it 7b: V Gorici, v soboto dne 22. septembra 1906. Iibaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto t ji. uri predpoldne ter stane po pošti prejemana ^j v Gorici na dom pošiljana: vse loto.......13 K «0 v, ali gld. 6-60 pCl leta........G » 60 » » » 3-30 Jetrt leta.......3 » 40 » » » 170 Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje izrodi^prijoge :".Qb ;»n.-,.., rcni ]-eia .»Kažipot po Goriškem in GradišCanskem" in laiipot po IJubljani in kranjskih mestih", daljo dva-ipt v letu „Vozni red Železnic, parnikov in postnih let« ter mesečno prilogo „Slovenski Tehnik". jfaroCnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici -„,Vi 7 i. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček. ja naroČila brez doposlane naročnine se ne' oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če Tečaj XXXVI. tiiano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črko po prostoru. -„ Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za $iio in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. >Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. JK. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospos- i uUei Št. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogoč: govoriti vsak dan cd 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. F p, ,v. ;. 7 S' v 'j se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. ne¦!••¦•. ; .<. -n->j ¦ tiskarni. Narofinino in oglase Je pl^atj \%VlS .jrica »opisi naj se pošil^o h ire4a;.«cviL Naročnina, reklamne ¦,- =h-.*«<• r.^i, katere ne spadajo v delokrog urednic*. •-„ SG pošiljajo le upraraištvtt »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v, Gorici v naših knjigarnah in toh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul.? Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na fekaliSca Jos. Verdi, Peter Krehelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališča! ulici, I. Matiussi v ulici Pormica, 1. lTovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu dolla Casernia. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. i Nadškofov govor n katoliškem shodu v Ljubljani, m. Nadškof in knez je skončal tako-le: ..Sedaj pa h koncu, drugi moji katoliški Slo-rt-m-i! ' !ii*» so resni, stebri druži)?, države in cerkve ..¦ miij''j'>. Mi mno enkrat bili katoliški narod. VBi edini, in bojevali smo se zoper Turke: danes so drugi Tnrfini. ki nam hoPejo vzeti najsvetejši zaklad, sveto nišu vero, sveto dedSPino* naših slavnih uPctov. Ali ne l,i jic proti temu bojevali vsi, kakor en mož ? (Uro-uiovitn pritrjevanje.) Ali ta boj je težak, prosimo ilojfa. Ivi je vsc^amogoPen. da se usmili našega ubo-rodii. ki je sedaj na križpotu. ki bije hoj za :. O da bi se nas Uog usmilil, nas razsvetlil, i na tem shodu v vsej luf.i spoznali, da bi :i napolnil z božjo ljubeznijo in nam okrepčal i izvršimo; kar bomo sklenili! O. da bi Jagnju usmililo slovenskega naroda, da osiuie IVigu izpolni nalogo, katero mu je Uog dal v na-nljue zgodovine in da bi enkrat Ž njim kra-u gori! Ivriste. usmili se ims, to te prosimo, nas! Amen." piffi n V«lj». Iiuije zvest, da irtu ve:. I ji val t.n usmili ne Nadškof pravi, da enkrat smo bili katoliški narod, vsi edini. Za Boga ! Kaj slovenski narod ni več katoliški ? Saj je vendar resnici* le ta, da je slo« renski narod skozinskoz katoliški narod, ali ne? Kako ponosno se pogostotna trkajo na prsi klerikalni prvaki, da je slovenski narod ves katoliški, sedaj pa prihaja nadškof goriški s trditvijo, da enkrat je bil slovenski narod katoliški ; torej sedaj res ni več katoliški ?! Le čuditi se moramo, kako se more kaj takega sploh izreči. Pa namen je hitro viden. Včasih smo se bojevali zoper Turke, pravi nadškof, sedaj pa so drugi Turch.i, ki hočejo vzeti »nam« (klerikalcem ali komu?) najsvetejši zaklad, sveto našo vero.... Pa! Najprvo je govoril o »sovražnikih«, h koncu je povedal, da so ti »sovražniki« — Tur-čini! In ti Turčini hočejo vzeti »nam« sveto vero! Lepo jih je razdelil: »mi« in nasproti »nam* sami Turki, strašni ljudje, divji, opasani s sabljami, ki hočejo »nam« vzeti vero, najdražji zaklad ! Kaj še! Klerikalcem je težko jemati vero, ker jo izgubljajo sami. To, kar je v njih, ni več vera, ampak pre-tiranost, prenapetost, fanatizem, mali-kovanje. Če pojde tako naprej, res obvelja kedaj nadškofov vzdih, da enkrat je bil slovenski narod katoliški. Krivi pa so sami, ker neprestano mešajo vero s politiko; kmalu ljudstvo ne bo več vedelo, ali je bolje za večno zveličanje, če gre v cerkev molit ali če gre na kak * katoliški« političen shod! — In vsi se hočejo bojevati — »zoper Turke«. Gromovito pritrjevanje je baje sledilo tem besedam. Nadškof je moral biti ves srečen, ker njegov bojni klic je našel tako odmeva tudi na katoliškem shodu. Nadškof pa je tudi spoznal, da je boj težak. Ni vraga! Boj s Turki ni bil nikdar Šala! Zato pa kliče Boga na pomoč. Prav lepo, ganljivo. Jagnje Božje kliče na pomoč, da bi izpolniL slovenski narod nalogo, katero mu je dal Bog v načrtu vesoljne zgodovine... ter da bi enkrat ž njim kraljeval tam gori. Amen! — Slovenski narod bi že lepo izpolnjeval svojo nalogo., če bi bil v Ljubljani zgorel na grmadi katoliški Škof Hren na mestu slovenskih biblij, ki so bilo začele vzbujati narod ter ga klicati na dan v vrsto drugih narodov. Tako pa so Iiimci zatrli takratni polet slovenskega naroda z vso silo, narod se je pogreznii, in težko ga je bilo vzbuditi šele v novejših prosvitljenih časih ; tako je bil »rimskokatoliški«. To je tisti nadškofov »enkrat< — in po takih časih suženjstva in nezavednosti je koprnel na katoliškem shodu!------Ali zaman je bilo to koprnenje, kajti kažejo se znaki prave prosvitljenosti tudi med Slovenci, prosveta prodira, in »stebri se majejo«. Klerikalni matadorji so jo za-vozili korenito; fanatizem se izrabi in na njegovo mesto stopi svetla luč spoznanja. V ljudstvu se vrši preobrat. In za ta preobrat bomo delali z vsemi si- lami, z vso močjo, da bo enkrat konec kupčiji z vero in cerkvijo, da se očistita ter bo cerkev zopet hram Božji in vera prava Kristusova vera! Amen! t Jan Lego. Toda (Konec.) tudi tedaj ni pozabil na nas. Nasprotno, Se celo bolj intenzivno je delal, da bi zbližal čim bolj oba slovanska naroda. Bil je pravi apostol češko-slovenske vzajemnosti, katere pa ni pospeševala slavnostnimi govori, ki prinašajo samo popularnost govorniku, marveč z vstrajnim delom na polju obojestranskega medsebojnega spoznanja. Koliko je on napisal člankov v razne češke liste o slovenskih razmerah in prirodnih krasotah naših dožel! —. Omenjamo le, da je bila ona znamenita pot Slovencev v Progo 1. 1884., katero je naš pesnik Gregorčič ovčkovečil v svoji pesmi ,,1'ot na Velehrad" in jo je opisal Anton Trste-njnk, njegovo delo. On jo dal iniciativo za to pot, in pridobil Slovence za ta izlet. Ilavnotako jo, priredil poseben vlak Čehov v Ljubljano, Trst in Postonjsko jamo leta 1.805. In od leta 1884. datirajo pravzaprav redni stiki med (klii in Slovenci. Vsa leta je zbiral med Čehi denarne prispevke za slovenske namene in je v to svrho, kakor tudi v pospeševanje vzajemnosti med obema narodoma ustanovil poseben „ Češko - slovhlskv spolek", ki je dolgo let vspešno deloval za razširjenje češko-slovenske vzajemnosti med cehi. Zlasti velik dobrotnik je bil slovenski učeči se mladini, ki je prihajala v Prago. Vedno jo je podpiral, in ker sam ni bil dovolj premožen, da bi mogel našim dijakom dajati gmotno pomoč, je trkal pri drugih čeških rodoljubih, da so jih podpirali. Lahko rečemo, da ni zavrnil nobenega slovenskega dijaka, ki se je obrnil do njega. Naši praški dijaki so se dolgo let zbirali pri njem, ki jih je znal s svojo ljubeznivostjo prikleniti na-se in blagodejno uplivati na nje. Še dokler je bival med Slovenci, je posvečal pozornost slovenski mladini. Zlasti so mu prirasli k srcu naši otroci, in vedno je vspodbujal naše u&teljstvo k pridnemu delovanju za dobro vzgojo naše mladine in za povzdigo našega ljudskega šolstva. Vedel je pač dobro, kakega pomena za bodočnost naroda je njegov naraščaj. Zato je bil tudi med prvimi, ki so začeli pospeševati razvoj naše mladinske književnosti. Ko je prišel v Prago, je nabiral denar za nagrade našim najboljšim spisom za mladino. In marsikaka knjiga, katero sedaj čita naša mladina v svojo veliko korist, je bila nagrajena s cenami, -a katere je Lego nabiral denar med svojimi češkimi rojaki. Kot strokovnjak v prirodoslovnih vedah je tudi vedel, daje za naše kmetsko ljudBtvo koristno pravo spoznanje prirodnih prikazni in se je pridno zavzemal za razvoj prirodoznanskega poduka v nnši ljudski Šoli. Sam je nabiral po čeških zemljah rudnine in pri nas neznano kamenje in ga je pošiljal našim Šolam, kot pomočila sredstva prirodoslovnega poduka. In tako je prišel mnrsikak kos čeških rudnin na Slovensko in veliko naših šol je, v katerih učnih zbirkah tvori zbirko rudnin ravno ono, kar jim je poslal Lego I Tako je posvečal veliko pozornost vsem strokam našega javnega Življenja. Povsod je znal pomagati s svojim lastnim duhom in svojo neutrudljivo delavnostjo. Zato je tudi povsem zaslužil ona priznanja, ki mu jih je podelilo slovensko občinstvo. Bil je častni član mesta Ljubljane in več drugih občin; častni član mnogih slovenskih učiteljskih društev, in tudi slovensko akadeinično društvo »Ilirija" ga je izvolilo svojim častnim udom. Ravno v novejši dobi prihaja zopet v veliko čast — oni način delovanja za napredek naroda, ki ga imenujemo drobno delo. In lahko rečemo, da je bil noš prvi delavec na tem polju ravno Lego. Iz njegovega delovanja se spozna moža, in iz njegovega truda za nas, njegove neumorljive delavnosti za nas spoznamo Legovo veliko ljubezen do našega naroda. In njegova zasluga je tem večja, ker njega ni vezala na nas nikaka dolžnost, saj ni bil sin našega naroda, ampak samo naš brat — Čeh. Zato pa mu moramo prištevati Grof Monte Cristo. napisal fl!exandre Diimas. (Dalje.) ,,Pojdite," pravi Andrea, „vi ste brezsrčen človek, in skrbel bom za to, da izgubite svoje mesto." Pri teh besedah se paznik obrne in se spusti v gromek smeh. Jetniki se približajo in napravijo okoli njega krog. »Pravim vam/ nadaljnje Andrea, „da mi ta beraška vsota -fllostuje, da si nabavim obleko in preskrbim sobo, da lahko 'tostojno sprejmem visoki obisk, ki ga vsak dau pričakujem. »Prav ima, prav ima!" pravijo jetniki... „Za Boga, vidi se mu, da je iz odličnih krogov." »Posodite mu torej dvajset frankov!" pravi paznik in se °pre na svojo obrovsko roko. ^Svojemu tovarišu pač izkažete t0 uslugo, ali ne?