Poštnina plačana v gotovini
Maribor, petek 26. februarja 1937
Štev. 46. Uto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455
Ljubljani
JUTRA
E2r,'J-nf
Haliitm tazpkdi
Zagreb, 24. februarja. Sloj ko prej je v središču politične pozornosti izredno zanimiv potek skupščinskih proračunskih razprav, ki so mestoma izkazale izredno poučne momente. Med drugim se poleg govorov poslancev Prekorška, Komana in Mravljeta, o čemer je bilo že govora, zelo komentirajo izvajanja poslancev Nikole Zuberja, Mu-stafe Mulaliča, Radoja Jovičiča in Koste Popoviča, ki jih prinaša tukajšnji »Jutam ji list«:
Nikola Zuber (JRZ) zatrjuje, da je teorija o treh narodih netočna in da ne odgovarja zgodovinski stvarnosti. V svojih nadaljnjih izvajanjih kritizira politiko kartela nafte ter koncesije, ki so bile dane družbe Standard Oil ter Shell.
Mustafa Mulalič (JNS) izjavlja, da bo glasoval proti proračunu, ki je morda tehnično dobro izpeljan, ki pa je nerealen ter ne odgovarja narodnim interesom. Ta vlada je kombinacija radikalizma, klerikalizma ter panislamizma. Demokracija, ki se skuša izvajati, je neiskrena ter ni o njeni politiki niti atributa prave demokracije. To vlado je treba uvrstiti v red fašističnih vlad. Glede komunistične nevarnosti pravi, da je plod halucinacij nemirne vesti.
• član neodvisnega kluba Radoje Jovičič govori zlasti o korupciji in pravi, da je Postopek po obstoječih zakonih blag. Zahteva poseben zakon proti korupciji. Pod ta zakon bi moralo spadati tudi ze-lenaštvo in oderuštvo.
S posebnim ozirom na vojvodinske Prilike pa je govoril narodni poslanec Kosta Popovič. Nezadovoljstvo v Vojvodini je zelo veliko. Predvsem se to splošno nezadovoljstvo, o katerem je treba Voditi resne račune, javlja radi tega. ker se vlada v notranjem državnem življenju ne drži določenega političnega pravca, •tiarveč se po diktatu strankarskih inte-fesov, ki često niso v skladu s splošnimi državnimi interesi, povdarjajo možnosti odstopanja, kar zbuja v narodu ne-2aupanje napram izvršni upravi in kar slabi ugled ter avtoriteto državnih in samoupravnih oblastvev. Zal Vojvodina najbolj čuti posledice te neodločnosti in kolebanja. Nenačelnost, nedoslednost in ne-lskrenost niso karakteristika, samo našega političnega življenja, marveč se odražajo tudi v gospodarsko-finančnem življenju in ustvarja zlasti v Vojvodini Posebno nezadovoljstvo. Vlada mora "neti določeno gospodarsko politično li-n'io ter točno izdelan gospodarski prodani.
ii c o g r a d, 26. februarja. Veliko zanimanje je zbudil odgovor skupščinskega predsednika Čiriča, ki ga le dal narodnemu poslancu Stanku Le-'arčiču, ki je vložil interpelacijo o tem, 'la kakšen način piše in se izraža o nagnili poslancih »Slovenec«, zahtevajoč y skupščinskega predsednika, da zabra-1 dopisniku ^Slovenca« pristop v Na-*too skupščino radi žaljivih poročil, ki nanašajo na narodne poslance in nji-(vVc govore. Skupščinski predsednik r'č je v svojem govoru navajal, da mu „ Mogoče vplivati i»a redakcije, kako J Pišejo, češ, da ni to niti njegova pra-j ‘ca. niti njegova dolžnost. Tudi ne bi
nin! oravicc !n do!?-nosti, da bi katere-^ 'Koli dopisniku zabranii vstop v skup-x 'no, ker meni da bi s tem načel prav ZKo vprašanje, ki se nanaša na raz-^ rw narodne skupščine napram načelu i	t,s1<a-	Seveda	Pa	ie treb« ob-
Il£), !, vsako poročanje ter informiranje stv1 javt,osti na na^’n- ki dostojan-() Narodne skupščine ter ugled njiho-
|Konec abesinskih uporov?
i oni
im
RIM, 26. februarja. Semkaj je prispel brzojav, da so včeraj na področju velikih jezer ujeli rasa Desto, ga takoj stavili pred vojno sodišče in obsodili na smrt. Justifikaeija je bila takoj izvršena z ustrelitvijo. S tem je smatrati, da je končan odpor tudi poslednjega abesinskega rasa ter zadnja možnost, da se abesinski četnki nadalje organizirajo pod njegovim vodstvom. Vest o ustrelitvi rasa Deste so s pomočjo telefona in radija takoj razširili po vsej Abesi-niji, da bi čimbolj delovala na domačine. V zvezi s tem se navajajo nekatere podrobnosti, ki so zelo zanimive. V posebnem poročilu podkralja Grazia-nija Mussoliniju o ustrelitvi rasa Deste se prikazujejo borbe, ki so jih vodili Italijani z organiziranimi abesinskimi odredi po koncu deževne periode. Navaja se, kako je bil uničen odred rasa Imruja in kako je bil potem izvršen nalog, da se likvidira tudi rasa Desto, Najpreie se je skušal z rasom Desto skleniti mir in ga pridobiti za pokoritev italijanski oblasti, kar se pa Grazia-niju navzlic Mussolinijevemu navodilu, naj na vsak način pridobi tega sposobnega in splošno priljubljenega odličnika za Italijo, ni posrečilo. Ras Desta je nekajkrat poslal Grazian‘ju svoje komisarje, da se pogajdjo z Grazianijem
o	pogojih predaje, vendar pa ie ras Desta vso zadevo zavlačeval samo radi tega, da lahko medtem zbere čim več upornih sil proti Italijanom. Gra-zianl je takoj o tem obvestil Mussolinija, ki je izdal nalog, da se mora ras Desta končno likvidirati, ker postaja vsebolj nevaren. Podkralj Graziani je v tem smislu ravnal in poslal rasu Desti svoje zaupnike, ki so mu sporočili, da se mora predati v roku 6 dni, sicer bo proglašen za odkritega sovražnika. Ras Desta je skušal zadevo zavlačevati še nadalje ter se pripravljal za veliko akcijo. V pismu, ki ga je poslal Grazianiju, se je pritožil radi takšnega postopka. Ker ni ras Desta pravočasno povoljno odgovoril na Grazianijev ultimat, je podkralj Graziani izdal kolonoma Nasi in Gelosu nalog, da kreneta proti rasu Desti in njegovi vojski ter ga uničita. V dneh 20., 21. in 22. pr. m. so te kolone imele srdite borbe z vstaši, ki so izgubili 4 topove, 30 strojnic in 5000 pušk. Bitka se je vodila na področju Velikih jezer. Takoj po tej bitki je prešlo na stran Italijanov 15.000 domačinov. Ras Desta se je po tem porazu umaknil na zapad v področje Dalo, ki je znano kot nepristopno. Koloni Nasi in Geloso sta se takoj podali za njim, da ga ujameta. Po dveh bitkah sta zaprli vse dohode k Vel;kim jezerom. Letalstvo je bilo neprestano v akciji in je ravno njega sodelovanje povzročilo, da so Abesinci izgubili na odpornosti. Rasu Desti pa se je vendarle posrečilo, da je pobegnil na jug in se umaknil v Gurage, to je 200 km južno od Addis Abebe, kjer je pričel zbU rati nezadovoljne plemenske poglavarje ter organizirati novi odpor. Graziani se je odločil, da pusti rasu Desti, da zbere svoje sile, da bi ga s poslednjim udarcem likvidiral. Graziani se je podal na inšpekcijsko potovanje, da prevari rasa Desto, ki je tako lahko mirno zbiral svoje sile. Ko pa se je vrnil v Addis Abebo, je takoj izdal nalog, da kreneta dve koloni proti Guragl, in sicer prva iz Mogija, druga pa h Add’s Abebe. Letalstvo je neprekinjeno spremljajo potek dogodkov pri nasprotniku. Dne 19. in 20. t. m. je kolona Natale prišla v stik s sovražnimi silami. Najpreje je bil potolčen odred Gabre Ma-riana, ki je bil ubit. Ras Desta se je umaknil, toda italijanska vojska mu je sledila in ga končno zajela, nakar je bil ustreljen.
vili članov in bi morali tudi novinarji upoštevati določila zakona o poslovnem redu Narodne skupščine. Ob zaključku je dejal, da bo navezal stike s klubom parlamentarnih poročevalcev, ki mu bo raztolmači! svoja naziranja in upa. da ne bo ta korak brez uspeha. Narodni poslanec Lenarčič je nato odgovoril skupščinskemu predsedniku, da bo on sam obračunal z dotočnim dopisnikom in da ga bo pregnal iz narodne skupščine. Poslanec Lenarčič je nato prečital nekatere odlomke iz »Slovenca«, nakar ga je predsednik opozoril, da je že poteklo pet minut in ga prosil, naj opusti nadaljnje citate. Na predstavnikovo vprašanje, če se z njegovim odgovorom zadovoljuje, je poslanec Lenarčič odvrnil, da je sicer za svobodo tiska, da pa zahteva oS listov tudi objektivnosti.
