saimite^ m iv - I ,■ hy.i'ki$ Domoznanski oddelek 35 ŽETALSKE novice 2008 352(497.4 Žetale) 6004273,28 COBISS o GLASILO v" > ■ tl žetim* 1***»' ŠTEVILKA 28 Žetalske novice ZLATA POROKA ZAKONCEV BELE V soboto, 23. februarja, je župan Občine Žetale gospod Anton BUTOLEN v prisotnosti matičarja gospoda Alojza NOVAKA za zlatoporočenca razglasil gospo Ivano BELE, roj. BUTOLEN, in gospoda Jožefa BELETA iz Žetal 45. Zlatoporočenca BELE sta dočakala skupni življenjski praznik izredno čila in vitalna. Ob razglasitvi tete in strica za zlatoporočenca je župan Občine Žetale dejal: 'Petnajstega februarja je minilo petdeset let od takrat, ko so prvi sramežljivi pogledi med dvema mladima prerasli v iskreno ljubezen in sta stopila na skupno življenjsko pot. Resnična ljubezen, medsebojno spoštovanje, vztrajnost in trdna volja so vama dajali moč, da vztrajata na poti, ki sta si jo začrtala, in dočakala ta svečani trenutek, ki je dan le redkim. Na majhni kmetiji je bilo dovolj dela in malo dohodka, zato sta se oba zaposlila. Vendar so trije otroci potrebovali mamo doma, zato je v službi ostal le oče. Vztrajala sta, se vzpenjala po strmi poti navzgor in črpala svojo moč iz neomajne ljubezni, medsebojnega spoštovanja, predvsem pa v skrbi za boljši kos kruha in lepše življenje vajinih otrok. Prav gotovo sta se najbolj veselila rojstva svojih treh otrok: Jožeta, Dušana in hčerke Milene, ki so vaju spremljali na vajini poti, vama dajali moč in voljo za nove izzive. Zgradila sta jim trden dom, jih vzgajala v ljubezni in spoštovanju do soljudi in v veselju do dela. Sonce sreče je sijalo tudi takrat, ko so prihajali vnuki, vnukinje in pravnukinja. Posebej sta se razveselila, ko se je vnukinja Iris vrnila v vajin dom in tako na jesen življenja nista ostala sama. Na vajini skupno prehojeno pot in vajino vzorno življenje smo ponosni tudi v vodstvu Občine Žetale in se skupaj z vama veselimo vajinega skupnega jubileja/ Župan je slavljencema izročil plaketo zlatoporočencev in spominsko darilo. Zlatoporočenca sta svojo petdeset let dolgo zvestobo potrdila v župnijsko cerkvi Sv. Mihaela, nakar se je slavje nadaljevalo in zaključilo v gostišču Majolka. Jože KRIVEC ZLATA POROKA ZAKONCEV SKLEDAR V soboto, 2. februarja, je bila v sejni sobi Občine Žetale slovesnost zlate poroke. Župan Občine Žetale, gospod Anton BUTOLEN, je za zlatoporočenca razglasil naša občana gospo Roziko SKLEDAR, rojeno KOLAR, in gospoda Maksa SKLEDARJA. V prisotnosti otrok, vnukov, sorodnikov, prijateljev in sosedov je župan slavljencema namenil naslednje misli: 'Včeraj prvega februarja je minilo petdeset let od takrat, ko sta stopila na skupno življenjsko pot. Podobno kot za večino naših občanov tudi za vaju ta pot ni bila lahka. Resnična ljubezen, vztrajnost in trdna volja so vama dajali moč, da sta vztrajala na poti, ki sta si jo začrtala in dočakala ta svečani trenutek, ki je dan le redkim. Težke razmere so bile takrat v Halozah, vendar sta bila oba delovna in pripravljena na vse težave. Vztrajala sta na trdi zemlji in ob težko prigaranem kruhu, se vzpenjala po strmi poti navzgor in črpala moč iz neomajne medsebojne ljubezni ter skrbi za boljši kos kruha predvsem za vajine otroke. Z življenjskim optimizmom, dobro voljo, predvsem pa ljubeznijo in medsebojnim spoštovanjem in trdno vero v življenje premagala vse težave, zgradila trden in topel dom in dočakala ta svečani in srečni trenutek. Kot se v naravi izmenjujejo sence in sonce, se tudi v življenju menjujejo težki in srečni trenutki. Tudi v vajino skromno življenje je pogosto posijalo sonce in prineslo mnogo majhnih, skoraj neopazno prelepih trenutkov in trenutkov velike sreče. Prav gotovo sta se najbolj veselila rojstva štirih otrok: Albina, Rozike, Stanka in Ivana, ki so vaju spremljali na poti, vama dajali moč in voljo za nove izzive. Zgradila sta jima nov dom, jih vzgajala v ljubezni in spoštovanju do soljudi in veselju do dela. Žalosti, ko so kar prehitro odraščali in zapuščali topel dom, je sledilo veselje, da se radi vračajo v vajin dom. Posebej sta se veselila, da je sin Stanko z družino ostal na domačiji in v jeseni življenja nista ostala sama. Tudi danes se vajini otroci skupaj z vama veselijo vajine in skupne sreče. Dober dan! Lepo pozdravljeni, spoštovani občani, občanke naše občine Žetale. Na poti je 28. številka občinskega glasila, a kaj napisati za to VESNINO izdajo, da bo zanimiva našim bralcem? Ponovno sodelujejo društva s svojimi prispevki, nasveti, zabavni del Vas naj popestri. Ker je vigred že na pohodu, imamo mnogo skrbi, kako bi najbolje ugodili prihajajočemu času. Vinogradi so že primerno obdelani, brazde na njivah čakajo na kvalitetna semena, v vrtovih že kali sočivje, cvetlicam je ugodno postlano, travniki so prebranani. Koledarski znanilci pomladi so že obrnili svoj list, zdaj smo na vrsti mi -OBČANI in OBČANKE, da poskrbimo za urejenost v naravi, pospravimo smeti, ki so se pritihotapile v naš žetalski prostor. Narava ni imela sreče, da bi jo bela odeja primerno naspala, pa si je luna v neki februarski noči privoščila nekajurni spanec - njenemu spančku rečemo mrk. Veter pobira plastiko, jo odlaga na veje, ki že brstijo in kmalu bo vse v zelenem plašču. Joj, kako bo lepo, ko bodo zacvetele češnje, jablane, zares se nam približuje čas, ko vse dehti, v srcih plapola pomlad, ljubezen, radost. Čas je zelo razgiban, napolnjen s političnimi, tudi kulturnimi dogajanji. Vstran s sovraštvom in napetostjo, čas je za sprostitev in doživljanje tistih lepih dni, ki jim pravimo velikonočni čas. Poskrbite, da Vam bo najlepše z ljudmi, s katerimi Vam je dodeljeno življenje. Preberite Žetalske novice, raznobarvne pisanke se naj bohotijo na vaših mizah. Vse najlepše v času praznikov in navadnih dni vam želi UREDNIŠKI ODBOR ŽETALSKIH NOVIC! Marija Krušič Veselje z vami pa deli tudi enajst vnukov. Na vajino skupno prehojeno pot in vajino vzorno življenje smo ponosni tudi v vodstvu Občine Žetale in se skupaj z vama veselimo vajinega skupnega jubileja. V imenu Občine Žetale in svojem imenu vama iskreno čestitam in želim še na mnoga leta'. Na koncu te lepe svečanosti je župan zlatoporočencema izročil plaketo in spominsko darilo. Slavljenca sta zatem svojo zvestobo potrdila še v župnijski cerkvi Sv. Mihaela, nakar je sledilo slavje, ki je trajalo dolgo v noč, kot se za takšno priložnost spodobi. Jože KRIVEC Sprehod po vsebini Zlati poroki 2-3 Dober dan 3 Kako naprej? 4 Novice iz Občinske uprave 5 Padli in pogrešani 6-7 Poslanski kotiček 7-8 Sporočilo za javnost 9 Policija svetuje 9-I3 Sežiganje komunalnih odpadkov I2 Pustovanje v Žetalah 13 K D Žetale I4-I5 PGD Žetale 16-17 ŠD Žetale 17-18 ŠD Rim I8 Jadralsko društvo Žetale I9 Planinsko društvo Žetale 20 LD Žetale 20-21 DU Žetale 2I Društvo podeželskih žena 22 Naše žrtve 20. stoletja 23-24 Iz vasi v vas 24-25 Desetina članov PGD Žetale 26-27 Fotoutrinki - Pust 28 JAVNO GLASILO "ŽETALSKE NOVICE" Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale Odgovorna urednica: Marija Krušič Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka KOVAČEC, Toni BUTOLEN Lektorica: Saša JAZBEC, Marija KRUŠIČ Fotografija na naslovnici: Barbara K., Domen Računalniški prelom: Šange d.o.o. Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. Žetalske novice KAKO NAPREJ ? V začetku letošnjega leta je naša občina po mojem mnenju povsem nepotrebno vzbujala medijsko pozornost. Zgodilo se ni nič posebnega. Na razpisu za šolske prevoze eden izmed ponudnikov ni bil zadovoljen s sklepom komisije o izbiri izvajalca in se je pritožil oziroma pozneje vložil zahtevek za revizijo postopka. Ko je vložena zahteva za revizijo, mora občina obvestiti Ministrstvo za finance in vse udeležence v razpisu o vloženi reviziji, kar je občina tudi storila. Do konca postopka z izbranim izvajalcem ni možno skleniti pogodbe. Naprej sta možni dve poti. Občina pošlje vso dokumentacijo na revizijsko komisijo in čaka odločitev. V kolikor izgubi, mora postopek javnega naročila ponoviti in plačati stroške ponudniku, ki je revizijo zahteval. Druga možnost je, da župan postopek javnega naročanja prekine. Tudi v tem primeru lahko ponudnik, ki je revizijo zahteval, zahteva od občine povrnitev stroškov. Zato sem najprej uspel skleniti s ponudnikom, ki je zahteval revizijo, dogovor, da se povračilu stroškov odpove. Na podlagi tega dogovora sem postopek javnega naročanja ustavil. S tem sem omogočil: - da občina ni utrpela nobene materialne škode, - da komisija pripravi nov razpis in v razpisu upošteva predloge za izboljšanje šolskih prevozov v občini, - da se razpis konča že do poletja in imajo morebitni prevozniki dovolj časa za nabavo drugačnih vozil, - da potekajo prevozi v letošnjem letu na podlagi aneksa k pogodbi po nižjih cenah, kot so jih ponujali izvajalci na razpisu. Za vse navedene ukrepe sem si pridobil tudi pravno mnenje in mnenje Ministrstva za finance. S tem bi bila morala biti zadeva normalno zaključena. Vse ostalo je bilo nepotrebno. Pa ne gre za to, da po nepotrebnem vzbujamo pozornost širše javnosti in dajemo zalet tistim, ki malim občinam niso naklonjeni. Kljub vsemu je bolj od tega, kaj o nas pišejo mediji, pomembno kaj počenemo znotraj občine. Gre za preprosto vprašanje odnosov v občini. Sam sem prepričan, da tako majhne in ekonomsko odvisne občine ni možno uspešno voditi, če se bomo izvoljeni predstavniki ukvarjali sami s seboj, namesto da bi se ukvarjali z možnostjo pridobivanja sredstev. Samo s sredstvi primerne porabe praktično ni možno izvesti nobene pomembne investicije. Uspeh naše občine doslej je temeljil na nadpovprečni uspešnosti na raznih razpisih in mojem lobiranju za uvrstitev posameznih investicij v državni proračun v času, ko sem bil poslanec. V tem trenutku je v okviru evropske finančne perspektive javnih razpisov še več, pot do uspeha na njih pa izjemno zahtevna. Izjemno zahtevna je tudi realizacija že odobrenih investicij. Trenutno je aktualen razpis za projekte ob južni meji. Že lani smo prijavili štiri projekte, pa žal nismo bili uspešni. Letos je razpis spremenjen. Prijave je potrebno oddati do 31. marca. Objavljena sta razpis za črpanje sredstev po 21. členu ZFO in razpis za razvoj podeželja, pričakujemo pa še razpis za RRP in razpis za vrtce. Večina teh razpisov je za leta 2008, 2009 in 2010. Roki za oddajo vlog so izjemno kratki, priprava projektne dokumentacije pa izjemno zahtevna. Če bo priložnost zamujena letos, je dokončno zamujena. Prav tako pomembno pa je izvesti projekte, ki jih imamo že odobrene, in sicer: - razpis za izbiro izvajalca za modernizacijo cest v Nadolah in Kočicah. Gre za 752.000 Š vredno investicijo, za katero bomo 533.000 Š pridobili iz sredstev RRP; - razpis za izbiro izvajalca za gradnjo pločnika in javne razsvetljave v centru Žetal, katere vrednost je 400.000 Š in jo bo v višini 250.000 Š sofinancirala država; - razpis za izbiro izvajalca za most v Nadolah; - razpis za izbiro izvajalca za vzdrževanje cest; - razpis za izbiro izvajalca za šolske prevoze; - razpis za izbiro izvajalca za vzdrževanje gozdnih cest; - razpis za športne programe; - razpis za kulturne programe; - razpis za pomoč kmetijstvu. Tudi te dejavnosti je potrebno izvesti čim prej, če hočemo, da bomo odobrena sredstva tudi dejansko pridobili, in če hočemo, da bo življenje v občini teklo vsaj na takšnem nivoju, kot je doslej. V takšni situaciji ni časa, da bi se na občini brez posebnega razloga in tehtnih argumentov prepirali tako rekoč o oslovi senci, razvoj pa bo šel mimo nas. V kolikor se bo situacija razvijala v to smer, sam pri takšnem delu ne mislim sodelovati, ker nočem rušiti tega, kar sem desetletje skupaj z obema Občinskima svetoma, društvi in večino vas občanov, gradil. Nihče ni nenadomestljiv, vendar bo izgubljen čas do izvolitve novega župana in zamujene priložnosti na večletnih razpisih, ki so v teku, zaznamoval ves mandat. Upam, da bodo vsi , ki so bili izvoljeni na javno funkcijo, razumeli, da je potrebno na takšni funkciji svoje osebne interese podrediti interesom skupnosti. Upam, da bo prevladal razum, vendar škarje in platno nista v mojih rokah. Čas velike noči ni samo največji krčanski praznik, je tudi praznik, ki simbolizira začetek pomladi, ta pa začetek novega življenja in upanja. Vsem občankam in občanom želim prijetno praznovanje in optimističen pogled na prihodnost! Vaš župan Žetalske novice NOVICE IZ OBČINSKE UPRAVE 8. redna seja Občinskega sveta V ponedeljek, 25. februarja, je v sejni sobi Občine Žetale potekala 8. redna seja Sveta Občine Žetale. Seja je bila namenjena predstavitvi proračuna Občine Žetale za leto 2008. Na seji so bili prisotni člani vaških odborov Občine Žetale. Proračun Občine Žetale za leto 2008 je predstavil župan Anton BUTOLEN. Uvodoma je najprej pojasnil razloge, zakaj se proračun sprejema šele zdaj. Glavni razlog je ta, da se je čakalo na sklep Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko za sofinanciranje projekta: Modernizacija lokalnih cest v naseljih Kočice in Nadole. V nadaljevanju svojega izvajanja je župan podrobno predstavil in komentiral posamezne postavke prihodkov in odhodkov proračuna za leto 2008. Po predstavitvi proračuna se je proračun obravnaval še na posameznih sejah vaških odborov, zatem so sledile obravnave na odborih Občinskega sveta. Ker na delovnih telesih Občinskega sveta na Osnutek proračuna ni bilo bistvenih pripomb, je pričakovati, da bo proračun Občine Žetale sprejet še v mesecu marcu 2008. Uspešni na