« nJaz nisem tovariš teh ljudij," pravi mladi mož odločno. nJ«e rogajte se mi, kajti do tega nimate pravice !" Tatovi se mrmraje spogledajo, in nevihta, ki jo provzroči °U paznikovo izzivanje kakor Andrejeve besede, se prične zbi-rau tad glavo aristokratskega jetnika. Paznik se previdno umakne in jih pusti same, da se med tem okrepča. •letniki obstopijo Andreo, in nekateri izmed njih pravijo: M savatol La savate!" Heseda znači ponosen čevelj; če si je jetnik nakop.... ne-1(jst svojih tovarišev, so ga pretepli, ne s starimi, ampak z nov»mi okovanimi čevlji. Drugim se zdi primernejša anguille: bistvo te je bilo, da so napolnili robce s peskom, kamenčki in z bakrenastim denarjem, če so ga imeli, ter vse to naenkrat stresli obsojencu na glavo in na rame. »Bičajmo lepega gospoda poštenjaka!" pravijo nekateri. Toda Andrea se obrne k njim, namežika z očmi, napne z jezikom lice in zacmoka z ustnicami, kar pomeni med ban-diti, ki morajo molčati, tisoč stvarij. Bilo je to splošno poznano znamenje, katerega se je naučil od Caderoussa. Zločinci spoznajo, da je to eden izmed njihovih. Takoj se robci povesijo, Čevlji se vrnejo na svoje mesto, mrmranje poneha in začujejo se izrazi priznanja. Paznika to tako preseneti, da pograbi Andreo in ga preišče, kajti bil je prepričan, da najde pri njem važen dokaz, da je začaral vse jetnike v jamrievov. Andrea mu tega ne pusti brez odpora. Naenkrat se začuje od omrežja sem glas. „Benedetto!" zakliče nadzornik. Paznik izpusti svoj plen. „Kdo me kliče?" pravi Andrea. „V sobo za obiske!" pravi glas pri omrežju. „ Vidite, da dobim obisk. O, moj ljubi gospod, prepričate se, da se s Cavaleantijem ne sme ravnati tako kakor z navadnimi ljudmi!" In Andrea odhiti čez dvorišče nalik črni senci ter izgine očem svojih začudenih tovarišev in prav tako začudenega paznika. Prekanjeni mladi zločinec ni vporabil • nobene navadne zvijače drugih jetnikov in tudi ni nikomur pisal, ampak je stoično molčal. »Očividno je moj pokrovitelj mogočna oseba," si je rekel. '„To bogastvo, do katerega sem prišel tako naenkrat, lahkota, s katero sem premagal vsako oviro, improvizirana rodbina, odlično ime, obilica zlata, zveze z odličnimi rodbinami, vse to govori dovolj jasno. Nesrečna odsotnost, mojega pokrovitelja me je uničila, toda nikakor ne za vedno. Roka, ki me čuva, so je za trenotek odtegnila od mene, a gotovo je, .da se pobriga za me, če bi imel res pasti v prepad. „ Zakaj naj bi naredil nepreviden korak? Na ta način morda lahko izgubim svojega pokrovitelja. Na dva načina me lahko reši iz te zadeve: s tem, da mi preskrbi priliko k begu, ali pa s tem, da podkupi sodnike; z denarjem je mogoče oboje. Najprej hočem videti, če sem popolnoma zapuščen, in potem..." Andrea je naredil lep načrt. Ta propaliea je bil neustrašen pri napadanju in surov pri obrambi. Vendar je že skoro izgubljal pogum, ko ga je poklical nadzornik v sobo za obiske. Njegovo srce je vtripalo veselja. Bilo je še prekmalu, da bi to mogel biti preiskovalni sodnik, in prepozno, da bi mogel biti zdravnik; bilo je torej gotovo, da ga je nekdo obiskal. Njegove radovedne, široko odprte oči zagledajo temni, hladni obraz gospoda Bertuccia, ki ga opazuje z bolestnim začudenjem. Pred varanimi Benedettovimi očmi se vse zavrti. „Ah," pravi presenečeno. „Dober dan, Benedetto," pravi Bertuccio s svojim nizkim, -----rnim glasom. •. „Vi, vi l" pravi mladi mož in se prestrašeno ozira okoli „Ali me ne poznaš, nesrečno dete?" pravi Bertuccio. „Tiho vendar, tiho !u pravi Andrea, kije vedel, kako dobro slišijo ti zidovi, „Moj Bog, moj Bog, ne govorite tako glasno!" „Ti bi rad govoril z menoj samim, ali ni res?" pravi lllertuccio.' ' ; ¦'. $'¦ '¦ nDa, da/< odvrne Andrea. sebe. v zaslugo vse, kar je napravil za nas. Le njegov čisti slovanski idealizem, ki ga je osvežal do njegovega zadnjega trenotka in ki mu je vedno ohranil mlado srce, le ta idealizem ga je prignal med nas, mu je dajal moči in veselje za njegovo delavnost za nas, ki pravzaprav nismo bili njegovi in ki nismo imeli nikake pravice do njegove požrtvovalnosti. Zato je naša dolžnost, da mu ohranimo hvaležen spomin. On je bil v mnogem naš velik dobrotnik, bil je zvezda, ki je sijala iz časov našega preporoda v sedanjo dobo, vzvišen vzor pravega, nesebičnega rodoljuba, kakoršne je rodila ona velika doba, ki pa izginjajo drug za drugim iz naše srede! Slava mu I DOPIS L iz Merske Mm (Naš župan). --Zopet se kolca temu možu po prepiru in boju. On ne more s svojimi soobčani mirno živeti. Ni mu dovolj, da grabi in dlabi po mili volji v občini, ampak hoče tudi vse vstra-hovati in vsakogar terorizirati. Dosti prask smo že imeli ž njim, vse odgovore je ostal dolžan in izšel je iz boja brez časti. Kdo drugi bi se tako osramočen skril za vedno med najširše zide in bi svojega smradljivega masla ne nosil na solnce; pa on ne pozna, kaj je to: čast! Ko je napredna stranka napela moči, je pri občinskih volitvah pogorel, ali vlada in klerikalni aparat mu je šel na roko, da so bile volitve vzlic temu, da jih je vodil okr. komisar popolnoma pravilno, ovržene, in je potem pri novi volitvi z divjo agitacijo in brezprimernim mazanjem nasprotnikov spet prišel na krmilo. To pot se je izjavil, da če tudi desetkrat zmagamo, ostane nazadnje is on župan, ker menda zna, kako se pravici in resnici s pomočjo viših zagovornikov pride do živega.... Svoje nasprotnike, čiste in poštene može, je ob novi volitvi obdolžil sleparstva in raznih umazanih dejanj, kar se je potem pri preiskavi dokazalo, da niso nič krivi, a so mu ti v svoji oslovski (oprostite za izraz) potrpežljivosti s tožbo prizanesli. On je pa zmagal in si potem hladil srce nad vsemi, ki mu niso kakor kakemu indijskemu Džingiskanu pokorni. Ko so bile letos spet obč. volitve, je stari poštenjak videl, da pojde trda; kajti inteligentni in razumnejši občinarji so mu skraja obrnili hrbet; imel je za seboj le nekaj starih, preživelih rlepcev in pa zarukancev. Ponižal se je in kakor maček plazil okoli vplivnejših naprednjakov. Želeli smo si miru, in nekateri so res ž njim sklenili divji zakon. Poleg njegovih mamelukov prišlo je v občinski odbor tudi več razumnejših mož naprednega mišljenja. Ves boj je utihnil in vse orožje proti Pavlici se je vrglo v stran z namenom, naj bi se slabostim posameznikov (pravzaprav Pavlice) s krščansko ljubeznijo prizaneslo ter naj bi se vsi skupno posvetili dela za dobro občine. Ali Pavlica ni vstvarjen zato. Volk menja dlako, svojih volčjih navad pa ne! On misli, da so mu brez izjeme vsi starešine pokorni pandurji in da lehko po svoji dragi volji nemoten mesari kroginkrog po občini, j On misli, da se sedaj vse strese in skriva pred njegovim obritim obrazom. Zato pa gre krepko na ndelou. Največi trn v peti so mu društva po občini, zlasti pevska in bralna. Vedno premišljuje, kako in kako bi jih »panal*. Preprečuje njih ustanovitve (Vas), prepoveduje njih zabave, veselice in plese, šunta in draži ljudstvo, nalaže glavarstvo proti njim itd. itd. Kdor bi mislil, da je on proti veselicam ali posebno proti plesom iz verskih in nravnih czirov, ta ne pozna še tega tička. Vera in nravnost je njemu peto kolo. To vse doka-žemo! Kadarkoli je imelo kako društvo veselico a plesom, je on dovolil bližnjim krčmar-jem, da so imeli ples na harmoniko, da je tako zmanjšal obisk društvene veselice in če mogoče kak razpbrmeff mladino napravil. K društvenim veselicam pa je poslal par svojih revnih in pijanih čuvajev, ki so zgago delali in kontrolirali, če kdo v dvorano stopi brez povabila. (To mu je slavno glavarstvo dovolilo). Potem pa jt> sklical nekaj zvestih šaharjev k seji, ki so prikimali preparirani h globi. Tako je moralo te dni plačati neko društvo po krivem 25 kron kazni. To društvo je imelo brez števila prič, da je ravnalo po predpisih in da plesna veselica ni bila javna, a županu je zastonj kaj dokazovati, to smo vedeli. Zanašali pa smo se, da preišče glavarstvo vso stvar in izbriše kazen; toda nič od vsega. Na glavarstvu, kjer so bili že opetovano nalaganl od njega, dajo v svoji baronski visokosti le njemu prav. Prav po rusko! Društvo pa trpi, plačaj in molči. Ta kazen pa ni bila prva, ki jo je Pavlica s svojimi obešenjaki prisolil društvu. Tudi se je že prigodilo, da je godbo oblastveno dovoljeni veselici na poti vstavil, češ, da je glavarstvo vso reč prepovedalo. Godba je potem od društva zahtevala popolno plačilo in prireditelji so imeli poleg dolgih nosov še obile troške. Da je v zadnjem času društvo bolj dražil, je dovoljeval svojim pri-stašem-krčmarjem povsod javne plese, in da je bila mera vrhana, je odprl lani v svoji hiši gostilno, kjer se je vsak dan in vse noči plesalo. Ves sveti postni čas (slišite, kristjani 1) se je v njegovi hiši plesalo. Za nameček je tam še godec umrl in še neka nesreča se je v družini pripetila vsl'ed tega! Ta čas je pa bila radi sumljivih življev pri gradnji železnice zlasti vsaka zakotna godba prepovedana, a pri županu se je kakor v posmeh prepovedi plesalo. Glavar- I stvo je te lepe reči zvedelo, pa -r molčalo. Ne molči pa, ako želi Pavlica, pri društvenih } plesih, ki se vrše v zaprtih prostorih med j boljširc občinstvom in v lepem redu. — Seve — slovenska društva!.... — Kaj ne, vse to kaže v čudui luči naše razmere!? Pa pomilujemo Azijate in Ruse in iščemo po tujem očesu smeti, a gnoja pred svojim pragom ne vohamo! Toda to so šele..' malenkosti iz obširnega vrta našega župana. Mi hočemo še kam drugam brez pardona po-segniti in predočiti njegov . životopis. Bomo videli njegovo različno vedenje, čemu včasi služi obč. pisarna, skrb za občino pri gradnji boh. železnice itd. Ako je smel on uganjati nedopustne reči, smemo jih i mi zapisati, pa če klerikalce tudi hudič precej vzame! —- Iz Ajdovščine, 18. sept. 1906. (O ljudski knjižnici). — Ustanovitev ljudske knjižnice za Ajdovščino in okolico je gotova. Dosedaj je došlo za knjižnico 216 zvezkov. G. trgovec in posestnik Angelo Casagrande je daroval 40 zvezkov. Najbolj je dvignil knjižnico gosp. Pavel Plesničar, nadučitelj v Rihembergu; podaril je 121 zvezkov in več knjig za šolsko mladino, ki se odstopijo šolski kniižnici. Srčna hvala obema gospodoma! — V denarju knjižnica do sedaj ni nič dobila ; nadejati se je pa, da tudi denarni doneski ne izostanejo in bode mogoče priskrbeti potrebne mobilije in knjižnico odpreti o pri-četkul. 