Zatem ie spregovoril narodni poslanec D. Jevremovič (Baričevičev klub), ki je kritiziral vladino gospodarsko in socialno politiko. Glede uredbe o kmetskih dolgovih pravi, da je tako nerazumljiva, kakor da bi bila pisana v kitajskem ali japonskem jeziku. Pravi, da so celo rutinirani juristi morali to uredbo večkrat proučiti, da so lahko razbrali pravo stanje stvari. Govorilo se je, da je kmet s to uredbo razbremenjen za polovico dolgov. To pa absolutnfl ni res. Kmet ni razbremenjen niti za eden dinar. Zateni je spregovoril narod, poslanec Milan Banič (Baričevičev klub) Dejal je: O meni pravijo, da imam smolo v življenju. Tako je zapisal tudi »Ošišani jež«, da pade vsaka
vlada, ki jo jaz hvalim. Sedaj ne vem, ali naj vlado napadam ali branim. Že tri leta nas tri muiškutirje (Baričeviča, Kaba-lina) in mene gonijo med hajduke. Gonijo nas iz Beograda radi tega, ker smo nacionalisti. Vsaj vi nas ne napadajte, 53 nas imajo drugi za tako krvoločne, češ, da hočemo poklati ves hrvatski narod. Zatem govori o tem, kako daje narod zaupanje vsakomur, ki je na vladi. Samo nacionalisti so sirotinje. Dr. Maček je demokrat in proti fašizmu, toda njegovi ljudje so vršili teror nad nacionalisti, da glasujejo za Mačeka. Ta naša liberalna demokracija je močvirje, v katerem se davimo. Naša država se vsebolj boljše-vizira, zlasti na vzhodu, na zapadu pa se fašizira. Hrvatsko vprašanje je postalo prava harmonika, na katero sedaj že skoro vsak javni delavec zagode kakšno pesmico. Prvi zaigra lepo simfonijo, drugi jo polomi. Z govoroma poslancev Gli-š*ca (delovni klub) in Milana Kuriliča, ki je spregovoril o vlogi jugoslovensko orientiranih omladincev iz Bosne in Hercegovine. se je včerazšnja dopoldanska seja zaključila.
Na popoldanski seji pa so govorili narodni poslanci Stjepan Novakovič, Živko Popovič (JNS). Risto Grgič (JNS) in dr. Ivan Jančič, ki je razmotrival o prilikah v Sloveniji in o politiki, ki jo vodi JRZ v Sloveniji. Tudi je spregovoril o slabih cestah v Sloveniji, ki so bile nekoč vzor vsem cestam v državi. Danes dopoldne se je seja nadaljevala
Glavni odbor JNS •
je imel včeraj dopoldne v Beogradu sVo-jo sejo, ki se je je udeležilo vseh 87 članov glavnega odbara. Seja je bila v prostorih glavnega odbora v Kosovski ulici. Otvoril jo je z daljšim nagovorom predsednik P. Živkovič, ki je povdarjal programske točke JNS, ki povsem odgovarjajo pravim življenjskim pgtrebam države in naroda. Samo s tem, da se strnemo v čvrsto povezane vrste in da preidemo preko vseh razlik preteklosti, bomo lahko kot nosilci zdrave jugosloven-sek politke po težki borbi končno tudi zmagali. V daljših izvajanjih je g. Živkovič naglašal, da je bila stranka pripravljena podpreti z vsemi sredstvi vlado, ko se je sprožilo vprašanje o uvedbi demokracije in svobodoumnejšega režima. V zvezi s hrvatskim problemom je izjavil, da se to vprašanje ne sme reševati iz vidika prevzema ali obdržanja oblasti, mafveč kot skupen problem notranje državne konsolidacije, v duhu nedeljive državne celote in narodnega edinstva. Tudi se je predsednik Živkovič pečal s tajnim delovanjem raznih ilegalnih akcij, ki razširijo najbolj fantastične izmišljotine, ter smo kot nacionalisti in monarhisti dolžni, da te govorice povsod pobijamo. Izvajanja predsednika Živkoviča so zbudila toplo in navdušeno pritrjevanje, nakar so sledili referati Jovana Banjanina o političnem položaju, glavnega tajnika senatorja dr. A. Kramerja o potrebi in načinu reorganizacije sreskilt in banovinskih organizacije JNS širom vse države ter senatorja Milana Popoviča o izvedbi strankine organizacije po banovinah. Ob zaključku je spregovoril predsednik P. Živkovič, ki je opozarjal na dosedanje uspehe pri reorganizaciji stranke, ki je ■bila izvršena pod njegovim predsedstvom od kongresa dalje. Nato so se člani glavnega odbora udeležili skupne večerje v Palače hotelu ter se je seja danes nac’ lievala.
Stališče slovenskih industrijcev
Včeraj se je nadaljevala konferenca in-dustrijcev. Beograjski papirničar Milani Vapa je kritiziral sedanjo gospodarsko politiko. Ko ga je predsednik Arko prekinil, naj se izraža v milejši obliki, je Vapa odvrnil, da je sam trgovinski minister včeraj dejal, naj na tej konferenci povedo prav vse, kar jih teži, zato je tudi povedal, kar je resnica.'Dr. Golia, tajnik Zveze industrijcev za dravsko banovino, pa je tolmačil stališče slovenskih industrijcev. Glede minimalnih mezd je dejal, da bo več škodila, kakor pa koristila. Pokojninsko zavarovanje nameščencev naj se razširi na vso državo Tudi zavarovanje za slučaj starosti in, smrti je mogoče izvesti. Glede akordnega dela za pomožno osebi je izjavlja, da ne spada to v pristojnost državne oblasti, ko gre z» stvari, ki se tičejo rentabilnosti industrijskih obratov. V okviru obširne debate je spregovoril tudi g. Anton Krejči h Ruš, ki je dejal, da industrije! sami strogo obsojajo razna izmikanja pri plačilu davkov, da pa Istočasno odločno protestirajo proti temu, da bi se zadeva posploševala. Tudi ni za leto 1936 še odmerjen poslovni prometni davek, tako da ni mogoče napraviti bilance. Načelnik finančnega ministra dr. Paljič je obljubil, da bo proučil vse predloge in sugestije, ki so bile na tej konfercnci sprejeti. Podpredsednik centrale industrijskih lforporacij dr. Rran Windischer se je vsem zahvalil za sodelovanje, nakar je konferenco zaključil in se bo danes objavila zadevna resolucija.
Spomnite se CND!