razpisu za RRP Na podlagi prijave na javni razpis, ki ga je objavila Služba vlade R Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko za prednostno usmeritev 'Regionalni razvojni programi' v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, je Občina Žetale uspela s projektom: Modernizacija lokalnih cest v naseljih Kočice in Nadole. Tako bo za naveden projekt v letih 2008 in 2009 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj namenjenih 533.166 EUR sredstev. Občina Žetale mora zagotoviti sredstva v višini 219.539 EUR. Skupna vrednost projekta z DDV znaša 752.705 EUR. Pogoji navedenega razpisa so bili izredno zahtevni. Vrednost projekta brez DDV mora skupaj znašati najmanj 600.000 EUR. Prijavljene lokalne ceste v projektu morajo biti med seboj povezane in morajo voditi do gospodarskih objektov ali turističnih vsebin. Občina Žetale je v ta projekt vključila naslednje ceste: Lokalno cesto EC 328040 Ptuj-Dolena-Marinja vas (odsek Pšetna Graba-Peklača) v dolžini 2650 m, LC 240130 Doklece-Janški Vrh-Marinja vas (odsek Pšetna Graba-Vinarje) v dolžini 1850 m in JP 741290 Tkavc-Potni Vrh-Peklača (odsek Potni Vrh-Peklača). Skupna vrednost projekta znaša 752.705 EUR. Projekt bo realiziran v letih 2008 in 2009. Ureditev pokopališča v Žetalah Franc FIDERSEK, dolgoletni urednik Ptujskega tednika in žetalski rojak, je dal pobudo za postavitev spominskega obeležja vsem padlim v prvi in drugi svetovni vojni. Da bi bilo obeležje smiselno postavljeno v prostor, je Občina Žetale naročila projekt ureditve pokopališča v Žetalah, ki zraven postavitve spominskega obeležja vključuje še ureditev pokopališča. Projekt bo izdelalo podjetje TMD invest Ptuj. Odgovorni projektant je priznani arhitekt Gregor KRAŠEVC. O žrtvah prve in druge svetovne vojne z žetalskega območja piše g. Franc F1DERŠEK v svojem sestavku z naslovom 'Naše žrtve 20. stoletja'. Občina Majšperk je takšen pomnik žrtvam prve in druge svetovne vojne postavila leta 1998 na pokopališču v Majšperku in na njem so tudi imena naših občanov. Že takrat se je postavljalo utemeljeno vprašanje, zakaj imena 'Žetalčanov' na spomeniku v Majšperku, ko se je že vedelo, da je ustanovljena Občina Žetale. Mnogi se takrat s takšno odločitvijo niso strinjali. S postavitvijo spomenika žrtvam v prvi in drugi svetovni vojni se naši rojaki na simbolni način vračajo v domači kraj. V nadaljevanju objavljamo seznam padlih in pogrešanih oseb prve in druge svetovne vojne z območja sedanje Občine Žetale, ki nam ga je posredoval g. Franc FIDERŠEK. Vljudno prosimo bralce Žetalskih novic, da imena morebitnih izpuščenih žrtev v roku 30 dni sporočijo na sedež Občine Žetale, v kolikor smatrajo, da seznam ni popoln,. Prav tako prosimo svojce žrtev, da pisno sporočijo na Občino Žetale, v kolikor ne želijo, da so imena njihovih sorodnikov navedena na spomeniku. A=h7\ PADLI IN POGREŠANI V PRVI SVETOVNI VOJNI 1914 - 1918 1. ADAM Janez, roj. 1889 Čermožiše 2. BELE Jakob, roj. 1888 Dobrina 3. BELE Jožef, roj. 1885 Kočice 4. BELE Simon, roj. 1882 Kočice 5. BLAZINA Franc, roj. 1887 Čermožiše 6. BUKOVIČ Martin, roj. 1897 Kočice 7. BUTOLEN Anton, roj. 1888 Žetale 8. BUTOLEN Blaž, roj. 1899 Žetale 9. BUTOLEN Franc, roj. 1886 Kočice 10. BUTOLEN Janez, roj. 1883 Kočice 11. BUTOLEN Martin, roj. 1873 Čermožiše 12. BUTOLEN Martin, roj. 1884 Žetale 13. BUTOLEN Vincenc, roj. 1877 Dobrina 14. COLNARIČ Matevž, roj. 1867 Kočice 15. GAJSER Franc, roj 1888 Kočice 16. GAJŠEK Jožef, roj. 1890 Žetale 17. GORIČAN Tomaž, roj. 1865 Čermožiše 18. HOHNEC Blaž, roj. 1881 Nadole 19. HORVAT Anton, 1873 Žetale 20. HORVAT Jernej, 1873 Kočice 21. JERIČ Franc, 1877 Kočice 22. JERIČ Štefan, 1869 Čermožiše 23. JUS Matevž, roj. 1883 Čermožiše 24. JUS Urban, roj. 1884 Nadole 25. KAMENŠEK Andrej, roj. 1890 Kočice 26. KAMENŠEK Janez, roj. 1893 Dobrina 27. KODRIČ Anton, roj. 1875 Kočice 28. KODRIČ Jakob, roj. 1873 Kočice 29. KODRIČ Jakob, roj. 1889 Nadole 30. KODRIČ Janez, roj. 1899 Nadole 31. KOJC Anton, roj. 1879 Žetale 32. KOPŠE Anton, roj. 1899 Čermožiše 33. KOPŠE Anton, roj. 1874 Žetale 34. KOREZ Filip, roj. 1889 Čermožiše 35. KOREZ Jakob, roj. 1979 Kočice 36. KOREZ Martin, roj. 1898 Čermožiše 37. KOREZ Štefan, roj. 1881 Nadole 38. KOREZ Štefan, roj. 1891 Dobrina 39. KRIVEC JOŽEF, roj. 1893 Žetale 40. KUNSTEK Anton, roj. 1871 Kočice 41. KUŽNER Alojz, roj. 1879 Žetale 42. LETONJA Franc, roj. 1886 Dobrina 43. LETONJA Franc, roj. 1886 Dobrina 43. LETONJA Franc, roj. 1886 Dobrina 44. LETONJA Gregor, roj. 1877 Kočice 45. LETONJA Janez, roj. 1898 Žetale 46. LETONJA Urban, roj. 1883 Dobrina 47. MEDVED Urban, roj. 1885 Dobrina 48. MIKOLIČ Jernej, roj. 1876 Čermožiše 49. MIKOLIČ Jožef, roj. 1883 Čermožiše 50. MOHORKO Anton, roj. 1886 Žetale 51. MOHORKO Anton, roj. 1884 Nadole 52. MOHORKO Blaž, roj. 1881 Nadole 53. MOHORKO Jožef, roj. 1888 Nadole 54. MOHORKO Jožef, roj. 1890 Žetale 55. MOHORKO Martin roj. 1877 Nadole 56. MOHORKO Martin roj. 1890 Nadole 57. MOHRKO Matevž, roj. 1893 Žetale 58. MOHORKO Simon, roj. 1882 Nadole 59. NERAT Janez, roj. 1878 Nadole 60. NERAT Matevž, roj. 1878 Žetale 61. PEPELNIK Matevž, roj. 1887 Kočice 62. PLAVČAK Andrej, roj. ? Čermožiše 63. PLAVČAK Jurij, roj. ? Čermožiše 64. POLAJŽAR Luka, roj. 1869 Kočice 65. POLAJŽAR Štefan, roj. 1883 Nadole 66. POTOČNIK Andrej, roj. 1893 Kočice 67. POTOČNIK Florijan, roj. 1899 Kočice 68. POTOČNIK Franc, roj. 1892 Kočice 69. POTOČNIK Štefan, roj. 1880 Žetale 70. PREVOLŠEK Simon, roj. 1869 Čermožiše 71. PULKO Alojz, roj. 1869 Čermožiše 72. PULKO Franc, roj. 1895 Čermožiše 73. SERDINŠEK Jurij, roj. 1875 Kočice 74. SERDINŠEK Matevž, roj. 1882 Žetale 75. STOJNŠEK Franc, roj. 1879 Čermožiše 76. SVENŠEK Jakob, roj. 1884 Kočice 77. ŠALAMUN Anton, roj. 1899 Kočice 78. ŠALAMUN Martin, roj. 1898 Kočice 79. ŠANTEK Anton, roj. 1884 Dobrina 80. ŠANTEK Martin, roj. 1880 Dobrina 81. ŠIROVNIK Janez, roj. 1873 Čermožiše 82. ŠPRAH Jurij, roj. 1880 Dobrina 83. TRBUC Anton, roj. 1883 Žetale 84. TRBUC Franc, roj. 1892 Žetale 85. VODUŠEK Jakob, roj. 1891 Dobrina 86. VOGRINC Janez, roj. 1880 Čermožiše 87. VOGRINC Jožef, roj. 1897 Žetale 88. VOGRINC Leopold, roj. 1898 Žetale 89. VRTNIK Janez, roj. 1885 Dobrina 90. VUK Jakob roj. 1879 Nadole 91. ZAJKO Jakob, roj. 1875 Žetale 92. ZAJKO Janez, roj. 1882 Žetale 93. ZAKELŠEK Anton, roj. 1894 Dobrina 94. ZAKELŠEK Filip, roj. 1884 Žetale 95. ZAKELŠEK Matija, roj. 1884 Žetale 96. ZAKELŠEK Matija, roj. 1884 Žetale 96. ZDAUC Jakob, roj. 1887 Dobrina 97. ZDAUC Štefan, roj. 1876 Čermožiše 98. ZDAUC Štefan, roj. 1876 Čermožiše 99. ŽERAK Jakob, roj. 1884 Čermožiše PADLI IN POGREŠANI MOBILIZIRANCI V NEMŠKO VOJSKO 1942 - 1945 1. BUTOLEN Ivan, roj. 1924 Dobrina 2. BUTOLEN Jakob, roj. 1920 Žetale 3. HOHNEC Franc, roj. 1922 Dobrina 4. HOHNEC Franc, roj. 1917 Dobrina 5. HOHNEC Franc, roj. 1922 Nadole 6. HOHNEC Simon, roj. 1923 Nadole 7. HOHNEC Štefan, roj. 1912 Dobrina 8. HORVAT Stanko, roj. 1926 Žetale 9. JUS Franc, roj. 1921 Dobrina 10. KAMENŠEK Martin, roj. 1916 Žetale 11. KAMENŠEK Matija, roj. 1927 Kočice 12. KAMENŠEK Simon, roj. 1924 Kočice 13. KITAK Karel, roj. 1920 Čermožiše 14. KODRIČ Franc, roj. 1921 Kočice 15. KOJC Franc, roj. 1914 Žetale 16. KOLAR Anton, roj. 1925 Žetale 17. KOLAR Franc, roj. 1921 Dobrina 18. KOPŠE Franc, roj. 1915 Žetale 19. KOREZ Matija, roj. 1912 Nadole 20. KOVAČIČ Franc, roj. 1916 Žetale 21. KRUŠIČ Martin, roj. 1921 Kočice 22. KUNSTEK Leopold, roj. 1911 Žetale 23. KUNSTEK Anton, roj. 1917 Žetale 24. LETONJA Anton, roj. 1921 Dobrina 25. LETONJA Franc, roj. 1920 Dobrina 26. LETONJA Martin, roj. 1925 Dobrina 27. LONČARIČ Franc, roj. 1922 Žetale 28. MIKOLIČ Alojz, roj. 1923 Čermožiše 29. MIKOLIČ Anton, roj. 1924 Čermožiše 30. MIKOLIČ Rudolf, roj. 1922 Čermožiše 31. NOVAK Rudolf, roj. 1918 Žetale 32. MOHORKO Rudolf, roj. 1922 Žetale 33. PEKLIČ Franc, roj. 1912 Dobrina 34. PUH Janez, roj. 1925 Čermožiše 35. PULKO Janez, roj. 1926 Žetale 36. PULKO Štefan, roj. 1915 Žetale 37. RODOŠEK Martin, roj. 1915 Dobrina 38. STOJNŠEK Franc, roj. 1915 Čermožiše 39. ŠALAMUN Štefan, roj. 1920 Kočice 40. ŠERBAK Anton, roj. 1922 Kočice 41. TACIGA Anton, roj. 1922 Dobrina 42. VOGRINC Anton, roj. 1923 Čermožiše 43. VOGRINC Jakob, roj. 1917 Čermožiše 44. VOGRINC Janez, roj. 1920 Čermožiše 45. VOGRINC Franc, roj. 1918 Žetale 46. ZAJŠEK Andrej, roj. 1924 Žetale 47. ZAKELŠEK Stanislav, roj. 1926 Žetale 48. ZDAUC Jožef, roj. 1915 Dobrina 49. ŽERAK Franc, roj. 1915 Žetale Poslanski kotiček z Brankom Mariničem Tokrat bo 'poslanski kotiček' zajemal dve temi, in sicer Zakon o vrtcih in Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane. Zakon o vrtcih je bil sprejet leta 1996 in ureja področje dejavnosti predšolske vzgoje. Razne javnomnenjske ankete kažejo na določene pomanjkljivosti na tem področju. Za kakšne pomanjkljivosti gre in kakšne spremembe predvideva novi zakon? Poslanec Branko Marinič: 'V času izvajanja zakona so se pokazale določene pomanjkljivosti, na katere opozarjajo ne le razne javnomnenjske ankete, temveč tudi občine kot ustanoviteljice vrtcev. Ugotovljenemu dejanskemu stanju pa daje še posebno težo opravljena Revizija o zagotavljanju predšolske vzgoje v letih od 2004 do 2006, ki jo je opravilo Računsko sodišče RS. Delež vključenosti predšolskih otrok v naši državi je bil v letu 2006/07 64,8 %. Vrtci so prevladujoča oblika institucionalne vzgoje. Številke kažejo, da imamo 105 javnih samostojnih vrtcev, 183 vrtcev pri osnovnih šolah, 23 zasebnih vrtcev - vanje je vključenih cca 1 % otrok in v okviru javnih vrtcev še 14 vzgojno-varstvenih družin -vanje je vključenih 106 otrok. Obstoječe zakonske rešitve sicer predvidevajo več oblik predšolske vzgoje, ki pa v praksi dejansko niso zaživele. Zato je potrebno pripraviti takšne spremembe zakona, ki bodo omogočile, da se bodo že predvidene oblike, npr. vzgo-jno-varstvena družina, zasebni vzgojitelj, tudi dejansko pojavile, s tem pa bi se povečala dostopnost predšolske vzgoje.' Dotaknili ste se nekaterih sprememb. Nam lahko o slednjih poveste kaj več? Poslanec Branko Marinič: 'V analizi Kakovost pedagoškega dela v vrtcih je bilo ugotovljeno, da so urniki vzgojiteljic in pomočnic tradicionalni ter da bi bilo potrebno predrugačiti delovni čas v vrtcih zato, da bi se zagotovili pogoji za kakovostno delo. Kot je ugotovilo Računsko sodišče RS, sta pomanjkljiva tudi spremljanje in javna dostopnost podatkov o kapacitetah in stanju razpoložljivih mest v vrtcih in v \ / Žetalske novice 'W različnih programih predšolske vzgoje, kar onemogoča izvajanje učinkovitih ukrepov za izboljšanje dostopnosti vrtca. Ravno zaradi tega je treba v zakon vključiti podlage, ki bodo omogočale celovito in sprotno spremljanje dostopnosti vrtcev, se pravi vodenje evidenc o potrebah in dejanskih kapacitetah vrtcev v posamezni občini ter vzpostavitev javno dostopne evidence, ki bi bila na voljo uporabnikom tudi na spletnem naslovu ministrstva. Potrebne so spremembe zakona, ki bodo odpravile pomanjkljivosti na področju sistema plačila za vrtce in omogočile nadaljnji razvoj dejavnosti predšolske vzgoje v naši državi/ Kakšni so poglavitni cilji zakona? Poslanec Branko Marinič: 'Poglavitni cilji zakona so doseči 90% delež vključenosti otrok drugega starostnega obdobja, zagotavljati kakovost predšolske vzgoje (vrtci in varstvo otrok na domu) v RS, sprostiti oblike predšolske vzgoje, ki do sedaj niso zaživele v praksi in s tem povečati dostopnost predšolske vzgoje, zagotoviti primerljive cenovne pogoje predšolske vzgoje v RS, informacijska dostopnost - starši morajo imeti možnost pregleda stanja prostih mest v slovenskem prostoru ter razbremenitev družin s plačili za vrtec, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka. Z zakonom bi zagotovili večjo dostopnost, pestrost predšolske vzgoje. S sofinancerskimi vložki bi pripomogli k večjemu zagotavljanju prostorskih zmogljivosti. Vzpostavili bi informacijske sisteme, s katerimi bi povečali informiranost staršev o možnostih vključitve. Uvedli bi tudi ukrep razbremenitve družin z več predšolskimi otroki s plačili za vrtec.' Prinaša nov zakon še kakšne novosti? Poslanec Branko Marinič: 'Kot novost prinaša zakon možnost, da se osebe, ki želijo opravljati varstvo otrok oziroma, ki že sedaj opravljajo varstvo otrok 'nelegalno', registrirajo pri ministrstvu kot varuhi otrok. Zakon določa, da morajo imeti ustrezno izobrazbo, najmanj srednjo, s poklicnim standardom Varuh predšolskih otrok, sprejetim na Strokovnem svetu za poklicno in strokovno izobraževanje, in morajo biti nekaznovani. Tako bi vzpostavili pregled nad osebami, ki opravljajo varstvo otrok, obenem pa bi zagotovili tudi večja kakovost s stališča zdravja in varovanja otrok.' Kako bo zakon urejen po finančni plati? Poslanec Branko Marinič: 'V sam zakon so vnesene določbe, s katerimi bi dosegli stabilnejše in transparent-nejše financiranje vrtcev, obvezna pa je tudi sklenitev medsebojne pogodbe o financiranju, zato da se dosledno uredi razmerje med občino in vrtcem. S tem bi bilo zagotovljeno preglednejše financiranje vrtcev kot javnih zavodov, sedanje razlike med cenami programov pa bi se bistveno zmanjšale. Plačila staršev za vrtec bi postala med seboj primerljiva in tako za starše bolj spre- jemljiva. Predlog zakona vključuje tudi rešitev, ki bi razbremenila družine, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka s plačili za vrtec, in sicer tako, da bi država prevzela plačilo staršev za vse mlajše otroke, ki so vključeni v vrtec.' Nekateri