1907.—------------------------------ Primerne, dobro ohranjene knjige in doneske za knji ?eo hvaležno sprejema m potrjuje začasni knjižnični odbor, kojegr. predsednik je tukajšni nadučitelj g. Franc Bajt. Žirji pri Sežani, dne 19. sept. i906. — Ako prečitaš dopis „S Krasa" v »Soči" z dne 12. t. m., opaziš takoj, da dopisa ni pisal po-znavatelj kraških razmer, živinoreje in postav, ampak človek, ki misli, da se da tak zakon zvršiti kar čez noč. Za našo pokneženo grofijo je izdan zakon dne 13. maja 1903., zadevajoč povzdigo govedoreje, in 25. oktob. 1904. so vdobile naše županije izvršilen ukaz od c. kr. namest-ništva, zadevajoč isti zakon. — Približno marca meseca 1905. je potovala po Krasu državna komisija, sestavljena iz sledečih gospodov: G. Gtirth, c. kr. dvorni svetnik, gosp. Friihauf, deželni kulturni nadzornik, gosp. Fabiani, veleposestnik v Kobdilju, gosp. Kotnik, c. kr. notar, ter gosp. Štrekelj, pot. učitelj v Gorici, da preuči naše razmere glede živinoreje. Ne vem, kakšen utis so prinesli gor* imenovani gospodje v Gorico, kajti o tem je bilo malo slišati, še manj citati; le to mi je znano, da je predlagal in utemeljeval gosp, Giirth to, da bi najbolj odgovarjalo m cel srednji gove-dorejski okraj gornjeinodolsko pleme; kar je bilo po nekolikih, kakor sem slišal, živahnih debatah v živinorejskem odseku c. kr. kme-tiške družbe tudi sprejeto, akoravno je prej upeljevala ista družba le untervvaldsko pleme na celem Krasu; vkljub temu je sprejela upe-Ijavo nasvetovanega plemena. Omeniti moram, da je gosp. Gtirth to pleme le zaradi tega priporočal, češ, untenvaldsko pleme je doma v Švici, v naši državi imamo pa gornjeinodolsko, ki je podpleme istega; škoda torej, da gre denar v tujo državo, naj ostane raji doma. Glede na omenjeni nasvet in na to, da svitlo-rujavo unterwaldsko pleme postane pri nas bolj temno, bolj lahko, itd. (kar pa vse ni istina!) so šli kompetentni gospodje na li-manice, ter so.se spomladi.lanskega leta odpeljali kupovat bike v gorenjeinodolske pokrajine. Pripeljali so 42 bikov za celo gove-dorejsko ozemlje t. j. za glavarstvi Sežana in Gorica. Če bi pa hoteli zadostiti postavnim zahtevam, morali bi pripeljati to število samo za naše okrajno glavarstvo. Z dekretom z dne 15. marca Ijjog t imenovalo c. kr. okr. glav. podpisanega predsednikom dopustilne komisije (druge ude ime. nuje dež. odbor v Gorici na priporočilo c:. kr kmet. družbe). Ta ima nalogo, da izvrši gori omenjeni zakon. Iz zakona je razvidno, da spada dopustilna komisija neposredno v pod. ročje deželnega odbora (ne pa c. kr. kmetiške družbe, kakor misli dopisnik), od katerega vdo-biva tudi natačna navodila, denarna sredstva itd. — Imenovana komisija je določila v drugi svoji seji, da se ima vršiti 13. in 14. avgust 1906. licencovanje, ker je bilo razvidno fe statističnih podatkov, da se nahaja v okraja 38 bikov. Deželni odbor je pa z dopjSOfl] z dne 3. avgusta 1906. to preprečil. Povabil ie predsednika in enega uda sežanske in goriške komisije k posvetovanju v Gorico. Vsi udje komisije v Gorici so soglašali v tam, da pred letom vpeljano gorenjeinodolsko pleme ne odgovarja zahtevam kraja in da je za celo ozemlje neprimerna pasma. Iz tega vzroka se je sklenilo opustiti licencovanje bikov za letos in posebno še zaradi tega, ker ni bikov v zadostnem številu. Občin« si morajo iste še l« nakupiti. — Komeiihka občina pa, ki je povsod napredna, tako tudi v živinoreji, si je nabavila že preteklo leto tri gornjeinodolske bike, Ker jih ni hotel prevzeti niti eden posestnik, je morala prevzeti občina sama njih oskrbovanje. Žalibog se je stvar ponesrečila vsled nepriljubljene pasme in pri nas nenavadno v šoke junčevine 2 K. Seveda je vodila pri tem občino misel, da bodo primorani posestniki pri njenih bikih pripuščali, ker ni pomislila, da bi morale biti zato vse kraške občine preskrbljene z zadostnim številom bikov. Sploh je nespametno misliti in zahtevati od občinskih bikov katerega koli dobička, ker so naše občine pretežno kmetske in posestniki so tako tesno združeni z občinskim premoŽenjem, da dotični deficit ne pride niti v poštev, kajti ako ne plača posestnik pri pripu"čanju krave, plača pa pri dokladah. Komenska občina pa mora zvišati jtmčevino vsaj na 3 K 30 vin,, ako bode hotela izhajati in pripuščati postavno število krav. Da pa je hotela delati omenjena občina res dobičke z bikorejo, kaže najbolj to, ker bi zadostovala za 329 krav, nahajajo-čih se v občini, dva bika. Kakor sem že zgoraj omenil, vplrj&tudi vrsta plemena na redke krave pri komeiiskfti bikih. Vidi se jim, da niso slabo oskrbovaul. Njih kratek vrat, debela čokasta glava, neprimerno nizke noge in nerazvit zadnji del jih dela bolj podobne prašičem nego govedom; kot kmet in živinorejec izjavljam, da nisem in ne bom nikdar hvaležen gospodom, kateri so krivi, da se je to pleme pripeljalo v uaše kraje. Nič ni čudnega, če sem se odrekel 1 ceneovanju, pač se je to zgodilo le y srečo naše živinoreje. Nezadovoljnost mojih sobra-tov, s katerim' sem ime! priliko govoriti o tem plemenu ob pregledovanju, me je utrdilo (Dalje »prilogi.) »Prav." In Bertuccio namigne pazniku, stoječemu v bližini, vzame iz žepa papir ter mu ga poda. »Čitajte!« pravi. »Kaj je to?" vpraša Andrea. »Ukaz, naj ti odkažejo posebno sobo in puste mene, da s teboj lahko prosto občujem." „0!" vsklikne Andrea veselo. In nato si pravi: »Še vedno nepoznani pokrovitelj! Ta me ne pozabi! Izvedeti hoče mojo skrivnost, zato je poslal Bertuccia. Toda ne izdam je." Paznik se nekaj trenotkov pogovarja s svojim nikom m ju nato spusti v prijazno sobo prvega nadstropja. Soba je bila, kakoršne so običajno sobe po ječah. Imela je peč, posteljo, stol in mizo; njene stene so bile bele. Bertuccio sede na stol, Andrea na posteljo. Paznik odide. »Kaj mi imaš povedati?" pravi intendant. »In vi?" vp-aša Andrea. »Toda govori ti prvi..." »O ne, ko ste prišli k meni, mi imate gotov ¦ «nnogo povedati." »Torej naj bo! Kakor vidim, si nadaljeval, svojo pot na polju zločinov. Najprej si kradel, potem moril." »Alt ste zahtevali posebno sobo samo zato, da bi mi pripovedovali take stvari ? Vse to vem in raje bi kaj izvedel, kar mi je še neznano. Torej govoriva o tem. Kdo vas je poslal?" „0, o, vi ste hitri, gospod Benedetto." »Ali ni res? In zakaj ne? Vse nepotrebne besede siho-čeva prihraniti; torej kdo vas je poslal?" »Nihče." »Od kod veste, da sem v ječi?" „Ni še dolgo, odkar sem te poznal v elegantnem mladem gospodu, ki je jezdil tako gracijozno po Elizejskih poljih." »Po Elizejskih Poljih i... Ah, ah, bližava se stvari... Eli-zejska Polja!... Če vam je ljubo, govoriva nekoliko o mojem očetu!" »Toda kaj sem jaz ?• . »Vi, moj vrli gospod, ste moj adoptivni oče. Toda vi vsekakor niste oni, ki mi je dal v štirih ali petih mesecih sto tisoč frankov, vi niste oni, ki mi je preskrbe! plemenitega italijanskega očeta; vi niste oni, ki me je vpeljal med svet in me povabil v Auteuil na diven obed, po katerem se mi še zdaj cede sline/jin pri katerem je bila zbrana najodličnejša pariška j družba; tudi kraljev prokurator je bil zraven, in zelo slabo sem| storil, da se nisem baš s tem spoznal boljše; kako koristno bi mi bilo to zdaj! — Toda govorite, častiti Korz, govorite!..." i »Kaj naj ti povem?" »Pomagam ti. — Pravkar si govoril o Elizejskih Poljih, moj spoštovani rednik." »Torej?« »torej na Elizejskih Poljih prebiva gospod, ki je bogat, zelo bogat." »Gospod, pri katerem si kradel in moril, ali ni res?" »Mislim." »Gospod grof Monte Cristo ?" »Imenovali ste ga. Torej ali naj mu padem v naročje, ga pritisnem na svoje srce in vskliknam: ,Oče, moj oče !f" »Ne šaliva se," pravi Bertuccio resno, rin naj se na tem mestu več ne izgovarja ime, katero si se prortar drznil izgovoriti." »Bab!" pravi Andrea, nekoliko v zadregi zaradi Bertuc-ciove resnosti. Zakaj ne?" »Ker je onemu, ki nosi to ime, nebo prenaklonjeno, da bi mogel biti oče tako propalice." »O, to so velike besede..." „Iu velike posledice, če se ne boš čuval!