S&m&k&vtsU
Limbuški Sokoli vztrajajo na začrtani poti
Preteklo nedeljo je bila za sokolski Limbuš praznična nedelja. Tamkajšnji Sokol je imel ob lepi udeležbi članstva svoj redni letni občni zbor, ki ga je otvo-ril in vodil starosta br. Turnšek. V okrašeni dvorani Sokolskega doma se je polnoštevilno zbralo članstvo, da prisostvuje letnemu obračunu. Predvsem so zbrani Sokoli počastili našega prvega in naj-višjega Sokola mladega kraija Petra II. s trikratnim »Zdravo«. Limbuško sokolsko društvo je izredno agilno. Zgradilo s: je tik pod Pohorjem ponosni Sokolski dom. ki predstavlja z inventarjem vred 190.000 Din vrednosti. Poleg Sokolskega doma se razprostira lepo urejeno in ogra jen© letno telovadišče. Za take kratko dobo je to lep napredek, zlasti če upoštevamo, da se članstvo rekrutira pretežno iz slabše situiranih Sokolov. Načelnik br. Godec je obžaloval izgubo delavnega in požrtvovalnega načelnika br. Zeilhoferja, bivšega šol. upravitelja v Limbušu Prosvetarica s. Marija G o-d e c je orisala prosvetno delo in težko-če, ki jih je z največjo požrtvovalnostjo in trudom premagala. Vsa društvena pre davanja so bila zadovoljivo obiskana. Obisk predavanj in prireditev je tem ve-
čjega pomena, ker pride na ta način Sokolstvo v najtesnejši stik z ljudstvom. Zlasti pa je bila razveseljiva udeležba pri gledaliških predstavah, ki jih je prirejal Sokol pod spretno režijo br. Steimba-cherja. Društveni tajnik br. Filip P d d-g o r n i k je podal izčrpno poročilo o društvenem delovanju in omenil, da šteje društvo 150 članov in članic. Njegovo poročilo, ki dokazuje neustrašeno in vseskozi dosledno sokolsko delo, je bilo sprejeto še s prav posebnim priznanjem. .^Pri volitvah, ki so bile istotako znak prave sokolsken sloge in bratstva, je bila za tekoče leto izvoljena naslednja upra: starosta Ttirnšek Adolf, podstarosta Godec Anton, tajnik Podgornik Filip, načelnik Kalič Jože, načelnica Anica Kancler, podnačelnica Robič Sonja, blagajnik K. Babič, prosvetarica Marija Godec ter ostali obdorniki.
Limbuški Sokoli, preizkušeni v težkih borbah, zrejo z največjim optimizmom v bodoče leto, v katerem bodo s podvojenimi močmi nadaljevali započeto vzvišeno sokolsko poslanstvo. Sokolski Limbuš stoji slej ko prej neustrašeno na braniku naše meje.
KM
Prognoze za izid nedeljskih prvenstvenih tekem
Vsi štirje klubi, ki se srečajo v nedeljo dne 28. t. m. na stadionu SK Železničar
v	prvenstvenih tekmah, štejejo poleg SK Ljubljane (ligaša) med najboljše klube Slovenije. Železničar in Maribor sta po končanem prvenstvenem tekmovanju jesenske sezone zasedla I. in II. mesto na tabeli. Čakovec, ki zaostaja samo ža dve točki, je kakor vsako leto eden najresnejših aspirantov za prvenstvo. Pa tudi SK Rapid ki je lani po nesreči izgubil v začetki; par tekem, bo skušal ta zaostanek nadoknaditi. Zato bodeta obe tekmi napeti in ostri. Odločila se ne bo samo zmaga, temveč že samo neodločen rezultat, pa tudi že golska diferenca more spremeniti placement na tabeli. Ako zrna ga Železničar, ostane na I. mestu. Ako zmaga Maribor in igra Železničar samo neodločeno, je že Maribor prvi. Ako zrna sp Rapid ter izgubi Cakovečki, je Rapid že pred Čakovcem. Torej nebroj možnosti.
Forma posameznih klubov nam žal ni znana, ker klubi, ki v nedeljo nastopijo, radi zime letos Še niso javno nastopili. Edino Maribor in Rapid sta zadnjo nede-
ljo odigrala na Rapidovem igrišču trenin. ške tekme. Pač pa so vsa moštva prav pridno trenirala v telovadnicah, zadnji čas pa na prostem. Vse tekme so izredne važnosti, kajti prvak mariborske skupine bo istočasno skoro sigurno prvak LNP-a, ker je zasedba v ljubljanski skupini zelo slaba. Radi tega se bodo vsa moštva sigurno zelo potrudila. Delo ljub Ijanskih športnikov je zadnji čas osredotočeno v zapostavljanju in nasprotovanju delu športnikov mariborskega okrožja. Ukinjena sta OOLNP-a in poverjeništvo sodniške sekcije.' Vodstva klubov ozir. njih funkcionarji sc morajo boriti proti nadvladi onih, ki jim šport Maribora ni pri srcu. Mariborski športniki in prijatelji športa pa naj pomagajo ozir. skušajo pomagati s tem, da naše klube gmotno podprejo tj. na ta način, da v velikem šte vilu posetijo nedeljske tekme.
Vi, aktivni športniki vseh klubov, pa zaigrajte lepo in fair ter pokažite, da ste sicer nasprotniki na zelenem polju, da ste pa vendar kot športniki medsebojni prijatelji in tovariši.
Lastnega otroka vrgla z brvi v Dravo
Danes dopoldne se je v razpravni dvorani št. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča razodela globoka tragika 30-letnc služkinje Katarine Lebanov e, ki je dne 10. julija 1936 v obupu vrgla svojo hčerko v Dravo, kjer je utonila. Radi tega
dejanja jo je državni tožilec obtožil obtožil in se je morala Lebanova danes dopoldne zagovarjati pred velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča.
Današnja razprava je v žarki luči po-
kazala vso trpljenje in bol mladega dekleta, katerega usoda zveni kakor iz romana. Iz obtožnice posnemamo naslednje podrobnosti:
Lebanova, ki je doma s Tolminskega, je prišla v Jugoslavijo pred 8 leti. Nastanila se je v Mariboru, kjer se je preživljala kot služkinja pri raznih družinah. Kakor je sklepati iz njenega službovanja pri Francu Gutmaherju na Teznem, je Lebanova služila v Mariboru pri manj imovitih družinah in je bila predmet vsestranskega izkoriščanja. Službo pri Francu Gutmaherju je Lebanova nastopila meseca marca leta 1935. Pogojene mezde ji Gutmaher ni plačal redno ali ji sploh ni plačeval, spati pa je morala pri ujem kar na tleh na nekih vrečah. Ker se mu je radi tega potožila, ji je rekel, da ji postelje ne more dati, pač pa da lahko spi v isti postelji z njegovim bratom Ivanom Gutmaherjem, ki je takrat stanoval pri njem. Tako je morala Lebanova, ko je v jeseni leta 1935 postalo mrzlo in ni mogla več spati na tleh na vrečah, v postelj z moškim, ki ji je bil povsem tuj. Seveda je med njima kmalu prišlo do spolnega občevanja in že meseca novembra je Lebanova z Ivanom Gutmaherjem zanosila. Porodila je Lebanova dne 3. julija 1936 v mariborski porodnišnici. Dete je bilo ženskega spola in so ga ob kumovanju neke postrež-nice krstili na ime Katarina. Tako mati, kakor otrok sta bila zdrava in je Lebanova mogla že 10. julija 1936 z otrokom zapustiti porodnišnico.
Pred Lebanovo se je tedaj odprlo vprašanje, kako naj preživi sebe in otroka, za katerega ni imela drugega kakor 5 plenic, v katere so ji bili otroka zavili v bolnišnici. Njena pravica je seveda bila, da bi se v tem slučaju naslonila na nezakonskega očeta Ivana Gutmaherja. Toda 011 ji je dejal, da sme otroka prinesti k njemu šele tedaj, ko dobi kako zaposlitev, a takrat je bil še vedno brez službe. In tako je Lebanova z otrokom v naročju nekaj časa neodločno tavala po mestu. Prišla je do zaključka, da sebe in otroka v takih razmerah ne more preživeti in se je odločila, da se otroka iznebi. Podala se je na brv, ki veže Studence z Mariborom, in tam vrgla otroka v Dravo. Otrok, ki je bil star komaj teden dni, je seveda moral biti že v par trenofkiii mrtev, mogoče že ob prvem udarcu ob vodo. Njegovega trupla še do danes niso našli. Izven dvoma pa je, da je otrok mrtev.