poslanci ste v parlamentarni postopek vložili predlog Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane. Iz česa ste izhajali pri predlogu omenjenega zakona? Poslanec Branko Marinič: 'Glede na hiter utrip življenja so tudi otroci in mladostniki vedno bolj obremenjeni, saj v šoli preživijo velik del svojega časa. Vsi vemo, da je hrana osnovni vir pridobivanja energije, ki je potrebna za naše normalno delovanje. Veliko otrok ima slabe prehranjevalne navade, ne poslužujejo se zdravih obrokov, ali jih sploh nimajo, veliko jih je, ki zdrave obroke izpuščajo in jih nadomestijo z raznimi nezdravimi prigrizki. Posledica tega so utrujenost, preobremenjenost in razne bolezni, na drugi strani pa pomanjkanje energije, izguba motivacije, ipd. Kaj je tisto bistveno, kar želite s predlogom Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane doseči? Poslanec Branko Marinič: 'Želimo, da bi zakon prinesel sistemsko ureditev prehrane dijakov tako, kot jo poznamo pri subvencioniranju študentske prehrane. Do sedaj je bilo na področju srednješolskega izobraževanja urejeno subvencioniranje cenejše prehrane za dijake, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin. Predlog novega zakona pa bi prinesel en subvencioniran obrok za vsak šolski dan za vse dijake. S tem bi bilo poskrbljeno, da bi se dijaki redno, predvsem pa bolj zdravo prehranjevali, obenem pa bi s predlaganim zakonom razbremenili tako starše kot dijake. Zagotovili bi pravico do subvencioniranega obroka za vse dijake in ne le za socialne šibkejše, kot je bilo to urejeno sedaj. V predlaganem zakonu je treba dijaško prehrano definirati širše, subvencionirani obrok pa natančneje opredeliti. Šlo naj bi za topel obrok, ki bi ga dijaki praviloma prejemali znotraj šolskega prostora. Bi ob koncu najinega pogovora dodali še kakšno misel? Poslanec Branko Marinič: 'Velikokrat rečemo, da na mladih svet stoji in da so naša prihodnost. Ravno v času izobraževanja in njihovega izoblikovanja v samostojne, odrasle osebe, je treba poskrbeti, da bodo imeli čim boljše pogoje za osebnostni razvoj. Zdrava, primerna in redna prehrana je zagotovo dejavnik, ki vpliva na razvoj posameznika. Zato je treba poskrbeti, da se bodo otroci redno in zdravo prehranjevali.' Stanka Letonja Sporočilo za javnost ! Razvojni program podeželja za Haloze 2007-2013 ! Razvojni program podeželja za Haloze 2007-2013 temelji na izhodiščih uredb Evropske unije in uredb Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Celoten program temelji na nacionalnem nivoju, na tako imenovanih 4 oseh, ki zajemajo več kot 40 različnih ukrepov pomoči za kmetijska gospodarstva, občine, društva, podjetja na podeželju v Sloveniji, kamor seveda tudi spadajo Haloze. Do danes so bili objavljeni že skoraj vsi predvideni razpisi, nekateri pa so že zaključeni. V večini primerov so javni razpisi s tega področja razpisani dokler se ne porabijo vsa denarna sredstva, ki so bila na voljo. Na območju Haloz je bila skoraj za vsak razpis izvedena informativna delavnica, na katerih so bili tudi predstavljeni razpisi in pogoji sodelovanja. Informativne delavnice je organiziralo Podeželsko razvojno jedro Halo, ki je član Združenja podeželskih razvojnih jeder Slovenije in ima tudi status upravljalca Lokalne akcijske skupine Haloze. Lokalna akcijska skupina Haloze (v nadaljevanju LAS Haloze) je bila ustanovljena decembra 2006 v Žetalah. Člani LAS Haloze lahko postanejo vsi prebivalci,podjetja, društva, vaške skupnosti ipd. na območju občin Zavrč, Cirkulane, Gorišnica, Videm, Majšperk, Podlehnik in Žetale. Član LAS Haloze postanete, če želite biti obveščani o vseh aktivnostih LAS Haloze oziroma imate projektni predlog, ki bi ga želi sofinancirati s strani Razvojnega programa podeželja za Haloze 2007-2013. Članstvo ne pomeni nobene finančne obveznosti ali članarine. V letu 2007 in prvih mesecih 2008 je bilo izvedenih 14 različnih izobraževanj, delavnic in sestankov v okviru Razvojnega programa podeželja za Haloze. Prav tako je bilo v letu 2007 oddanih 40 vlog na različne javne razpise, od tega je bilo odobrenih 55 %, 35 % ni bilo odobrenih, za 10 % pa rezultati še niso znani. Rezultati odobrenih projektov v 2007 so: 9 e-točk z brezplačno uporabo interneta (Ministrstvo za gospodarstvo), tri turistična društva so izvedla prireditve (Slovenska turistična organizacija), dve društvi sta pridobili pomoč za izvajanje programa (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo š.), izvedenih je bilo več informativnih in izobraževalnih delavnic za različne ciljne skupine, v okviru izvedenih projektov se je v letu 2007 zaposlilo ali registriralo dejavnost 5 oseb, nastali pa so še drugi rezultati, ki jih ni moč točno izmeriti in so vsekakor pozitivno vplivali na razvoj območja Haloz. V letu 2008 smo na različne javne razpise oddali že 11 vlog, večina se navezuje na transnacionalna partnerstva, kar pomeni, da so partnerji projekta vsaj iz treh držav ali več. Trenutno je v pripravi še 15 vlog (Leonardo da Vinci, partnerji iz 4 držav, Norveški finančni mehanizmi, vključenih 5 občin in 7 društev, Čezmejno sodelovanje s Hrvaško, Razpis SVLR za južno mejo- infrastruktura, š). Najavljenih je več novih razpisov, pripravljamo tudi več skupnih projektov. Vabljeni v partnerstva. Več informacij lahko dobite na sedežih navedenih občin in na sedežu upravljalca LAS Haloze: PRJ Halo v Cirkulanah 56, 2282 Cirkulane, na elektronskem naslovu infoŽhalo.si ali www.halo.si, T: 02 795 32 00. POLICIJSKA POSTAJA PODLEHNIK PRIREDITVE, ZA KATERE JE POTREBNO DOVOLJENJE UE * Mednarodne športne prireditve in članska tekmovanja klubov; * prve državne lige v kolektivnih športih; * prireditve, na katerih se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje; * prireditve, na katerih se pričakuje več kot 3000 udeležencev; * zbiranja, ki jih organizirajo tuji organizatorji; * zbiranja na cesti (ZVCP); * prireditve, kjer obstaja nevarnosti utopitve (Zakon o varstvu pred utopitvami); * prireditve z zbiranjem živali (Zakon o veterinarstvu). PRIGLASITEV NA PP * Na ustreznem obrazcu (ROK: 3 dni za javni shod, 5 dni za javno prireditev); * dosledno izpolnjene rubrike obrazca: 1. podatki o organizatorju; 2. kraj, čas, trajanje JZ; 3. program JZ in predvideno število udeležencev; 4. podatki o vodji prireditve in vodji rediteljev; 5. način varovanja JZ (število in razporeditev rediteljev, drugi ukrepi za zagotovitev reda, varnosti udeležencev in premoženja). NI PRIJAVE/PRIGLASITVE * Ni potrebno prijaviti prireditev, ki jih organizirajo (12. člen ZJZ): 1. gospodarske družbe in samostojne podjetnice posameznice oziroma samostojni podjetniki posamezniki kot svojo redno registrirano dejavnost v svojih poslovnih prostorih; 2. državni organi, lokalne skupnosti, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, društva ter druge organizacije v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, določene s predpisom, statutom ali pravili, v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti; 3. študentke oziroma študenti, dijakinje oziroma dijaki, učenke oziroma učenci, v mejah hišnega reda v šolskih prostorih. Za vse dodatne informacije in pojasnila vam je na voljo pomočnik komandirja PP Podlehnik Danilo PLETERŠEK na telefonski številki 02 788 26 23. KAKO VOZIMO SKOZI KROŽNO KRIŽIŠČE (KROŽIŠČE) Krožnih križišč je tudi pri nas vse več, kajti njihove prednosti presegajo njihove slabosti, ne le glede pretočnosti, ampak tudi glede varnosti. Vendar, če hočemo biti na krožnem križišču zares varni, upoštevajmo njegove posebnosti. Ne prehitevajmo in se izogibajmo veliki hitrosti ter naglim ali celo sunkovitim spremembam smeri. Če zgrešimo želeni izvoz, nikar ne poskušajmo ustaviti ali celo voziti vzvratno, ampak zapeljimo še en krog. Tudi če se nismo pravočasno pomaknili na prometni pas, s katerega lahko varno zapustimo krožno križišče, zakrožimo še enkrat. In ne pozabimo, omogočimo tudi drugim, da varno zapustijo križišče. Na krožnem križišču je promet s prometno signalizacijo urejen tako, da ima voznik na krožnem križišču prednost pred voznikom, ki se vključuje nanj. Ko zapeljemo na krožno križišče, katerega vozišče ima dva prometna pasova, se razvrstimo na notranji prometni pas in tako omogočimo vključitev v promet na križišču tudi voznikom na naslednjih uvozih, razen če nameravamo zapustiti križišče na prvem naslednjem izvozu. Tega nam ni treba storiti tudi, če nam prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje. S tem so, razen prometa in njegovih značilnosti, mišljene zlasti konstrukcijske značilnosti manjših krožnih križišč, na katerih je mogoč promet le po enem prometnem pasu, čeprav imajo dva, in pri katerih so uvozi in izvozi tako blizu drug drugemu, da je menjava prometnih pasov praktično nemogoča. S tem, da se razvrstimo na notranji prometni pas, omogočimo vključitev voznikom na naslednjih priključkih. Ko se vključujemo na krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, in vozimo po desnem prometnem pasu, zapeljemo na desni (zunanji) prometni pas krožnega križišča, če pa vozimo po levem prometnem pasu, pa na levi (notranji) prometni pas krožnega križišča. Žetalske novice Nekatera večja krožna križišča imajo v smereh z gostejšim prometom dvopasovne 6 ^ priključke in izvoze, prometni pasovi pa so zaradi večje varnosti lahko ločeni z neprekinjeno ločilno črto. O Preden zapustimo krožno križišče, se razvrstimo na zunanji prometni pas. Na velikih £ krožnih križiščih, kot je denimo tisto v Tomačevem v Ljubljani, smemo na izvozu, na katerem prometna ureditev to dovoljuje, zapustiti krožno križišče tudi z notranjega pasu. To je, kot vemo, mogoče le, če je zunanji prometni pas namenjen izključno zavijanju v desno. Pri zapuščanju krožnega križišča ne pozabimo na smerno utripalko. Dovolj velika krožna križišča omogočajo zlasti ob gostejšem prometu boljšo pretočnost kot klasična, vendar ne dovoljujejo vožnje z veliko hitrostjo. Upoštevati moramo tudi, da je na krožnih križiščih prepovedano prehitevanje. To pa zaradi tega, ker je preglednost ob vozilu in za njim zaradi ukrivljenosti vozišča slabša kot na ravnem vozišču (v desnem vzvratnem ogledalu opazimo drugo vozilo šele, ko je že ob boku našega, v levem pa prej izgine v mrtvem kotu), poleg tega pa krožno vozišče zaradi lažjega uvoza in izvoza ni nagnjeno navznoter, kot je to običajno na krivinah, ampak navzven. Zaradi takšnega prečnega nagiba je pri preveliki hitrosti veliko večja možnost bočnega zdrsa, pri vozilih z višjim težiščem pa prevrnitve. VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA, Miran BRUMEC Preventivni nasveti voznikom traktorjev * KAJ JE TRAKTOR: Je motorno vozilo, ki je konstruirano tako, da vleče, potiska ali vozi traktorske priključke oz. se uporablja za njihov pogon ali vleče priklopno vozilo; * VARNOSTNI LOK ALI VARNOSTNA KABINA: Mora biti vgrajen in izveden tako, da varuje voznika pred poškodbami, če se traktor prevrne in mora ustrezati predpisanim standardom; * VZVRATNO OGLEDALO: Mora biti na traktorju, ki ima zaprto kabino za voznika, mora biti vgrajeno in izvedeno kot najmanj eno vzvratno ogledalo, nameščeno na levi strani kabine. Če lahko traktor razvije večjo hitrost od 30 km/h, potem morata biti nameščeni dve vzvratni ogledali; * DELOVNA IN PARKIRNA ZAVORA NA TRAKTORSKIH PRIKLOPIH: Je obvezna pri vseh priklopnikih razen pri tistih, pri katerih največja dovoljena masa ne presega 1.5 tone ali pri tistih priklopnikih, kjer največja dovoljena masa ne presega mase traktorja. Traktorski priklopniki morajo biti zadaj osvetljeni z lučmi, zavornimi lučmi, lučmi za osvetljevanje registrske tablice, smerniki in odsevniki. Luči in odsevniki med vožnjo ne smejo biti zakriti ali umazani. * TOVOR NA TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKU: Mora biti naložen tako, da ne predstavlja nevarnosti ali ovire za druge udeležence v cestnem prometu, da ne povzroča škode na cesti ali objektih, da ne onesnažuje okolja, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, da se z njim ne povzroča več hrupa, kot je dovoljeno, da ne zmanjšuje preglednosti vozniku, ne zakriva drugih naprav vozila, registrskih tablic in drugih predpisanih označb, da ne pada ali se ne razsipa po cesti. S traktorja, traktorskega priklopnika ali traktorskega priključka se na cesto ne sme raztresati blato, sneg, led ali voda. * TUDI ZA TRAKTORISTE JE PREPOVEDANA UPORABA MOBITELA MED VOŽNJO * PREVOZ OSEB NA TRAKTORJIH IN NA PRIKOLICI OZ. TRAKTORSKIH PRIKLJUČKIH: Na traktorju se lahko prevaža le toliko oseb, kolikor je sedežev. Na prikolici se lahko prevaža največ pet oseb, če je takšen prevoz potreben zaradi nakladanja ali razkladanja tovora. Te osebe ne smejo biti pod vplivom alkohola, ne smejo stati, ne smejo sedeti na nepritrjenem tovoru, kot tudi ne na tovoru, ki sega preko stranic. Na traktorskih priključkih je prepovedano prevažati osebe. * PSIHOFIZIČNO STANJE VOZNIKOV TRAKTORJEV V CESTNEM PROMETU: Voznik traktorja ne sme voziti traktorja v cestnem prometu, če je pod vplivom alkohola ali drugih psi-hoaktivnih stvari (mamil, zdravil). Čeprav se te določbe nanašajo samo na vožnjo po cesti, vsekakor veljajo tudi pri ostalem delu, kajti le trezen voznik bo lahko stoodstotno obvladoval svoje vozilo. * VOZNIŠKO DOVOLJENJE: Oseba, ki vozi traktor v cestnem prometu, mora imeti veljavno vozniško dovoljenje "F" kategorije. Pri tem voznik pridobi tudi osnove znanja varstva pri delu, kar je vsekakor dobrodošlo pri delu s traktorji, saj se vozniki vseh nevarnosti ne zavedajo. VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA, Miran BRUMEC SEŽIGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV JE PREPOVEDANO Temeljno načelo varovanja okolja je usklajevanje vseh dejavnosti na sonaravnih in v prihodnost obrnjenih osnovah. Pred nami je pomlad, čas čiščenja zelenic, okolice hiš in vrtov. To skrbno delo spremlja tudi škodljiva razvada -sežiganje na prostem. Dolžnost lokalnega komunalnega inšpektorja je, da javnost v smislu osveščanja preko medijev opozarja na določila predpisov ter jih seznanja o preventivnih ukrepih in posledicah kršitev predpisov. Tokrat gre za globalni ekološki problem, v katerega spada tudi sežiganje. Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov (papir, karton, plastika, tekstil, pohištvo...), ki zajemajo tudi zeleni vrtni odpad z zelenic (odpadne veje, trava, listje), je po občinskem predpisu popolnoma prepovedano. Nadzor izvaja občinska komunalna inšpekcija. Prav tako pa je v skladu z republiško zakonodajo prepovedano sežiganje ostankov s kmetijskih površin in gozdov, oziroma je dopustno samo izjemoma pod strogimi natančno določenimi pogoji, in sicer: * kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom, * v prostoru okrog kurišča ne sme biti gorljivih snovi, * kurišče mora biti oddaljeno vsaj 50 m od gozda in vsaj 100 m od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, * kurišče mora biti zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja ali sežiganja, * po končanem kurjenju ali sežiganju moramo ogenj pogasiti ter pokriti kurišče z negorljivim materialom, * kurjenje, sežiganje ali uporabo odprtega ognja je potrebno prekiniti v primeru, ko je povprečna hitrost vetra večja od 6 m/s ali ob sunkih vetra, ki so močnejši od 10 m/s, * ne smemo uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijejo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje. Izvajanje slednjega neposredno nadzoruje Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, če pa komunalni inšpektor ugotovi nespoštovanje zgoraj navedenih določil, je dolžan narediti zapisnik in zadevo odsto- piti pristojnemu republiškemu inšpektorju. Z odlokom so za nepravilno ravnanje predpisane tudi globe za prekrške, in sicer za fizično osebo, odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika 400,00 evrov ter za pravno osebo 1.400,00 evrov. Globo je mogoče izreči le v prekrškovnem postopku, ki ga izvede komunalna inšpektorica. Postopek se lahko uvede na podlagi ugotovitev inšpektorice, lahko pa tudi na podlagi obvestil občanov. Obvestila občanov so vedno pogosteje podlaga za izvedbo inšpekcijskega postopka, ker se občanom ni več potrebno bati, da so bo izvedelo, kdo je inšpektorju posredoval podatke. Po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list Republike Slovenije, št. 43/07) je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Občani, ki so vključeni v redni mesečni odvoz odpadkov, lahko komunalne odpadke, vključno z odpadki z vrtov in zelenic, brezplačno oddajo v ZBIRNEM CENTRU RAVNANJA Z ODPADKI GAJKE, vsak delovni dan od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 14. ure (zimski čas) ali od 8. do 20. ure in ob sobotah od 8. do 14. ure (letni čas). Komunalna inšpekcija redno preverja in ugotavlja, kateri občani sežigajo komunalne odpadke na prostem in če ugotovi prekršek, takoj na kraju prekrška izda in vroči kršitelju plačilni nalog z globo. Naprošamo pa tudi vse občane, da komunalno inšpekcijo obveščajo o primerih sežiganja odpadkov na prostem. Prijavo lahko sporoči vsakdo komunalni inšpekciji na Skupno občinsko upravo, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na telefonsko številko: 748 29 63 ali 748 29 96. V kolikor želimo našim otrokom in vnukom omogočiti nadaljnje življenje na zemlji vsaj v enaki ali celo boljši kvaliteti od današnje, moramo spremeniti naš odnos do narave, predvsem s spremembo miselnosti in posledično temu spremeniti način ravnanja in na(raz)vade. Mag. Olga FEKONJA, komunalna inšpektorica Žetalske novice UPORABA PIROTEHNIKE V ČASU VELIKONOČNIH PRAZNIKOV Spet so pred nami velikonočni in nato čez dober mesec prvomajski prazniki, s katerimi je povezano veliko ljudskih navad in običajev. Tako kot v preteklih letih vas tudi letos pozivamo, da praznike preživite brez pokanja s karbidom, možnarji in drugimi pirotehničnimi sredstvi. Ne dovolite, da bi trenutek igrivosti, nepremišljenosti in preizkušanja poguma in znanja prekinil mir, srečo ter ogrozil vaše zdravje ali zdravje vaših najbližjih. Preden boste pomolili gorečo baklo proti posodi s karbidom ali napolnili možnar s smodnikom ali čem drugim, pomislite na to, da gre za nevarne predmete in zmesi, ki lahko prizadenejo bistveno več trpljenja in škode, kot pa nudijo užitka. Glede uporabe - to je metanja petard - vas ponovno opozarjamo, da je uporaba le-teh v času velikonočnih in prvomajskih praznikov prepovedana, policisti pa bomo zoper vsakega, ki bo zaloten pri metanju petard, dosledno ukrepali. Za navedena dejanja je zagrožena kazen 417,29 EUR. Vso pozornost posvetite tudi varnosti pri kurjenju kresov in spoštovanju določil Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki med drugim pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju nalaga, da se mora: * urediti kurišče, * kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom, * prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v razdalji 10 m, * kurišče mora biti od dreves oddaljeno vsaj 10 m, od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo požarno nevarne snovi, pa vsaj 100 m, * kurišče mora biti zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja, * po končanem kurjenju pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom, * ob zmernem vetru (6 m/s) prenehati kuriti, sežiga ti, ali uporabljati odprt ogenj, * pri kurjenju v naravnem okolju ne smemo uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijejo močan dim ali strupene pline. Za kršitve navedenih določb so predvidene denarne kazni v znesku od 41,73 EUR za posameznike do 2086,46 EUR za pravne in odgovorne osebe. Mnogi boste praznike preživeli pri prijateljih, sorodnikih in znancih, mnogi na potovanjih in izletih. Poskrbite, da boste ob vrnitvi domov svoja doživetja prijetno zaključili. Pred odhodom od doma postorite vse potrebno za varnost svojih domov in ostalega premoženja. Ne dajajte možnosti "nepridipravom", da bi izkoristili vašo odsotnost in vam prizadejali nepotrebno škodo. Seznanite svoje prijatelje ali sosede o svojem odhodu in jih prosite, da popazijo na vaše imetje, stanovanje ali hišo. Želimo, da praznike preživite prijetno, predvsem pa varno. VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA, Miran BRUMEC Pustovanje v Žetalah Pustni čas je bil letos izredno kratek, le tri dni je trajal. Za kraje in ljudi z vrsto običajev v tem času je to komaj dovolj, da se pokažejo, se poveselijo in 'nanorijo'. V Žetalah je pustni čas običajno bolj miren, nekako smo odmaknjeni od glavnega dogajanja. V vas zaidejo orači, otroci se našemijo, včasih tudi odrasli, gremo pogledat karneval, le peka krofov je obvezna pri vsaki hiši. V šoli se trudimo pričarati otrokom vsaj del pomena pusta. Pust je star običaj, kurenti preganjajo zimo. V dneh pred pustom izdelujemo maske, rišemo, slikamo pustne like. V nižjih razredih pridejo otroci na pustni torek v šolo našemljeni in z učiteljicami zaplešejo v telovadnici. V višjih razredih pa so letos pod vodstvom učiteljice likovne vzgoje pripravili različne delavnice, v katerih so učenci spoznavali pomen in način izdelave nekaterih tradicionalnih pustnih likov. Po malici so se predstavili v avli šole. V 5. razredu so spoznali in izdelali piceke (petelinčke). Imeli so bele majice, visoke kape s pisanimi trakovi, jezdili so na palicah s petelinovimi glava- mi in pisnimi repi. šestošolci so postali čarovniki, deklice pa cvetlične vile. V sedmem razredu so izdelali rušo, ki je pri malih gledalcih požela velik aplavz in malo tesnobe. Ali je ta žival živa? Učenci osmega razreda so izdelali rože iz papirja ter okrasili kapo, kakršne nosijo konjički vpreženi v plug pri oračih. Tudi pravi kurent nam je zazvonil. Devetošolci so poslikali beneške maske, dekleta, oblečena v posebna oblačila pa so jih ob umirjeni glasbi predstavile. Kot duhovi so priplesale na stopnišče. Bilo je zelo zanimivo. Prav vsi smo se potem odpravili na sprehod po Žetalah. Pred občinsko zgradbo nas je sprejel gospod župan in povzdignil čarovnika Klemna v občinskega čarovnika. Žal le za ta dan! Škoda. Za občinsko blagajno bi potrebovali pravega čarovnika, da bi zadostili potrebam v občini! V trgovini so nas obdarili z bonboni. Hvala! Gledalcev ni bilo ravno veliko, vendar smo sklenili, da bomo tak način pustovanja izvedli tudi drugo leto ter seveda naš pustni sprehod tudi najavili. M. S. ■ Žetalske novice BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT December je najlepši čas druženja. Prav v ta namen je bil organiziran koncert Ženskega in Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Žetale. Prireditev je potekala v Prosvetni dvorani, 16. 12. 2007, s pričetkom ob 15. uri. S tem božično-novoletnim koncertom smo člani Kulturnega društva želeli popestriti ta čas in prispevati svoj delček k prazničnemu vzdušju in prihajajočemu novemu letu 2008. V polni dvorani ljubiteljev petja in glasbe je bilo vzdušje prijetno. Predstavil se nam je Ženski pevski zbor KD Žetale. Prijetna druščina žensk, ki se na tedenskih vajah pod strokovnim vodstvom gospe Valentine Vidovič srečujejo, prepevajo in družijo. Povezuje jih ljubezen do petja, zadovoljne in vesele so, ko jim uspe, da je pesem lepo zapeta in to veselje so delile na tej prireditvi. Petje moških glasov nam je v preteklosti večkrat pričaralo prijetno vzdušje ob praznikih, domačih opravilih, vasovanjih in še bi lahko naštevali. Danes je tega vse manj in prav veseli smo, da je ljubezen do petja združila moške v našem kraju, da so pred dobrim letom začeli prepevati skupaj kot Moški pevski zbor KD Žetale. Pod strokovnim vodstvom gospoda Marjana Feguša so ubrano zapeli. Kot gostja koncerta je nastopila citrarka gospodična Irena Ždolšek, doma iz Grobelnega. Citre kot ljudsko glasbilo imajo čudovit, precej svojski zvok, ki je tih in nevsiljiv. Vse to smo občudovali ob zaigranih melodijah. Kot posebno darila v tem božično-novoletnem času so tudi dobre želje in zahvale, ki prihajajo od srca. Zahvalili smo se županu g. Antonu Butolnu za lepe želje za leto 2008, za finančno pomoč pri izvedbi koncerta pa se še enkrat zahvaljujemo vsem osebam in organizacijam, ki so bili navedeni na koncertnih listih. Zahvala tudi Darku Medvedu, ki je povezoval prireditev. S pesmijo 'Sveta noč' smo vsi skupaj zaključili prireditev. M.P. KULTURNI France Prešeren (1800-1849), rojen v gorenjski vasici Vrba, velja za najpomembnejšega slovenskega romantika in vodilnega klasika slovenske poezije. V razvoju slovenske književnosti mu pripada izjemno mesto, saj je slovensko poezijo dvignil na raven avtonomne besedne umetnosti in jo enakovredno postavil ob bok evropski literaturi. V slovensko poezijo je uvedel vrsto pesniških oblik (orientalske gazele, španske romance in glose, sonete in tercine, umetniške obdelave ljudskih pesmi, balad in romans). V jezikovnem pogledu je izhajal iz domačega gorenjskega narečja, upošteval jezikovno tradicijo ljudske pesmi, toda največ opravil sam: znano besedje je združeval v nove zveze in pesniške figure, krepil izrazno moč jezika in slikovitost pesniške besede ter z izrednim posluhom izrabljal muzikalne in ritmične jezikovne prvine. S svojo demokratično, k razumskosti in svobodi naravnano mislijo je odločilno vplival v prelomnih obdobjih slovenske zgodovine. PRAZNIK V čast in zahvalo Francetu Prešernu praznujemo kulturni praznik. Praznujemo ga tako, da se po vsej Sloveniji vrstijo številne kulturne prireditve. Tudi v naši občini je, 7. 2. 