« »Grožnje!... Teh se ne bojim... Perečem..." »Ali misliš, da imaš opraviti s človekom svoje vrste?' pravi Bertuccio tako hladno in s tako ostrim pogledom, da n nemiri Andreo v dnu duše. »Benedetto, tvoja usoda leži \ strašni, mogočni roki. Ta roka ti hoče biti milostna, porabi priliko! Čuvaj se in ne igraj se ? nevarnostjo, ki ti grozi bolj kakor kdaj." »Moj oče... vedeti hočem, kdo je moj oče!..." pravi trmo-glavec. »Morda me uniči, toda jaz to,hočem in moram vedeti. Vi imate razun svojega denarja v vsakem slučaju nekaj izgubiti, — toda kaj se brigam za javno mnenje jaz'? Kaj se brigam jaz za dobro ime in čast?... Vedeti hočem, kdo je moj oče!" »Prišel sem, da ti povem." »Ah!" vsklikne Benedetto, in oči se mu zaiskre. Ta hip se odpro vrata, prikaže se paznik in se obrne if j Bertucciu. »Oprostite, gospod," pravi, »a preiskovalni sodnik pričakuje jetnika." »To je ura, ko me zaslišijo," pravi Andrea intendantu. »Vražji nadležnež i« »Jutri se vrnem," pravi Bertuccio. »Prav," odvrne Andrea. »Gospodje orožniki, na razpolago sem vam. — Ah, gospod, pustite mi vendar tukaj deset srebrnikov, da si oskrbim stvari, ki jih potrebujem." »To se zgodi," odvrne Bertuccio. . Andrea mu ponudi svojo roko; Bertuccio obdrži svojo v žepu in zažvenkija z denarjem. »Da, to sem hotel reči," pravi Andrea, ki se skuša smehljati, a mu prežene smehljaj nenavadna Bertucciova mirnost. »Sem se pač motil!" pravi, stopaje v zamrežen voz-»Bomo videli! Torej jutri!" pristavi, obrnivši se k Bertucciu. »Jutri!" odvrne intendant. prjganju, da bode treba v prihodnje vpe-5 le čistokrvno untenvaldske bike. Slišal ' gplošne pritožbe proti sedanjemu plemenu rjffel na lastne oči, da sedanji biki ne od-varjajo svojemu namenu. Če hočemo kaj ijjSati,, zboljšajmo tako, da bo kaj izdalo, pa nič- Oktobra meseca t. 1. bode razstava ži-jg v Sežani, in takrat se jasno - pokaže; te velike prednosti ima untenvaldsko pleme ed gornjemodolskem. Vaše Čistokrvne, dietno npeljane samice ne bodo Vam v čast, o jih prižneete na razstavo. Razstava pokaže jo katerega plemena se imamo držaji, in^ I M sobratom kmetom bode dana najlepša rilika, da si izberejo sami pleme na licu sta Ko bode preskrbljen naš Kras z za-tatniia Številom plemenjakov, začne nova uj naši živinoreji, posebno če nam priskoči ..pomoč vlada in dežela za zboljšanje naših j-roikov, ker ta kmetijska stroka mora vz-jit^ili ravnotežje umni živinoreji. Iv. Kocjan, 1. r. , predsednik dopustilne komisije. Domače in razne nouice. Pri sokolskl tekmovalni telovadbi v Zagrebu je osegla I. mesto z 20G točkami vrsta iz Ljubke, II. mesto z 201 točko vrsta Trst-lorica in III. mesto vrsta iz Novega mesta 196 točkami. Imsnovan |e namestništveni koncipist V. ¦reo v Sežani okrajnim komisariem extra staro ter premeščen ob jednem v Tolmin. Premeščen je namestništveni koncipist dr. L Deutschmann iz Tolmina v Sežano. Porotne razprave v Gorici prično dne 12. no-embra t. 1. Predse inikom je loločen dvorni Tetnik vitez Defacis. njegovima namestnikoma eželuosodna svetnika Erv. Schmarda in Albert of Coromni-Cronberg. Odbor Slov, Čitalnice v Dol. Vrtojbi naznanja, i se je morala odložiti naznanjena veselica •adi slabega vremena od 10. septembra na linjo nedeljo, dne 23. septembra 1900. Ker je čisti dobiček namenjen za raz-iirjenje društvene knjižice v j a v n o, se vabi s obilni udeležbi. Tramvaji bodo vozili v Vrtojbo od 2. ko naprej izpred kavarne Central. Občni zbor »Trgovskega In obrtnega društva" E) Miki) se je vršil v soboto dne 15. t. m. Udeležilo se ga je 31 članov, med temi po juea k Kanala in Vrtojbe, kar znači precejšnje «flifflso> za društvo. — G. predsednik \aenj& po pozdravu v prvi vrsti volitve v jfigovsko in obrtno zbornico", katere je vo-lo s slovenske strani društvo v sporazumu 1 v tem skušenimi možmi, katerim izreka tudi zahvalo. — G. tajnik poroča, da je aiel odbor v minolem društvenem letu 24 sej. r prvih sejah so se imenovali zaupniki po isej Goriški. Pomnožen odbor je vodil akcijo rolitev v »Trgovsko in obrtno zbornico*; ker ffio Slovenci vkljub veČini propadli, je odbor ipravil tozadeven rekurz in odgovor nekaj j«scev po tem urgiral pri trgovskem mini-terstvu. Dalje je odbor opozoril upravičence Molitev v davčno komisijo. Mnogo sej je por posvetil premembi pravil. Vložila sta ^protesta proti zapostavljanju slovenskega Mka pri južni in državni železnici. Poleg *ga se je rešila cela vrsta tekočih vlog. Jraltvo je imelo 20 ustanovnikov in 52 rednih lanov. — Kot b 1 a g a j n i k je poročal, da f imelo društvo K 668'62 dohodkov in K IN'13 stroškov, torej primanjkljaja K 8'51. JraStven inventar in glavnica v poštni hra-»iaici znašata K 228-97. — G. Medved je »pozoril, da se ni omenil izlet v Postojno in 'otain, na kar sta se poročili odobrili. V odbor so bili voljeni izmed obrtnikov: J- J. Mozetič, A. Živic, P. Cotič, I. Kravos, J- Poveraj, J. Valentinčič, A. Križnic ml. in I Crnigoj, izmed trgovcev: gg. J. Kopač, • Jedved, A. Zajec, J. Zornik, F. Kocjančič, [Kovač, A. Kregau in R. Drufovka. Za rač. Mednika sta bila izvoljena g. Črnetič in I Drašček. I Pri točki raznoterosti priporoča g. Črnetič F*anja za Člane in trgovski in obrtni na-P"»J- Gg. Križnic in Poveraj priporočata Ne po deželi. L a i^a obJav1Janje društvenih oglasov in vesti rd°lo«: »Sočo", ..Gorico" in »Edinost«. L 0b Hs/4 je gosp. predsednik zaključil povanje. [ Nabrežlnskl delavec. — Pišejo nam: Zave-i« delavec v pravem pornern besede je de-l.,c »ahrežinski. Delavec, v katerega z ob-"aovanjem zreti smo imeli tolikokrat priliko, ' je tako krepko stal v boju za obrambo m naravnih pravic, ki se ni vstrašil niti paaov niti proganjanj, ki se ni vklonil, ko letele gromovite strele vanj od različnih i M-?1?111 straniJ' Davno so že mini!i časi> oCnA v deJavcu le ponižnega slugo rao- tef s°?*)odarJa; nabrežinski delavec je bil mu!!•SV0JG ^»pripravljene zaklicati svojim f «uem: pot do klaverne zmage vas vodi Preko naših trupel. ost«? SSedi ceste Pa nabrežinski delavec mm. /ačel je premotrivati itt kritizirati »samega, m opazil, da je bil duševno iti-od iTej,zanemariL Uvidel je, da edina l»a k trajnemu in uspešnemu boju je zdravo telo, v zdravem tele š u p a z d r a v a duša. Ko je s svojim dobrim instinktom to pogodil, nibif v zadregi glede" sredstev v dosego začrtanega si cilja: ustanovil si je ljudsko knjižnico. V tej vidi svoje kulturno ognjišče, na katerem naj se izvari, kar ima potolažiti njegov duševni glad in ugasiti njegovo duševno žejo. In duševno lačen in žejen je nabrežinski delavec. Pravo veselje je opazovati, kako pridiio segata* t^-kttjigr«i©ž>s-^4a^B*u Da -hulMena! Otresla se je nazadnjaškega nazora, da žena spada le v kuhinjo, in sprejela, nov, zdrav nazor, *v katerem jo mož *v svoji zavednosti podpira, da ima namreč žena vedeti tudi nek«; drugega, kakor samo,« kako se lonci umivajo, .da jsa ima brigati tudi za^ j a v n o življenj e, kj er "še" sklepajo postave in odločujejo stvari, ki se tičejo tudi nje in njenih otrok. Vpisala se je v ljudsko knjižnico, začela citati knjige, udeleževati se predavanj, kajti prvi pogoj trajno dobrega razmerja med možem in ženo je, da se mož in žena: tudi razumeta* Vpogled v zapisnik društvenih zborovanj nas prepriča o visoki kulturni stopnji, na kateri stoji nabrežinski delavec. Tu ima priliko, da da izraza svoj*\; mnenju, česar se nabrežinski delavec kaj -vrsto poslužuje, da stavi predloge, ki se branijo in pobijajo le z razlogi in brez osebnostij, popolnoma parlamentarnim načinom, tako da bi se jih moral vzeti marsikaterikrat za vzgled naš dunajski parlament. Da ni tako eminentno kulturen zavod brez sovražnikov, je v naših na črnih in tudi drugih nazadnjakih tako bogatih krajih umevno, kar pa delavnih, vstrajnih, zavednih in zna-Čajnih ljudij — in take šteje nabrežinska ljudska knjižnica — prav nič ne straši. Ved6, kaj hočejo, in kar hočejo, to hočejo neomajno. Hudobneže, ki delajo zapreke z zlobnim namenom, se razkrije, mlačneže in nezaupneže v svojo moč se pa pridobi z uspehi, ki ne morejo izostati. Živela posnemanja vredna nabrežinska ljudska knjižnica 1 Po tej poti dalje k zmagi 1 Nadatjnl Izkaz darovalcev za srečkanje „S)ov. bralnega In podpornega društva1* v Gorici. — šolski svetnik Plohi 1 K; Michl Josip 1 K; Hro-vatii/Josip 1 K; KocjanČiČ Fr. 1 K: Jakončič Ant. 2 K; Draščik Karol razno; Bisaii Avr-3 kose za obleke; Dr. Dragotin Treo 5 K; tvrdka Saunig & Dekleva 2 K; Dr. Dinko Puc 2 K; Prof. Žnidaršič Fr. 3 K; Dr. Brecelj Ant. 5 K; Dr. Levpušček ,Tos. 2 K; Dr. Turna H. f> K; Medved .T. dve preprogi; Hedžet &• Koritnik razne prtiče; Krušič Anton eno suknjo. Vsem velikodušnim ^darovalcem izreka odbor najsrčnejšo zahvalo. Živeli posnemovalci! Slovenska mestna šola Podturnom ostane taka, kakoršna zadnja leta, to je brez otrok. Vpisal se letos ni niti jeden! Ali abstinenca nam ne bo nič koristila. Slovenci v Gorici bi se morali požrtvovalno, organizirano lotiti dela za to, da bi dosegli tako-rešitev, ki bi bila za nas povoljna. To pa bi se dalo doseči le, če bi se slovenski stariši ze-dinili ter vpisali vsi, brez izjeme, svoje otroke v slovensko mestno šolo Podturnom. Če bi se to zgodilo, bi se pokazalo, da je šola nezadostna, storiti bi se mogli potem takoj odločilni koraki na namestništvo in ministerstvo, in morali bi doseči to, da pridemo vendar enkrat do poštene slovenske mestne šole v Gorici, ki bi stala na primernem kraju. Za to bi bilo treba enotne, premišljene akcije, ki bi morala vrteti. Ali klerikalcev, ki trde, da skrbijo za slovensko šolstvo v Gorici, ni dobiti za kak pameten korak v dosego porabne mestne ljudske šole. Držijo se le svojega a Šol. Doma" — in dr. Gregorčič je zvezan s Pajerjem pod takimi pogoji, da ne sme nič storiti za Slovence v Gorici. Slovaki In papež. — Na Velehradu so se udeležili shoda „katoliške-narodnea stranke mnogi Slovaki iz Ogrske. To je bilo i*, t. m. Poslali so na papeža brzojavko: »Trideset tisoč zborovalcev na Velehradu prosi sv. očeta, naj z očetovsko ljubeznijo varuje katoliške Slovake na