CELOVEC ČETRTEK VESTNIKI V Borovljah se dvojezični vzgoji ne bodo odpovedali Vaščana pojo »»poper /i!^ insol« Staffa Rosenheim/Bayern Musi Trio N|n/ Drava* Vaščana F pojo 26.7* ’97 -* 20J0 pri Kosarju na Gori Bo slovenska vlada zdržala? ' U Borovljah so se odločili, Vr da ne bodo več čakali na milost ali nemilost vse mogočih (vsemogočih?) instanc. Starši predšolskih otrok in društveniki so začeli s konkretnimi akcijami, da bi končno le bila na voljo dvojezična otroška skupina. Trenutno poteka preverjanje primernosti prostorov, kjer naj bi skupina našla zavetje, saj je večina občinskih predstavnikov noče v skupnem, občinskem poslopju. Take diskriminacije, ki boli tudi marsikoga drugega, ne samo Slovence v občini, ne gre mirno požreti in samo upati na boljše čase. V Borovljah se zavedajo, da bodo dosegli svoj EU podpira regionalne in manjšinske projekte Tudi v letu 1998 bo Evropska unija podpirala akcije za pospeševanje in zaščito regionalnih ali manjšinskih jezikov in kultur. Tokrat je na razpolago 3,6 milijona ECU, pribl. 40 milijonov šilingov. Denar je namenjen za naj-raznejše dejavnosti: za pouk, izobraževanje in publikacije, za znanastvene programe za normiranje jezikov, leksiko-grafij in terminologij, za dokumentacijske mreže, arhive, seminarje in kulturne prireditve. Prošnje za finančno podporo projektov, ki naj bi bili izvedeni leta 1998, je treba vložiti do 1. novembra 1997. Nadaljnje informacije nudi Evropska komisija, GD XXII, regionalni in manjšinski jeziki, g. Olga Profili, pisarna 6/34, Rue Belliard 7, B-1040 Bruselj, fax: 0 03 22/299 63 21. Britof in FPÖ Valentin Oman, mednarodno priznani koroškoslovenski umetnik, je spet izpostavljen napadom koroških svobodnjakov. Bekštanjski podžupan Werner Sitter želi namreč preprečiti, da bi po nalogu občine umetniško oblikoval tamkajšnje novo pokopališče. Zato namenjen denar naj bi raje investirali v otroški vrtec. cilj le z dobršno mero vztrajnosti in lastnim angažmajem. Čeprav je sklep občinskega sveta odjeknil po vsej Avstriji in povzročil ogorčenje, pa do danes ni še nihče ponudil konkretnih rešitev. Časi, ko je Slovenija priskočila na pomoč v tako težkih položajih, so mimo. V Avstriji poteka financiranje po strogo utečenih vzorcih in le redkokje so na voljo izredne podpore. Po financah sodeč bi morali v Borovljah take samostojne načrte opustiti, a to bi bilo hkrati najslabše, kar bi lahko storili, kajti s tem bi bila diskusija o vrtcu za nekaj let spravljena z dnevnega reda občine. Že Jörg Haider, ko je bil deželni glavar, je Omana verbalno pognal iz dežele. Kulturna referentka SPÖ Melitta Trunk vidi v Sitterjevem ravnanju nadaljevanje proti umetnosti usemerje-ne politike svobodnjakov in v tiskovni izjavi odločno protestira proti tej kampanji, v kateri da Sitter operira tudi z napačnimi številkami. Za umetniško oblikovanje pokopališča naj bi bilo predvidenih 800.000 šilingov, ne pa 1,2 milijona. Trunkova kritizira, da sodi izigravanje umetnosti in kulture proti drugim področjem očitno k političnemu instrumentariju svobodnjaških funkcionarjev, in meni, da je več kot upravičeno, da mednarodno priznan umetnik dobi naročilo v svoji rodni občini. A. L. Težnja ostaja slej ko prej integracija dvojezične skupine v občinski vrtec. Ne more biti, da bo občina pristojna le za otroke, ki govorijo en jezik; če govorijo dva, očitno niso »pravi« občani! Med prebivalci občine je vedno manj takih, ki bi v dvojezičnosti videli kaj negativnega. Okostenela mišljenja pred-včerajšnjikov pa imajo žal še vedno dovolj vpliva na predstavnike občine. To pa jih ne odveže od dolžnosti, da bi zdaj ne storili vsaj nekaj za dvojezično zasebno skupino. Jo bo občina podprla ali pa je naslednji konflikt pred vrati? ■ Listam po Vestniku izpred deset let. Prva številka novega formata in oblikovanja v uvodniku vabi: 1. avgusta vsi na uprizoritev Miklove Zale '87 v Svatnah! Torej kar v uvodniku, na notranjih straneh pa je še precej napisanega o premieri, pripravah, ozadjih itn. Nič mi ne preblisne drugega kot nekaka tesnoba, nostalgija, povezana s skrbjo. Skrbjo za našo gledališko kulturo. Dvajset let je od Samorastnikov, enajst let od Punta-rije, deset let od Miklove Zale, devet od Buge waz primi, sedem od Požganice. Potem pa razen Pasijona nobene maso-vke več. Nobene, ki bi povezovala in združevala, ki bi pre- V torek je predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša v državnem zboru vložil interpelacijo proti sedanji vladi Janeza Drnovška. V njej ji očita, dajo razjedajo notranji spori med koalicijskima strankama - Liberalno demokracijo in Slovensko ljudsko stranko. Poleg drugih napak, ki jo po pihala nekako zatohlo koroško gledališko sceno! Le kako smo takrat vse to zmogli? Analizo naj napravijo za to odgovorni. Vem le to, da smo zaspali, bojim se, da za kaj takega nismo več sposobni, da nam ne zmanjkuje samo denarja, ampak tudi moči. Da smo zabredli, da nam večino energije požrejo notranji spori, pri katerih smo zelo uspešni. Mi pa še vedno govorimo o razvoju slovenske narodne skupnosti in njene kulture. Da, razvoj gre lahko tudi rakovo pot! Ali pa morda take gledališke predstave niso več času in prostoru primerne? J. K. njegovem mnenju povsem diskvalificirajo za vodenje države, je njen poglavitni greh, da še ni sprejela državnega proračuna za letošnje leto. Poglavitni vzrok za to so seveda volitve v decembru in dolgotrajne težave pri sestavi nove vlade, nekoliko pa tudi zavlačevanje podpisa socialnega sporazuma s sindikati in gospodarsko zbornico. Na interpelacijo so se že odzvale preostale stranke. Krščanski demokrati jo bodo podprli in celo predlagajo predčasne volitve, Jelinčičeva nacionalna stranka pravi, dajo vlada sicer zasluži, vendar je slabo argumentirana, Ljudska stranka jo bo seveda zavrnila, Združena lista pa zahteva razpravo o dosedanjem začasnem proračunskem zakonu. J.R. Iz vsebine KOROŠKA Fešta KIS Da kmetje razmišljajo o svoji prihodnosti, se je potrdilo na občnem zboru KIS, ki je bil preteklo nedeljo v Mokrijah. Več preberite na strani 4 KOROŠKA Razgibana kultura Vse polno je kulturnih prireditev po naših krajih. Predvsem so to pevski večeri in prireditve družabnega značaja. Kar o nekaterih poročamo na strani 5 KOPRIVNA Črna Marija Prav redek primerek črne Marije lahko najdete neposredno preko meje. V času dopustov se odločite na ogled. Opis najdete na strani 7 Vse to in še mnogo več lahko preberete v tej številki Slovenskega vestnika! S. W. PREBLISK Še kdaj Miklova Zala? Je že tako, da nikoli nismo zadovoljni z doseženim. Tudi v slovenskem političnem prostoru je kot strela iz jasnega oni dan ponoči udarila vest o pravem političnem puču v Konfederaciji svobodnih sindikatov. To so tisti sindikati, ki so takoj po uvedbi demokracije na Slovenskem bili ustanovljeni kot protiutež že tradicionalnim Svobodnim sindikatom. Drugače povedano, Svobodni sindikati naj bi bili bolj rdeči oz. levo usmerjeni, Neodvisni pa črni ali desno usmerjeni. Nič nenavadnega ni v tem, pa tudi svobodnemu delavskemu organiziranju ne le po panogi gospodarstva ali stroki, pač pa tudi po političnem prepričanju, ne gre oporekati. Čudno, celo nanavadno pa je, da so na - milo rečeno -»desnih« sindikatih na nelegalen način odstavili »desnega« predsednika in to po usmeritvah »desne« stranke. Spet bi rekli nič narobe, nič nenavadnega. Vendar je, saj je vsa ta »desnica« vendar spredaj in zadaj, zgoraj in spodaj opremljena s privzdevkom socialdemokracije. Po stari preizkušeni metodi, ki je znana iz časov »enoumja«, so predsedniku Neodvisnosti KNSS Francetu Tomšiču odvzeli vsa pooblastila za zastopanje in predstavljanje tega sindikata. To so storili na nelegalno in neligi-timno sklicani seji sveta, ki jo sestavljajo večinoma člani sindikalnega foruma pri Socialdemokratski stranki Slovenije. Zato tudi napadeni in »odstavljeni« France Tomšič za tako početje utemljeno krivi Janeza Janšo, novopečenega politika in tajnika stranke Krkoviča ter že uveljavljenega desnega sindikalista, ki je bil doslej bolj poznan kot vodja železničarske stavke Slavka Kmetiča. Nekaj mora biti res narobe v slovenski desnici, da se že tako netaktno in zahrbtno koljejo med seboj. Zakaj? V času prodora zahodne demokracije v naš politični prostor tam ob koncu druge polovice osemde- Aleš Kardelj »ta rdečimi in režimskimi« ob nedavnih korekcijah kolektivnih pogodb. V zadnjem času je bil premalo destruktiven in preveč pravi sindikalist. Zagotovo bo do razkola v članstvu prišlo, saj argumenti pri takih dejanjih ne odigrajo prave politike odločanja. Če je res in kot kaže je tako, da za »Neodvisni« zdaj