2008 potekala takšna prireditev. Priredilo jo je Kulturno društvo Žetale in Osnovna šola Žetale. Ženski in Moški pevski zbor KD Žetale sta zapela nekaj pesmi. Člani Dramske sekcije KD Žetale pod strokovnim vodstvom ge. Marije Krušič so recitirali Prešernove pesmi. Osnovnošolci so, kot vedno, popestrili prireditev z otroško izvirnostjo, petjem in recitali. Prav je, da tudi nas kultura združuje in povezuje ob takšnih praznikih. Naš župan se je vsem nastopajočim zahvalil za njihov prispevek h kulturni prireditvi. Za KD Žetale: Marta Prevolšek OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA ŽETALE V petek, 25. januarja 2008, je v Prosvetni dvorani Žetale potekal OBČNI ZBOR Kulturnega društva Žetale. Občnega zbora se je udeležila večina članic in članov društva. Na zboru so bili prisotni tudi povabljeni gostje: župan Občine Žetale, gospod Anton BUTOLEN, predstavnica Društva podeželskih žena Žetale, gospa Darinka VOGRINC, predstavnica Prostovoljnega gasilskega društva Žetale, gospodična Tatjana BELE in predstavnica Osnovne šole Žetale, gospa Valentina VIDOVIČ. Vodja Območne izpostave javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ptuj, gospa Nataša PETROVIČ, je Kulturnemu društvu Žetale poslala prijazno opravičilo, ker se zbora zaradi vnaprej predvidenih Žetalske novice delovnih obveznosti ni mogla udeležiti. Delovno predsedstvo občnega zbora je vodila podpredsednica Kulturnega društva Žetale, gospa Marta PREVOLŠEK. Poročilo o delu Kulturnega društva Žetale za leto 2007 je podal predsednik društva, gospod Jože KRIVEC. V poročilu je posebej izpostavil dejstvo, da je društvo v letu 2007 razširilo svojo dejavnost, saj je bil ustanovljen Moški pevski zbor, ki ga vodi zborovodja, gospod Marjan FEGUŠ. Zbor je imel v prvem letu svojega delovanja uspešne in odmevne nastope, kar daje pevcem dodaten elan za prihodnje delo. Ženski pevski zbor pod vodstvom gospe Valentine VIDOVIČ je v celoti uresničil svoj program dela. Uspešno se je udeležil Območne revije pevskih zborov na Ptuju, ki je potekala pod naslovom Večerna pesem. Zbor je za opravljeno minulo delo na kulturnem področju prejel PRIZNANJE OBČINE ŽETALE, ki je bilo zboru podeljeno na osrednji prireditvi ob osmem prazniku Občine Žetale. Ustanovljena je bila Dramska sekcija Kulturnega društva Žetale. Sekcija se je pod vodstvom gospe Marije KRUŠIČ prvič predstavila na proslavi ob Dnevu državnosti. Vrhunec delovanja Kulturnega društva Žetale je bil božično-novoletni koncert, ki ga je društvo pripravilo v nedeljo, 16. decembra 2007, v Prosvetni dvorani Žetale. Ob koncu svojega poročila se je predsednik društva vsem članom iskreno zahvalil za opravljeno delo v letu 2007. Zahvalil se je Občini Žetale in njenemu županu za vsestransko pomoč ter donatorjem, ki so prispevali dodatna sredstva za delo društva. V nadaljevanju občnega zbora so sledila poročila o finančnem poslovanju v letu 2007, poročila nadzornega odbora ter poročili častnega razsodišča in verifikacijske komisije. Po razpravi so bila vsa poročila soglasno sprejeta. Plan dela je predstavil predsednik Jože KRIVEC. V letu 2008 je predvideno, da bodo v društvu delovale tri sekcije: Ženski pevski zbor, Moški pevski zbor in Dramska sekcija. Zatem je bil predstavljen program aktivnosti v letu 2009, in sicer: - januar 2008: - februar 2008: - marec 2008: - april 2008: - maj 2008: - junij 2008: - september 2008: - oktober 2008: - november 2008. - december 2008: Občni zbor KD Žetale Proslava ob kulturnem prazniku Proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu Območna revija pevskih zborov na Ptuju Pohod po ekološki pohodni poti - 9. mednarodni slikarski Ex tempore Žetale 2008 - Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični - 55. letnica Prostovoljnega gasilskega društva Žetale pričetek vaj sekcij društva Prireditve ob prazniku Občine Žetale in Kostanjevem pikniku Priprave na Božično-novoletni koncert - Premierna dramskega dela - Božično-novoletni koncert - Družabno srečanje članov društva ob zaključku leta Kulturno društvo Žetale bo tudi v letu 2008 sodelovalo z Občino Žetale, Osnovno šolo Žetale in vsemi društvi v Občini Žetale ter s prijateljskimi sorodnimi društvi v bližnji in daljni okolici. Finančni načrt društva je predstavil predsednik društva, ki je izpostavil, da sredstev za delovanje društva nikoli ni toliko, da bi lahko zadostili vsem potrebam, zato je potrebno z njimi ravnati gospodarno in racionalno. Konec leta 2007 je Občina Žetale sprejela pravilnik o financiranju društev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Tako bo Kulturno društvo Žetale v letu 2008 s strani Občine Žetale financirano po tem pravilniku. Določen del sredstev za delovanje društva bo potrebno pridobiti od naših donatorjev. Člani društva so po razpravi soglasno sprejeli plan dela Kulturnega društva Žetale in finančni načrt. Občni zbor Kulturnega društva Žetale je sprejel nov Statut društva, ki je usklajen z Zakonom o društvih. V nadaljevanju zasedanja zbora so bili imenovani novi člani Izvršnega odbora Kulturnega društva: Anton KOLAR, Rudi VODUŠEK in Franci PULKO. Franci PULKO bo skrbel za koordinacijo dela dramske sekcije. O tej priložnosti je predsednik društva vsem novoizvoljenim članom iskreno čestital k imenovanju in se zahvalil dosedanjim članom Izvršnega odbora društva: Valeriji JUS, Milenki KOVAČEC in Ivanki HADOLIN za sodelovanje in opravljeno delo. Izmed gostov je najprej spregovoril župan Občine Žetale, gospod Anton BUTOLEN. Posebej je izrazil zadovoljstvo, da je društvo v letu 2007 delovalo uspešno. S svojim delom je poneslo ime domačega kraja v širši slovenski prostor. Župan je spregovoril tudi o financiranju društva na podlagi sprejetega pravilnika in izrazil mnenje, da bo takšno financiranje omogočilo normalno delovanje društva tudi v tem letu. Zbor so pozdravili in društvu zaželeli uspešno delo in plodno sodelovanje še: Darinka VOGRINC v imenu Društva podeželskih žena Žetale, Tatjana BELE v imenu Prostovoljnega gasilskega društva Žetale in Valentina VIDOVIČ v imenu Osnovne šole Žetale. Po končanem uradnem delu Občnega zbora Kulturnega društva Žetale je sledilo družabno srečanje. Naj ob tej priliki velja prisrčno povabilo vsem, ki bi želeli sodelovati na področju ljubiteljske kulture, da se nam pridružite, da bo delo Kulturnega društva še bolj uspešno. Jože KRIVEC Žetalske novice 55. OBČNI ZBOR PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA ŽETALE Že po tradiciji smo se žetalski gasilci zbrali na svojem občnem zboru v mesecu februarju. Letos smo za ta pomemben dogodek izbrali soboto, 9. februarja. Občni zbor je bil že 55. zapovrstjo in je naznanjal leto pomembne pridobitve. Uvodoma smo v znamenje začetka tega dogodka slišali slovensko himno, ki so jo zapeli člani Moškega pevskega zbora KD Žetale. V njihovi izvedbi smo kasneje slišali še dve lepo zapeti pesmi. Po pevskem uvodu je dobrodošlico zbranim zaželel predsednik, tovariš Janez Vogrinc, predlagal je dnevni red in organe občnega zbora. Po izvolitvi organov občnega zbora je nit dogajanja vzel v roke delovni predsednik, tovariš Jože Krivec. V poročilu predsednika je bilo omenjeno, da je bilo minulo leto uspešno na organizacijskem, gospodarskem, izobraževalnem, tekmovalnem, preventivnem in operativnem področju. Skozi poročilo smo lahko slišali,da je bilo največ časa namenjenega največji investiciji v času delovanja našega društva, gre za nabavo novega gasilskega vozila GVC 24/ 50. Podvozju, ki je bilo nabavljeno v letu 2006, so sledile aktivnosti, namenjene nadgradnji vozila. Potrebno je bilo pripraviti potrebno dokumentacijo razpisa za nadgradnjo vozila. Na razpisu je bilo kot najugodnejši ponudnik za izdelavo nadgradnje izbrano podjetje Elektro Turnšek. Z omenjenim podjetjem je bila pogodba podpisana 22. avgusta, vrednost nadgradnje pa znaša 63.680 evrov. V tem mesecu je bilo potrebno poiskati tudi najugodnejšega ponudnika za nakup pripadajoče opreme novega vozila. Komisija, ki so jo sestavljali predsednik Jože Krivec ter člana Milko Vek in Jože Vogrinc, je kot najugodnejšo izbrala ponudbo gospoda Petra Bernika iz Ljubljane. Omenjena komisija je sodelovala tudi pri izbiri najugodnejšega ponudnika za nadgradnjo. Del sredstev za nadgradnjo in nakup opreme je bil namenjen v proračunu občine Žetale za leto 2007, preostanek pa bo s strani občine Žetale realiziran v tekočem letu. Predsednik je omenil tudi tradicionalno aktivnost žetalskih gasilcev, in sicer postavitev majskega drevesa. Člani in članice društva smo se udeležili tudi slovesnosti in srečanj sosednjih gasilskih društev (srečanje veteranov, srečanje članic Podravske regije, dan gasilcev GZ Videm in 35. obletnice delovanja PGD Podlehnik). Minulo leto je bilo za naše društvo izredno uspešno tudi na tekmovalnem področju, predvsem za desetino članov A. Priprave na sezono so začeli že zelo zgodaj in se tekom le-teh odločili, da tudi naše društvo organizira gasilsko tekmovanje. Tekmovanje je bilo organizirano v mesecu maju. Ker je bil odziv tekmovalnih desetin velik (16 desetin iz vse Slovenije), smo sklenili, da to tekmovanje postane tradicionalno. Člani A so v preteklem letu ponovno sodelovali v ligi GZ Slovenije. V sklopu tega tekmovanja jim je prvič uspel velik met, stopili so na zmagovalne stopničke. V skupnem seštevku teh tekmovanj so dosegli izvrstno 7. mesto izmed 28 ekip. Poleg omenjenega so dosegli na tekmovanjih še šest 1. mest, tri 2. mesta in dve 3. mesti. Udeležili so se tudi regijskega tekmovanja v Bukovcih in se z doseženim 3. mestom uvrstili na državno tekmovanje, ki bo 18. maja letos v Ravnah na Koroškem. Za vaje so člani A porabili 351 prostovoljnih ur, za udeležbo na tekmovanjih pa 555 ur. Razen članov A je bila v preteklem letu aktivna tudi desetina članic A, ki pa je na tekmovanjih dosegla drugo in tretje mesto. Na izobraževalnem področju je naše društvo bogatejše za 9 vodij skupine, 9 gasilcev in za dve specialnosti bolničar. Predsednik se je v svojem poročilu dotaknil tudi aktivnosti v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti. Omenjeno je bilo sodelovanje na občinskem prazniku, organizirana je bila vaja na OS Žetale, evakuacija učencev in delavcev šole, bili pa smo tudi soorganizatorji vaje GZ Videm. V minulem letu smo vestno skrbeli za ažurnost internetne strani in za sproten vnos podatkov v Vulkan. Skrbeli smo tudi za zimsko rekreacijo članov, organizirali smo družabno srečanje članov društva. V preteklem letu je bilo nabavljenega nekaj drobnega materiala in opreme, za kaj večjega pa ni bilo finančnih sredstev. V nadaljevanju občnega zbora smo slišali poročilo poveljnika društva, tovariša Jožeta Vogrinca. V svojem poročilu je povedal, da v preteklem letu v PGD Žetale ne beležimo nobene intervencije, ne smemo pa pozabiti, da jih je bilo v slovenskem prostoru veliko preveč, in sicer 4480. Kljub temu pa žetalski gasilci po poveljnikovih besedah v preteklem letu nismo mirovali, saj smo z nenehnim urjenjem skrbeli za pripravljenost gasilskih enot. Poveljnik je pohvalil predvsem člane A. Omenil je društveno vajo, ki je bila organizirana v mesecu juliju, udeležbo na gasilskem tekmovanju GZ Videm. V nadaljevanju so bile omenjene aktivnosti v mesecu požarne varnosti: izobesili smo plakate, propagandni material, temeljito smo uredili gasilski dom, opremo in tehniko, s katero razpolagamo. V tem mesecu smo organizirali evakuacijo učencev in učiteljev OŠ Žetale, uporabili smo tehniko za reševanje iz objekta, reševanje pogrešanih oseb. Vaja je trajala 15 minut, po njej pa smo učencem predstavili gasilstvo, njegov namen, pokazali smo jim gasilsko opremo in tehniko. Izvedli smo tudi vajo na domačiji Stanka Krivca. 27. oktobra je na območju Občine Žetale potekala vaja GZ Videm. Za omogočitev vaj in interventnih akcij se je poveljnik zahvalil županu Občine Žetale, gospodu Antonu Butolnu, v.d. ravnateljice OŠ Žetale, gospe Saši Peršoh, ter tovarišu Dejanu Bele in tovarišu Stanku Krivcu. V svojem poročilu se je poveljnik dotaknil tudi sestava našega društva (glede na specialnosti in čine). Po podanem poročilu poveljnika smo slišali še poročilo blagajnika, tovariša Milka Veka, v imenu nadzornega odbora tovariša Stanka Vogrinca in poročilo verifikacijske komisije, ki ga je podal tovariš Vinko Širec. Predsednik društva je predstavil plan dela in finančni načrt za leto 2008. Iz povedanega lahko povzamemo, da je največji delež predvidenih sredstev namenjen dokončanju nabave in predaji novega vozila GVC 24/50 ter praznovanju 55. obletnice društva. Razen tega je plan razdeljen na 5 delov in sicer: požarna varnost (vaje oper- ativnih gasilcev, priprava in tekmovanje desetin, redni preizkusi gasilske tehnike in opreme, sodelovanje s Civilno zaščito Občine Žetale), izobraževanje, investicije (že omenjeno novo vozilo, nabava zaščitnih in delovnih oblek, gasilskih cevi, osebne opreme in nadaljevanje z deli na prizidku gasilskega doma), prireditve (postavitev majskega drevesa, sodelovanje na občinskem prazniku, predaja gasilskega vozila,š) in ostalo (sodelovanje z Občino Žetale,GZ Videm, s sosednjimi in prijateljskim PGD in ostalimi društvi, ter reševanje sprotnih zadev). Glede na zapisano lahko rečemo, da je plan dela in s tem povezani finančni plan zelo obširen in da je pred nami zelo delovno leto. Na občnem zboru so bili sprejeti tudi gasilski pripravniki (Alenka Žajdela, Tonja Mikolič, Nives Jurgec in Matej Horvat). Podeljena so bila tudi napredovanja, odlikovanja in društvene plakete šoferjem, ki so v preteklih letih prevažali vodo z dotrajano gasilsko cisterno. Po uradnem delu je sledilo prijetno druženje. Dovolite, da se v zaključku tega članka v imenu vseh članov zahvalimo Občini Žetale, županu Občine Žetale, gospodu Antonu Butolnu, GZ Videm in njenemu predsedniku, mag. Janezu Mercu, OŠ Žetale, gospodu Milanu Tadiču (za izposojo kombija) in vsem prijateljskim PGD ter vsem društvom, ki delujejo v naši občini. Še enkrat pa gredo iskrene čestitke tekmovalni deseti, ki svojimi uspehi pripomore k prepoznavnosti našega društva in kraja širom po Sloveniji. Hkrati pa Vas lahko že danes povabimo na slovesnost, namenjeno predaji novega gasilskega vozila GVC 24/50 in praznovanju 55. obletnice društva, ki bo 28. junija! Simona Vogrinc ŠD ŽETALE LANI IN LETOS Po dolgem času se spet oglašamo za Žetalske novice. Ker lani ob koncu leta nismo podali zaključne analize celotnega leta, bomo to storili sedaj. Gledano na splošno smo leto zaključili uspešno, saj smo lani opravili kar nekaj koristnega dela. Seveda je bil na začetku leta tradicionalni Občni zbor, na katerem smo se zbrali člani, sprejeli pa smo tudi nekaj novih. Tako je nastala nova nogometna ekipa Žetale-Stopnica, ki nas je kasneje in nas še zastopa na turnirjih, ki se dogajajo v bližnji okolici. Ekipa je tudi sodelovala v 3. ligi Rogaške Slatine. Pomanjkanje izkušenj in trema sta poskrbela za temu primeren rezultat, naša ekipa je bila predzadnja. Ampak fantom lahko zaploskamo, da so se sploh odločili sodelovati v ligi, saj je bila to prva za njih. Kot vsako leto poprej smo tudi lani organizirali nočni turnir, ki je privabil kar nekaj ekip. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj smo prireditev lahko izpeljali do konca brez večjih zapletov. Kot bi trenil, je bil tukaj takoj tradicionalni Srečkov memorial v malem nogometu. Vroče sonce in razpoložene ekipe so poskrbele za vedno napete tekme in navijanje obiskovalcev. Kar se tiče turnirjev drugod, naši dve ekipi nista počivali. Pridno sta se udeleževali turnirjev in prinašali tudi pokale. Svoje delo smo člani opravili tudi na naši 'bazi'. Brunarica je dobila električno napeljavo, opremili smo jo s hladilnikom, da se bodo lahko letos ob vročih poletnih večerih nogometaši ohlajali s hladno pijačo po rekreaciji na igrišču. Tudi notranjost je urejena, saj smo najbolj zagnani člani prebarvali stene z zaščitnim lakom, pa tudi zunanjost smo osvežili s še enim nanosom barve. Brunarica je tako v glavnem končana, so pa še nekatere malenkosti, ki se bodo urejale sproti. Letos nameravamo položiti še ploščice znotraj in zunaj, da bo brunarica še lepša. Vsem članom hvala za opravljeno delo. Jesen smo začeli z organizacijo občinskih športnih prireditev, ki so potekale v telovadnici in na igrišču OŠ Žetale. Letos smo se še posebej potrudili v obveščanju o prireditvah, saj je sleherno gospodinjstvo dobilo informativni letak, na katerem je bil razpored vseh disciplin. Poleg tega smo tudi nalepili plakate po vsej občini. Vsi občani so se lahko pomerili v nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu, šahu, vlečenju vrvi in streljanju z zračno puško. Največji odziv je bil pri odbojki in košarki, da nogometa niti ne omenjam, saj je le-ta prevladujoča disciplina v Žetalah. Obisk je bil dober, tako kot prejšnja leta, ampak glede na število prebivalcev v celotni občini bi bila številka lahko še večja. Zato naslednja leta pridite in videli boste, da je šport zabaven in sproščujoč ter tekmovalen, kar pa pripomore k večji kvaliteti igre, ob kateri lahko uživamo vsi, tako gledalci kot igralci. Rezultate verjetno že tako in tako vsi poznate, saj so bili objavljeni na spletnih straneh Občine Žetale, uradno pa smo medalje in pokale podelili na Kostanjevem pikniku. Pa še majhen opomin za naprej, glede udeležbe in prijave na posamezne discipline. Ure so napisane zato, da jih upoštevate. Organizatorji smo vezani na čas in imamo določene obveznosti tudi po končanem tekmovanju, saj se po eni končani disciplini začne druga, pri kateri moramo prisostvovati. Vsem, ki ste pomagali izpeljati vse športne prireditve, se iskreno zahvaljujemo, saj brez vas ne bi zmogli. In že je tukaj konec leta, ko se začne 1. liga v Rogaški Slatini. Letos so se naši tekmovalci soočali z močnejšimi ekipami, kljub temu so zabeležili kar nekaj zmag. Končali so na odličnem šestem mestu, za kar jim lahko čestitamo, saj so se borili in trudili po svojih najboljših močeh. Kljub borbenosti jim ni uspel preboj med prve tri, za kar jim je primanjkoval kanček tekmovalne sreče. Za letos imamo začrtano pot kot vsako leto poprej. Najprej občni zbor, nato urejanje brunarice, organizacija turnirjev in tako naprej. Letošnje leto je za Športno društvo pomembno še zato, ker praznujemo 30 let obstoja društva, kar je zavidljiva številka za katerokoli društvo. Skozi vsa ta leta je društvo dosegalo vzpone in padce, ki jih je očitno uspešno prebrodilo. Za naprej si želimo še več novih članov, prijateljskega vzdušja med člani in seveda čim več športa, rekreacije, razgibavanja predvsem med mlajšimi generacijami. Ob tej priložnosti povabimo vse, ki si želite kakovostno preživljanje prostega časa, da se nam pridružite. Izpolniti morate le pristopno izjavo, ki vam jo posreduje naš predsednik Jani Jus. Vabimo vas tudi na igrišče, kjer bomo ob toplih popoldnevih in večerih igrali nogomet in odbojko, morda pa še kaj drugega. To bi bilo z naše strani vse, o novostih in drugih dogodkih pa vas bomo pridno obveščali v naslednjih številkah. Športni pozdrav, za ŠD Žetale, Marjetka Prevolšek ŠPORTNO DRUŠTVO RIM Zima je mimo in tudi v ŠD Rim nismo sedeli križem rok, ampak smo svoje dejavnosti aktivno izvajali tudi v tem času. Že od meseca novembra poteka rekreacija za naše člane v telovadnici OŠ Žetale. Vmes smo izvedli tudi nekaj družabnih srečanj. Članska ekipa ŠD Rim je nastopala v Zimski ligi malega nogometa na Ptuju, kjer je po uvrstitvi v zaključni del tekmovanja zasedla 3. mesto. Dogajanje na zaključku so popestrili tudi naši zvesti navijači, ki so se tega dogodka udeležili v velikem številu. Skupaj smo se veselili že v dvorani, kjer so poželi simpatije kot najbolj organizirani navijači, kasneje pa še dolgo v noč na Turistišni kmetiji Darinka. Pri Darinki je bilo 'fajn', zato smo se odločili, da 15. marca tam izvedemo tudi redni letni občni zbor. Ker so bile volitve v organe društva lani, plani dela društva za leto 2007 pa so bili bolj ali manj izpolnjeni, nas čakajo tam zgolj razprave po podanih finančnih, izvršilnih,... poročilih, usklajevanje predlaganega plana dela za tekoče leto ter seveda točka razno. S pomladjo smo že pričeli tudi z nekaterimi obnovitvenimi in rekonstrukcijskimi deli na igrišču. Prva akcija poprave in izravnave igralne površine na igrišču je že potekala, sledijo pa še vseobsegajoča čistilna akcija in odstranitev ter postavitev novih visečih mrež za gole. Na tem mestu se v ŠD Rim zahvaljujemo vsem, ki ste se odzvali našemu povabilu in navijali za nas na Ptuju. Tekma ŠD Rim : KMN Majolka na internetni strani http://www.golgeter.com/posnetki.asp?posnetek=133 pa si lahko pogledate tudi posnetek. Žetalske novice NE MOREMO USMERJATI VETRA, LAHKO PA PRILAGODIMO "JADRA" Seveda, spet se bliža začetek letalne sezone. Na žalost spet preveč spominja na lansko in predlansko leto s preveč oblaki in posledično s preveč dežja. A kaj hočemo, proti materi naravi pač nič ne moremo. Torej, če ne moremo biti aktivni v objemu zračnih tokov, pa našo energijo, kolikor nam čas dopušča, v 'prizemljenem' stanju porabljamo za uresničevanje ciljev JD Žetale. Tako smo v drugi polovici meseca februarja uspešno izpeljali 6. redni Občni zbor Jadralskega društva Žetale, ki se je zgodil na Izletniški kmetiji Darinke Kodrič, v Kočicah 63. V prelepi haloški idili, med našimi žetalskimi hribčki in v prijetnem okolju, še lepšem ambientu se nas je nabralo dovolj, da smo lahko pričeli z Občnim zborom. Predstavljeni so bili rezultati v minulem letu 2007 in načrti za tekoče leto 2008. V bližajočih se dneh imamo zaradi varnostnih razlogov namen izvesti ali udeležiti se vsakoletnega obveznega prelaganja reševalnih padal. V toplejših spomladanskih in poletnih dneh nas čaka vzletišče na severni strani Loga, da ga uredimo in pripravimo za uporabo. V poletnih dneh, v kolikor bo vreme dopuščalo, predvidevamo izpeljavo treh tekem, v jesenskih mesecih pa priprave na sodelovanje na občinskem prazniku. V kolikor bo možno, se bomo tudi poskušali udeležili tečaja ekstremnih situacij, na katerih se demonstrira prikaz reševanja nepredvidenih dogodkov v zraku, seveda zaradi varnosti demonstracija poteka nad vodno površino - Bohinjsko jezero. Z delom v letu 2007 smo zelo zadovoljni, saj smo uredili skupni društveni prostor. Ta bo dokončno podobo dobil tekom letošnjega leta in bo tako pripravljen za uporabo tako v namene delovanja društva kot za uresničitev zastavljenih ciljev J D Žetale. Ves trud pa si na koncu poplačamo s Kostanjevim piknikom JD Žetale, za katerega bi lahko rekli, da je že skoraj tradicionalni. V minuli letalski sezoni 2006/07 sta Martin Prevolšek in Peter Rulič zastopala JD Žetale na tekmovanju za zbiranje točk XC-OLC Slovenije, XC Donat in Baltazar Lige. Na XC-OLC Slovenija sta zasedla: Peter Rulič 188 mesto in Martin Prevolšek 232 mesto od 248. Na XC Donat je Peter Rulič zasedel 7, Martin Prevolšek pa 20 mesto od 45, na Baltazar Ligi sta zasedla: Peter Rulič 37, Martin Prevolšek 51 mesto od 57, kot klub oz. društvo pa je JD Žetale zasedlo 15 mesto od 17. Poudariti je potrebno, da JD Žetale po številu doseženih točk kljub samo dvema tekmovalcema glede na veliko število soudeleženih tekmovalcev, tako posameznikov kot društev in klubov, na Baltazar Ligi ni bilo na zadnjem mestu. V primeru sodelovanja še kakšnega člana JDŽ več na tovrstnem tekmovanju bi bili seveda tudi rezultati in s tem uvrstitev JDŽ na lestvici toliko višji, vendar pa je za to potrebna GPS naprava, ki pa je tako društvo JDŽ kot tudi večina posameznih članov društva še nima. Moder mož je nekoč dejal:"Če si kdaj okusil letenje, boš vedno hodil z očmi obrnjenimi v nebo. Od tukaj si in tja se boš vedno vračal" (Leonardo Da Vinci). Vsi letalci JD Žetale upamo, da ne bo ostalo samo pri tem, da bi v večji meri samo zrli v nebo, temveč da bi v čim večji meri zrli z neba. Lahko rečemo samo to, kar sem nekje prebral:" Ne moremo usmerjati vetra, lahko pa prilagodimo jadra". Če vas karkoli zanima z dejavnostjo našega društva JD Žetale, lahko veliko raznih informacij na to temo najdete na naši spletni strani http://jdzetale.naspletu.com/. Lep padalski pozdrav in na svidenje do prihodnjič! JADRALSKO DRUŠTVO ŽETALE PLANINSKO DRUŠTVO ŽETALE Bila je lepa, sončna prva marčna nedelja. Člani Planinskega društva Žetale smo se ob 13. uri zbrali pred gasilskim domom Žetale. Bilo nas je okrog 20. Planinsko opremljeni in prešerne volje smo se podali proti Donački gori. Hitrih korakov smo zapustili Pridno vas, Korenjše in že smo v Reseniku. Smeh in dobra volja sta nas tako zaposlila, da še vedeli nismo, da smo zapustili Bukovje, malo strmine, železne vrvi, kamnita pot in vrh 891 m. Jasen pogled na vse strani z vrha, nato pa pot navzdol do Rudijevega doma in malo počitka. Pot nas je domov vodila mimo Sevske Anice, mimo Orešja do Žetal, kjer smo začeli pot pred petimi urami. Planinski pozdrav do naslednje nedelje. 'Bralci Žetalskih novic, preberite naš letni načrt in se nam pridružite!' Aktivnosti v letu 2008 Sobota, 17. maj Ravne na Koroškem, Uršlja gora Nedelja, 15. junij Planica, dom v Tamarju, izvir Nadiže, Vršič, Izvir Soče, Kekčeva domačija, Bovec Četrtek, 3. in petek, 4. julij Gardaland Petek, 1. in sobota, 2. avgust Triglav (start pri Aljaževem domu v Vratih) ali Triglavska jezera - Zasavska koča na Prehodavcih (start v Logu v Trenti) Sobota, 30. oz. nedelja, 31. avgust ali sobota, 6. oz. nedelja, 7. september Ig in Dolenjska Sobota, 4. ali nedelja, 5. oktober Pohod po Občini Žetale v okviru občinskega praznika Od 1. marca naprej vsako nedeljo ob 13.00 (razen, ko je organiziran pohod drugam) Pohod po občini Žetale: * zbor udeležencev pred gasilskim domom Žetale, * smer pohoda si izberejo zbrani udeleženci sami, * po dogovoru tudi možnost kolesarjenja, * po predhodnem dogovoru tudi pohod na Celjsko kočo, Pohorješ ČLANARINA: ODRASLI (B) -12 EUR SREDNJEŠOLCI IN ŠTUDENTJE (S+Š) -8 EUR OTROCI (0) -2 EUR Vabljeni vsi! PD ŽETALE ZVITOREPKA OB JUŽNI MEJI Njeno skrivnostno življenje nam onemogoča, da bi jo prav pogosto srečevali v prosti naravi. Tudi lovci je ne videvamo pri vsakem obisku lovišča, pa čeprav je njihovo število v zadnjih letih naraslo. Malo je živalskih vrst, ki so tako popularne kot ravno lisica. Človek je z industrializacijo začel spreminjati življenjsko okolje in številne vrste so se prilagodile, številne pa izginile. Lisica sodi med redke zmagovalce, ki so kljub močnemu preganjanju ostali v neposredni bližini človeka. Že od pradavnine je ta vrsta blizu človeku, saj je v številnih pregovorih in pravljicah našla svoje mesto. Vedno nova presenečenja spremljamo s tihim občudovanjem ali glasnim besom, in sicer zaradi njenega vedenja, njene zvitosti, drznosti, poguma in nenasitnosti. Po eni strani se z lisico merijo kmetje in perutninarji, po drugi pa lovci. Prvi zaradi škode, ki jo povzroča, drugi pa zaradi ne vedno preprostega lova in v preteklosti zaradi dragocenega kožuha. V letošnji lovni sezoni smo ji posebno pozornost namenili zaradi povečane številčnosti v lovišču. Povečana številčnost pomeni večjo škodo na mali divjadi (npr. zajec in fazan) in na mladičih srnjadi. Obstoja pa vedno znova druga bojazen ob povečanem številu lisic, to je STEKLINA, saj slovi lisica tudi kot glavni prenašalec stekline. Steklina je kot bolezen znana že več kot 3500 let. Pomeni brezpogojno smrt in je ena najbolj nevarnih kužnih bolezni za živali in za človeka. Poleg lisice so glavni gostitelji virusa stekline POTEPUŠKI PSI IN MAČKE. Za sam prenos bolezni na človeka je najpomembnejši pes. Steklina, katere povzročitelj je virus, lahko napade osrednji živčni sistem vseh toplokrvnih živali, predvsem sesalcev. Še posebno so dovzetni mesojedi in netopirji. Med posameznimi vrstami pa je obolevnost različna. Razen v gostitelju virus ni sposoben živeti. Pri visokih temperaturah hitro postane nekužen, poleg tega pa skozi nepoškodovano kožo ne more prodreti. Prenos z enega na drugega gostitelja je mogoč samo z ugrizom. Za učinkovito širjenje so najpomembnejše zveri, še posebno psi, ki z ostrimi zobmi povzročijo dovolj globoke rane, skozi katere virus s slino prodre v telo. Bolezenska slika stekle živali je značilna in jo lahko hitro spoznamo. Lisica se vede spremenjeno, je bolj popadljiva in se nenehno giblje. Izgubi strah, pride v naselje in se neredko spopade s psi. V Sloveniji smo LD po letu 1980 začela s preventivnim cepljenjem lisic, in sicer tako, da smo nastavljali