Lebanova o tem svojem dejanju ni nikomur ničesar povedala. Po svoji vrnit-
vi	iz porodnišnice je sicer obiskala nezakonskega očeta, rekla pa mu je, da je otroka pustila v porodnišnici. On pa se ie za stvar zanimal in izvedel, da je Lebanova odšla iz porodnišnice z zdravim otrokom. Pozneje mu je zatrjevala, da ima otroka doma. Ko pa se je prepričal, da tudi to ni res, mu je končno priznala, da je z brvi vrgla otroka v Dravo. Nato ie on zadevo prijavil orožnikom in tako je njeno dejanje prišlo na dan.
Kakor v preiskavi, tako je tudi danes Lebajiova izpovedala, da je nameravala z otrokom vred v Dravo. Dejala je. da j otroka ni vrgla v Dravo iz brvi, marveč da je med brvjo it> mostom na levem
I	dravskem bregu z otrokom v naročju | zabredla v vodo, da bi se utopila. Ko je bila že do pasu v vodi, pa ji je otrok pa-
 , • **
m
, ■ .
Ras Desta, sposobni organizator abesinski*! uporov, ki je bil po italijanskih poročilih ustreljen.
del z naročja v vodo. Še predno se je prav iztreznila, so valovi otroka že odnesli, njo samo pa so valovi iztreznili in je opustila namero, da izvrši samomor.
Ob času poročila razprava še traja.
BPW»	—1 rr''rmtfr-'vp
Kreditna polit'ka Poštne hranilnice. T-z
letnega poročila Poštne hranilnice je razvidno, da se je likvidnost Poštne hranilnice v preteklem letu znatno povečala: Tako je bilo koncem leta 1931 177 mili-janov Din, leta 1935 433 milijonov Din. leta 1936 pa 483 milijonov Din gotovine. Od celokupnega iznosa tujih gotovin (štedilnih in čekovnih vlog) v višini 2449 milijonov Din je imela Poštna hranilnica koncem leta 1936 naloženih v posojilih 1535 milijonov Din (leta 1935 1308 milijonov Din). Zelo so narasli krediti državnim ustanovam, in sicer od 969 milijonov Din v letu 1935 na 1176 milijonov Din v letu 1936. Tako je koncem leta 1936 odpadlo 80 odstotkov vseh posojil na državne ustanove, odnosno 44 odstotkov vseh tujih vlog. Sporedno s porastom posojil državi so se v preteklem letu ponovno zmanjšali krediti privatnim denarnim zavodom, ki so znašali koncem preteklega leta le 129 milijonov Din, na-pram 172 milijona Din leta 1935 in 180 milijonom Din v letu 1935. Edino so sc povečali komunalni krediti, in sicer od 17 na 54 milijonov Din.
Vojna škoda na 400. Na torkovi borzi je dosegla vojna škoda tečaj nad 400 i'*1 ga ohranila tudi naslednji dan. S tem sicer še ni dosegla svoj najvišji tečaj, ki je znašal že 450 Din, a se vidi, da ie tečaj drž. vrednostnih papirjev irden. To se vidi tudi p/i 7% investicijskem posojilu, ki je doseglo že tečaj 88.25 Din.
Nova trgovinska pogajanja s Švico. Pričakuje sc, da se bodo v kratkem za' čela trgovinska pogajanja s Švico. Kakor znano, so nam odpovedali klirinški dogovor Švicarji. Na to odpoved smo odgovorili ml z razširjenjem uvozne kontrole zlasti nad blagom, ki ie prihajalo k nam iz Švice. Ker pa Švica šc nadalje uvaža naše predmete ter jih plačuje z devizami, sc je položaj toliko zboljšal, da je upati na obnovo rednih trgovskih od-nošajev s Švico,
Davnina Maribora v podlistkih
Totia
Glej!« je rekel z obzirno tihim glasom, obrnjen proti Veljku in držeč Tatjo za roko. A komaj je napravil to kretnjo . je stopil v sobo drugi mladenič in se priklonil knezu in Iljku.
»Dovolita, knez in župan Iljko...!«
»Ta je, ta, ki je vrgel most in razbil vrata,« se je čulo s hodnika.
Iljko je nepremično zrl v mladeniča in stopil nato predenj.
»Seenj... ka!« je vzkliknil in mu prožil objem.
»Da, oče...! Senika... tvoj sin!«
»Tatja in Senjka!« so ponavljali navzoči.
»Naprej!« je velel Senjka z močnim
glasom.
V	sobo so privedli grofa in Avrelija.
Nastala je tišina...
Veljko je okrenil glavo, odprl vekove
in topo zrl v dvojico; v očeh sc je vrstil izraz gneva, zadoščenja, ‘ zadovoljstva.
S težavo je stegnil proti njima roko in zapretil s stisnjeno pestjo .. »Viii... dvaa.,.« Hotel je pljuniti proti njima, a kri mu je ponovno zalila usta... Kalnih in odsotnih oči se je ozrl okrog sebe.
»Oh!« je zagrgljal, se nasmehnil in izdihnil.
»Saj si slutil!« je šepnil knez m ga poljubil. Isto so storili tudi ostali župani.
Pokleknili so pred umrlim, ostali precej časa v popolnem molku in nato odšli za knezom iz dvorane.
Grofa in Avrelija so že prej odvedli pred grad, kjer so se zbrali vojaščaki.
Po kratkem posvetu z župani je knez pristopil k Senjki in Tatji, ki sta stala pred dvojico.
»Vidva sta ju privedla, vidva ju sodita!«
Ne da bi bila pomišljala sta Senjka in Tatja stopila pred Aurelija. Prva je trikrat pljunila predenj Tatja, nato Senjka,
knez in ostali župani. Ta sodba je bila po takratnih šegah ena najtežjih. Nato mu je Senjka slekel svečeniški plašč in mu zavezal oči. Tatja pa je zavpila:
>'Naj tvoj pogled in stopinja nikdar več ne žalita naše zemlje!« —
Stopila sta pred grofa, in Senjka je dejal: »Naše roke so proste!«
»Proste!« je zaorila množica in sunila meče proti nebu.
»Tvoje so zvezane«, je nadaljeval. »Naša zemlja pa ne trpi vezanih rok . . . Pojdi!«
»Dobro sta sodila, Senjka in Tatja... Vidva pa znajta, da je vaša sodba tako mila le v primeru, ko ne rabimo v boju mečev! Zginita... in gorje vama, če bi vaju še kdaj srečale naše oči!«
Dvojica se je v spremstvu dveh vojščakov oddaljila...
Del moštva je ostal v gradu, ostali so po sklepu kneza in županov krenili po Dravski dolini proti Selnici, kjer naj b! se postavili v bran neizbežnemu novemu bavarskemu napadu.
Senjka in Tatja se poslavljata. Težka ie ločitev, dasi se poznata le nekaj ur; Dogodek, tako napet in buren, je . usrkt-oba v enaki meri in z isto visoko težm* — pomagati in žrtvovati se za svojo kri. oddolžiti se ji za svojo zmoto. Nf isti po' ti sta se zlila v en lik. In zdaj? Pojdeta 1 narazen... ali moreta?
»Tatja!« ji pošepne on, ne da bi je P°' gledal in zardi.
Molk . . .
Senjka čuti. kako se ji razpno bujne grudi.
»Tatja!« ponovi mehko, ji pomoli snico, levico pa položi na njen vrat.
Tatja dvigne svoj zardeli obraz, stopi tik njega in nasloni glavo na njegove prsi.
»Senjka!«
Gorko sta se poljubila.
»Klun!« sta se zadovoljno odka?lja>a očeta, ki sla ju videla v objemu in to natančno razumela.
KONitC.
HuuMmke m dutišlte Matke
Mariborski »Večerni k« Jutra
|gBng3BEras«gBinawBs 9SOMiS^x
Mestni župan dr. Juvan se je vrnil s
svojega potovanja v Beograd, kamor se je bil podal v zadevi zamenjave vojašnic ter razpolaganja sredstev iz kaldr-oiinskega fonda. Podrobneje bo o uspehih svojega potovanja poročal na prihodnji seji mestnega sveta.