brez glave in še bolj odvisni setih, je bil France Tomšič za nas pojem socialdemokracije evropskega tipa. Prišel je iz Nemčije, kot delavec v Litostroju, v trdnjavi delavstva, je povedel množice pred parlament in po ulicah Ljubljane zanetil pravi požar in klice nezadovoljstva oz. zahteve po spremembah. Bil je ustanovitelj in prvi predsednik Socialdemokratske stranke (drugi predsednik je bil Jože Pučnik in tretji oz. sedanji je Janez Janša). Skratka prva liga borcev proti socializmu in komunistom, pa vendarle z dokaj močnim čutom za pravice delavcev. Celo kandidat za predsednika republike je bil. Že samo ime ga izdaja, da je v njem nekaj revolucionarnega, kot so Tomšiči bili. In sedaj je od svojih, od svoje stranke, svojih naslednikov ... dobil čisto brco in odpoved. Prepričan sem, da se je to zgodilo, ker je premalo poslušal napotke stranke, ker je premalo rovaril proti trenutni koaliciji in ker se je konstruktivno dogovarjal tudi z ostalimi sindikati, predvsem vsem skupaj stoji stranka SDS, potem bo kot ničkolikokrat doslej članstvo sledilo namigu velikega vodje (Janez Janša -op. ured.), to pa Tomšič že najmanj pet let ni več. Prav zanimivi bodo še dogodki v tem poletnem času, saj je preje opisana dejanja oceniti kot prva v seriji oživitve in prebujanja ter čiščenja v slovenski pomladi. Je že tako, da so predvsem zadnji dogodki v parlamentu dokazali, da kljub težavam sedanja vladna koalicija (LDS in SLS) še kako dobro obvladuje prostor. Dodatki k njuni koalicijski pogodbi ju samo še utrjujejo. Razkol v opoziciji pa se samo povečuje. Žal pa še vedno ne najdejo poti medsebojnega dogovarjanja in še vedno je konjukturno biti pameten in modrovati, kakšne prednosti je Slovenija zamudila, ker ni sprejeta v Nato oz. komu vse bo slabše, ko se bo še bolj zavzeto prilagajala standardom oz. zahtevam Evropske unije. Pa tudi to ni tako važno kakor dejstva, da se ni bati, da se razen v desnici nekaj živine zamenja in da bodo korita ostala ista. DELOVNI TRG Primanjkuje na tisoče vajeniških mest Po najnovejših prognozah Servisa za delovni trg (AMS) naj bi do konca leta primanjkalo 3.800 delovnih mest. Čeprav je število mladih, ki se odločijo za vajeniško šolanje, vedno manjše, letos jih je kar za 1.000, postaja delovni trg za absolvente predvsem glavnih šol vedno ožji. Lahko pa se zgodi, da se v primeru neizkoriščanja vseh pospeševalnih programov s strani AMS, ESF, dežele in zveze, število dramatično poveča na 8.000. Dejansko se za eno vajeniško mesto poteguje kar 100 kandidatov! Medtem ko so predstavniki sindikalne zveze in delavske zbornice že večkrat ostro kritizirali gospodarstvenike, da se premalo brigajo za ustvarjenje novih vajeniških mest, se gospodarstvo izgovarja na birokracijo in previsoke prejemke vajencev. Najnovejši predlog Koroške gospodarske zbornice pa je ta, da naj bi stroške dohodka za obdobje, ko so vajen- ci na poklicni šoli, pokrivali iz javnih sredstev Brez dela je suša tudi v žepu AMS letos podpira vajence v višini 1,4 milijarde šilingov. Tudi koroška deželna vladaje spomladi sprejela zakon o podpori vajeniških mest. Predstavnik AMS Herbert Böhm pa je celo dejal, da bo v treh letih veliko premalo strokovno šolanih delavcev in delavk. M. Š. Za krepitev jezikov manjšin Dunaj/Strasbourg. - Socialdemokratski poslanec v evropskem parlamentu Harald Ettl se je v razpravi o sodelovanju Madžarske, Romunije in Češke pri izobraževalnih programih EU izrekel za to, da naj se podpira tudi jezike dežel, ki se potegujejo za članstvo v EU. Ettl odklanja predlog komisije EU, po katerem naj bi podpirali samo programe, ki se izvajajo v enem izmed sedanjih uradnih jezikih EU. Ettl utemeljuje svoje zahteve s tem, da so jeziki in vprašanja kulture bistven setavni del demokratične in socialne integracije vzhodnoevropskih držav. Del take globalne integracije pa naj bi bilo upoštevanje jezika Romov in Sintov, ki da živijo v skoraj vseh sedanjih in bodočih članicah EU. Dvigovanje relevantnosti manj razširjenih jezikov je v smislu ohranjevanja raznolikosti evropske kulture, je dejal Ettl. W ff K Srbska opozicija napoveduje bojkot volitev. Srbski parlament, v katerem dominira Socialistična stranka Slobodana Miloševiča, je sprejel nov volilni zakon in z njim povečal število volilnih enot s sedanjih devet na 29. Opozicijske stranke so prepričane, da si hoče vladajoča Socialistična stranka s to potezo zagotoviti vnovično zmago na parlamentarnih in predsedniških volitvah, ki bodo potekale najbrž prihodnji september. Dvanajst opozicijskih strank je nato podpisalo dokument, v katerem se obvežejo, da bodo storile vse za preprečitev volitev pod takimi pogoji. V Bosni in Hercegovini še vedno odkrivajo kraje pobojev. V ponedeljek so pri Sarajevu spet odkrili množično grobišče z 82 trupli Biljana Plavšič izključena iz Srbske demokratske stranke. Upravni odbor Srbske demokratske stranke je predsednico Republike srbske vrgel iz stranke. Poleg tega so zahtevali njen odstop. S tem se nadaljuje boj za oblast med njo in Radovanom Karadžičem oziroma med Banjo Luko in Palami. Obe mesti tekmujeta za pozicijo bodočega glavnega mesta bosankih Srbov. Boljše karte ima Plavšičina Banja Luka, medtem ko se Pale, ki kontrolirajo samo desetino volilnih upravičencev, še opirajo na policijski aparat in vojsko. Možen se zdi celo razpad Republike srbske. Pritisk na Hrvaško narašča. Vojaški tribunal v Haagu je nekdanjega hrvaškega obrambnega ministra Gojka Šuška poklicalo pred sodišče. Sušak naj bi poskrbel za to, da sodišču v Haagu ponovno izročijo zahtevane podlage, ki jih potrebuje v zvezi s procesom proti hrvaškemu generalu Tihomiru Blaškiču. Iz dokumentov naj bi bila razvidna tudi navodila vlade Franja Tudjmana bosanskim Hrvatom med vojno. Hrvaška do zdaj izročitev podlag odklanja. Proces proti Blaškiču seje pričel konec junija. 36-letnemu očitajo, daje bil med 1. 1992 in 1994 odgovoren za poboj stotih muslimanskih civilistov. Slabi časi za Klestila. Po anketi, ki jo je junija izvedel inštitut market, samo še slaba tretjina Avstrijcev meni, daje treba Klestila znova izvoliti za zveznega predsednika. Lani novembra se je za to izreklo še 44 odstotkov povprašanih. Hkrati ena tretjina meni, da je treba izvoliti kakega drugega kandidata. Dagobert Duck je srečal Abrahama. Pred petdesetimi leti se je pojavil eden najpriljubljenejših bogatašev in skopuhov v svetu comic-stripov, Dagobert Duck. Izmislil si ga je ameriški risbar Carl Barks. Pod imenom Scrooge (skopuh) McDuck naj bi prvotno zaživel samo za eno božično zgodbo, toda izkazalo seje, daje njegov značaj ravno pravšnji za brezštevilne pustolovščine v kapitalističnem račjem svetu. Avstrija in Hrvaška sta nedavno podpisali protokol o sodelovanju na kulturnem, znanstvenem in prosvetnem področju. Hrvaška je v tem sklopu predlagala ustanovitev hrvaške šole, ki bi jo tudi financirala. Želela je pogovore na ministrski ravni. Avstrija je predlog zavrnila. LEVO-LEVA SLOVENSKA LEVICA 0 perspektivah socializma Na komunistični internacionalni konferenci v Ljubljani o socialni državi so se predstvaniki iz 11 držav posvetovali o bodočnosti socialne države v Evropi. Posvet je odprl ddr. Marek Lenardič, generalni sekretar Komunistične partije Slovenije (KPS) in Slovenske- ga gibanja. Z referati so sodelovali politični predstavniki in znanstveniki iz Rusije, Hrvaške, Italije, Poljske, Srbije in Slovenije. Iz Avstrije seje posveta udeležil mag. Vinko Ošlak, ki je nastopil s tezo o novem socialnem redu, humanejšem komunizmu. A. L. PO POTEH DOMNOVE ČETE ohod po poteh Domnove Wr čete na Komelj preteklo nedeljo je izvenel veliko bolj spravno kot nedavno tovariško srečanje pri Peršmanu. Kljub temu pa je bilo od obeh govorcev na svečanosti pred komelj-skim spomenikom slišati odločne besede, kraju in času primerne. Že osemnajstič zapored so pohodniki v zgodnjih dopoldanskih urah krenili na pohod. Tokrat od Apovnika v Borovju, tisti bolj vzdržljivi, in drugi, katere noge manj ubogajo, od Pistotnika. Nekateri s(m)o se pa pripeljali kar pred spomenik padlim. Nedvomno pa smo bili vsi istih misli. Spomniti se žrtev Domnove čete! Udeležba je bila velika. Če me policija ne bo popravila, ta pa žal udeležbo na naših prireditvah prepolovi, si upam trditi, da nas je bilo prek petsto, kakih 150 naših domačih, preostali pa so bili naši z onstran meje. Razmejitve ni bilo čutiti. Družno so hodili po partizanskih stopinjah in se ustavljali ob kmetijah in domovih prijaznih domačinov. K spomeniku je že pred pred začetkom svečanosti vabila godba iz Liboj pri Celju. Pohod je pripravil krajevni odbor Zveze koroških partizanov Pliberk ob sodelovanju SPD »Edinost«, spominsko svečanost ob spomeniku pa je vodil kulturnik Franc Kuežnik. Začel jo je s spominskimi besedami za nedavno umrlo Milko Kolenik: »... ne pretiravam, če trdim, da je bil naš tovariš Lipej Kolenik pobudnik in prvi realizator tega pohoda. Njemu ob strani pa je do zadnjega stala in mu pomagala njegova žena Milka. Skoraj si ne moremo predstavljati pohoda brez nje. Zahrbtna bolezen jo je premagala. Milka, ostala boš v naših srcih taka kot si bila — prijazna, dobra in vedno pokončna.