cepivo na naprej določene točke na terenu. Delo smo opravljali več let brezplačno. Pozneje so nam to delo prevzeli drugi in ga sedaj opravljajo s pomočjo letal za verjetno bistveno večje stroške. Takšne preventive pa ne poznajo naši sosedje Hrvatje. Vzdolž cele naše južne meje se je na naši strani pojavilo večje število steklih lisic, ki seveda ogrožajo domače živali in ljudi. S tem kratkim prispevkom želim opozoriti na pretečo nevarnost v naši okolici. Posebej pa to nevarnost povečujejo POTEPUŠKI PSI IN MAČKE, ki nam lahko na prag našega doma prinesejo smrtno nevaren virus, to je STEKLINO. Minimalno, kar smo dolžni narediti je to, da imamo vsaj pse pod nadzorom. LD ŽETALE, Janko Vidovič ZIMSKI ČAS DA ALI NE? Mrzli in megleni novembrski dnevi so napovedovali, da je pred vrati dolga in nič kaj prijazna zima. Čeprav je v decembru bilo snega le za vzorec, sta zmrzal in poledica marsikomu zagrenila zimsko razpoloženje. Mi starejši snega sicer kaj dosti ne pogrešamo. Za zimske radosti pa so najbolj prikrajšani naši najmlajši, ki bi se radi sankali, naredili kakšnega snežaka in se pomerili v kepanju. Bolj so prizadeti tisti, ki so vešči smučanja in če hočejo vsaj malo utrditi svoje veščine smučanja, se morajo podati na Pohorje ali kam drugam, kjer jih je narava obdarila s snegom. Božič in novoletni prazniki so minili hitro, saj smo se povečini zgrinjali okoli tople peči, ki nam je dajala varno zavetje pred vetrom in mrazom. In kot bi trenil, je tu že predpustni čas, ko se je nekoč tetam in stricem mudilo ženiti mlade mlade pare, ki jih je pred leti bilo kar precej. Tudi letos je nekaj zlatih porok. Bilo bi jih pa še znatno več, če ne bi tu in tam posegla kruta usoda in vzela enega od zakoncev. Danes je nekoliko drugače, saj se le redki odločajo za zakonsko življenje. In že je tu pust, čas veseljačenja in pustnih norčij. Tudi žetalski upokojenci smo pripravili skromno pustovanje; kot vedno je bilo pristno in veselo, čeprav so nam nekateri skrajneži škodoželjno zavidali naše druženje in si nadeli maske in nam iz zakulisja poskušali skaliti veselo razpoloženje prisotnih. V kolikor jim je to uspelo, jim naj bo v trajno in osebno zadovoljstvo. Ko se naslednje jutro prebujamo, je tu že pepelnica, čas, ko snamemo pustne maske in je konec ugibanja, kdo se je tako duhovito in korajžno skri- val pod sicer prozorno masko. Tu je tudi čas, ko začnemo resno razmišljati o nadaljnjem delu društva, izletih, romanjih, družabnih srečanjih in podobno. Za vse to je potrebno kar precej dobre volje, dela, žrtvovanja časa in velika mera potrpežljivosti. Pa se nehote postavlja vprašanje, ali je kljub takšni zavisti vse to še sploh smotrno. Odgovor je na dlani... Pa kljub temu bomo tisti, ki nam je Občni zbor zaupal mandat in smo ga prejeli, mandat poskušali izpeljati do naslednjih volitev, čeprav v nekoliko okrnjeni zasedbi, saj je to tudi naša dolžnost in obveza, ki bi se je morali vsi zavedati. Istočasno pa že potekajo priprave na Občni zbor Društva upokojencev Žetale, ki bo 29. marca 2008. Ker pa se bližajo velikonočni prazniki, vsem ljudem, ki mislijo dobro, v imenu Upravnega odbora društva upokojencev Žetale in v svojem imenu želim prijetno in v srcu doživeto praznovanje VELIKE NOČI. Predsednik DU Žetale, Stanko VOGRINC Od grudna do sušca V ponedeljek, 18. svečana zvečer, smo sestankovale članice UO, NO in častnega razsodišča v sobi Žetale 1 in pripravile načrt poteka OBČNEGA ZBORA Društva podeželskih žena naše občine. Določile smo 23. svečan za izvedbeni dan, ob 13. uri v Žetalah 24. Bile smo točne, udeležba primerna, gostje tudi; naša predsednica, gospa Bernarda Kolarjeva, je naznanila z uvodnim pozdravom začetek zbora. Potrdile smo delovno predsedstvo in tekoče so bila prebrana vsa poročila. Sledil je PLAN DELA za leto 2008, ki je enak vsem minulim. Potrdile smo predlog strokovne ekskurzije, ki jo bomo izvedle v juniju - smer KRAŠKI SVET - ŠKOCJANSKE JAME. Del letošnjega delovnega načrta smo že izvedle v ponedeljek, 18. februarja 2008, s strokovnim izobraževanjem na temo 'peka drobnega peciva'. Preberite tudi to, da smo uspešno zaključili nadaljevalni plesni tečaj, ponovili ga bomo v jesenskem roku. Rekreacija v šolski telovadnici bo za to sezono sklenjena ob prestavitvi urnega časa. V planu imamo tudi nekajurni izlet v neznano. Prakso bomo izvajale individualno do ponovnega skupnega izobraževanja. Sodelovale bomo z drugimi društvi in aktivnostmi v okviru občine. V predzadnji točki dnevnega reda našega občnega zbora so svoja razmišljanja povedali gostje: g. Izidor Štajnberger v imenu Strojnega krožka Žetalanec, ga. Marta Prevolšek v imenu Kulturnega društva, ga. Simona Vogrinc s spremljevalko Barbaro v imenu PGD Žetale, predsednik DU Žetale, g. Stanko Vogrinc, ga. Petra Plajnšek, članica OBČINSKEGA SVETA naše občine; vsi so bili enotnih misli: 'Lepo pozdravljamo vaš ZBOR in želimo še naprej uspešno sodelovati z vami, pri delu vašega društva naj vas spremljajo vztrajnost, veselje in zadovoljstvo'. Svojo odsotnost je opravičil g. Stanko Skledar v imenu Turističnega društva, delovno pa je bil zadržan tudi župan, g. Anton Butolen. Pod točko RAZNO smo sklenile, da bomo sodelovale z društvi in aktivnostmi naše OBČINE. Kmalu bo minilo deset let registriranega delovanja našega društva, za uspešnost dela smo dolžne vso zahvalo in priznanje gospe Bernardi Kolar, ki ima poleg gospodinjskega dela in kmetovanja še vedno čas za društveno udejstvovanje in odgovornost. Delo našega društva je tako zanimivo, da pritegne tudi nove članice. OBČNI ZBOR je uspešno zaključila naša predsednica z mislijo: 'Tudi v bodoče bomo skrbele za kulinarično tradicijo našega kraja in se udejstvovale z znanjem, kjer nas bodo potrebovali!' Pretekli čas pa je zaznamoval še TRI TAKE ŽETALSKE. Prva prigoda je zgodnjejesenska. Z motikama v rokah sta iskala mož in žena krompir v slabo rodni njivi. Mimo je prišel popotnik in pozdravil: 'Bogdaj srečo, letos je zagotovo debela in mnogoštevilna ta sreča!' 'Ah, kaj bi hvalili letino,' zagodrnja gospodar. ' Nič ne velja, še sreča , da ga nisva okopala in ogrebala!' Oh, ta krompir. Pa obrnimo na pregovor: 'Letos sva pa zares imela KROMPIR.' V prejšnji številki Žetalskih novic smo pisali o času modernizacije z elektriko v našem kraju. V tistem času pa se je primerilo naslednje: 'Joj, svetla je ta luč, pa še drago zna biti. Za novice je potreben radio. Prodajva kravo in kupiva tako škatlo, ki govori in igra.' Jurč 'navre' to škatlo tako na glas, da se sliši v širjavo. Gospodinja reče možu: 'Zakaj imaš radio tako na glas, a ne veš, da gre mnogo več toka za to glasno reč.' In še tretja, mogoče še ni zadnja ŽETALSKA: Potem ko so mu umrli starši, živi sin osamljeno življenje na srednje veliki kmetiji. Po dobrem letu zasnubi revno dekle in gospodarstvo napreduje. Mož postaja zahteven, ženi naroči, naj skuha močno kavo. Pa reče mlada žena: 'Kako naj skuham močno kavo, če je še samo žlička te črnobe v ovoju BAR-KAFE.' 'Oh, ti se pa zares ne znajdeš, skuhaj jo na 'šnopsu', pa bo dovolj močna!' Prijetno pomlad in veselo praznovanje velikonočnih praznikov Vam želimo članice DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA OBČINE ŽETALE! Za Društvo podeželskih žena Žetale: Marija KRUŠIČ NAŠE ŽRTVE 20. STOLETJA DAJMO JIM TRAJEN SPOMIN Dvajseto stoletje je bilo najbolj krvavo stoletje v zgodovini človeštva. Prva svetovna vojna je terjala okoli 50 mililjonov človeških življenj, druga svetovna vojna pa dvakrat več. Čeprav frontnih spopadov v bližini našega območja ni bilo, so mladi fantje in možje krvaveli in umirali po vsej Evropi. Z območja sedanje občine Žetale je v prvi svetovni vojni padlo na frontah ali bilo pogrešanih nekaj nad sto fantov in mož, v drugi pa nekaj nad 60, od teh kar 47 prisilno mobiliziranih v nemško vojsko. Po prvi svetoni vojni ni bilo materialnih možnosti, da bi postavili spominsko obeležje z imeni padlih, podobno kot so si to lahko privoščili v drugih farah in občinah. O padlih mobilizirancih pa po drugi svetovni vojni niti ni bilo dovoljeno javno govoriti. Po slovenski osamosvojitveni vojni v letu 1991, ki po zaslugi naše enotnosti in preudarnosti ni zahtevala človeških življenj z našega območja, smo lahko svobodneje zadihali. Ustanovili smo društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko, vanjo se je vključila tudi večina še živečih mobilizirancev ter ožji svojci padlih in umrlih z našega območja. Začel se je pravni, žal neuspešni boj za odškodnino, ki naj bi jo plačala Nemčija. Na prvem zboru mobilizirancev, ki je bil 14. maja 1992 v Mariboru, je današnji, vsega spoštovanja vredni, predsednik države dr. Danilo Turk pisno prispeval članek "Mobilizacija Slovencev in mednarodno pravo". Kot strokovnjak na tem področju se je prav tedaj odpravljal v New York za našega prvega veleposlanika pri OZN. To je bil pozneje najtrdnejši dokument, da smo mobiliziranci dobili položaj žrtve vojnega nasilja in delne pravice, del teh pravic pa je še vedno v obravnavi v našem parlamentu. Društvo, ki je preraslo v Zvezo društev mobiliziranih Slovencev, pa že več kot 10 let ne daje pobude, da v vseh krajevnih središčih, farah in občinah postavimo spominska obeležja z imeni padlih in pogrešanih. To je z razumevanjem sprejelo tudi vodstvo nove Občine Žetale. Načrtovali so, da bi to obeležje postavili skupaj s poslovilno vežo ob pokopališču, žal pa je bilo za nekaj takega premalo denarja. Potem je bilo treba urediti številne vaške ceste, zgraditi vodovodno omrežje in podobno, kar vse je življenjskega pomena za občane, prebivalce tega pasivnega dela Haloz. Resnično upamo, da bo v letošnjem letu možno poravnati ta naš stari dolg vsem, ki so v 20. stoletju dali največ, svoja življenja za našo domovino. Pri tem nas spodbuja tudi to, da bo del stroškov z imeni za ploščo z imeni mobilizirancev prispevalo Društvo mobiliziranih Slovencev Maribor. Spominsko obeležje padlih in pogrešanih v prvi svetovni vojni pa moramo postaviti z lastnimi sredstvi, saj je to tudi naš velik dolg. PRVA SVETOVNA VOJNA Po smrtonosnih strelih na prestolonaslednika Ferdinanda v Sarajevu je tudi pri nas večina ljudi slutila, da se bo začela vojna. To slutnjo je na Anino nedeljo, 26. julija 1914, potrdila vest, da je razglašena splošna mobilizacija. Prvi Žetalčani, ki so to opazili, so bili tisti, ki so šli k rani maši. Zidovi javnih zgradb so bili prekriti z rdečimi plakati in so pretresljivo vest potrjevali. Tolažili so se le s tem, da to ne bo dolgo trajalo, da bodo fantje in možje prišli nazaj že takrat, ko bo čas pobiranja kostanja. Disciplinirano so se odzivali in odhajali v svoje "regimente". To je povsem razumljivo, saj smo dolga stoletja živeli v državi Habsburškega cesarstva. Za večino ljudi je bila to skupna domovina, ki jo je treba braniti... Sledilo je razočaranje za razočaranjem. Največje pa je bilo to, da je maja 1915 Italija prestopila na nasprotno stran in začela z osvajanjem slovenske zemlje. Sledila je ofenziva za ofenzivo, zgodil se je "Doberdob, slovenskih fantov grob", sledili so peklenski boji po kraškem hribovju na obeh straneh reke Soče. Na tem frontnem odseku je imel pomembno obrambno vlogo 87. pešpolk iz Celja, v katerem je bilo tudi precej fantov in mož iz Žetal. Brez tega junaškega odpora pod vodstvom maršala Borojeviča bi obrambna vojna proti italijanski armadi potekala ob reki Dravi in Savi, kot je prvotno načrtoval avstroogrski vojaški štab. V tem primeru bi bilo uničene polovica slovenske zemlje, ljudje pregnani in kdo ve, kaj bi se bilo še dogajalo. Najbrž bi si po vojni Italija in Avstrija slovensko ozemlje delili tako, kot je bila izpeljana okupacija Dravske banovine leta 1941. Slovenci bi bili izpostavljeni vse hujšemu potujčevanju, zavedni pa bi se bojevali kot manjšina brez upa zmage, podobno kot trdoživi Baski ob Pirenejih v Španiji in Franciji. Danes bi sicer bili državljani Evropske skupnosti, vendar kot nepomembna manjšina, tako pa smo enakopravna država v EU s svojim jezikom itd. Še veliko bi lahko naštevali, kaj bi se s slovenskim življenjem dogajalo, če ne bi vsaj tretjina nekdanjega slovenskega ozemlja leta 1918 prišla v kraljevino SHS. Ne bi bilo generala Maistra in njegovega boja za severno slovensko mejo, ne bi bilo dosežkov na področju kulture, šolstva itd. Celo na pariški mirovni konferenci februarja 1947 je bila po težavnih pogajanjih začrtana meja med Slovenijo in Italijo tam, kjer so umirali vojaki, stotisoče vojakov na obeh straneh krvave soške fronte. Torej tisti, ki so izgubili svoje življenje v prvi svetovni vojni, niso umrli zaman, zakaj njihova smrt je utirala pot slovenski zgodovini navzgor. Zaslužijo si, da jih ohranimo v lepem spominu! ŽRTVOVALI SO SE ZA SVOJE DOMAČE Nemško okupacijo in ponemčevanje sem podrobno opisal v zborniku Žetale in Žetalanci. Zato se omejim le na mobilizirance in njihovo žrtvovanje za ljube domače. Nemcem je na frontah vse bolj primanjkovalo vojakov, zato so začeli iskati "topovsko krmo" na zasedenih ozemljih. Prej pa je bilo treba na teh območjih z izjemnim nasiljem in streljanjem talcev za vsako neposlušnost ustrahovati ljudi. Da bi vse potekalo v skladu z mednarodnim pravom, so nacistični pravniki na zasedenih ozemljih uvedli "državljanstvo na vpogled". Na podlagi tega so lahko vsakega, ki bi se upiral vojaški obveznosti, kaznovali kot dezerterja. Za take pa je v vojnem času kazen - obglavljanje. Lahko pa so tudi kaznovali starše z izgonom in zaplembo premoženja. Šef