V	spomin L. Bratuža je priredilo sinoči tukajšnje emigrantsko društvo »Nanos« lepo uspelo in dostojno pietetno prireditev. Nanosov predsednik g. Marino Kralj je spregovoril ob tej priliki toplo občutene spominske besede, ki so napravile na vse navzoče globok vtis. Pietet-nemu večeru je prisostvovala poleg številno zbranega Nanosovega članstva tudi gospa Maistrova.
Obravnava preložena. Kakor poročamo na drugem mestu, se je vršila danes dopoldne pred velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča obravnava proti 28-letni služkinji Frančiški Lebanovi. Razprava je bila v svrho zaslišanja novih prič preložena na nedoločen čas.
Avstrijski šahovski prvak v Mariboru!
Mariborski šahovski klub se pogaja 2 znanim avstrijskim šahovskim velemojstrom Erikom Eliskasesom, da bi gostoval v Mariboru. Eliskases se sedaj udeležuje šahovskega turnirja v Gradcu, ki Se bo končal v nedeljo. V Mariboru bi | Velemojster Eliskases priredil šahovski; jprzo turnir, na katerem bi s-odeloval tudi , Haš odlični velemojster Vasja Pirc. Pri- j reditev bi se naj vršila v torek, dne | 2. marca in bomo o rezultatih pogajanj. : se poročali.
Uprava mariborskega pododbora Udru- j ženja rezervnih oficirjev in bojevnikov vabi svoje člane, da prisostvujejo XI. I rednemu letnemu občnemu zboru, ki se1 vrši v petek, dne 12. marca 1937 ob ?0. uri v dvorani restavracije »Novi svet« (Povodnik) v Mariboru, Jurčičeva ulica.
XVI. redni letni občni zbor Protitu-. terkulozne lige v Mariboru bo v petek, dne 12. marca t. 1. ob pol 18. uri v pro- ■ storili OUZD, Marijina ulica 13-1. z obi- j čajnim dnevnim redom. Ako bi ob nave-1 'leni uri občni zbor ne bil sklepčen, se
oo	vršil pol ure pozneje ob vsakem številu članstva. Event. predloge je predložiti odboru pismeno v roku 7 dni pred Občnim zborom. — Odbor.	I
Perilo prati? Ne, temveč negovati! A‘ko si hočete dolgo časa ohraniti perilo,' *edaj ne zadostuje, da ga perete kot »na- ! Vadno«. Perilo je treba pravilno negova-1 , « s Schichtovim Radiononi. S tem si bo- j *je prihranili tudi mnogo težkega dela. ■ jfedion je popoln proizvod za nego peri-
> Skupina malih harmonikarjev proi. "Vaigerja ima v soboto, dne 28. febru-*ria ob 18. uri vajo na običajnem mestu. v nedeljo ob 10. uri vaja in vpisovanje.! Konec stavke volonterjev. Danes so mariborski zdravniki volonterji tu-sjšnje splošne bolnišnice po prekinje-®!1i delu v znak protesta radi neznosna položaja pričeli opravljati svoje
. ^utuikovo vremensko poročilo. Senjor-Set ^0rn: —s^e2a 105 cm, pršič; Pe-v —6, snega 95 cm, pršič; Rimski s/e‘Cc: —5, snega 35 cm, sren; Mozir-a koča: —6, snega 110 cm, pršič; Lojzka dolina: ~7, snega 120 cm, pršič.
^ *uko bo z vremenom. V smislu du-^Jske vremenske napovedi za danes od ®a do časa oblačno, možnost padavin. Nočno lekarniško službo imata ta te*
11	Minafikova lekarna na Glavnem trsk ^cmsova lekarna na vogalu Meij-® in Aleksandrove ceste.
S Par škafi vode odstranjena požarna
Kino Union. Radi velikega zanimanja
i	je film »Moja hčerka je Peter«, v glavni vlogi K. L. Diehl, Marija Andergast, po-daljšan do vključno ponedeljka.
Opozarjamo vse zunanje naročnike na poštne položnice, ki smo jih priložili današnji številki »Večernika« in jih vljudno prosimo, da nam naročnino za mesec ! marec nakažejo takoj v začetku mesec;* Tudi one naročnike, ki so še v zaostanku, prosimo, da ga čim preje poravnajo.
Uprava »Večernika«.
.^varnost. Danes ponoči okoli pol 3. ure službujoči stražnik opazil, da se iz
dvorišča v Tattenbachovi ulici št. 3 močno kadi. Ugotovil je, da gorijo odpadki v smetnišnici. S par škafi vode je odstranil požarno nevarnost, ki bi lahko postala usodna.
Beg iz bolnišnice. Iz dermatološkega oddelka tukajšnje splošne bolnišnice je pobegnila Alojzija Topolnikova, ki se je po nalogu policije zdravila na omenjenem oddelku. O begu je bila obveščerra. policija, ki jo sedaj zasleduje.
Okradeni akrobat. Akrobat Franc Horvatič je prijavil policiji, da mu je doslej 'neznani storilec ukradel iz skladišča v gradu razne vrvi v vrednosti okoli 500 dinarjev. Za storilcem poizvedujejo.
Ljudska univerza. Danes v petek predava g. F. Terseglav, urednik v Ljubljani, o temi: Osobitosti vzhodnega 'krščanstva (pravoslavja).
Na Tržaški cesti so našli aktovko, v kateri so bile hlačke. Domnevajo, da jo je izgubil kakšen dijak. Tezenski orožniki, ki so sedaj v posesti najdene aktovke, poizvedujejo za prizadetim.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Petek, 26. februarja: Zaprto.
Sobota, 27. februarja ob 20. uri: »Čevljar
Hit«. Premiera.
Nedelja, 28. februarja ob 15. uri: »Dr«.
Ob 20: uri: »Ples v Savoyu«. Globoko
znižane cene. Zadnjič.
Jutri premiera Ortnerjeve ljudske igre »Čevljar Anton Hit«. Ortner je eden najboljših avstrijskih dramatikov ter igrajo »Čevljarja Hita« radi njegove preproste učinkovitosti zelo mnogo po raznih odrih. Delo je zajeto iz življenja preprostega ljudstva na vasi, mnogo je ganljivih, pa tudi komičnih prizorov. Skozi vse delo pa se vije kakor rdeč^ nit drama ira ljubezen poštenjaka Hita, ki vodi do končnega očiščenja. Omeniti je treba tudi lapidarni prevod dr. Šmalca, ki ie popolnoma kongruenten s sočnim izvirnikom. Režiser je Peter Malec, naslovno vlogo igra P. 'Kovič. V ostalih vlogah nastopi malodane ves ansambl.
Popoldansko gledališko občinstvo opozarjamo na »Dr«, Nušičevo sijajno komedijo, ki jo ponove to nedeljo ob 15. uri. Šest dosedanjih uprizoritev tega dela je bilo pred nabito poinim gledališčem ter ob nenehnemu odobravanju občinstva.
Nepreklicno zadnjič uprizore Abrahamovo popularno opereto »Ples v Savo-yii« v nedeljo zvečer ob 20. uri. Pri tej predstavi veljajo globoko znižane cene.
Med otroci.
Nacek ira Jožek se srečata.
N: »Ti, Jožek, ali tvoj oče tudi dinarje žre?«
J: »Tega pa ne vem.«
N: >0, jaz pa vem, kajti mati so danes rekli očetu, da je že dvatisoč dinarjev požrl.«
Usmiljena žena.