« Poleg številnih pohodnikov je Slovenijo zastopal njen konzul v Celovcu Anton Novak, domačih politikov in predstavnikov družbenopolitičnega življenja pa je bilo kar večje število. Odzval se je tudi slovenski predsednik republike Milan Kučan in v pozdravni brzojavki zapisal: Koroški partizani so se bojevali proti pokončanju ljudi in narodov kot pomemben del avstrijskega protifašističnega uporništva in kot del slovenskega osvobodilnega boja. Bili so sestavina zmagovitega evropskega uporniškega duha in boja demokratičnih zaveznikov proti nacizmu in fašizmu in zato predstavljajo tudi za prihajajoče rodove trajno izročilo in zavezo, da so svoboščine in pravice ljudi ter svobodni in enakopravni narodi temelj za človeku prijazno prihodnost, za Evropo brez izključljivosti ljudi in sovraštva, za Evropo sožitja Pohod s pozivi k enotnosti različnosti, ljudi, narodov in držav... Pozdravljam vas in vam želim, da bi po vsem svetu obveljalo vaše geslo » Nikdar več stva za skupne napore v korist našega kulturnega in narodnega življenja, kakor da koroški Slovenci ne bi imeli že dovolj drugih nasprotnikov, katerim je so bile vklesane tudi v srcih naših padlih partizanov, da — »... manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi!« - ta naj Velika množica pohodnikov po poteh Domnove čete je dostojanstveno počastila spomin na padle junake na Komlju vojne, za bratstvo, sporazumevanje in mir med narodi. Tokratni slavnostni govornik je bil podpredsednik Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora ter član izvršnega odbora Zveze slovenska beseda in ohranitev naše narodne biti ne samo kamen spotike, temveč tudi trn v peti, katerega bi se radi znebili za vsako ceno. Četudi beseda ne podere hiše, so v njej lahko kali nesreče in zarodki zla, ki se ne približuje postajam, kjer so ti junaki s svojo srčno krvjo izpričevali te pesnikove besede. Pohodnike je na svečanosti ob spomeniku pozdravil in nagovoril tudi domači občinski politik in vodja Enotne liste Pliberk Mirko-Fric Kumer. Izrazil je veliko zaskrbljenost za slovenski jezik, ki v neenakopravnem jezikovnem odnosu izginja prav med mladino in za to navedel kar nekaj primerov. Obstoj slovenske narodne skupnosti je po prirodnem pravilu primerjal z ohranitvijo živalske vrste, ki ob neprimernem biotopu ali habitatu lahko le životari, ne more pa preživeti. To omenjam prevsem zato, ker se naši narodni prvaki pravdajo za kolektivno pravico naših narodnih pravic. Kot človek iz baze, ki ima na tem področju vendarle nekaj prakse, trdim, da so nam potrebne tako kolektivne kot individual- ne pravice, kajti kot posamezniki se bomo obdržali le močni in najmočnejši, vsi drugi pa bodo omagali. Kot narodna celota pa ne smemo držati prekrižanih rok in čakati, kaj nam bo dala država. Izkušnje kažejo, da nič, kar smo doslej dosegli, ni prišlo samo po sebi. Zavedam se, da moramo v pluralistični družbi iskati zaveznike tudi v drugih grupacijah. Tudi pri nas v Pliberku ni bilo in ne bo drugače. Spomnil bi le na dogodke okrog jormaka, otroškega vrtca, topografije itd. Brez močne in dosledne EL pa vsega tega ne bi imeli. Zato od naših narodnih veljakov pričakujemo, da vsaj v osnovnih zadevah in problemih svoja stališča uskladijo in v javnosti nastopajo skupno in enotno. Polemike v časopisih in nedeljskih govorih niso'na mestu. V zadnjih časih je bilo porabljene ve-liko energije za uveljavljanje nekih stališč, škodo pa je utrpelo pravo delo za naš narodni obstoj. Pri tem nastaja občutek, da si sami sebi še najbolj škodujemo, in človek se upravičeno sprašuje, ali nekateri res že mislijo, da imamo premalo zunanjih sovražnikov in nasprotnikov. ... Pozdrave iz pobratenega Vojnika sta prinesla tamkajšnji župan Beno Podergajs in preživeli borec Domnove čete Jurij Bojanovič, v kulturnem programu je pliberški moški pevski zbor »Foltej Hartman« zapel komemorativno »Padel je padel ...«, nastopil je tudi pevski zbor iz Ponikve pri Žalcu, recitiral je Mitja Sipek, zagodli pa so še Štajerski rogisti iz Nove Cerkve pri Vojniku in Harmonikarji z Raven. V obširnem in bogatem kulturnem programu je zaplesala še Folklorna skupina Dobrna in potem svoj nastop z rogisti in ostalimi skupinami nadaljevala tudi na prijetnem družabnem srečanju pri Štibar- ju- Ob zaključku je skrajšano mašo z odmevno pridigo daroval pliberški mestni župnik Ivan Olip. Jože Rovšek Ob spomeniku in pozneje pri Štibarju so svečanost popestrili folkloristi iz Dobrne slovenskih organizacij Tonči Schlapper. Poklonil se je spominu padlih borcev Domnove čete in vsem žrtvam nacifaši-stičnega nasilja, k aktualnemu položaju znotraj narodne skupnosti pa je med drugim dejal: Kakor v polpreteklem času, v katerem je naš narod pretrpel naj večje gorje svoje zgodovine, so med nami tudi danes ljudje, ki so v svoji ideološki mržnji do vsega, kar se ne sklada z njihovimi pogledi, pripravljeni v prilog svoje oblastiželjnosti vnašati v naše ljudstvo novo sovraštvo s potvarjanjem dejstev in razširjanjem laži, s tem pa hromijo enotno voljo vsega našega slovenskega prebival- Foto: SV presegajo vsa predvidevanja, kakor nas uči pretekla zgodovina in tudi dogodki nedaleč od nas, ki potrjujejo, da to velja še današnji čas. Kdo seje strupeni veter, lahko požar viharja žanje. Komur ni za mir in ne za sožitje, naj seje ljuljko po svojih poljih. Toda mi ne bomo dopustili, da bo sejal razdor na teh spominskih mestih, kakor se to pred kratkim je zgodilo. Presveti so nam kraji obeležij smrti naših borcev, da bi jih kdo izrabljal za namene svoje lastne ideološke strasti. Komur je tuje spodobno obnašanje na obeležjih smrti, kdor ne pozna pomena Prešernovih besed, zapisanih v »Krstu pri Savici«, ki Zahvala Po vsestransko uspešni izvedbi 18. spominskega pohoda na Komelj »Po poteh Domnove čete« se iskreno zahvaljujemo vsem sodelujočim in soorganizatorjem te spominske prireditve. Posebna zahvala velja MoPZ »Foltej Hartman«, godbi iz Liboj, pevskemu zboru iz Ponikve pri Žalcu, Štajerskim rogi-stom, folklorni skupini Dobrna, recitatorjem in hamonikarjem, vsem domačinom za prijazen sprejem, kruh in mošt, vsem ustanovam, organizacijam in podjetnikom, ki so nas finančno podprli, vsem govornikom, mestnemu župniku Olipu, ki je daroval sv. mašo za padle partizane in vse žrtve fašizma in nenazadnje vsem zvestim pohodnikom in udeležencem spominske slovesnosti ob partizanskem spomeniku pri Cimprcu, ki so prišli iz vseh krajev, kjer živimo Slovenci, da se poklonimo spominu na čas narodnosvobodilnega boja in ljudem, ki so trpeli, nas podprli in padli za svobodo in obstoj slovenskega naroda in vseh zatiranih po zločinskem nacifašizmu. Odbor za pripravo in izvedbo 18. spominskega pohoda na Komelj 20. junija 1997 FEŠTA KIS PRI POTOČNIKU Kmetje zaupajo svoji izobraževalni skupnosti Kar okrog stopetdeset udeležencev, predvsem kmetov in kmetic, se je preteklo nedeljo zbralo na Potočnikovi kmetiji v Mokrijah pri Žitari vasi. Privabila jih je t. i poletna fešta na kmetiji in občni zbor Kmečke izobraževalne skupnosti (KIS). Najprej so si družno ogledali Potočnikovo kmetijo, katero sta jim razkazala gospodar in go- snin in testenin do mošta. Na občnem zboru KIS je imel dosedanji predsednik dipl. inž. Hanzi Miki kaj poročati. V preteklih dveh letih so izvedli kar 29 predavanj, 5 seminarjev, 17 praktičnih tečajev in 6 ekskurzij. Spekter teh predavanj je bil zelo širok , največ pa jih je bilo s področja prilagajanja novim razmeram ob in po priključitvi k Poleg tega KIS skupaj s stanovskim političnim zastopstvom - Skupnostjo južnoko-roških kmetov - sodeluje kar v šestih regionalnih projektih, prav v soboto pa je vstopila v najnovejšega, in sicer v Agro-trans, v katerem se bo potegovala za koordinacijsko vlogo pri kmečkih INTERREG projektih med Koroško in Sloveni- ft filtiJi f: , sHdP .! ; -j 11.1.i rrnmm i jp, f T -Jr «HT* f i ■mti L -S tri i F! Na Potočnikovi kmetiji v Mokrijah je bilo preteklo nedeljo zelo ustvarjalno in živahno spodinja, Peter in Ulli. Ukvar- Evropski uniji. Od predavateljev jo. Ta prekomejna vloga slo-jata