civilne uprave Štajerske je že marca 1942 izdal odredbo o uvedbi vojaške obveznosti, državne delovne službe in posebne delovne obveznosti za zaščitence na območju Spodnje Štajerske. Temu so sledili popisi posameznih letnikov. V začetku junija 1942 pa so bili na Ptuju prvi nabori za fante, rojene leta 1924 in 1923. V začetku julija pa so letniki 1924 že dobili pozive na 5-mesečno služenje v RAD (državna delovna služba). Letniki 1923 pa so bili že 21. julija vpoklicani v redne enote nemške vojske. Fantje, rojeni 1922 in 1921, so bili vpoklicani v oktobru 1942. Najbolj masoven vpoklic iz Ptuja je bil 7. decembra 1942, ko so bili vpoklicani letniki 1920 in 1919 ter letnik 1924, ki je bil odpuščen iz RAD. Tako je bila tudi iz Žetal leta 1942 vpoklicana najvitalnejša skupina fantov, ki je tudi plačala najvišji krvni davek, saj je kar polovica vseh padlih in pogrešanih iz te skupine. Potem so vse do konca leta 1944 sledili vpoklici mladih, rojenih v letih 1925 do 1928 ter letnikov od 1918 do 1908. Skupno je bilo vpoklicanih 214 fantov in mož, od tega je bilo pogrešanih in padlih 47, kot težkih invalidov se je vrnilo 17, v NOB se jih je vključilo 21, od teh je bilo kar 12 v Peti prekomorski brigadi itd. Vsi ti so v določenem smislu padli za domovino. Kaj je domovina? Osnovna enota domovine je družina, dom in materni jezik, potem pa navzgor vse do države. Zato tistim, ki so se žrtvovali za svoje starše, svoj dom, za mlajše brate in sestre, enako tudi mladi možje za žene in otroke še v zibkah, za družino in svoj domači kraj, ni moč očitati, da se niso bojevali za domovino. Večinoma so bili verni fantje, ki so spoštovali četrto božjo zapoved "spoštuj očeta in mater", zato jim vest ni dovoljevala, da bi jih z nepremišljenimi dejanji spravljali v nesrečo. Odhajali so s solzami v očeh, s tihim upanjem, da jih bo Bog obvaroval najhujšega... Mnogim to ni uspelo. Danes ni važno, kje se je končala njihova pot, kje trohnijo njihove kosti, važno pa je, da nanje nismo pozabili! Franc FIDERŠEK IZ VASI V VAS V zaselku PRIDNA VAS - ČERMOŽIŠE 30 živi gospod FRANC Kodrič, ki bo 15. novembra letos dopolnil častitljivih 90 let. Vsa ta leta je podaril življenju na tej kmetiji. Ni bilo lahko, a je z dobro voljo in trdim delom premagoval vsakodnevne skrbi. V stari Jugoslaviji je odslužil vojaški rok. V času 2. svetovne vojne je bil v Nemčiji, tam so ga zajeli Rusi in ga zaposlili v rudniku. V izgnanstvu je preživel tri težka leta, po vrnitvi v rojstni kraj so ga aretirali takratni oblastniki. Do leta 1949 je preživel kot zapornik in delal pri Beogradu kot prisilni delavec pri izgradnji cest. Devetinštiridesetega leta se je vrnil, zasnubil KRDNO-Korezovo Pepco, se poročil in pred osmimi leti z njo praznoval zlato poroko. Z marljivim delom na kmetiji sta omogočila vsem otrokom: Jožici, Miciki, Milanu, Franciju, Jaku, dvojčicama Martini in Betki ter najmlajšemu Tončku zdravo, kmečko otroštvo. Njuni otroci so si uredili življenje, jima podarili 15 vnukov, dva pravnuka, radi prihajajo domov in ju razveseljujejo. Najmlajši sin Tonček je zaposlen v Avstriji, se vsak dan vrača domov in še kmetuje v okviru časa in zmogljivosti. Važno je, da prihaja domov in jima dela družbo, gospa Pepca se približuje k osemdesetim, je že zgarana, kuha in postori, kar je potrebno v hiši. Gospod Franček je tudi že ižčrpan od dolgoletnega dela ne tej pridnski zemlji, opešal mu je sluh, tudi slabše vidi, a se veseli vsakega novega dne. Zdaj ga že vabi narava, ki jo ima vse življenje zelo rad. Naj Vama življenje v slogi in radosti teče še mnogo let. Rešitve: gostilnica; moj oče; mango, sliva, banana; origano; decimalna vejica; brokoli, repa por; kozice; nabiralnik Gospa ONČI REBERŠKA Obetal se je miren predpomladanski dan. Čez Poukon jo mahnem v Reber, kjer preživlja lepe dni že v devetinosemdesetemu letu gospa Onči-Anica Reberška, po priimku Horvat. Bila je v kuhinji z dvema babicama, mamico in pravnukinjo Ajdo. Hitro sva se zapletli v prijeten pogovor in obujali spomine na otroške dni. Z bratom in sestro je preživela zanimivo otroštvo v delu in skrbeh, ki so jih imeli takratni otroci. Kot dvajsetletno dekle je spoznavala delo v gostilni na Ptujski Gori. Tam je prala, pospravljala, tudi kuhala in se naučila mnogo za nadaljnje življenje. Že je divjala druga svetovna vojna in mama, ki je živela sama s še eno hčerjo na kmetiji, jo je zvabila nazaj v Reber. Tu je Onči prevzela delo gospodarja, mnogokrat je vpregla vole ali krave v kmečki voz, prevažala drva, kamenje in opravljala prevozne usluge ljudem v okolici. V avgustu je večkrat obirala hmelj v Savinjski dolini, v septembru je kopala krompir na Dravskem polju in si tako služila denar za obleko in balo. Srečno se je poročila z Janezom z Rogatnice (Čermožiš). Rodila sta se jima otroka Janez in Anica, skupaj so praznovali zlato poroko. Očetu-možu, vojnemu invalidu je počasi pešala življenjska moč in Onči je ostala brez moža pri hčerki Anici in zetu Jožetu. A spomini so področje razgovora. In sva nadaljevali: 'Z možem sva obdelovala zemljo, oba sva vozila kamenje iz PRUHA na ceste in kmetom v okolici. Tako sva služila vsakdanji kruh, ki ga je bilo dovolj tudi za obiskovalce, saj se je takrat reklo: Kjer imajo krave, kokoši, svinje in zrnje, je življenje zmerno!' Gospa se še spominja, kako so vse kuhali in pekli v krušni peči. Mnogo dobrega kruha je umesila in zlatorumeno spekla, mnogim prišlekom ga je rada odrezala zajeten kos. Vedno je rada tam, kjer je veselo, čeprav ni najboljša pevka. Plesala pa je ob zimskih večerih, ko so v vasi že zluščili bučnice. Po takem delu so peli, plesali, tolkli orehe. Mnogo dobrega je postorila v življenju, pa saj je še pri močeh. Ko bo sezona dela na vrtu, bo ga tako lepo oplela, da bo vse brez plevela. Vesela je ob štirih vnukih in petih pravnukih. V prostem času rada bere Ognjišče, Prijatelja, tudi dnevno časopisje jo zanima. Rada prebere PRATIKO, datumi raznih dogodkov ji ostanejo dolgo v spominu. Ko jih bo štela gospa devetdeset, bo zares zapela in zaplesala, še mene je povabila, pridem julija 2009, strnem še samo najino željo: 'Ostaniva še naprej tako zdravi, klepetavi, nasmejani, naj naju osrečijo tisti, ki naju radi poslušajo.' Pa na zdravje, gospa Onči Reberška. M. K. KRONOLOGIJA Leta 1921 je prispelo v Žetale obvestilo, da mora vsakdo, ki proda kakršno koli alkoholno pijačo, prijaviti finančnemu uradu v Rogatcu, komu in koliko alkohola je prodal. Leta 1922 so morali krajani Žetal naročiti modro galico za škropljenje. V mesecu juniju tega leta so morali sporočiti tudi, koliko kg semenske pšenice bodo potrebovali za jesensko setev. Leta 1922 se je novo šolsko leto začelo 2. oktobra. V februarju 1923. leta je razsajal mumps - otroška bolezen, zato je bila šola dalj časa zaprta. Leta 1926 je v Žetalah delovalo bralno društvo, ki je imelo 28. novembra OBČNI ZBOR. 19. decembra 1926 je bilo za objavo zapisano: 'Kdor je ukradel organistu klobuk, ga naj vrne.' Leta 1927 je znašala kazen za starše, ki so dovolili svojim otrokom neopravičen izostanek od pouka, 5 dinarjev, naslednje leto pa že 10 dinarjev. Pomislimo, kako skromni so bili otroci leta 1928, ko so jih po prejemu svetega obhajila pogostili z mlečno kavo in kruhom. Šestega oktobra leta 1928 je šolski upravitelj napisal staršem naslednje obvestilo: 'Dasiravno je bil pričetek 8.1. pravočasno razglašen in dasiravno so bile letos trimesečne počitnice, je bil obisk v pretečenem tednu v vseh razredih skrajno slab, najslabši v 1. razredu.' V kroniki je zapisano: 'Leta 1930 je kovač Janez Korez temeljito popravil stolpno uro, ki sedaj dobro teče in bije!' Ali ste vedeli, da je bila spodnja šola ŽABJEK zgrajena leta 1914? Leta 1922 so pri šoli Žabjek postavili čebelnjak za 1500 dinarjev. Da je bila zgornja šola zgrajena leta 1893, ste že vedeli. Šele zvedeli pa boste, kdaj se bo zrušila spodnja šola. MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES Katera beseda je skrita v tej uganki? Prvi del je pernata žival, drugi del je vrsta blaga, tretji del je mesto v Franciji, skupaj pa sem majhen gostinski lokal. V naslednjem stavku trije sadeži. Najdi jih! Stavek preberi naglas. ZAMAN GOVORIM, DA SO MISLI VAŠE KOT TEMNA SOBANA NA STAREM GRADU. Najdi vsiljivca! OŠPICE MALARIJA NORICE KOZICE RDEČKE ANTILOPE, ČE TO NI ZATE PREVE- IK NAPOR? Kako zmanjšaš to število, ne da bi mu dodal ali odvzel število? 333 skrivajo DESETINA ČLANOV A PGD ŽETALE BO NASTOPILA NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU Štiri leta zelo hitro minejo, pa vendar se je nabralo toliko dogodkov, da se vseh pravzaprav ne spomnimo več. V pozabo so odšle mnoge od preko 6000 ur, ki smo jih skupaj preživeli na vajah in tekmovanjih, a vendar jih je ostalo še mnogo, ki so se nam za vedno vtisnile v spomin. Začetno zagnanost in zaletavost je zamenjala izkušena preudarnost, ki je zorela ta štiri leta in nam bo pred najodločilnejšo preizkušnjo v veliko pomoč. Vse naše misli so namreč že pri prihajajočem državnem prvenstvu, ki bo 18. maja v Ravnah na Koroškem. Zavedajoč se velike priložnosti smo s treningi začeli takoj po novem letu. Ker nam je vreme dobro služilo, smo večino vaj opravili na prostem, del pa tudi v orodišču gasilskega doma. Po štirih letih nespremenjene postave smo ekipo reorganizirali tako, da smo optimalno izkoristili potencial posameznikov, obenem pa povečali motivacijo in željo po treningu. Okrepili smo se tudi z novimi močmi, ki bodo zapolnile vrzel v ekipi. Pri izbiri smo bili zelo zahtevni, saj smo iskali kandidate s točno določenimi fizičnimi predispozicijami in visoko motivacijo ter željo po treningu. Zavedamo se, da bo za dosego zadanega cilja, kar pomeni uvrstitev med prvo peterico v državi, potrebno iz ekipe iztisniti maksimum, časovno bi to pomenilo čas vaje okrog 35 sekund. Ker sami v društvu nimamo mentorja, nam strokovno pomaga tovariš Branko Tominc iz PGD Tržeč, večkratni olimpijec in državni prvak z desetino PGD Steklarna Rogaška, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Pa se še enkrat ozrimo na že prehojeno pot. Nikdar ne bomo pozabili nočnega tekmovanja na Ponikvi leta 2004, kjer smo osvojili drugo mesto s časom 50 sekund, to je bil naš prvi pokal, ki smo se ga veselili bolj kot olimpi- jske zmage. Leto 2005 je bilo polno uspehov, pa vendar je potrebno izpostaviti tekmovanje v Veržeju, kjer smo prvič zmagali in tekmovanje v Žetalah, ko smo prvič postali prvaki GZ Videm. Leta 2006 smo prvič nastopili v pokalnem tekmovanju GZ Slovenije, ognjeni krst smo doživeli Kamencah, kjer smo s časom 42.5 sekunde dosegli 7. mesto, kar je bil za nas velik uspeh. Sedmo mesto smo osvojili tudi v skupnem seštevku vseh tekmovanj. Leta 2007 smo prvič organizirali tekmovanje v Žetalah, ki je popolnoma uspelo tako v organizacijskem kot tekmovalnem smislu, tako da bomo letos 3. maja organizirali že drugo tekmovanje, za katerega upamo, da bo še prekašalo lanskoletno. V pokalnem tekmovanju je vse leto minilo v pričakovanju vrhunskega rezultata, ki pa se nam je zaradi prevelike želje in posledične nervoze iz tekmovanja v tekmovanje izmikal. Šele zadnje tekmovanje v Škofji vasi nam je prineslo olajšanje, saj smo v kategoriji članov A s časom 37 sekund dosegli 2. mesto, kar lahko štejemo za naš največji dosedanji uspeh. Še tretjič zaporedoma smo postali prvaki GZ Videm in zmagali na tekmovanju GZ Ptuj. Na regijskem tekmovanju Podravske gasilske zveze smo v močni konkurenci osvojili tretje mesto. V lanskem letu velja izpostaviti še tekmovanje v Slovenji vasi, kjer smo dosegli svoj najboljši čas, in sicer 34.2 sekunde ter bridko razočaranje v Veržeju, kjer so nam nepošteni sodniki, ki si tega imena sploh ne zaslužijo, ob podpori organizatorjev in publike dobesedno ukradli zaslužen prehodni pokal. Vaje in udeležba na tekmovanjih poleg obilice časa zahteva tudi nekaj finančnih sredstev. Naše društvo nam je zato vedno tudi finančno stalo ob strani v okviru svojih zmožnosti, zavedamo se namreč, da društvo s težavo pridobi vsak evro in ga mora zato preudarno porabiti. Tako smo tudi člani desetine vsa ta leta delili usodo društva in s skromnimi finančnimi sredstvi dosegli omenjene uspehe. Tako kot društvo si tudi mi nikdar nismo privoščili razkošja, kar je mnenje nekaterih, saj smo velik del stroškov financirali kar iz svojega žepa. V veliko pomoč nam je bil tudi Milan Tadič, ki nam je brezplačno posodil kombi za pre- voz na tekmovanja, zakar mu še enkrat velja iskrena zahvala. Prav tako zahvala vsem, ki so nam na naši poti kakorkoli pomagali, še posebej pa Janiju Vogrincu, predsedniku našega društva. Desetina čanovA PGD Žetale. VABILO NA 10. GOZDARSKO TEKMOVANJE ■ STROJNI KROŽEK ŽETALANEC IN ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE VABITA NA JUBILEJNO 10. TEKMOVANJE, KI BO 27. .APRILA 2008 V ŽETALAH , NA TRAVNATEM IGRIŠČU ZA OŠ ŽETALE. ■ Ker je tekmovanje jubilejno, ga bomo skušali pripraviti kar se da atraktivnega. Tekmovanje bo potekalo ekipno (trojice) in posamično, v moški in ženski konkurenci. Tekmovanje bo še posebej zanimivo, saj se bodo izbrali tekmovalci in tekmovalke, ki bodo MARIBORSKO območje zastopali na državnem tekmovanju lastnikov gozdov v G. Radgoni. Povabili pa bomo tudi nekaj uveljavljenih mojstrov iz Slovenije in tujine, tako da bo prireditev imela mednarodni značaj. VABLJENI VSI, KI BI SV( )JE ZNANJE RADI PREIZKUSILI NA POLIGONI . OSTALI PA VABLJENI ZA BUČNO NAVIJANJE NAŠIM TEKMOVALCEM IN TEKMOVALKAM. mr MpJlH 1 m, ■H