Moja žena, to ti je srce, kadarkoli pridem domov pijan, me’oblije z mrzlo vodo, da drugi dan ne trpim na mačku!
izdaje tetef&o&ke uestt
Beneš: Ne verujem v možnost oboroženega konflikta
^agar eva tragična smrt pod kolesom žage
ni koš in strlo roke, tako da je obležal ves krvav in mrtev. O grozni nesreči so bili takoj ouveščeni orožniki, ki so uved-
1:	c L* n	ir*	iicrr\tr\\ri1n	A n ^
j, V žagi posestnika Petra Kašmana v je 1 1 s,e je pripetila grozna »esreča, ki zahteval življenje 58-letnega žagarja s 'V*-*1 1^’bcrška. Doberšek je namreč v 'jekiro Čistil kolo žage, ki je bilo vse tov-r’ da bi žaga lahko Počela obra-fesii ’’	55	sekiro	razbil !ccl °b ko-
vrtoV*S? ic kol° PriCc,° nepričakovano ^ 11 in je ni i tem pritisnilo DobrSkn 2ltl- Pri tem mu jc kolo zdrobilo prs-
Ulil umuj v
li preiskavo, ki je ugotovila, da se jc smrtna nesreča pripetila brez tuje krivde. Anton Dobcršek je bil tri leta zaposlen pri Petru KaŠmanu ter je opravljal svoje delo le za hrano in stanovanje. Njegova tragična smrt je zbudila splošno sočutje.
PRAGA, 26. februarja. Sinoči je priredil prezident dr. Beneš v prostorih na Hradčinu veliko večerjo na čast zastopnikom češkoslovaške vojske. Navzoči so bili minister državne branibe Mah-nich s številnimi višjimi častniki ter predstavniki generalnega štaba in vseh vrst orožja. Dr. Beneš je ob tej priliki dejal, da so biie prav dobro znane nevarnosti, ki so še pred kratkim ogrožale mir. Češkoslovaška republika ni
Republikanske čete prepustijo Madrid Francovcem brez boja?
MADRID, 26. februarja. Iz štaba republikanskih čet ob guadalajarski fronti poročajo, da so Francove čete preteklo noč intenzivno obstreljevale republikanske položaje. Republikansko topn‘štvo je učinkovito reagiralo. Francove čete so v dopoldanskih urah v nekem borbenem sektorju izvršile napad, pa so bile odbite.
PARIZ, 26. februarja. »Journal« poroča od špansko-irancoske meje, da so branilci Madrida sklenili, da prepustijo Madrid sovražniku brez boja. Republikanci so spravili že velike množice orožja, municlje in drugega vojnega materiala v Valencijo. Tudi so po navedbah navedenega Hsta pripravljeni močni oddelki mednarodne brigade jugovzhodno Madrida, da odkorakajo v smeri proti Valencii’. Te priprave so izvršene za slučaj, če bi Francovc' popolnoma obkolili Madrid. Po navedbah tega lista so
imela niti strahu in ni poznala panike. Nobena nevarnost se ne sme precenjevati. Češkoslovaška zaupa sama sebi, ni pa sama -v položaju, da bi mogla zajamčiti mir, ki ga hoče vzdrževati z vsemi državami v sosestvu. Ob zaključku je izjavil: »Ne verjamem v možnost oboroženega konflikta v Evropi, ker sera prepričan, da je treba smatrati kot resna najnovejša miroljubna zagotovila merodajnih nemških državnikov.
se v Madridu pripetile nerazložljive stvari In je bilo navodno upepeljeno poslopje sovjetskega poslaništva. Med požarom so se bojda slišale močne eksplozije.
VALENCIJA, 26. februarja. Vladne čete so na južni fronti zavzele celo vrsto všsi, ki so velikega strateškega pomena. Tudi so republikanske čete vkorakale v Maranoz.
V Franciji: poljedelske kolektivne pogodbe
PARIZ, 26. februarja. Francoski parlament je s 366 proti 200 glasovom sprejel zakon o kolektivnih delovnih pogodbah v poljedelstvu. V smislu tega zakona pride korporativna prodaja agrarnih proizvodov pod državno kontrolo.
Nove sovjetske podmornice
LONDON, 26. februarja. Kakor poročajo tukajšnji listi, bo sovjetska unija gradila cela vrsto novih podmornic. Doslej jih ima 90.
h	m	sveto
S Piccardom 32 km visoko v stratosfero
Na slavnega stratosfernega letalca Pic-carda smo v zadnjem času kar nekam pozabili. Kakor je svetovno časopisje preje zelo mnogo pisalo o njem in o njegovih pripravah za ponovne vzlete v stratosfero, je do nedavna skoro popolnoma umolknilo, tako da se je zdelo, kakor da se je Piccard medtem že umaknil v zatišje in opustil vsako misel na po-
lete v stratosfero. Kakor pa vidimo iz najnovejšdh vesti, kj jih prinaša svetovno
časopisje, je Piccard točasno v Ameriki in se ponovno pripravlja na nov vzlet v stratosfero, ki ga bo izvedel na podlagi svojih dosedanjih izkustev in na pod-
lagi svojega še temeljitejšega študija in poglobitve v problem čim višjega dviga v zračne višave s pomočjo posebnega, za ta polet odgovarjajoče sestavljenega balona. Piccard namerava še letos zopet
v stratosfero. Pred nedavnim je imel na nekem zavodu za sodobno letalstvo v Minnesoti zanimivo predavanje, v katerem je navzočim poslušalcem objasnil svoje najnovejše načrte.
Kakor je znano, se je dvignil Piccard pri vseh dosedanjih poletih v stratosfero z jekleno kroglo, ki ga je poganjala vedno višje in višje, sedaj pa hoče slavni stratosferni letalec izvesti svoj let v stratosfero s pomočjo 2000 majhnih balonov. Baloni bodo zgrajeni iz kavčuka s premerom 1.2 metra, Piccard je namreč prišel do prepričanja, da doseže poljubno višino lahko samo na ta način, ako bo lahko zmanjšal ali povečal obseg takih balonov. Prednost teh balonov pa je v tem, da se lahko napihnejo tako, da se poveča njihov premer od 1 metra kar na 4.8 m. Le na ta način lahko klubuje zračnemu pritisku, ki je v zračnih višinah vedno manjši. 2000 takih balonov iz kavčuka ne odtehta po teži ene same jeklene krogle. Piccard, ki ima že dragocena izkustva za seboj, jc mislil že vnaprej tudi na to, kako z vsemi temi bacili po končanem vzletu zopet pristati na zemljo. Izmislil si je za pristanek posebno pripravo, ki jo bo topot prvikrat preizkusil. Vseli teh 2000 malih balonov bo povezanih med seboj z žicami, ki se bodo stekale v oni gondoli, v kateri bo Piccard upravljal vse svoje znanstvene aparate. Za slučaj, da bi oviralo polet preveliko število balonov, bo enega ali dragega s prenosom električne energije
po teh žicah uničil kar med svojim poletom. Pri nekem poskusu se je Piccard prepričal, da se razpoči balon šele v višini 25.000 metrov. Če so pa napolnjeni z manjšo količino plina, se baloni dvignejo še višje.
Vprašali boste, čemu eksplozije teh balonov v zraku. Pri prvih eksplozijah se tej »eskadrilj zračnih balonov« onemogoči nadaljnji dvig in pričnejo baloni drug za drugim padati proti zemlji. Iz teh načrtov vidimo, da se bo Piccardo-va gondola vrnila iz stratosfere s precej reduciranim številom svojih balonov, k katerimi bo Piccard urejeval hitrost in višino poleta in s katerimi bo z vso svojo eskadrilo pričel padati takrat, ko bo smatral to za potrebno, kar doslej ni bil slučaj. Piccard sc s polno paro pripravlja na svoj letošnji vzlet in je trdno prepričan v svoj uspeh. Po njegovih računih upa doseči najmanj višino 32 kilometrov.
ta smek m ddkaitoSjo
Največja raztresenost.
Profesor Raztresnik je poučeval klasične jezike; zato je umljivo, da je bil večkrat silno raztresen.
Nekoč je dobil anonimno poročilo, da njegova šestnajstletna hčerka že ljubkuje z nekim petošolcem.
Profesorja je to razkačilo in pedal sc je takoj na lov za grešnico.
In res, v mestnem parku je našel svojo hčerko poleg golobradega dijaka.
»Kako se drznete pohajkovati z dekleti okoli, namesto, da bi sc učili,« je nahrulil profesor prestrašenega dijaka.
»Saj, saj . . . je moja sestra,« je zajecljal dijak v zadregi.
»Tako?« se je začudil profesor. Potem pa kar na moje srce, ljubi sinko,« in je profesor objel dijaka.
San|e.