se predvsem z govedorejo, iz svojih vrst sta bila najbolj ak- venskih in dvojezičnih kmetov uredila pa sta tudi prodajo tivna poslovodja Hans Mad- ima prav zaradi njene specifike kmečkih pridelkov, vse od me- ritsch in pa Erenst Dragaschnig. ugodne razvojne možnosti. Nadaljnje dejavnosti KIS izkazuje v sodelovanju z zadrugami, z udeležbo na razstavah (npr. stare sadne sorte iz Roža) in sejmih (Gast v Celovcu). Poskuša se tudi v svetovalni službi, v njenih rokah pa je tudi KIS-Control, edina biološka svetovalna služba za kontrolo smernic za bio-kmetovanje na Koroškem. V živahni in stvarni diskusiji so kmetje pokazali veliko zanimanje za izobraževanje, predvsem pa so predlagali več neposrednih stikov in pomoči pri kmetovanju. Občni zbor je izvolil tudi novo vodstvo. Bistvena sprememba je pri predsedniku, saj je v tej funkciji doslejšnjega Ziljana Hanzija Mikla zamenjal Gorjanec Miha Zablatnik. Ob njem so v ožjem vodstvu še Konrad Blajs, Peter Korpitsch, inž. Hanzi Erlacher, inž. Ernst Dragaschnig, inž. Hanzi Miki, inž. Štefan Domej, Christa Trampusch. inž. Andreas Bert-hold, kot predstavnik Strojnega krožka Podjuna Franc Vutte, ziljsko regijo pa v njem zastopa Urban Popotnik. Drugi del fešte je bil bolj sproščenega in družabnega značaja. Medtem, ko so se udeleženci zalagali s pečenjem na žaru in se zalivali z moštom, pa je imela komisija veliko dela, da je zbrala in ovrednotila vse ocene udeležencev za petnajst vrst domačih salam, ki so jih proizvajalci prenesli na pokušnjo. Končno je novi predsednik razglasil rezultate ocenjevanja in pred tem povedal, da Miha Zablatnik, novi predsednik KIS: Kmet naj ne bo hlapec, temveč vsestranski gospodar Foto:sv so bile v bistvu vse zelo dobre in da se ocene le malo razlikujejo. Pa vendar: tretje mesto je osvojil kmet Hanzej Writz iz Štebna, drugo Mirko Weber iz Želuč pri Bilčovsu, prvo pa gostiteljica srečanja Ulli Potočnik. Pri tem je bil seveda posebej zadovoljen domači mesar. Nekako ob petih so se udeleženci razšli, kajti domače delo in živina ne poznata nedelje. Jože Rovšek Hribernik najboljši radiški kosec Vsako leto, ko pride čas za košnjo otave, priredi SPD »Ra-diše« tekmo koscev. Tako je bilo tudi preteklo nedeljo. Občani so bili vabljeni na Po-deršnikov travnik v Spodnje Rute. Trajalo je le nekaj časa, da se je nabralo dosti ljudi. Škoda je le, da je vsako leto manj koscev pripravljenih za tekmo, ki je pravzaprav bolj za šalo kot pa zares. Končno seje za tekmo odločilo 18 koscev, ki so bili razdeljeni na skupine mladinci, moški do 50, ženske in gostje. Košnjo ali sečo, kot pravimo na Radišah, so začeli moški do 50. Kar hitro je bilo videti, kdo doma še uporablja koso. S tekmo so nadaljevali mladinci, nato gostje, na koncu pa so se pomerile še ženske. Medtem, ko je morala žirija ovrednotit končni rezultat, so se sodelujoči in gledalci ob na žaru pečenih klobasah in ob pijači okrepčali. Rezultat žirije pa je bil sledeč: pri mladincih je zmagal, bil je na žalost edini-, Mihi Pis-jak, Kometarjev iz Tue, z enkratnim časom 2. 33. 72. Pri moških do 50 je bil njaboljši Milan Hribernig, Boštjan iz Tue, s časom, ki je bil istočas- no tudi najboljši čas dneva: 1. 15. 56. Drugi je postal Tomi Ogris, Kopajnik iz Tue, s časom 2. 02. 47. Tretjo mesto s časom 2. 22. 83 pa je zasedel Erni Hribernig, Kues iz Tue. V skupini žensk je zmagala Lizi Wrulich, Culehnarca iz Zgornjih Rut, njen čas: 1. 48. 86. Drugo nagrado je odnesla Brigitte Wakounig, Kuesinja iz Tue, s časom 2. 07. 13. Tretje mesto pa je s časom 2. 10. 32 dosegla Nanci Pisjak, Pridovn-ca iz Verovc. Goste je zastopal Peter Wiesensteiner, ki je za površino 36 m2, katera je bila dodeljena vsakemu koscu, potreboval 4. 19. 30. Po podelitvi nagrad se je predsednik društva Tomi Ogris zahvalil vsem sodelujočim, darovalcem nagrad (občina Zrelec - sod piva, župan Helmut Woschitz, podžupan Schiberl, podjetje Hanzi Hribernig, ZSO, Tomi Ogris -vsi po en pokal; Camping Rož, gostilna Mickl/Toplahar, gostilna Raunjak/Vraž - vsi po en dobropis), pa tudi Nužiju Wie-serju, Šuberniku iz Zgornjih Rut, ki je kot že leta poprej tudi letos spet zelo dobro in skrbno organizial tekmo koscev. B. P. LETNI POROČILI 40-letno poročilo slovenske gimnazije -TAK v sedmem letu delovanja Dvojezična zvezna trgovska akademija in Zvezna gimazija za Slovence v Celovcu poročata o delovanju v šolskem letu 1996/97. V uvodniku k Letnemu poročilu slovenske gimnazije poudarja njen ravnatelj dv. sv. mag. dr. Reginald Vospernik pomen šole za intelektualni in socialni razvoj koroških Slovencev v preteklih 40 letih. Ponosno tudi omenja, daje šola po anketi dnevnika Der Standard že drugič po vrsti uvrščena med tri najboljše gimnazije na Koroškem. Letno poročilo je izpadlo nekoliko šibkeje kakor v prejšnjih letih, daje pa pester pregled o dejavnostih učiteljev in dijakov v preteklem šolskem letu, med drugim o udeležbi profesorjev na izobraževalnih seminarjih in o uspehih dijakinj in dijakov pri raznih natečajih in na športnih tekmovanjih. Najti je tudi podatke o razvoju gimnazije in o socialnem okolju učencev. Glede na zahteve današnje družbe in v duhu evropskega integracijskega procesa si je gimnazija v okviru izobraževal- nega programa zadala nekaj Hoja v »Reportu« kot glavne novih težišč kot so to izmenja- naloge šole navaja znanje jeziva učencev, delo s projekti, raz- kov sosednih držav in angleščina srečanja, nastopi v javnosti ne, osebnostno vzgojo in splo-itd. šno izobrazbo. Kot posebno po- višek preteklega šolskega membno za TAK ravnateljica leta je bila 40. obletnica usta- navaja projektno delo in delo v novitve slovenske gimnazije, ki skupinah. V »Reportu« so predstavljeni razni projekti, partnerski šoli v Bratislavi in Braziliji, strokovna predavanja za učence in njihovi uspehi na raznih tekmovanjih. TAK je šola, ki poudarja pomen dvojezičnosti. To zrcali tudi letno poročilo, ki pa se ne zadovoljuje s prevodi v drugi jezik, temveč je oblikovano tako, da mora bralec obvladati vsaj slovensko in nemško, če želi dobiti vse in-so jo obhajali 10. maja formacije. Rudolf de Cilla ute- v okviru slavnostne akademije meljujev svojem strokovnem v Domu glasbe v Celovcu. A v prispevku prednosti dvojezič-maju okrogle obletnice ni ob- nih šol, o katerih meni, da so hajala samo gimnazija, temveč usmerjevalne za bodočo evrop-tudi njen dolgoletni ravnatelj. sko jezikovno politiko. Dvojezična trgovska aka- Dobršen del poročil o aktiv-demija v ničemer ne zaostaja nostih v okviru šole so prispe-za gimnazijo, nasprotno. Ted- vali dijakinje in dijaki sami. nik NEWS jo uvršča celo kot Več o TAK lahko najdete v drugo najboljšo trgovsko aka- internetu: Http://www.borg- demijo na Koroškem. Ravna- graz.ac.at/-khak/hak.htm. teljica mag. Maja Amrusch- A. L. ZAMANJE-PRI TEDLNU O kresi se dan obesi, Škocjanarji pa rajajo TPam, kjer je razgled na vrša-I ce Karavank in Kamniških planin, Obir, Peco, Ojstro, Skuto, Kočno in Grintovec najlepši, in kjer je Zablatniško jezero čisto na dosegu, tam na Žamanjah pri gostilni Picej-Tedl je minulo soboto, 19. julija 1997 priredilo škocjansko SPD »Vinko Poljanec« svoje redno letno kresovanje. V času usihajočega turizma in še kla-vrnejših ponudb za turiste, je to kresovanje prava poživitev in izraz močnega utripa krajevne kulturne in turistične dejavnosti. To iz leta v leto potrjuje rastoče število obiskovalcev. Ko je pred leti še zadostovala streha priličnega šotora, so se tokrat obiskovalci zgrnili kar po okolišnjem travniku in se ob domači glasbi in pesmi ter okusni hrani odlično zabavali. Slastni oddojek na ražnju, ki ga je podarila družina Franca Pol-zerja mlajšega, na primer je kot v hipu izginil v lačnih želodcih, nič kaj bolje pa se ni zgodilo s čevapi, ražnjiči in drugimi mesenimi dobrotami. Ob tem je treba poudariti, da so društveni-ki pod vodstvom Mihe Kapa, po domače Količa, vložili v priprave veliko ur in so ne glede na stan in spol krepko prijeli za delo, da je prireditev tudi uspela. Za ples in za zabavo pa je poskrbel Podjunski trio, ki je dodatno imel na zalogi zvrhan koš primernih vicev in skečev. Kresovanje pri Tedlnu na Žamanjah pa je tudi primerna prilika, da društvo gostom nudi vpogled v kulturno dejavnost domačega slovenskega prebivalstva. In kaj se za tako prilož- nost bolje prileže kot pesem. To nalogo sta odlično opravila moški zbor SPD »Vinko Poljanec« pod vodstvom Franca Starca in škocjanski Fantovski kvartet, ki je velik obet za prihodnost. Na letošnjem kresovanju pa so domačini in društveniki hudo pogrešali velikega prijatelja prof. Pratscha. Ugledni pedagog iz Florna je namreč pred meseci