Ogrskem ter jih brani proti preganjanju od strani ogrske vlade in madjarskih škofov/ — Potioba je res Slovakom take pomoči, ali od papeža je ne bo. Sarto je bil izvoljen papežem s pomočjo avstro - ogrske vlade. Če bi Avstro-Ogrska ne bila vložila svojega „vet°a> bi bil Sarto še vedno patrijarh v Benetkah, papež pa bi bil Eampolla. Ker pa se je avstro-ogrska vlada prav bala, da bi bil Itampclla kot papež kolikor toliko pravičen Slovanom, je napela vso svojo moč, da je preprečila njegovo izvolitev. Sarto se ima zahvaliti za to, da je papež, Avstro-Ogrski. Vrhutega je znano, da je Sarto Lah z dušo. in telesom. Saj je bil v Benetkah najboljši prijatelj Campitellijev! To govori dosti.... Čemu torej se obračajo ubogi, zatirani Slovaki na papeža, ko pač lahko vsak sam preračuni, da od njega ne bo nobene pomoči. Sarto ne bo pomagal nikdar Slovanom v Avstro-Ogrski t Zaman je bila poslana brzojavka v Rim. Ker se branimo — sme začeli „gonjott proti nadškofu in knezu. Tako je namreč po BSlovenčevi" saMtorijski logiki. Mi smo začeli gonjo — tako nesramno se more zlagati le „Slovenec", glasilo ljubljanskega škofa. Vsa naša razsodna javnost ve, da se je spustil nadškof nepričakovano na razkolno polje. Pričakovali smo mir — dočakali smo prepir. Mi smo nadškofa in kneza, ko je bil imenovan, prav lepo pozdravili. Povedali smo mu takrat, dne 27. jan. t. 1., v 8. številki, med drugim, da v naši deželi, doma, bi že lahko ublažil duhove. Hitro bi se zravnavala nasprotstva. Če krene na tako pot — tako smo pisali — bo blagoslovljen njegov spomin, če ne pa naj se nikar ne čudi, če se bo nahajal kar ni.-" krat sredi ljutega domačega političnega boja. — Kaj je storil nadškof, je znano. Ni šel čistit po božjih vežah, da bi ne postale jama razbojnikov, ampak spustil se je v boj, v hud boj: društvo proti društvu, zborovanje proti zborovanju, časnik proti časniku, volitev proti volitvi. Najprvo s pisano besedo, potem z živo. In ker vse to osvetljujemo, ker'*kaže%o nff pogibelj, se drzne „ Slovenec" podtikati nam gonjo proti nadškofu in knezu. Pristna katoliška logika! Popolnoma so zapustili resnico; nič jim ni več mar ta hčerka Božja! Petrov Vinar. — Leta 1905. je obnašala svota, ki je bila med neumnimi ljudmi nabrana za papeža pod imenom »Petrov vinar" —: 7,160.000 lir. fEna lira ima 95 v.) Ta svota je bila nastopno razdeljena: 500 tisoč lir se je dalo papežu v prosto uporabo, 700.000 kron se je dalo kardinalom, 140.000 kron ^revnim škofijam", 1,800.000 lir_ prefekturi apostolskih palač, 1,000.000 lir državnemu tajništvu, 1,500.000 lir uradništvu papeškemu, 1,200.000 lii' za »dobre namene". — In potem se še pravi — da papež nič nima! Električni promet na progi Gelovec-Gorica. — Kakor poročajo, se vršijo predpriprave za iz-koriščenje voduih sil iz Save in Radovne na Gorenjskem v svrho, da se pride do električnega prometa med Celovcem in Gorico. Stala bi taka naprava okoli 15 milijonov K. Ta moč bi mogla gnati na dan 60 vlakov. Ponarejen denar kroži po Gorici, in sicer ponarejeni goldLarji ter komadi 5 K. Pri trgovcu Bersa v Raštelu je razpečal te dni nekdo ponarejen komad 5 K. Pozor! Otvoritev karavanske železnice se izvrši dne 30. t. m. Obrtna knjižnica V Gorici. — Zavod za pospeševanje male obrti si je omislil obitno knjižnico, katera se otvori začetkom oktobra 1.1. Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trg. društva »Merkur«, — V službo se sprei-ne: 1 poslovodja, 2 knjigovodji, 1 korespou-• it, 1 kontoarist, 8 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 3 pomočniki želez, stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 1 pomočnik galenterijske stroke, 1 prodajalka, 1 kontoristinja, 6 učencev. Službe iščejo: 2 poslovodji, 2 knjigovodji, 2 korospondenta, 11 pomočnikov meš. stroke, S pomočniki špec. stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 2 prodajalki, 3 blagajničarke, 7 kon-toristinj. Vinarski shod In vinarska razstava se priredita po incijativi avstrijskega društva za varstvo vinarstva ob priliki sadnega semnja v Ljubljani koncem meseca novembra. Razstava bo obenem tudi vinski semenj. Naše vinogradnike opozarjamo Že sedaj na to prireditev, kajti dobro bi bilo, da bi se je tudi iz Primorske vdeležili v obili. meri. Primorci bi dobili lahko na razstavi poseben oddelek. »Schuivereinska" šola v Gorici šteje letos že 5 razredov. Vodstvo te šole je bilo prav živo na delu ter je dan za dnem sedaj ob času vpisovanja v šole nabijalo po mestu lepake in vabilo »nemške stariše" k sebi, da jih pouči o šolskih razmerah v Gorici. Ta šola ima torej 5 razredov, vadnicaje nemška, realka in gimnazij sta tudi nemška. Nemec dene otroka v Gorici kamor hoče, v nemške šole. In to v naši deželi, kjer nemščina niti deželni jezik ni. Drugače pa je s Slovencem; ta ga nima skoro kam poslati. V Podturen jih ne marajo pošiljati, je predaleč iz mesta, v „Šol. D." poduk ne zadovoljuje vsakega, vsaka boljša obitelj utakne otroka na vadnico, če ga le sprejmejo. Tam pa je zopet vse nemško. Pa tudi Lahi, dasi so še gospodarji v Gorici, so na slabšem od Nemcev. Sinovi in dekleta boljših laških starišev pohajajo vadnico, jih ne dajajo v mestne laške šole, zlasti še zategadel, češ, če pojde na srednjo šolo, mora znati nemško. Tako je glede otroka, kam naj ga pošlje v šolo, v Gorici na najboljšem tujec, Nemec! Vlada skrbi res prav po materinsko za Nemce; saj je že leta 1902. vzela 1. in 2. razred nemške zasebne šole celo v lastno upravo. Ta skrb vlade za Nemce pa se sedaj brez dvoma še pomnoži, ker železnica nam je dovedla v Gorico precej nemškega živjja. Tako se širijo Nemci po Gorici, nemalo tudi po krivdi Lahov, ki iz sovraštva do Slovencev rajši tudi sami trpijo, da le Slovenci ničesar ne dosežejo. Da nam „Schulvereinska" šola požre tudi marsikakega slovenskega otroka, ni treba menda še posebej povdarjati. V doglednih letih se bo to naraščajoče nemštvo prav občutno poznalo v Gorici. Okrajni komisar extra statum. — Kakor poročamo na drugem mestu, je imenovan namestništveni koncipist V. Treo v Sežani okrajnim komisarjem extra statum. — To imenovanje je pač presenetljivo — ker je sledilo kmalu za brezobzirnim nastopanjem koncipista Treota proti slovenski zastavi na Krasu. povodom otvoritve nove planinske železnico ter za vse obsodbe vrednim ravnanjem s kraškimi župani. To imenovanje se smatra za pohvalo iii plačilo namestništvenemu uradniku, ker so je pokazal pravega birokrata in neprtfatelja Slovencev. To je še toliko očitneje, ker je imenovan extra statum. Niso mogli čakati, da bi bil avanziral po redu, ampak extra statum je imenovan. Prav mudilo se je na tržaškem namestništvn dati s tem imenovanjem brco Slovencem! Cel Kras je bil ogorčen radi nastopanja Treotovega, v časo- pisih je bilo v najostrejšem tonu ožigosano Treotovo ravnanje — sedaj pa ga je javno plačalo namestništvo z imenovanjem komisarjem extra statum. To je naravnost izzivanje Slovencev in žaljenje. Kdor postopa grdo s Slovenci, kdor jih žali in zaničuje, ta ima še vedno v naših deželah neverjetnosti pričakovati za to mastno nagrado. Kaj tak veter bo vel odslej iz namestništvene palače v Trstu, v kateri reziduje »rdeči princ" ? Kaj pravijo k temu naši poslanci? Kakšne duhovnike hoče Imeti ljubljanski škof. — Imel je posvetiti v duhovnika bogoslovea ljubljanskega semenišča, ki je skončal vsa 4 leta, po imenu Kalana. Ali ta Kalan je hotel biti le duhovnik, in ne hujskač in konsumar — pa ga je škof poklical k sebi in mu rekel, da gane posveti v duhovnika, ker vidi, da ne bo deloval politično. Iz tega se jasno vidi, kake duhovnike vzgajajo v semeniščih, in odkod izvira toliko sovraštva, nemira in prepira med ljudstvom. - m Odbor „SIov. bralnega in podpornega društva v^ GorlCI" naznanja gg. pevcem, da prično sedaj vaje točno ob 8. uri zvečer, in sicer kakor navadno vsak ponedeljek in če.trtek. Obenem so gg. pevci naprošeni, da redno prihajajo k pevskim vajam, ker je le malo vaj še do nastopa. Pevsko In bralno društvo v Št. Alidrežu naznanja, da priredi dne 30. t, m. veselico s petjem, igro in plesom. Vspored priobčimo prihodnji teden. Trgovski koledar za leto 1907. v žepnem formatu izda »Slovensko trgovsko društvo Merkur". Koledar bode imel poleg kalendarija in listov za dnevne biležke kaj mnogovrstno vsebino, '.zbrano s posebnim ozirom na trgovske in obrtne potrebe. Koledar bode prav lično opremljen, risbo za načelno stran je izdelal akad. slikar gosp. Maksim Gaspari. Cena koledarju je 1 krona, po pošti 10 v več. Koledar se naroča neposredno pri društvu. Ureditev cestnega prometa. -~ Notranje ministerstvo namerava radi rastočega avtomobil-nega prometa cestna določila po vsej Avstriji enotno urediti. Zato je potrebna sprememba raznih deželnih zakonov. Notranje ministerstvo je radi tega že stopilo v zvezo z deželnimi odbori. „L'EC0" In nadškof. — „L'Eeoa se repenči, ker smo vzeli v pretres govor nadškota in kneza na tretjem katoliškem shodu v Ljubljani, in spodtika se nad dopisom iz Brd, ki je bil naslovljen »Nadškot iu knez dr. Sedej navaden političen agitator". Na to pa vzdihne: „Kako se more dopustiti, da se tako znnič-Ijivo ravna z glavarjem naše dijecezo?" — „L' Eco" menda pač ve, da ni nikjer zapisano, da se ne bi smelo pretresati javnega govora dr. Sedeja, govora, naperjenega proti naprednim »sovražnikom" med Slovenci; to ve vsak, četudi ni tako učen, kakor gospodje okrog „L' Eco", ali dovoljenje za pretresavanje javnih govor bi radi imeli posvečenci le zase, drugim bi le tako milostno od slučaja do slučaja dovoljevali izgovoriti kako njim ljubo kritiko o kakem govoru. Seveda, nadškof je naravnost sakrosankten! Njega se ne sme nikdo dotakniti. Kar reče, je zlato, in čista resnica. Čudno, da niso še povedali, koliko