalnico v Štanjelu na Krasu. Rodbina de Luigi 10 K za vdove in sirote padlih v vojni. j Darovi za okrepčevalnice, došli c. kr. !nam. predsedništvu (41. izkaz): V mesecu marcu doslej došlo (že objavljenih) K 17o, zbirka »Lavoratora« od 18. januarja dc 25. februarja K 110. Skupaj K 285. Doslej izkazanih K 21.275'ti4. Skupna svota K 21.560*64. (Podpornemu društvu za slovenske vlsokošolce na Dunaju) so v času od 1. oktobra 1915 do 12 marca 1916 darovali: po 100 K i Tržaška pos. in hranilnica v Trstu in Posojilnica v Mariboru; 60 K: Okrajni odbor v Šmarji; 50 K: Mestno županstvu v Kranju ; 30 K: Okrajni odbor na Laškem; 25 K: Dr. Josip Stare, hiš. pos. i. t. d. v Ljubljani; po 20 K: Hranilnica in posojilnica v Smarji, dr. Ivan Susterčič, dež. glavar v Ljubljani, dr. Ivan Žolger, sekc. nač., in dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju; 17 K: Profesorski zbor v Kranju; po 10 K: Mihael Gabrielčič, dvor. svet. na Dunaju, Ivan lic, viš. pol. svet. in dr. Kari Šavnik, viš. fin. svet. na Dunaju; po 5 K: Prof. Vajda v Središču in dr. Franc Žižek v Gradcu; 2 K: Dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku. Vsega 504 K, za katere se društveni odbor vsem plemenitim darovalcem na;iskrenejšc: zahvaluje. Nadaljue darove sprejema prvi blagajnik: Dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju, L, Braunerstrasse 10. CESKO - BUD JE VISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorsio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: NULI OGLUŠI j Ee račun;yo po 4 Btot. □b besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina »naša 40 stotink. ; na □□ □□ IliflA holft naravno Ima na prodaj Go-ViilU IJKIU riško vinarsko društvo sedaj v Prvačini, po zmernih cenah. 138 tla debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve poclpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiijke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnie hlače, ogledala-, ustnik«, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica. S. Nicolo Stav. 19. 62 Fotograf fitev. 10. Anton Jerkič posluje zopet v svojem ateljeju v Trstu, Via delle Poste 240 KttPUJfini vsa^e vr8-e- Jakob Margon, nišntci) aKJj e vsaKe vrste, jbkud juargan, iLSolitario št. iil (pri mestni bol- 1'2G finfVtnrifrnN začetnica v trgovski stroki, se VlUjj/UUlUIU| sprejme. Zahteva se znanje slovenščine, italijanščine in nemščine. Plača po dogovoru. Ponudbe z zahtevo p'ače pod „Trgovina" inseratnemu .oddelku ,Edinosti". POSLANO. O priliki, ko začasno opuščam svojo trgovino, smatram za svojo dolžnost, da se najiskreneje zahvaljujem svojim č. č. odjemalcem, ki so me podpirali toliko let. Najvdanejšt Giuseppe Spechar. Trst, Piasss §» Gievati&i 1 ^aiAHffi kuhinjskih in Vletaratrih potreb* đađS^g^SS ŠČin od lesa in pUtaaln, Škafov vre nt, žoftrov in kad, sodčekov, lop«L re3et, sit ia bsakavieleih kotev, jer bas? v in metel ter mnoge 8^£jo41h predmetov! svojo tr§evieo s kuhinjsko posodo vsake vmte bodi od porcelana, zemlje emaila, kositaija ali cinka, nadalje paaamantorje, kletke itd. Za goettilničarjfli pipe, kroglje, serije in -te^leno posodo za vino* ZOBOZDRAVNIK I Dr.J.Čermak I se je preselil in ordinira sedaj v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zoliavbrez boIens2L .O!omliir3!ij9. UMETNS ZOBJE. j Dr. HORVATH TRST, Via Carinila 39 SpftcUantl MM KOŽNI bi SPOLIH BOLEZNI &ISKOST to MEBVOZNOSl . M lOLUNI « NOŠAM lil SKLEPU«. |pr«j«n od lO-l pop. In 4-7 zvaim > ob nodoUo* od HO - 1. dsm f U\m đfllmatlnskesa ulnn ^ S lastnega pridelka iz Jesenic pri Otnižu i Filip Ivanišević ■ ulito Carintio št. 18. Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Costilna-Buffet v ul. Nuova St. 9, v Ha- § teri toči svoja vina prve. vrste.