Zena: »Dragi, danes sem imela lepe sanje. Sanjalo se mi je, da si mi kupil najmodernejši klobuk.«
Mož: »Glej, glej,- draga moja. Meni se jc sanjalo ravno to, kupil sem ti najmodernejši klobuk, a ti si ga zavrnila, češ, da je še stori dober in novega še ne rabiš,«
Darujte za azilni sklad PTU
tHGtaia tommeU, da tu mUm diktatorska v Modu b	h	ieskastoudskega	aatada
i*
PRAGA, 26. februarja. Praški parlament je bil danes torišče nemirov ter incidentov, ki so jih priredili poslanci Henleinove nemške sudetske stranke. Pri tem so nastali celo fizični spopadi in je na hodnikih parlamenta nastal pravcati pretep. Poslanca Sandnerja, ki je govoril v imnu Sudetsko nemške stran-
ke, izrazajoč nezadovoljstvo s klenje-nim narodnostnim sporazumom, so prekinjali predvsem komunistični poslanci. Socialistični posalnec Hladky je izjavil, da morajo Nemci razumeti, da ni nobena diktatorska forma v skladu s značajem čehoslovaškega naroda.
Ato$te$ka difdotHmj® fatska keuUotui ftas med Hem-
iija iu iusija
LONDON, 26. februarja. Angleška vla da si prizadeva, da bi se v vzhodni Evropi osnoval poseben varnostni blok in je sedaj po potovanju finskega zunanjega ministra Holstija v Moskvo, po Edenovih razgovorih z Beckom lfa rivieri, Gorin-govem obisku na Poljskem in Neuratho-vem obisku na Dunaju, ki ju tolmačijo kot neuspeh nemške zunanje politike,
UjtSt&ui u&fuijcbi dtiAilALi
PEČU.I, 26. februarja. Stavka rudarjev zavzema vsebolj obseg žaloigre. Pod jetje je izprlo okrog 1000 rudarjev, ker so hoteli zasesti premogovnik po načinu stavk ljudske fronte po drugih deželah.
Ob času proglasitve izprtja je bilo v rovih še 270 rudarjev, ki niso hoteli zapustiti rovov. Dejali so, da bodo vztrajali v gladovni stavki do zadnjega moža in da so tudi rudniškim konjem, ki opravljajo delo v globinah rudnika od-
tkkamta: Muh - Bedm
angleška diplomacija živahno na delu, da bi baltiške države skupno s Poljsko in Romunijo ustvarile nevtralni pas med Nemčijo in Rusijo, ki naj bi odklanjal vsakršne obveznosti napram vzhodu ali zapadu. S tem bi se tudi odstranila nevarnost nemško ruskega spopada in bi se s tem preprečila cepitev na razne ideološke fronte v Evropi.
tegnili hrano in pitno vodo. Sedaj se nahaja teh 270 rudarjev že 48 ur pod zemljo. Rudnik je zasedlo orožništvo, ki je streljalo na rudarje, tako da sta dva smrtno ranjena obležala, trije drugi pa so bili lažje ranjeni. Intervenirati je moralo tudi vojaštvo v bojni opremi z oklopnimi strojnicami. Protižidovski dijaki so demolirali sinagogo in židovsko bogoslovje.
BUKAREŠTA. 26. februarja. Konflikt med romunsko vlado na oni ter italijanskim in nemškim poslanikom na drugt strani, ki je nastal radi sodelovanja obeh poslanikov pri pogrebu treh romunskih fašistov, ki so padli na Francovi strani
Hal	V Ifodit&H
LONDON, 26. februarja. »Daily Tele-graph« poroča senzacionalno vest, da se nadvojvoda Oto v smislu včerajšnjih informacij ni vrnil v svoje stalno bivališče, marveč da se je umaknil v Vaduz, glav-
SktefU viade v wetd s SftOMfa
v Španiji, se je zelo poostril. Cuje se, da je sedaj romunska vlada zahtevala, da se oba poslanika odstranila. Če bi se to ne zgodilo, potem je Romunija odločena, da v znak protesta odpokliče svoja poslanika v Rimu in Berlinu.
no mesto kneževine Lichtenstein, kjer je imel zelo važna posvetovanja z voditelji avstrijskega legitimizma, ki se danes še nadaljujejo.
BEOGRAD, 26 februarja. Na sinočni seji min. sveta se je med drugim sklenilo, da se prepove zbiranje in odhajanje prostovoljcev iz naše kraljevine v Španijo. Tudi se v naši državi prepove zbiranje denarnih sredstev za eno ali drugo špansko stranko. Prav toko so se
odobrile nabavke za železniški most preko Save pri Zagrebu v znesku 28 milijonov din. Razen tega so se sprejele uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami, notranji organizaciji Poštne hranilnice in državni tvornici sladkorja na Čukarici.
jUtoeakeMvue
PARIZ, 26. februarja. »Petit Parisien« poroča, da je možnost, da bodo nekatere države, med njimi Anglije in morda tudi Franclja, izrazile svoje na/jranje, da se A bes W ji ne more priznati enakost z ostalimi suverenimi državami in da radi tega Haile Selasije ne more imeti svojega predstavnika v Društvu narodov.
Lizol... Z lizolom se je zastrupila sinoči v samomorilnem namenu K. Jožefa iz Aleksandrove ceste. Nesrečnico so takoj prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico in je njeno stanje dokaj resno. Zapustila je pismo, ki omenja med drugim, da je vzrok nesrečnega početja^ne-srečna ljubezen.
Čuvatjte se tatov! Kmetič Konrad iz Dogoš je prijavil pobrežki stalni orožni-ši patroli, da mu je bilo v neki gostilni ukradenih skupaj z aktovko 320 Din. — Istega dne je bilo ukradeno izpred Papeževe gostilne moško dvokolo z evidenčno številko 121127. Tat še ni izsleden. — Je pa že izsledena tatinska družba, ki je v bufetu Jeršek Katarine, kakor smo že poročali, preteklo soboto okradla Papeža Mihaela, in sicer v osebah L. F., Š. R. i. dr. Prebivalstvo se opozarja, naj bo previdno, saj so tatvine zavzele zadnji čas pri nas velik obseg.
aetUESSERS.'"'' ^: zr?*:	insam
Sokolski vaditeljski tečaj. V Sokolskem domu v Studencih se vrši 14-dnev-ni vaditeljsik tečaj mariborske Sokolske župe. 28 bratov in sester sokolskih edi-nic se vzgaja za bodoče sokolske vaditelje.
Matijev Mataja na studenškem odru.
V	soboto, dne 27. t. m. uprizori agilni dramski odsek Sokolskega društva Rado Murnikovo komedijo »Matijev Mataja«. Režija je v spretnih rokah br. Mlakarja. Uverjeni smo, da bo komedija, ki je popolnoma na novo zrežirana, vsem ugajala.
PMuikaue Movite
SHBSErreSBCTH*
»Putnikovi« avtokarski izleti 1937. 28. februar: Ribnica na Pohorju (smučarski izlet), vozna cena Din 40.—. 7. do 9. marca: Dunaj, spomladanski vele-
sejem Din 240.—. 13. do 14. marca:^ Planica, dan smuških poletov (prenočišče na Bledu) Din 250.—x. 25. marca do 3. aprila: Velika noč v Rimu Din 2400.—x. 27. do 30. marca; Velika noč v Ben;tkah Din 900.—x. 28. do 29. marca: Graz (velikonočni izlet) Din 110.—. 10. do 21« aprila: Italijanska in francoska riviera Din 2800.—x. 27. aprila do 11. maja: Pariz (na svetovno razstavo, tja preko francoske in italijanske riviere in nazaj preko Švice in Dolomitov) Din 3900.—x. 2. do 6. maja: Budimpešta, mednarodni velesejem (preko letovišč ob Blatnem jezeru) Din 500.—. x=cena je upoštevana z aranžmanom. Vse informacije in prijave pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22.	________
SiweKfe§m8k& name
Slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane je brez dvoma naša najboljša pevsko-komorna skupina. Njegovi člani so vsi izšolani pevci. Mi v Mariboru jih nismo še slišali, imamo pa jutri priliko za to, ker nastopijo v Slovenskih goricah na prireditvi CM podružnice. Za praktično zvezo je preskrbel Putnik.