podlegel raku. Kar domačini pomnijo, je prihajal z družino h Količevim na Žamanje na dopust in spoznal ter vzljubil koroškoslo-vensko bitnost. Doma v Hornu pa je bil naš poslanik. Temu plemenitemu človeku se je društvo poklonilo na kresovanju s primemo obeleženo pesmijo. Višek družabnosti pa je bil dosežen, ko je zagorel kres. Ljudje so se zgrnili okoli njega, mladež je veselo poplesavala, pevci pa so vzdignili eno za drugo, z njimi vred pa tudi prijetno vzdušje. Ko so se pri pojemajočem svitu zvezd razhajali na Žamanjah, sta besedi »srečno« in »drugo leto pa spet« bili najpogostejši krilatici. Na kresovanju so udeležence pozdravili tudi Škocjanski fantje Foto:sv Šola - ključ za preživetje slovenščine? jy'ot rojena Dunajčanka ima J\.Brigitte Busch določeno prednost v tem, da njeno življenje ni že od malih nog zaznamovano z izkušnjami koroškega slovenskega vsakdana. Lahko gleda zavzetno, a hkrati neobremenjeno na to, čemur na primer pravimo sožitje med večinskim in manjšinskim narodom. Iz njene knjige o usodi šole in ljudi v Lepeni diha ta neobremenjenost, pri čemer avtorica zastopa povsem jasno stališče: dvojezičnost je treba ohraniti in razviti, kar pa je mogoče samo tedaj, če bo slovenščina na vseh področjih javnega in socialnega življenja dejansko enakovreden in funkcionalen jezik. Da si je Brigitte Busch za svojo razpravo izbrala ravno šolo v Lepeni, ima več razlogov. Petnajst let je živela na bližnjem Lobniku in njeni otroci so hodili v lepensko šolo. Poleg osebne navezanosti na grape in doline izza Železne Kaple pa ji je Lepena zanimiv primer, ob katerem postanejo razvidni mnogoplastni dejavniki, ki so tudi drugod na dvojezičnem Koroškem vplivali in še danes vplivajo na kulturo, jezik in izobrazbo. Iz tega pa je razvidna tudi spošna jezikovna praksa ljudi in ustroj jezikovne politike v deželi. Nastanek in razvoj lepenske šole osvetljuje predvsem na podlagi socialnega, kulturnega in jezikovnega ozadja in tako mimogrede razgrinja ključne družbene spremembe zadnjih dveh stoletij. Čeprav ali morda ravno zato, ker je Lepena vas na periferiji, zelo občutjivo reagira na socialne in družbenopolitične spremembe, saj je manjša skupina bolj ranljiva kot so to večje in ima vsakršen poseg v strukturo prebivalstva daljnosežne posledice. Zgodovina šole v Lepeni (pa tudi šol v Beli in Želeni Kapli) se izkaže na eni strani kot zgodba o dolgem porivanju roba na rob in o zatiranju slovenske besede, na drugi strani pa kot pričevanje o iznajdljivosti in samopomoči vaščanov v vprašanjih izobraževanja. Lepena je tudi primer, ki dokazuje, da ravno periferija lahko na izviren način prispeva k pestrosti kulture in da to tudi želi. Kultura periferije in na periferiji je tukaj po pravici izpostavljena kot posebna vrednota, ki ima svojo posebno kakovost in se, kot je Florjan Lipuš ostro zapisal v spremni besedi, dobrodejno ločuje od centrov, kjer se za drag denar prežvekuje. Na naslovnici knjige je najti samo slovensko ime Lepena. S tem je vasi simbolično nekako popravljena storjena krivica in hkrati opozorjeno na to, da je bila nekoč popolnoma slovenska. Do današnjega dne so v Lepeni sicer vsi otroci prijavljeni k dvojezičnemu pouku, vendar je Brigitte Busch ugotovila, da jezikovno znanje tudi tukaj vedno bolj peša in se raba slovenščine .vsebolj omejuje na določene družinske situacije. Poglavitni razlog za to vidi v tem, da so v današnji informacijski družbi otroci predvsem odvisni od nemščine. Slovenščina v tem pogledu nikakor ni enakopravna, ker je v javnosti, v radiu, v televiziji komajda zastopana. O neenakih izhodiščih jezikovnega razvoja priča tudi dejstvo, da se iz slovenskih koroških narečij le polagoma razvija neke vrste na-dregionalni pogovorni jezik. Knjižna slovenščina pa se vsebolj poučuje kot tuj jezik, medtem ko domača narečja nadome-stuje nemščina. Potemtakem ne preseneča, da avtorica zaključuje slovenski povzetek študije precej pesimistično: »Brez jezikovnega načrtovanja, ki naj bi zaobseglo vsa področja družbenega življenja, ne moremo pričakovati, da bo šola sama ohranila slovenščino.« Andrej Leben I I Brigitte Busch: Lepena. Ein Dorf macht Schule Eine Mikrountersuchung sozialer und kultureller Gegensätze Spremna beseda Florjan Lipuš Drava: Celovec 1996, 192 str., 219,- V Poletna noč v Železni Kapli Že več kot 25 let je druga sobota v juliju rezervirana za kapelsko poletno noč. Parkirni prostor pred občinskim kopališčem so tudi letos sodelavci Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« spremenili v privlačen, romantičen prostor, kamor so vabili na tradicionalno poletno noč. Ob 90. letu svojega obstoja pa so pridobili še znameniti ansambel »Štajerskih sedem«, da je nadvse številno množico, ki je prišla od blizu in daleč, zabaval s svojim kvalitetnim nastopom do zgodnjih jutranjih ur. Vzdušje je bilo izvrstno, primemo ka-pleski tradiciji in mnenja obiskovalcev so to tudi brez izjeme potrdila. Bogat srečolov, domači krapi, jedila na žaru, osvežujoče in razgrevajoče pijače - skratka, vsega je bilo na pretek. Med množico, ki seje trla ob po domače okrašenih šankih, na gladkem plesišču in ob mizah, so bili tudi številni častni gostje: žu- pan dr. Peter Haderlapp, oba podžupana Engelbert Ojster in Franc Jožef Smrtnik, predsednik NSKS Nanti Olip, predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Gustav Brumnik, uslužbenec manjšinskega oddelka mag. Vladimir Smrtnik, poslovodja Zveze Bank Joža Habernik in še drugi so se, kot je bilo videti, dobro počutili pod milim nebom. Poletna noč kapelske »Zarje« pa slovi tudi po tem, da je brezhibno pripravljena in organizirana. Zato gre posebna zahvala vsem pomagačem - bilo jih je nad osemdeset - za njihovo pripravljenost, da so žrtvovali številne ure za skupnost in za korist društva. Prav-tako pa se zahvaljujemo vsem darovalcem številnih nagrad in seveda vsem obiskovalcem, ki so potrdili, da spada poletna noč kar med osrednje družabne prireditve na južnem Koroškem. B.J. Narodna glasba pri Cingelcu Ponudba SPD »Borovlje« v letu deželne razstave se odlikuje po svoji pestrosti in raznolikosti. Saj v bistvu ne mine teden, da društvo ne bi imelo prireditve, ob tem pa tečejo še stalne razstave pri Cingelcu, v stari Posojilnici ter Posojilnici-Bank na Glavnem trgu. Preteklo soboto popoldne so se pri Cingelcu srečali muzikanti narodne glasbe. Prišli so iz Tržiča (Slovenija) in Koroške. Po dolgem času je spet nastopil legendarni selski ljudski muzikant, »lajnovc« Šiman Male s Kota, ki ga je Hanzi Ogris upravičeno imenoval starosto muziciranja po stari ljudski navadi, ki danes vse bolj izumira. Družina Kemperle iz Tržiča je vnesla poskočne in vžigajoče viže, Roman Andrejčič z Mač pa je pokazal, da res sodi med nadebudne harmonikarje dežele. SPD »Borovlje« pa že zdaj vabi k Cingelcu, kjer bo 2. avgusta naslednja prireditev, in sicer prikaz kmečkega dela ter navrh družabna prireditev. Pridite, ne bo vam žal. Godca Hanzi Ogris - klarinet in Šiman Male - harmonika Foto: sv ŽITARA VAS - KUMST Pevsko srečanje »Trte« Prešeren je v »Zdravljici« zapel, da je trta obrodila žlahten sad, dobro vince. V Žitari vasi pa žlahten sad rojeva prosvetno delo SPD »Trta«. Tu je obnovljen kulturni dom, tu so razne prireditve in tuje tudi že tradicionalni pevski koncert, ki ga društvo prireja v poletnih mesecih. Letos je bil jireteklo nedeljo, 20. julija. Žitrajčani so v smislu in duhu prekomejnega in odprtega sodelovanja povabili k sebi v goste dve skupini - dva moška kvinteta. Prvi je bil »Kranjski kvintet«, drugi pa Vokalni kvintet iz Velikovca. Seveda pa se skoraj dvaj- setčlanski moški zbor »Trte« ni skril, ampak je kot gostitelj seveda tudi nastopil ter povabil sopevce na oder. Koncert je bil res užitek, saj vse skupine odlikuje kakovost, pevska etika in velika muzikaličnost. Vrhu tega pa so se ta večer spletle nove prijateljske vezi, ki v današnjem času in našem prostoru dobivajo vse večji pomen. Kranjski kvintet ‘ Foto: sv PRIREDITVE PETEK, 25. 7. ROŽEK, galerija Šikoronija Razstava Roswithe Wulz »Licht und Schatten«. Razstava odprta do 10. 08. 1997; od srede do nedelje 15.00-19.00 LESAH (GRMEK), - Kulturno društvo Rečan 21.00 22. Senjam beneške piesmi. Traja do 27. julija 1997 SOBOTA, 26. 7. NA GORI, pri Košarju - Vaščani pojo 20.30 Koncert »Poper in sol«. Nastopajo »Vaščani pojo«; sodelujeta Staffa musi - Rosenheim, Bavarska in Trio Drava KRIŽANKE, 21.00 45. mednarodni poletni festival. Nastopa: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije PONEDELJEK, 28. 