smrtnih grehov smo si nakopali s pretresom nadškofe* vega govora! To pretresanje je že strašen zločin — še hujši pa dopis iz Brd, naslovljen »Nadškof in knez navaden političen agitator". To je pa že neodpustljivo. Pobožnjaki, ki zase reklamu-jejo polno svobodo ter znajo o nji jako gin-ljivo predavati, kadar kaže n j i m, kličejo tu na pomoč oblast, ki naj bi zaprla usta BSoČitt, da bi se »tako nizko ne cenilo nadškofa"! Joj, res, kako se more kaj takega dopustiti! Nadškof in knez pač sme po deželi trositi prepir, žaliti krščansko živeče župane in sta-rašine — mi bi ne smeli niti Črhniti na to, ampak lepo se prikloniti, udanostno biti poslušni in reči: Vse je prav, vse je res, kar je rekel Prevzvišeni, njegova volja naj se zgodi! Amen... He! Kaj so tako pametni pri „L' Eco", da mislijo morda, da se sme dušiti opravičeni ljudski glas, kadarkoli se z\jubi to črni politiki ? Postavljajo se v svoji visokosti nad vse oblasti in kar ukazovati hočejo! Doli, vi u?ste poklicani v to! Tako predrzno seganje nad nje naj si prepovedo oblasti! — Laški popje naj se brigajo za svoje reči, jih imajo dosti! — slovensko ljudstvo pa naj pustijo v miru, kadar se bori proti sejalcem razdora in razkola med njim! Strašno inkvizicijsko so navdahnjeni ti drugače »napredka" tako polni laški popje! S Krasa nam je poslala k dopisu g. Kocjana dopustilna komisija pismo, v katerem ob-{ soja dopi3 s Krasa 12 t. m. ter izreka zaupanje g. Kocjanu. Vojska bo! — »Slovenec" išče vedno sen-zacijskih vestij, v zlasti pa mu je pri srcu vojska z Italijo. Že parkrat smo pokazali, kako bojevit je »Slovenec" ter kako kar hrepeni po vojski z Italijo. Dr. Lampe popelje rajši danes kot jutri vse svoje junake na bojno polje italijansko! Sedaj ob reških dogodkih, ko so nekateri Lahi, nalagani od bratov v . Avstriji, zopet nekaj ropotali, kakor je to j navadi pri Italijanih, se je zbudila v »Slovencu" zopet misel na vojsko z Italijo. Priobčil je notico »Vojska z Italijo?", v kateri pripoveduje, kako strašno je vse napeto v Italiji, in natvezil je svojim bravcem tudi bajko o neki avstrijski torpedovki, katero so zasačili Italijani.... Po stari navadi je »Slovenec" zopet namenoma farbal, da se dela le 46 bolj interesantnegay fteS, ^Slovenec« ta ve vse, in tudi vojske napoveduje. Ljudje pri nas, ki so brali „Slovenčevoa čenčarljo, so se smejali, ker predobro poznajo italijansko naravo, in vedo, kako se pretirava s tisto, napetostjo Italije do Avstrije; ~ „ Slovenec" je zopet za eno blamažo bogatejši. Vesele nune. — V Gronu so razkrili velik škandal. Tam je nunski samostan; nune imajo v vzgoji hčere boljših družin. Prednica je bivala drugodi. Nune so postajale vesele in nebrzdane ter so hodile plesat in se veselit v bližnjo vilo.. Prednica je prišla nenadoma v samostan ter izvedela, da so vse nune in dekleta v bližnji vili. Šla je tje, in videla razkošno razveseljevanje nun, mladih gospodov, nuncev, in videla je še marsikaj drugega. fl Lastne" take nune! Nekatere so zapodili, „nekatere poslali drugam. ¦—¦ Ce bi bile v Gorici, to bi se drmastilo ž njimi l ..........j Občutljivost. — V poročilu o tolminski slavnosti smo omenili mimogrede, da je tržaško »Kolo" ponovilo svoje petje, kar je bilo proti postavljenemu načelu, in da ponovitve tudi petje samo ni opravičilo. To je bilo dovolj za meter dolgo filipiko v »Edinosti«. Ne bomo ponavljali, kar je stalo v »E,«, Rečemo le, da vse, kar je ondi, le potrjuje našo opazko. N. pr. „Velesilau in »Slava* sta došli tudi iz Trsta, pevci so vstali morda še bolj zgodaj nego „Kolašia, vozili so se enako dolgo, hodili od Sv. Lucije v Tolmin enako dolgo, trpeli enako, ali peli so morda še bolje nego „Kolaši", — in vendar niso ponavljali, ker so se držali postavljenega reda. Ako je občinstvo „K o 1 u" tudi res kaj bolj ploskalo, to ni veljalo pet j u, marveč »Kolu" iz drugačnih razlogov, kar „Ed." sama izdaja, — ali zaradi tega ni bilo treba zopet — peti, ker je bilo to proti razglašenemu redu in jako netaktno nasproti vsem ostalim pevskim zborom. Videlo se je, da je bila ponovitev naprej nameravana, kajti vsi drugi zbori so po dovršenem petju takoj odšli z odra, dočim so „Kolaši" ostali. — Končno zatrjujemo še enkrat, da ni bilo prav nikakega razloga za ponavljanje!.... Ali so razni ljudje še vedno smešno občutljivi! BSočaa naj torej poprej že mesece in mesece bobna in vabi na veselico, — in potem naj zopet zbira vse superlative in sladke rožice slovenske frazeologije, da hvali vse vprek! Le ne najmanjše kritike, niti takih par opombic ne, s kakoršnimi je popravila — netaktnost jednega društva! S takimi otročarijami ni bilo treba polniti predalov „Ed.u! V pni gimnazijski razred v Gorici se je vpisalo letos 142 iv«ncev, približno polovica Slovencev, polovice Lahov in drugih. Prvi razred ima 3 oddelke. Na ž:.iskem učiteljišču v Gorici se je priglasilo letos k vsprejemnemu izpitu nad 00 učenk. Sprejmejo jih okoli 40. 14 Ifitll tfeČOk Jos. Knez se je pri delu vdaril s kladivom po prstih leve roke tako nevarno, da izgubi dva prsta. Zdravijo ga pri usmiljenih bratih, Zaprli SO malopridno žensko Marijo Silič, ker je v pijanosti razsajala po Stolnem trgu. flOTO Vino se bo smelo točiti v Gorici od 20. oktobra t. 1. naprej. Kdor bi se ne ravnal po tej določbi magistrata, zapade globi do 200 K. Odprti lekarn!. — Jutri popoludhe tosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. Ponočna služba i lekarnah — v času od 23. do 30. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Gliubich. Za obstrufccijo u odseku za oolilno reformo se je izrekel izvrševali« odbor narodno-napredne stranke na Kranjskem ter naroČil dr. Tavčarju, naj obs;ruira, če se mu pridružita še druga dva slovenska zastopnika. Izvrševalni odbor se je obrnil ob jednent do zastopnikov S. L. S., da stopijo v dogovor z dr. Tavčarjem. Babvm-ra-Crčme je kakor že beseda pove" za Otročjo oskrbo določena in neogibno potreben preparat, kateri je*>oIjši od vsakega trosilnega praška, ter je vi svojega učinka v vsaki družini v stalni rabi. Za odstranitev izpuščajev na glavi ali koži, lišajev, za celitev obribanih, razpokanih in napetih delov kože, ali da se dobi zopet gladko kožo, .če je ista ysled vetra ali mokrote raskava, ni boljšega sredstva kot „Babymira-Cržmea. Tudi odrastli jo radi oporabljajo kot najboljše sredstvo za gojitev kože, ki je edino te vrste. Pošilja se po pošti: 5 zav. 3 K 20 v in 10 zav, 5 K 80 v franko. Edini izdelovalec H. Brodjovfo, lekarnar v Zagrebu št. 87. Razgled po soetit. Držami zbor. —Znamenit je bil nujni predlog posl. Hoferja v zadnji seji. Vsebina nujnega predloga je bila; Pri dunajskem pešpolku št. 4 službojuči vojak Zwerger je bil tako bolan, da so mu civilni zdravniki napravili spričevalo, da nikakor ni več sposoben za vojaško službo. Vojaški zdravnik dr. Turšič pa je izrekel, da vojak le simulira ter je surovo ž njim postopal. Posl. Hofer je vsled tega Sel k polkovniku posredovat, da bi vojaka poslal k superabitraciji. Polkovnik je pustil poslanca tri četrt ure čakati na hodniku, potem pa ga je kratko odpravil po svojem adjutantu, a to niti ne v pisarni, temveč na hodniku zraven stranišča. Poslanec je moral slišati več surovih besed, a z ubogim vojakom je zdravnik postopal še krutejše. Hoferjev govgr so spremljali klici ogorčenja, pri glasovanju pa je bila nujnost soglasno sprejeta. Posl. Wolf je predlagal, naj vojno ministerstvo prisili polkovnika, da prosi poslanca Hoferja in predsednika zbornice za odpuščanje, ker je s svojim nastopom razžalil celo zbornico. Posl. Hofer je predlagal, naj vojno ministerstvo uvede proti polkovnemu zdravniku preiskavo. Tudi ta dva predloga sta bila soglasno sprejeta. V odseku za volilno reformo se je razpravljalo široko o-temr kako sestaviti in priobčiti vo-line imenike. Pri tej priliki je govoril dr. Tavčar, rekoč, da se z volilno reformo ne vstvari splošna in enaka volilna pravica. Vso razpravo smatra za komedijo, je nasprotnik vladnega načrta. Koroški Slovenci se zadavijo, svobodomiselni Slovenci na Kranjskem so prodani. Politične oblasti naj sestavljajo volilne imenike, izrekel se je za volilno sodišče gede rekl&macij, Šusteršič se je nekaj repenčil nad Tavčarjem, pa ga je ta pošteno splačal. § Š-glede vol. imenikov so bil sprejeti skoro brez premembe. Cesar Y Pragi. — Cesar pojde v Prago baje po zasedanju delegacij, to je začetkom decembra t. 1. Javen Shod V TrstH. — Politično društvo BEdinosta sklicuje za nedeljo 2». t. m. v veliko dvorano »Narodnega doma" javen shod z nastopnim dnevnim redom: 1. Volilna reforma in Koroška; 2. sprememba volilnih okrajev in dvotretjinska veČina. Pred tržaško poroto so sodili 20 letnega Alfr. Lukovca iz Rodika radi napada na kurjača Luketo, kateremu .je v družbi z dvema tovarišema vzel 25 K. Ker je Lu.kovec videti slaboumen, ga preiščejo psihiatri; v to svrho je preložena razprava. Josip Stark iz Soluna je bil tožen tatvine, storjene naparniku „Castoreu za 1827 K, storjene Abrahamu Hirschu, da je tega osle-paril tudi v Carigradu. Porotniki pa so ga spoznali nekrivim, in Stark je bil oproščen. Sodili so 34 letno poštarico Ev. Tišino radi uradnega poneverjenja v Miramaru v znesku 60'?0 K; sokrivde je bil obtožen njen mož, poštni oficijal K. Tišina. Ona se je priznala krivo. Oba sta oproščena. Iz Dunava je potegnil na Dunaju 12 letni Oton Reichel 10 letnega Franca Kleinbichlerja. Mali junak se je vrgel oblečen, kakor je bil, v vodo ter rešil tovariša ob nevarnosti za svoje lastno življenje. Benetke hočejo zvezati s trdno zemljo. Obširno je razpravljal o tem v deželnem svetu svetovalec Jesnrom. Občinski zastop v Splitu (n izgredi proti Hrvatom. — Občinski zastop v Splitu je v seji 18. t. m. soglasno sprejel resolucijo, v kateri obžaljuje dogodke na Reki in v Zadru, obsoja, da javne oblasti niso preskrbele domačim sinovom svobodnega prehoda, ter odbija najodločneje vse tendencijozne vesti laških listov, ki so polni lažij in obrekovanja Hrvatov. Velika železniška nesreča se je dogodila na progi Ročk Island-Tihi Ocean. Vlak je padel v reko. Na stotine ljudij je mrtvih. Nemška kultura. — Pri Sv. Ilju na Štajerskem so poslali tamkajšnji Nemci nekemu Slovencu, zavednemu narodnjaku, grozilno pismo, v katerem mu naznanjajo, da imajo zanj že „revolver pripravljen" in „nož na-brušen" ter da bo „v 14 dneh na pokopališču" ! BrzOflak je povozil pri Špitalu na Koroškem 17 letno deklo Marijo Gajbel. Hotela je pregnati kravo s tira, kar pridrdra vlak, dekla se je spodtaknila; odtrgal jej je obe nogi. V Honkonu je dvijal strašen tajtun. Ponesrečilo je na tisoče oseb, mrtvih je nad 1000. 