Zakonska ljubezen.
j Zdravnik: »V katero letovišče pa hočem letos poslati vašo gospo soprogo?«
I	Soprog: »Kamor vam drago, samo v Bohinj nikar, kajti tja pridem letos jaz.«
Dobro se je odrezal.
Učitelj: »Že zopet se nisi ničesar učil. Čemu pa imaš knjige?«
Učenček: »Da ne nosim prazne torbe v šolo.«
Bahaštvo.
»Kako pa to, da vaš sinko še ne hodi. saj je že dve leti star!«
»Nima priložnosti, da bi se naučil, ker se vedno vozimo v avtomobilu.«
Lopovski humor.
Sodnik: »Povejte mi sedaj kaj podrobnejšega o vašem zadnjem vlomu.«
Lopov: »Oh, gospod sodnik; to vendar še ni bil moj zadnji vlom!«
V šoli.
Učitelj: »No. Jože, povej mi. katere živali so ljudem najpodobnejše?«
Jurče: »Osel, tele iti bik.«
Učitelj: »Kako moreš vendar tako trditi?«
Jurče: »Zato, ker me vi s temi tremi vedno zamenjate.«
Razno
CENJENE DAME
opozarjam na pravkar dospele modele, katere sl lahko brezobvezno ogledajo. »Salon Olga«. Slamniki od Din 40.— naprej, popravila od Din 10 naprej.	823
NE AMERIKA —
PAC PA MARIBOR
lahko prodaja patentne lestve 50% ceneje od normalne cene in to dokler trata zaoga-Ne zamudite prilike! Justin Gustinčič, Tattenbaehovo 14. 873
MUŠKATNI SILVANEC
IN DIŠEČI TRAMINEC
jeruzalemska specialitet«*. — "Plzenski dvor*. A- Senica, Tattenbaclmva_________ _	^75
MORSKE R1BK
sanpiero zrezek, brodeto s polento, polenovke 'td v »Grajski kleti«.	518
NAJVEČJA ZALOGA
DALMATINSKE SALATE.
Prodaja se kg po Din 8.— in 10—, lepa, bela, prvovrstna karfijola kit po Din 6— in 7.—, kakor tudi mnogo drugih stvari dobite po ajniž-jili cenah. Postrežba zeio solidna. Se priporoča in vabi k nakupu Franc Konte, stojnica v vrsti stojnic kislega zelja na Glavnem trgu. 897
RIBE
trilje. orade, asia-zrezek. pa-lamidc brodeto, škampi, osliči, sardelice, male ribico — Gostilna »Kralj morskin rib«. Rotovški trg 8.	917
Prodam
KDOR LJUBI GLASNO VISOKO PETJE KANARČKOV
si lahko kupi pevčka v Stross majerjevi ul. 28-11, vrati 9-91 (,
Stanovanie
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE.
sklenjeno, s plinsko napeljavo, v bližini nove Magdalafl' ske šole, oddani s 1. aprila111. Vprašati: Magdnlenska vlica št. 24-11.
GOSPODA
sprejmem na hrano in staiio vanje. Aleksandrova c. vrata 5, Stegenšek.
Službo dobi
__  ^
BRIVSKEGA POAIOČNlKA*
prvovrstnega, sprejmem ^ stalno. K r n1 i Mi:-liska 1- JK,
DEKLE
z znanjem šivanja. zdrava* pridno in pošteno se spre.' me k 2 otrokoma v staros 4 in 5 let ter v pomoč P' gospodinjstvu- Z znnniCI11 nemščine imajo prednost. ^ i Pnudbc pod »LiubiteU'^ I otrok« na upravo l;sta.
VON JUAN
Obljubila je, da se bo držala njegovih navodil. S solzami v očeh ga je vprašala, čc ni bolezen morda nevarna. Ko pa je zdravnika spremljala do vrat, je ukazala postrežnici, da spravi Marto v posebno sobo za tujce v tretjem nadstropju, ki jo je določila za bolniško sobo. Nato se je precej razburjena vrnila v svoj salon. Bolezenski slučaj je bil zelo neprijeten. Kaj, če bi se tudi uje lotile ošpice? Zabave so bile preko zime tako pičle. Mar naj zamudi še zadnje predpustne plese? Prihod ruskega kneza ji je obetal tako velike triumfe. Je to kakor na novo odkrita uganka. Mar naj izgubi sedaj vse to radi te neumne otroške bolezni?
Klubovalno je udarila / nogo ob tla, si umila obraz in roke v raznih esencah, da prepreči okužbo. Natj) se je sesedla na stol ob kaminu in buljila neutolažno v plamene. Kntalu nato pa so se odprla vrata in je vstopil Zagloba v krasni polj-
41
v slabi iran-
ski narodni noši in je dejal coščini:
»Madatne. neka nuna in neki gospod bi rada govorila z vami.«
Nato je gospa Glinarjeva vzela Zaglo-bi iz rok vizitko, ki jo je držal v roki.
»Knez Voroncov« je vzkliknila polglasno, nakar je zaupno spregovorila:
»Prosim te, Zagloba. odvedi nuno k Marti in pusti gospoda naj vstopi.«
»Zagloba pričakuje povelja« je smehljaje pripomnil Zagloba in nato 6dšel.
Sanjavo in nervozno je zrla gospa Glinarjeva predse. Iz te zasanjanosti pa jo je nenadno prebudilo trkanje na vrata. Ko je še s srebrnim čistini glasom vzkliknila »notri«, se je že ob vhodu pojavila visoka moška postava v temno zeleni, tesno prilegajoči se uniformi.
Prihajam, milostljiva gospa« je spregovoril Rus v blagodoneči nemščini »da
vant osebno prinesem odgovor na par ljubeznivih vrstic, ki sem jih pravkar prejel od gospoda Glinarja.«
»Knez Voroncov« je odvrnila dama. »Mar nas hočete te dni posetiti?« je dejala gospa Glinarja in nato povabila kneza Voroticova. da se usede.
»Milostljiva gospa« je vljudno odvrnil knez »povabili gospoda Glinarja sta za tujca, ki čuti v sebi domotožje, tako zapeljivi, da bi se niti najmanj ne obotavljal, da bi sprejel obe vabili, če bi ta postopek kršil predpisov gostoljubnosti.«
Ida je v veselju in ponosu vsa zažarela, nato pa spregovorila:
»Torej, vas smem pričakovati jutri in pojutrišnjem?«
»Jutri pridem kot potujoči vitez, milostljiva gospa, da si v krogu številnih sovražno razpoloženih osvojim primeren prostor, pojutrišnjem pa kot dilentat v rodbinskem krogu, katerega prijetnosti smemo uživati' samo na tuji zemlji in v tujem mestu.«
»Torej niste poročeni?« je vprašala gospa Ida.
»Vi ste poročeni?« je takoj siavil bnei Voroncov protivprašanje ter nato nadaljeval:	,
»Naj vam priznani, da sem pričakova • da bom našel v gospe Glinarjevi starec šo damo in da setu bil odločen, da povabilo zavrnem.«
»Knez Voroncov« je odvrnila tfOSP3 Glinarjeva. »Vi vidite v meni mater hčer' ke, ki je pet let stara. Moje srce je bol3 no, morda pa nevarno.«
»Oh.« je pripomnil knez. >Zdi se. kor da so otroci samo radi tega na sv tu, da pripravljajo svojim staršem >ie' prijetnosti. Zelo obžalujem, če priznati, da nisem nič kaj preveč navdU' šen za nje. V svoje opravičilo pa vam, milostljiva gospa povem, da trpi na neke vrste indiosinkraziji prot' temj* kar navadno imenujemo občutke srC^ Predstavljate si, da nisem še ifikdar U'1' bil, četudi sem to večkrat poskusil. ■0 vas dolgočasim, milostljiva gospa. s nepotrebno spovedjo, ki morebiti vzbuja niti vašega sočutja.«
(Dalje sledi.)
to
tie
Izdaja konzorcij »tutra« v Ljubljani Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA.
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. d.