7. REBRCA, v Mladinskem centru - Krščanska kulturna zveza Teden mladih umetnikov, čas: od 28. julija do 2. avgusta 1997; prijava do 11. julija na KKZ; tel,: 0463/516243-22 SREDA, 30. 7. KRIŽANKE, 21.00 45. mednarodni poletni festival. Nastopa: Simfonični orkester Ermitaž iz St. Petersburga SOBOTA, 2. 8. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 19.30 Film »Od zrna do drobtine«. Nato veselica z glasbo NEDELJA, 3. 8. DOBRLA VAS, v samostanu Dobrla vas - SPD Srce 20.30 Gorenjski večer. Nastopa: ansambel Gašperji; prireditev bo ob vsakem vremenu; NEDELJA, 10. 8. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 18.00 Gledališka predstava »Divji lovec«. Nastopa: Gledališka skupina SPD Borovlje PONEDELJEK, 11. 8. TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete 20.00 Odprtje razstave Haralda Meindla. Razstava je odprta do 29. septembra 1997 ČETRTEK, 14. 8. TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete 19.00 Učenje - zabavno in uspešno. Referent: mag. Vinko Ošlak NEDELJA, 17. 8. TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete Izobraževalno potovanje v Švico. Voditelj: dr. Johann Sturm iz Linza; potovanje traja do sobote, 23. avgusta SOBOTA, 23. 8. TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete Body Balance - Intuitivna kreativna telesna zavest. Referent: mag. dr. med. Christian Kobau, Celovec; traja do nedelje, 24. avgusta NEDELJA, 24. 8. MONOŠTER NA MADŽARSKEM, - Slovenska prosvetna zveza Likovna kolonija mladih, čas: od 24. do 30. avgusta; za otroke med 9. in15. letom; število prijav je omejeno; upoštevali bomo po vrstnem redu; prijave: SPZ, tel.: 0 46 3/51 43 00/20 Avstrijski nacionalni cirkus v Celovcu! Od 24. julija do 1. avgusta bodo Celovčani spet lahko vohali zrak svetovno znanega cirkusa, ki ga vodi že v osmi generaciji družina Knie iz Švice. Tokrat se bodo predstavili mlade in lepe artistinje/artisti z novim in atraktivnim programom, katerega so gledalci v drugih mestih in krajih Av- strije z navdušenjem sprejeli. Premiera bo danes, v četrtek, 24. julija, ob 20. uri, v Stern-eckovi ulici v Celovcu. Predstave so dnevno po dve, ob 15.30 in 19.30. V nedeljo pa ob 14.30 in 18. uri. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi živalski vrt. Vstopnice pri blagajni! M. Š. Artistična zvezda Jelena Larkina iz Moskve Vsem, ki so že nestrpni in polni pričakovanj ter tudi preostalemu našemu bralstvu in prijateljem sporočamo, da bo letošnji 12. Vestnikov izlet 10., 11. in 12 oktobra. VESTNIKOV IZLET 97 Tokrat gremo v Novigrad, kjer nas bodo gostili v hotelu Maestral. • prevoz skoraj od praga do praga • udobna nastanitev • vožnja z ladjo • vino, morje in sonce • prijetna družabnost • vrhunska organiziranost • vse to za naše bralce in prijatelje Za vaše prijave je telefon s štev.: 0 46 3/51 43 00-40 (Milka Kokot) že odprt! Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora vabi na obisk partizanske bolnišnice »Franja« v soboto, 6. septembra 1997 Program: Kobarid - ogled muzeja o soški fronti iz prve svetovne vojne - kosilo Cerkno - Ogled partizanske bolnišnice »Franja« Cena -450 šil. Prijave sprejema Zveza koroških partizanov: tel.: 0 46 3/51 43 00-13 (Vida Obid) in 0 46 3/51 43 00-40 (Milka Kokot) POSOJILNICA-BANK Podjuna Pliberška cesta 6, 9141 Dobrla vas išče sodelavko / sodelavca Pogoji: ■ Zaključena trgovska akademija/gimnazija ■ dobro obvladanje obeh deželnih jezikov S morebitna praksa v bančništvu ■ pripravljenost za izobraževanje SPD »Valentin Polanšek« Obirsko vabi na Pohod na Obir - v spomin Hermanu Veliku in Valentinu Polanšku ki bo v nedeljo, 3. 8. 1997 Zberemo se ob 11. uri na vrhu Obirja. Nazaj grede bo piknik pri Marofu NAPRODAJ sanjska parcela neposredno ob Hodiškem jezeru (južno od Vrbskega jezera) -2.817 m2, 51 m jezerske obale. Podrobnejše informacije prejmete na telefon: 04273/2370 in 0422812225 u\ POSOJILNICA-BANK Bilčovs-Hodiše-Škofiče SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA objavlja razpis za likovno kolonijo mladih v Monoštru (Szentgotthard v Porabju na Madžarskem) od 24. do 30. avgusta 1997 za otroke med 9. in 15. letom. Število prijav je omejeno in jih bomo upoštevali po vrstnem redu. Prijave SPZ: Tarviser Str. 16 9020 Celovec, tel 04631 514300-20, fax -71) Gitka Sadjak-Opetnik in Pol-dej Sadjak sta si obljubila večno zvestobo. Vse najboljše! Rozi Pasterk iz Kokja - 20. rojstni dan; Tatjana Hanin iz Globasnice - 21. rojstni dan; Ursula Ottowitz - 85. rojstni dan; Ani Ressmann s Pečnice -60. rojstni dan; Franci Kropivnik s Kota - rojstni dan; Marija Ogris iz Kočuhe pri Šmarjeti -rojstni dan; Vinko Telič iz Letine pri Šmihelu - 76. rojstni dan; člani društva upokojencev Pliberk Valentin Čebul iz Šmihela, Jakob Hirm iz Gornje vasi in Igor Kraut z Bistrice - oseb- RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE ČETRTEK, 24. 7. 18.10 Rož-Podjuna-Zilja PETEK, 25. 7. 18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 26. 7. 18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDEUA, 27. 7. 6.08 Dobro jutro, Koroška/ Guten Morgen, Kärnten! (mag. Stanko Olip) 18.00 »Za vesel konec tedna« PONEDELJEK, 28. 7. 18.10 Kratek stik TOREK, 29. 7. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 30. 7. 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerna glasbena oddaja PRAZNUJEJO ne praznike; Ana Pasterk iz Kokja - osebni praznik; Albert Hafner iz Večne vasi - 40. rojstni dan; Franc Schliesser z Bistrice nad Pliberkom - rojstni dan; Jakob Wastl z Metlove, Ana Golavčnik s Stare vasi, Marta Urh iz Plaznice in Jakob Potočnik z Goselne vasi -osebne praznike; Fritz Matev-šic iz Lovank - rojstni dan; Marija Germadnik iz Kokja -osebni praznik; (»reti Užnik iz Borovelj - god in rojstni dan; Kurt Ilavnik iz Železne Kaple DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 27. 7. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 28. 7. 3.35 ORF 2 (Ponovitev) 15.50 TV SL01 (Ponovitev) I Počitnice: za zaposlene čas, ko je treba najti nadomestilo za otroški vrtec I V taktu po vrvi in lestvi: »Glasbeni forum Vetrinj« na obisku pod Košuto I »Meja na reki«: kulturni festival povezuje Radgoni tu- in onstran Mure I »Bom zapustil dolino ...«: iz Ukev pod Ojsternik I Avstrijski nogometni pokal: Maria Gail - SAK I Videoklip - Mariborski oktet: »Čej so tiste stezice - 35. rojstni dan; Danica Pšeničnik iz Strojne - osebni praznik; Viktor Sadovnik iz Celovca - 70. rojstni dan; Guido Graber-Ravšov iz Spodnjih Borovelj - 21. rojstni dan; Milena Novak in Franci Paulič z Obirskega sta si obljubila večno zvestobo. Naj jima bo srečno! Koroškemu partizanu in protifašističnemu borcu Jakiju Potočniku ob njegovi 75-letnici čestita in mu želi mnogo zdravja Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. SLOVENSKI VESTNIK seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0 • faks -71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE...............Jože Rovšek ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Mirko Štukelj (-32)...............šport, oglasi Sonja Wakounig (-34) ... politika, manjšinska družba Poslovodstvo..............Mirko Messner ( 50) Tajništvo.................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba............Milka Kokot (-40) Prireditve.............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 -------------------VSI--------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenf urt/Celovec NEDELJSKI IZLET V KOPRIVNO Črna Marija v cerkvi Sv. Ane Iz Črne se vije asfaltirana cesta precej daleč proti toku reke Meže in z nje se odcepljajo ceste proti dolinam Bistre, Podpece, Tople. Nekako po desetih kilometrih vožnje se začne dolina Koprivna, po kateri teče rečica z enakim imenom in ob njej so poleg bolj ali manj ohranjenih hiš še ostanki mlinov. Makadamska cesta se vztrajno dviga in če slediš smerokazu Sv. Ana, se pripelješ na konec zgornje Mežiške doline. Na planoti pod drugo stranjo Pece, ki je še poraščena z drevjem, je na višini 1.230 metrov, domačija Kumer. Stanovanjsko poslopje je staro preko tristo let in sodi v spomeniško varstvo. Sicer pa je tam obenem planinski dom Kralj Matjaž. Na prostranem dvorišču se košatita lipi in sprejemata goste, ki poleti najraje posedajo na prostem. Ker je v neposredni bližini mejni prehod Luže, ki sicer ni namenjen avtomobilom, se dobro razvijajo stiki tudi z avstrijskimi sosedi. Gostitelja, zakonca Ana in Jože, pa rade volje mimoidočim pojasnjujeta podatke o tem koščku sveta. In človek se počuti, kot bi prišel na obisk k starim znancem. Preko njunega dvorišča je speljana cesta proti le streljaj oddaljeni cerkvi Sv. Ana in domačiji Jelen ob njej. Pešačenje je podobno sprehodu, ki