12 ladij se je potopilo, 24 se jih je razbilo, mnogo je poškodovanih. Nemški narod!!! svet za Avstrijo. — Nmei nameravajo ustanoviti zvezo vseh nemških svetov v Avstriji; centrala bi im.ia svoj sedež na Dunaju. .. NOV Službeni red za železniške uslužbence je izdalo Železniško ministerstvo. Namen je: onemogočiti pasivni odpor. O novih predpisih se vršijo poučni tečaji Na Francoskem bodo čitali v nedeljo pastirsko pismo francoskih kardinalov, nadškofov in škofov. V tem pastirskem pismu je povedano, da so vsi škofje složni s papežem, in s temi je složno vse duhovstvo. Pastirsko pismo pravi, da ni res, da so papež in škofje odbili zakon o ločitvi države od cerkve iz mržnje do republike. — Protivijo se ločitvi — to se pravi, da pripravljajo tla velikim nemirom in neredom, za katerih posledice bodo oni odgovorni. Ali prav vsi se ne protivijo, marveč so tudi taki, ki se hočejo kot Francozje radi pokoriti francoskim zakonom. Tako bo stala duhovščina proti duhovščini! 500 novih ljudskih šol na Španskem. — španski naučni minister je predložil ministerskemu svetu zakonski načrt, po katerem se ima te-koia 5 let ustanoviti 500 ljudskih šol. Šole pa morajo biti svobodne, kar se sme pričakovati od sedanjega španskega ministerstra, ki je naprednega duha. Ljudskih šol s pravim izobraževanjem je potreba, potem bodo kmalu kloštri na Španskem — razvaline, Rusija. — Revolucionarna organizacija je tla na smrt generala Orlova ter ga o tem obvestila. — Nemci apelirajo na mladino v Kurlandlji, naj se združi v obrambo proti mednarodni soc. demokraciji, ki vodi boj. —-Stolvpin se je izjavil, da ne bo več trpel preganjanja zidov. — Zopet govorijo o zaroti v carski palači. Odkrili so jo baje te dni. — Za volitev v dumo je določil finančni minister pol milijona rabljev; ti se porabijo za volilno agitacijo v smislu vlade. Gospodarstvo. Znamenja, po kateriir so spozna okuženja po frfnl UŠI. — 1. V vinogradih z nizko trlno vzgojo je opaziti več skupaj ali posameznih trt svetlo-zelene, skoro rumenkaste barve, šibko rastočih in včasih z že suhimi poganjki. Poganjki na teh trtah zastajajo v krogu od roba proti središču vedno bolj v rašči; barva teh trt je bolj rumena, proti temno-zeleni barvi okolu rastočih trt. 2. V vrstah med njivami (v plantah) spoznajo se okužene trte na ta način, da več ali manj trt zaporedoma v račči zastane in porumeni. Ako ni oddaljenost vrst velika, opaziti je v rasti zastajajoče trte v isti višini tudi v dveh ali več bližnjih vrstah. Tudi v „plantah" je dobiti časih deloma ali popolnoma posušene trte. 3. Okužene trte s pokvarjenimi koreninami rodijo v prvih letih okuženja lahko mnogo grozdja. Toda ta rodovitnost je le navidezna, kajti po leti zastajajo trte v rašči in vsled tega poganja mladje k večjemu do julija meseca, in rozga, ki nosi grozde, ima zelo slabotne poganjke, ki se na vrhu posušijo, ko nastopi poletna vročina, 4. Ti znaki, ki pričajo, da trta šibko poganja, služijo le v to, da se razkrijejo sumljivi slučaji okuženja. 5. Gotove znake okuženja po trtni uši je dobiti le tedaj, ako se preiskujejo korenine. 0. Pri trtah, ki so že močno poškodovane po trtni uši, najti je tudi na debelejših koreninah otekline (tube-rozitete), ki imajo obliko malih bradavic; v njihovih vdrtinah se nahajajo trtne uši, katere provzročajo s srkanjem soka, da korenina oteče. Trtne uši, katere so rumenkaste ali rudečkaste barve, je mogoče videti s poveča-lom. Te tuberozitete se prikažejo na debelejših koreninah samo meseca avgusta, pozneje, t. j. v zimi korenine usahnejo. 7. Na drobnih koreninah manj poškodovanih trt pojavljajo se mesto tuberozitete takozvane nodozitete, katere je opaziti posebno na koncu koreninic v podobi otekline, ki je podobna ptičji glavi; otekline so najprej bledo-rumene, pozneje zlato-rumene in konečno rujavkaste. Te nodozitete se lahko opazijo tudi sredi koreninic in tvorijo takozvane otekline. Nodozitete in otekline se pojavljajo na koreninicah prve dni julija in se vidijo do konca septembra. Jeseni in pojzimi se posušijo in izginejo. Trtna uš se nahaja v udrtini otekline, ki je podobna ptičji glavi. Barva trtne uši je rumena in videt! se jo more s prostim očesom ; prav dobro pa se jo razločuje s povečalom. S po-večalom se opazi, da je trtna uš skoro podobna uši, ki se najde na vrtnicah, na fižolu itd. Z močnim "povečalom je opaziti tudi rilček, s katerim rani trtna uš korenino, vsled česar slednja oteče. 8. Le kadar se najdejo nodozitete ali otekline in na njih trtna uš, odpadejo vsi dvomi in vinograd se proglasi okuženim. Zaključek. Vsakdo, ki zapazi v vinogradih ali v vrstah med njivami (v plantah) trte, ki zastajajo v rašči, naj izkoplje nekoliko korenin ter preišče: a) od julija do septembra meseca otekline (nodozitete) na koncu alt na zgornjem delu koreninice, ki ni še eno leto stara; b) od avgusta do septer^ra meseca otekline (tuberozitete) na debelejših koreninah. V vseh slučajih, kjer bi se jasno pokazale nodozitete in tuberozitete in posebno, kjot- bi se našle v slednjih rumene točke, naznanijo naj vinogradniki to brez odloga c. kr. okrajnemu glavarstvu in naj imajo pripravljeno eno okuženo korenino, da jo označena oblast lahko preišče. Pa tudi v slučajih, ko se zapazijo v rašči zastajajoče trte, glede katerih ne more vinogradnik razločevati označenih znamenj okuženja, naznanijo naj se ti sumljivi slučaji c. kr. okrajnemu glavarstvu v svrho, da more ta oblast preiskati korenine na licu mesta. Priporoča še, da se dopošljejo označena naznanila tudi deželnemu odboru. Opaža se, da imajo oni, katerih vinogradi so okuženi 00 trtni uši, pravico do oprostitve zemljišk ^a davka in do brezobrestnih posojil, katere podeljujeta država in dežela v obnovitev vinogradov na amerikanski podlagi. — Od deželnega odbora. Svila 7a hhi7P Hd 69kr-d0 «ld-11-35 m OVIia LA U1U16 zadnje novosti I — pogT nine in eolnine prosto v hišo. Bogato izbt.r uzorcev na razpolago. — Tovarna svile Henneberg v Curihu. ? Pfl7lirl Samo Teral}yev *n Stjrria-vrelcc I lit VI . sta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja „Templjev"-vrolec ali „Styria"-vrclec ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. Oskrbništvo Rogaških vrelcev. Sprejme se A. vii. Berini Gorica, Šolska uliea št. 2. uelika. zaloga == = oljkinega olja prve vrste najdaljših iv:dk Iz Istre, Dalmacije Molfeiie, Bari 1^5 : s prodajo na drobno in debelo, Prodaja na drobno: Kron - '80, '88, -•96,112,1-20,1*36,144, 160,1'80, 2' . ------Na debelo cene ugodne. —_ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mita in sveč. Cene zmerne. Božidar Božič pek In sladčlčar Sv. Lucija ob Soči Priporoča različne fine likerje, vino v steklenicah itd. itd. Poprava in komisijska zaloga dvokoles Waffenrad z dveletnim •-¦—¦ in 8ayal z enoletnim jamstvom pri na stanovanje in hrano I ali 3 učence. Kje, pove* upravništvo. Batj.elu v Gorici, Via Duami iiov. 3. Ivan Krav os priporoča svojo sedlarsko delavnico Y Gorici ~~~ trg Koran) it. 11. —* Dvonastropna hiša r Gorici, 10, minut oddaljena od sodnijske palače, obstoječa u 15 s o b in 8 k u li i n j, velikanska klet, vodnjak in vrt, ki preseže z dvoriščem 514I0I. se proda za 9000 for. Naslov pove upravništvo >Ce". Z malim kapitalom si lahko zagotovi dober zaslužek z rt* pečavanjem žganja v manjši meri oziroD* j z ustanovitvijo malo žganjekuhe v s\A° destilacije žganja in likerjev. Navodil* in v to potrebna pojasnila so brezpla^8 Dopise na ..Lukrati?" št. 127 a^f* ekspedicija Eduard Braun. Dunaj 1" Rotenturnstr. 9. Peter Škerbic v GORICI, Itiva Corno fitev. tf (nasproti zaloge vina bratov Bolafftjol- Priporoča svojo zalogo edinc MARČNEGA PlV^ iz prve domače pivovarne * Auor-j.vlh dedičev v LJm»IJ»* v sodih in pasteriziranega v s*0 klenlcah. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis Je kaznjiv. Jotlino pristen je THIERRY-|ev balzam* - * z znamko zelena nuna, le in neprekosljivo sredstvo proti motenju 1?V želodčnim krCcm, koliki, katarja, prsnim i rfo influeaci itd. itd. Cena: J2 malih ali6 dvoj-•fUkienic al? 1 velika posebna steklenica s pa-^xamaškom> 5. poltaiae prosto. , • — rHlEKHY-jevo Centifolijno mazilo «i kot neprekosljivo sredstvo proti zastarelim ra--ietjem, poškodbam, oteklinami v^eh yr8t_Cena^ P", i 3'60 poštnine prosto se razpošilja proti j 8Ii predplačilu zneska, lekarnar A. THIERRT. adi pri Rogatcu -Slatinir Brošuia a tisočerimi Inirai zahvalami je na razpolago zastonj in poštnine prosto. Dobira se skoraj v vseb večjih lekarnah in Leniča*. it (== Odvetnik--------- 1 Konrad Vodusek j usoja naznaniti, da odpre svojo tvctniško pisarno dne 1. sept. i. 1. »r- V Trstu -wi t- CflSERMA itev. 15.1. nadstropje. » h Ivrdka pri kateri se stalni jfdci poslužujejo že nad 30 let! Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina z gotovimi oblekami. Izdeluje obleke za vsak stan : civilne, uradniške in oojaške. V zalogi ima vedno sveže blago za vsak letni čas iz prvih to varen. h flnton Krušič, = fojaškt mojster in trgovec v Gorici Vrano 3osipa 35 — tek 3o ipa Derdi 33. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta 1905. dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naroČila električne luči A * jfc m^m tajoijiliiih nappnu, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z odrom na dolgoletno vežbanje pri najboJjSin tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, -se bode slavno občinstvo ravno tako za« apno obračalo na podpisane« kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila padajočega v naSo stroko. Sprejemata eanj. naročila ter dajat« rasna pojasnila spoštovanjem udarni Ivan Potofinik & A. Hugel Mehanična delavnica. Vpeljava plini, iode in električne luči. VKtrid.miJiWcittiY.tt. Restavracija Birsa v Jrgovskem Domu". HRISTOFLE blizu Drodje ta pstodji vtebvrst frfsnaao ieiko poarobraJeM najlepše forme. I Kompletne kasete namlz-J nega orodja, posodja za I omako, karo, daj, namilili podstavki, umetni lidclkt I Jedioo nadomestilo pravega srebra. Posebni rsdeUri za hotele, restavracije in lavama, kakor tudi pensijone, gospo- C. k*, dvomi saložnikl Christofle & C.iE Dunaj L Operariiig 5 (Heinriehshof). — Eluatrovan oenik na zahtevanje. — V vseh mestih saatopano po prekupcih. Sat Jamstvo svoj« isvbmoati imajo na« iidelki tange ftarantfko maako ta imo Ohristofia. Od 20. septembra naprej vsaki večer KONCERT prvega tamburaškega društva iz Hrvatske -------„ v narodni noši. ==d===z: To društvo je koncertiralo z izvrstnim vspehom v vseh vetjih mestili[Hrvatske, Slavonije, Štajerske, KfanjšKe, Korošlce,Nemčijein Danske. Začetek ob 8. uri zvečer. ^g tfftgj- Vstopnina prosta. K obilni udeležbi uljudno vabi DRUŠTVO. Trgovce s perutnino in jajci za velike in male pošiljatve išče —===== Josip Grisi v Trstu. Odlikovan« s častno diplomo Dunaj 1808. V^sj Odlikovana pekarija in sladčiftarna 1 v Corici na Komu v (lastni hiii) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance --------------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.-------------------------- Prodaja različna fina vina In likerje na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦*** po Jako zmernih cenah. •**• SasLt, &>&& &&»L<&& &M^MM»M^&&M!L?&*j&i&b&« '&>&* &<*& F. Podberšič, avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17. -------- Priporoča -------- slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih, dui dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više. V zalogi ima tudi razne kamenlte ploSče, umivalnike za kuhinje, žlene Ud. Itd. Sprejema in izdelajo vsakovrstna kamnoseška in v stragarsko = stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. = it.; dne „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Goapoaka ulica *t. 7, I. nadalr.) — Telefon RaCun postne hranilnice Štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje nafcelstva in nadzorstva 28. nov. 1902 se: ' n , Hranilna vloga obrestujejo po 4V« *. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5Vt%, na varSMno ali zastave in ha menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5V,%. Stanja 31. dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. - Hranilne vloge: 1,593.128-33. — Posojila: 1,599.647.39. — Resorvni zaklad: 79.08262. — Vrednost hiS: 112.328*— v um;raas>KA?;u m$t • tatarskimi brtoparirfk! »RAISER WR,HELM H.« „KRONf*RINZ WILHELM« ia »KAISER W1LHELM der GROSSE". I^kasaarsks vožnja traja aamo 5--B dni. ""O MttoriM,' ¦mtaHIv poduk bi veljavne vozne listke ca parnlke gori navedenega ^* parebrodnega droitva kakor tnal listk« sa vse proge ameriških ielesnia dobit« •>* t Ljubljani edino le pri L=L mUHI TATCAM, DUnnti ulice it 35 = t nasproti občeznanl gostilni »pri Starem Tišlerju". tad OAod ii Llubljaue fe vsak torek, Četrtek Ia soboto. — Vsa pojasnita, ki $? 5*2 tičejo pot' jnja, tooat ta breiptačno. — Postrežba poštena, reetaa ia solidna. j2 PotoikoBa, lenlemlm t upada« drftave kakor: Oolorado, Mezlko, Oalifornljo, _a Ari Tvtak Wk>mingv Hevada. Oregon in Waahington nudi naie draitvo ZjZ poaafcM ifoda* ta lit«d»» eino «tm tehtat«. Odkod m tej progi W fr Breroa« enktifrnreaeg—./¦ - - ' • ~ Ttt m dobivajo pa tudi HstkI preko Baltimor* in na vae ostale dele sveta, kakort 9 Brazilijo, Kubo, Bvenos-Airet, Oolombo, Bingapore v Avatralijo Itd. satuo, ampak tudi skusiti se mora Steckeupferd lilljno micčn&to milo Bergmann 4 C.o, Dresden in DeCut ob Labl prej Bergniannovo lilijno inlečnato milo (znamka 2 hribovca) m dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin, = JOSIP ZORNIK V GORICI. = iKako se predrzneš mi prinesti drugi namesto priznano dobrega „Ottoman-ovega" papirja za cigarete - cevke m IV. Mizarska zadruga *>"• v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s -jtrojeviilin obratom na parno in rodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podružnica v Trstu Via dl Piazza voccnia 1. Podružnica y Spljafu. Zastopstva v Orljentu. Cene zmerne, delo ltdno in solidno. Sprejmeta se takoj 2 dobro izurjena kovača za fužino (batiferro.) = Plača po dogovoru. ===== Kje, pove* npravnišlvo. Antan Potatzky v Gorici. Na sredi BaSteija 7. TRfiOVSMA NA DROBNO iN DEBELO Najceneje kuptvaliče nfraberškegs la drobnega bliflt ter tkaisla, preje In altlj. POTREBŠČINE za pisarnice, fcadiiee in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaSe in čevljarje. Sretinjico. — ftožnl renči. — Masno knjlilce. lišna obuvala za vse letne Saše. Posebnost: Semena za zelenjave, trave In detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, uroŠEjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35—8 MMMMMMMSM Gorica $ Gorica Hčtel jii zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni Hon s teraso. — V poletnem u*su prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborita kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. Božjast Kdor trpi na božjasti, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva so zastonj in franko v priv. Schwannen • Apoteke, Frankflirt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi cez Havre v Amerike, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo ......najstarejšo firmo 'zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz Zwllchenbart, Basel (Švica) Centralbahnplatz 9. Za dobro In hitro eksp edicij o se garantira« ; 3ejena]lut'^ein tiajboli I H8$> kC C^ doživel krasnih ljubezenskih dokarf \V .L& je dobi', vstopivši v praktiško živlf/J. . ^L, {3^ mostojno eksistenco kapital, katerega- so šiansi" za ta slučaj s V ^Cp^ zavarovali, ve ceniti dobroto te institucije. Toda on ob jednem MV 7 priznava, da je njegova sveta dolžnost, to ljubezen vračati m j0 v j^^f nemanjši men izkazati svojim otrokom. Neposredna posledica tega je pomirljivi iaktu m, da ne m """ "" """'" v nobeni rodbini, kateri je skrb za blagor otrok, živi; ^no in debelo. »Ppva deška splošna deln. družba za zavarovanje n^'^' obrača na zavarovanje za doto otrok posebno pozornost *, «J(Sokolja• no Ako pa zavarovanec (preskrbitelj) tekom zavarovalne d(*» Jw..a piace vanje nadaljnih premij takoj, vendar pa m namišljenemu otroku .sem dan izplaCa ves zavarovani kapital v polnem znesku. Primer: 30-letni oče zavaruje za svojo hčerko 10.000 K, ki naj bi bile plačilne po 20 letih. Ako umre oče kadarkoli, preneha takoj nadajjno vplačevanje premt) in vrhu-tega se izplača ves zavarovani kapital po 20 letih od pogodbenega dne namišljeni Merki, ako bi pa tudi ta umrla, ostalim dedičem. Posebna ugodnost tega zavarovanja se javlja iz sledeče prispe: oče, ki jo plačeval premijo 2 leti, umre; namišljena hčerka umre v 19. letu poj^ijlenjeni pogodbi; pri otroških zavarovanjih, ki so drugje v navadi, plača zavarovalnica samo n. pr. 2 X 391-70 K (toraj za 2 leti plačano premijo brez obresti) „PRVA ČEŠKA" niti v tem slučaja zavarovanja ne zrusl, ampak izplaSa za leto dni] rodbini p&jolno zavarovano svoto v zneska 10.000 K. „PRVA CESKA" sploS. dol. družba za zavarov.u., ,^a življenje ima vpeljane tudi sledeče načine zavarovanja: za slučaj smrti, zh^^iičaf^mrti in doživetja, kjer se obrestujejo vplačane premije stalno po 3%, za glw " ^lučaju vojaške službe in višjih študij, za razne dohodke ali rente, za prevžiUu »iu. Vsa nadaljna pojasnila daje, ter tozadevne cenj. ponudbe in oglase sprejema ===== zastopnik za Goriško == Josip Rov&n komis. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg j Baby mira -Cr ime je noj prijetnejše iz najfinejših sestavin napravljeno sredstvo za hitro in temeljito odstranitev izpuščajev, zlasti lliajev. Ozdravi od pota aH od mokrote pri drgneno ali raatpokano kužo, prekaša vsak posipalni prah. Pripovofc-ijivo tudi odrastlim, ob odrti koli, za volka, za prejahana mesta. < prepotene noge itd; Varuje kožo škodljivih vplivov, jo dela gladko iti nežno in je mnogo koristneje nego puder. Naroča se naravnost 5 škalelj za kron 3*20, 10 škatclj za kron 5'80 poštnine prosto pri edinem izdelovalcu lekarnarju H. BR00J0VINU v Zagrebu štev. 87, Pristno sairo z oblastveno zavarovanim oznamenilom »Babvmira-CrSmie". Kerševani & Čuk : v Gorici Stolni irii št. 9 (piazza Duoino) priporoča Svojo zalogo šivalnih strojev Baznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-koles, pušk in samokresov. Šivalne stroje In poprave jamčiva od 5-tO let. Se dobiva v vseh lekarnah. N^boljše zdravilo proti — REVMATIZMU in PROTINU - 16 liker GodiOa S^lan V rft»t* v.lekfnah Rafaal Godina, lakarna „Alla Madonna dali« Saluts" pri Sv. Jakobu; Josip Godina, ju naui uuuiuh |«fcar-l| wmi« |Bfla<<, via dal Faracto 4„ cena itfklnlaj E I«. Ii Tvita it at vaidolllja mani nego 4 •toklenioe proti povzetjn »II ntprtj poiiUnim meekom S f- prot