člove- ka očara kot to zmore le narava. Tudi tu smo naleteli na prijazen sprejem in za današnji čas izredno potrpežljive ljudi. Preden smo vstopili v notranjost cerkve, smo si ogledali, okoliške hribe ter Peco, Olševo in Raduho, pod katerimi se dolina Koprivna nahaja. V bujni pomladi, ki je na takšni višini seveda s časovnim zamikom, se lahko človek le še prepušča njenim vplivom. Vstopili smo v staro cerkvico, ki slovi po umetnini iz lesa s temnopolto devico Marijo in Jezusom. Pred kdove kolikimi leti so leseni oltar verjetno sem prinesli romarji in menda sta takšna le še v Španiji in na Poljskem. V cerkvi Sv. Ane v Koprivni je še več zanimivosti, med drugim tudi kopija lurdske Marije, ki jo je po pripovedovanju domačina prinesel kopriv-ski župnik, ki je tukaj služboval v prvi polovici tega stoletja. Bil je napreden in vsestranski; Koprivcem je odkrival svet z uvajanjem tehničnih dosežkov in podobnim. Domačini so povedali, da so cerkev Sv. Ane nedavno premerili pomembni ra-diostezisti in v notranjosti, pod »korom« odkrili pravo energijsko zdravilno moč. Zdravilno moč pa občutiš tudi v ohranjeni naravi in miru, ki ga v Koprivni še imajo. S. Š. PREŽIHOVA USTANOVA Razpis štipendij za šolsko leto 1997/98 Štipendijska komisija Prežihove ustanove, na podlagi 18. člena statuta Prežihove ustanove in Pravilnika o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarne pomoči za šolanje, razpisuje dve štipendiji za dodiplomski visokošolski študij v Sloveniji in sicer: 1. eno štipendijo za prvi letnik 2. eno štipendijo za četrti letnik Ad 1: kandidati za štipendijo za študij v prvem letniku priložijo k prošnji fotokopijo maturitetnega spričevala oz. spričevala o zaključnem izpitu s splošno oceno vsaj prav dobro in priporočilo matične šole. Ad 2: kandidati za štipendijo za študij v četrtem letniku priložijo k prošnji potrdilo o opravljenih izpitih za tretji letnik s poprečno oceno najmanj osem. Prošnja za štipendijo naj vsebuje poglavitne življe-njepisne podatke kandidata z opisom socialnega stanja in cilji šolanja. Kandiadti iz zamejstva priložijo tudi priporočilo slovenske manjšinske organizacije. Na ta razpis se lahko prijavijo le kandidati, ki ne prejemajo nobene druge štipendije ali denarne pomoči. Višina štipendije se določi s pogodbo, ki jo sklene prejemnik štipendije s Prežihovo ustanovo. Kandidati naj pošljejo prošnjo do 25. avgusta 1997 na naslov: Prežihova ustanova, Jeranova 22 a, 1000 Ljubljana, s pripisom »za štipendijsko komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni do 25. septembra 1997. Redek primerek temnopolte device Marije z Jezusom v cerkvi Sv. Ane v Zgornji Koprivni Foto: S. š. PRIJETNA PLANINSKA TURA Obisk v Lienških Dolomitih rireditelja sta bila Sloven-mr sko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo »Jepa-Baško jezero«. Izlet oz. turo je izbral Dieter iz Beljaka, organiziral predsednik Hanzej Lesjak iz Ledine, vodili pod »nadzorstvom« inštruktorice pa Reinhard, Christian in Hanzi. Skupno 40 zadovoljnih udeležencev. Planinci in prosvetarji smo se v sobotnih opoldanskih urah zbrali pri Pušniku v Ločah. Ko smo se porazdelili v bus in osebne avtomobile in je Hanzej vsem šoferjem dodobra razložil smeri in ceste, smo se po spodnji in zgornji dravski dolini zapeljali do kraja Lavant pred Lienzem. Tu pa smo krenili z glavne ceste na stransko in kmalu zavili na strmo, a lepo asfaltirano cesto (cestnina) proti Lienzer Dolomi-tenhütte, ki stoji na prepadni čeri na višini 1.620 m in nudi tudi avtomobilskim izletnikom vse, česar so si vajeni privoščiti v dolini. Naša skupina je bila precej številna in že nekaj korakov za kočo se je bilo težko odločiti za lahko ali manj lahko pot do Karlsbader Hütte. Respekt pred neznanim je v gorah še posebno potreben, kljub temu smo si skoraj vsi »privoščili« zahtevnejšo. Naknadno lahko ugotovimo, da se je tudi ta izkazala kot zelo prijetna in brez nevarnosti. Po dobrih dveh urah smo prispeli do Karlsbader Hütte na višini 2.260 m. Planinska postojanka DAV je cela obdelana s skodljami, ima zelo nov lesen prizidek, zmore do 100 ležišč in leži ob jezeru Laserz. Enako kot obnovljena svetla notranjost (jedilnica) je gostoljubna tudi oskrbnica hiše. Tu - sredi čudovite gorske kulise - smo pokramljali do običajnega časa (nočni mir je v vseh kočah ob 22. uri) in dobro prespali. Po malem (ali tudi velikem) nedeljskem zajtrku smo polni novih moči krenili v smer Roter Turm, pod njim in mimo Kleine Laserz pa na močno obiskovano Große Laserzwand (2.614 m). Tudi nedeljska pot po travnatem strmem hrbtu za nikogar ni bila pretežavna. Le zadji koraki do vpisne knjige na skalnatem vršičku niso bili za vse - kajpak tudi prostora bi bilo tam premalo za vseh 40 ljudi. Tako smo se okrepčali in ogrevali ob čudovi- Slovo od Hanzija Petschniga-Krištofa Spet je zabolelo med soborci, prijatelji in znanci. Zgrnili so se na pokopališče v Železni Kapli in se poslovili od Hanzija Petschniga, poslovili od dobrega prijatelja, prvega slovenskega partizana na Svinški planini. Pokojni Hanzi je bil rojen v napredni delavski družini v Beli pri Železni Kapli. Kmalu potem, ko je Hitler priključil Avstrijo, je moralo vseh sedem sinov prisilno v nemško vojsko, a so leta 1943 dezeti-rali in se priključili odporniškemu gibanju. Hanzi je zaradi svoje velike sposobnosti na željo Angloameričanov še isto leto odšel na posebno šolanje v Belo krajino v Slovenijo, po vrnitvi pa je bil poslan severno od Drave s specialno nalogo reševanja angleških padalcev, ki so hoteli zanetiti odpor avstrijskega prebivalstva proti nemški vojski tudi na področju in v okolici Svinške planine. Bil je zelo pogumen in spoštovan borec. Po hudih spopadih z nemškimi silami jih je v enoti, v kateri se je boril Krištof, od sto partizanov preživelo samo devetindvajset. Po vojni je moral Krištof s trebuhom za kruhom v kraje zunaj Koroške. Z ženo Kati, medvojno aktivistko in tabo-riščnico v ženskem taborišču Ravensbrück, sta si ustvarila dom v Šmarkežu pri Sinči vasi. Vsi otroci so se izšolali in postali dvojezični učitelji. Še nedolgo tega je po zahrbtni bolezni umrl eden izmed njegovih sinov in je pokopan v Železni Kapli. Kaplo pa si je za kraj svojega miru izbral tudi pokojni. Na pogrebu je o pokojnem Hanziju Petschnigu kot o trdni in neomajni osebnosti, vredni vsega spoštovanja, spregovoril tudi kapelski župnik Poldej Zunder, v imenu soborcev in prijateljev pa se od njega poslovil predsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuhar. Vsi ga bomo ohranili v trajnem spoštljivem spominu. Njegovi ženi in družini pa naj velja naše iskreno sožalje. GMUND/SOVODNJE Premiera v grajski dvorani Lanski kulturni dnevi koroških Slovencev na zgornjem Koroškem v Gmündu / Sovodnjah so »krivi«, da je tamkajšnja gledališka skupina povabila režiserja Marjana Bevka, naj bi tudi tam režiral. Tako dobra predstava, kakršna je bila uprizoritev Mittererjevih »Zdrah v božji hiši«, je naredila očitno precej vtisa in tudi v Sovodnjah so hoteli Mittererja. Lotili so se »Abrahama«. Kratka vsebina: tem vremenu na veliki ravni travnati ploščadi, od koder se je nudil enako čudovit razgled na mesto Lienz (pod nogami), na gornjo dravsko dolino, na dolino Isel, na del Pustertala in Tau-erntala, kakor tudi na številne okoliške dva in tritisočake. Dieter nam je razložil in razkazal vse vrhove, poti in prehode od sosednjih Dolomitov, preko gorskih skupin Defereggen, Venediger, Schober, Kreuzeck, do Visokih Tur in Großglocknerja. Pešpot nazaj je vodila spet mimo prijazne Karlsbader Hütte, naprej pa po kolovozu do parkirišča pri Dolomitenhütte. Tu smo uradno zaključili izlet, predsednik Hanzej pa je obljubil, da bo vsled velikega zanimanja spet kdaj povabil v gore družino slovenskih planincev. Do doma nas je čakalo še nekako okoli 200 kilometrov ... MT sin podeželskega veljaka je homoseksualec, svoje nagnjenje skriva in trpi. Vsi poskusi očeta, da bi sina »spreobrnil«, se izjalovijo. Oče žrtvuje sina (kot svetopisemski Abraham) za konvencije, resnična in globoka čustva nimajo prostora v svetu predsodkov in človeške nesposobnosti, razpoznati bistvo življenja ki naj bi bilo ljubezen. Gledališka skupina se je vsekakor spravila na tekst z vso potrebno resnostjo in vnemo. Bevkova mizanscena sredi publike je še podčrtala pomembnost problematike, ki je del vsakdanjosti v vsaki družbi. Režiserjeva zasluga pa je očitno tudi velika svoboda, ki jo je pustil igralcem v oblikovanju karakterjev. Splošno mnenje po predstavi je bilo: le kako je uspelo, da so zbrali tako dobre tipe za vloge? Odgovor je preprost: vloge so bile dobro izdelane, zato se je zdelo, kot da bi bile igralcem pisane na kožo. Modro vodenje in usmerjanje poteka igre je ustvarilo stilno enotno predstavo, jasno izpoved in akcije. Predstavo je obiskal tudi avtor Felix Mitterer (posebej se je pripeljal na predstavo s Štajerskega), ki je ob zaključnem priklanjanju skočil na oder in čestital režiserju in igralcem. Čestitam tudi v lastnem imenu! Sonja Wakounig SAK v prihodnjo sezono z devetimi novimi igralci Najbolj znani »novinec« je slovenski strelec golov Dinko Vrabac Slovenski atletski klub (SAK) se je, kot smo na kratko že poročali, za novo prvenstvo v regionalni ligi (začne se 9./10. avgusta) močno okrepil. Kot so v sredo - ob koncu prestopnega roka - sporočili iz tabora SAK, bo v članskem moštvu kar devet novih igralcev, nov pa je tudi trener Reinhard Tellian, ki je v pretekli sezoni treniral be-ljaški VSV in z njim v regionalni ligi osvojil odlično tretje mesto. Najbolj znani »novinec« pri SAK je nedvomno Dinko Vrabac, eden najuspešnejših nogometašev zadnjih let v Sloveniji. Vrabac je že pred štirimi leti igral za SAK. V minuli sezoni je igral za slovenskega prvoligaša Primorje iz Ajdovščini in bil s 14 zadetki najboljši strelec prvenstva. Po ran-giranju Slovenske nogometne zveze je bil v minuli sezoni četrti najboljši nogometaš v Sloveniji. V zadnjih treh letih je v dresu Primorja kar 50-krat zatresel nasprotnikovo mrežo. Kot drugi legionar je Slovenskemu atletskemu klubu na voljo še Dejan Hajdini, ki se je moštvu pridružil sredi lanske sezone. V obrambi pa je na voljo bivši igralec Trga (koroška liga) Danny Roy, SAK pa je pridobil tudi štiri sredinske igralce: Maria Koreimanna od beljaškega VSV, Christiana Kuttniga od drugoligaša SV Spittal in Aleksa Lesnika iz Železne Kaple, ki je igral že v državni reprezentanci do 16 let. Za čimveč zadetkov v novi sezoni regionalne lige pa naj bi - poleg Vrabaca - poskrbel še Beljačan Harald Kudler, izred- Tudi M. Šmid je podpisal Fotosv no spreten napadalec z izkušnjami iz zvezne lige in v lanskem letu tudi eden najuspešnejših strelcev v regionalni ligi. Kudlerjev prestop k SAK še ni povsem gotov, saj je bilo slišati, da se zanj poteguje tudi na novo spojeni klub Austria/VSV in bo zaradi tega morala o prestopu odločati komisija Koroške nogometne zveze. Nenazadnje pa je SAK pridobil tudi dva nova vratarja: po odhodu dolgoletnega vratarja Adija Prescherna k drugoligašu Kufsteinu bo v novi sezoni vrata SAK branil Udo Mallegg iz Wietersdorfa, kot drugi vratar pa se je SAK pridružil Erich Oraže od nogometnega kluba DSG Sele. L L. SAK najavil protest Kot je znano je igralec Harald Kudler (Šentvid) podpisal za Austrio/VSV že meseca junija, za SAK pa v prestopnem roku. Oba kluba sta oddala prijavnico pri Koroški nogometni zvezi. Po sklepu Koroške nogometne zveze pretekli ponedeljek naj bi Kudler igral za Austrio/VSV. Predsednik SAK Roland Grilc je to po njegovem mnenju krivično odločitev zavrnil in najavil protest. Kako se bo igra na zeleni mizi končala, pa še ni popolnoma jasno. Kader: Malleg, Oraže, Lojze, Marjan, Simon Sadjak, Zanki, Roy, Šmid, Hajdini, Vrabac, Kircher, Kuttnig, R. Oraže, Kesselbacher, Sienčnik, M. Nachbar, Možina, Korei-mann, Eberhard, Kudler? M. Š. Prijateljska tekma: Breze-SAK 1:1 Pokrče - SAK 1:4 (0:2) Pokalna tekma: Marija na Zilji - SAK v soboto, 26. julija ob 18. uri igrišče Marija na Zilji Vabljeni KOLESARJENJE-30. JULIJ 4. kriterij okrog lindwurma -obeta se napeta tekma! Kolesarji v borbi za metre in točke foto sv Posebna poslastica za ljubitelje/ljubiteljice kolesarskega športa bo letošnja že tradicionalna kolesarska dirka okrog Novega trga. Na srečanju 30. julija, bodo nastopili nekateri slavni kolesarji profesionalci in amaterji, med njimi udeleženci Tour de France in kolesarska zvezda Erik Zabel iz teama nemške Telekom. Na startu bo tudi »Paco« Wrolich, kije lani odlično vozil in osvojil 3. mesto!. Kolesarji bodo morali celovškega zmaja obvoziti kar 60-krat (en krog je dolg 1,1 km), v sprintih pa se bodo za točke pomerili v vsakem petem krogu. Organizatorji pričakujejo močno udeležbo iz sosednjih dežel in nad 10.000 gledalcev. Ob 18.30 bodo številne kolesarske ase predstavili publiki, start pa bo ob 18.45 na Novem trgu (severna stran). »Paco« Wrolich o celovškem kriteriju: «Preteklo nedeljo sem vozil prvi kriterij na Predarlskem. Z uvrstitvijo nisem bil zadovoljen, letos mi enostavno še manjkajo sprinti. Do tekme v Celovcu sta še dva kriterija, eden v Linzu in pa v Gradcu. Upam, da bom v Celovcu v dobri formi in lahko ponovil lanski odličen dosežek«. M. Š. ODBOJKA SK Aich/Dob še brez glavnega sponzorja! ODBOJKA Uspešen turnir v Škofičah Dunja Lukan na ženskem državnem prvenstvu '97 v šahu Šahistka Slovenske športne zveze (SŠZ) Dunja Lukan bo tudi letos tekmovala na ženskem državnem prvenstvu v šahu, ki bo od 28. julija do 9. avgusta v Gallspachu v Zgornji Avstriji. Državnega prvenstva se bo udeležilo 14 najboljših šahistk iz cele Avstrije z izjemo številke 1 v avstrijskem ženskem šahu, šele 15-letne Eve Moser (Elo 2235!) iz Spittala ob Dravi, ki bo ob istem času tekmovala na mladinskem evropskem prvenstvu v Estoniji. Poleg Lukanove, ki je lansko leto osvojila 8./9. mesto, bosta Koroško zastopale še mag. Margit Hennings iz Šentvida ob Glini in Sonja Sommer iz Gospe Svete. Največje možnosti za osvojitev naslova imata branilka naslova Helene Mira iz Predarl-ske in Dunajčanka Maria Horvath. Cilj Dunje Lukan, ki je v novi rating-listi spet prekoračila mejo 1800 elo-točk, je osvojitev mesta v sredini lestvice, po možnosti šestega, ki bi pomenil kvalifikacijo za naslednjo državno prvenstvo in tudi vstop v kader avstrijske reprezentance za naslednjo šahovsko olimpijado. Pretekla odbojkarska sezona je potekala za Dobljane izredno uspešno. Največji uspeh v zgodovini kluba pa je gotovo kvalifikacija za evropski pokal. Dobljane čaka nasprotnik iz Bosne, prva tekma pa bo 1. novembra v Wolfsbergu. Sekcijski vodja Micheu je nekoliko zaskrbljen, ker mu ni uspelo pridobiti za prihodnjo sezono glavnega spozorja. Kot smo že poročali, je Puntigam-mer odpovedal sponzorstvo. Vrzel v proračunu pa je velika. Prav zaradi tega so morali odpustiti najboljšega igralca Re-ginalda Visnapoua. Klub so še zapustili: Adiovič, Gressmann, Schaumberger, Mürzl in Hanisch, torej dobra polovica kadra! Novi igralci Vodstvu kluba pa je v prestopnem roku le uspelo pridobiti nekaj izkušenih in talentiranih igralcev iz Slovenije in Avstrije. Ti so: mladinski in talentirani igralec Miha Koselj iz Mežice, Teo Tore z Raven, ki je igral pri drugoligašu Wolfsbergu, Ožbalt Zmagaj z Raven, Helmut Hirner iz Brucka in Robert Neukirchner iz Gradca. Od moštva je ostal samo Mlakar, Micheu in Reiter. Nadalje se bo vodstvo kluba trudilo še pridobiti nekatere domače igralce. Žal kulturni dom v Pli- Bojan Mlakar, steber Dobljanov ostane Foto sv berku še ni dokončan. Zaradi tega bodo tekme igrali v Wolfsbergu (pogajanja tečejo). Moštvo bo spet treniral Bojan Ivart-nik. S pripravami na novo sezono bodo pričeli sredi avgusta. 9. in 10. avgusta pa bo v Dobu spet mednarodni mešani turnir. Pričakujejo moštva iz Slovenije, Italije, Nemčije in Avstrije. Tudi letos je odbojkarski klub iz Škofič že šestič zaporedoma organiziral mednarodni turnir, katerega pa se žal moštva iz Slovenije zaradi pričakovanega slabega vremena niso udeležila. Skupno ja letos sodelovalo 13 moštev iz Avstrije, Italije in dve moštvi domačega kluba. Preteklo soboto so igrali predtekme. V zaključni igri pa sta se pomerili moštvi Bank Austria I in Grizou iz Italije. Tekma je bila na visoki ravni, prepričljivo in zasluženo pa so z 2:0 zmagali gostje iz Italije. Otroci pa so nastopili v štirih moštvih v beach-volley-ballu. Zmagala sta domačina Aleksander Errenst in Andreas Wascher. M. Š. ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 82 Silvo Kovač Novoženjin - Panfilov / Vladimir 1975 Težko je na hitro oceniti, kateri kralj je bolj ogrožen. Belega varuje dama, črnega pa kmeti in lovec. Toda na potezi je beli, ki v žrtvenem slogu a b c d e f g h in s forsirano kombinacijo ma-tira črnega kralja. Toda kako začeti z akcijo? V kolikor v analizi ne odkrijete poti do mata, pa si oglejte rešitev! REŠITEV ŠTEV. 81 Čeprav izgleda, da črna obramba dobro deluje, si beli skakač dovoljuje zmagoviti skok s potezo l.Se7+ Te7:. Črna trdnjava mora zapustiti osmo vrsto in zato sledi nov udar bele dame 2.Df6:!! Črna pozicija je v trenutku v razsulu! Na jemanje 2... Df6: sledi 3. Td8+ z matom. Črnemu kralju pa grozi tudi mutiranje na polju g7 in zato seje črni upravičeno vdal!