> v kratkim veliko fadnih drevef šare d iti, jih s zepljenjem poshlahtiti, in lepe verte k velikimi! pridu safaditi. mam wwmm 9 Fajmofhter per f. Jerneji v Pezhah, in tovarfh z. k. krajnfke kmetijfke drushbe, sdaj milijonar v Ameriki. (Drugi popravljen in pomnoshen nalif.J T MflMAli« natifnil in salosliil Joshef Blas ni k. P r e d g o v o r. Sposnati moramo Krajnzi! de fino v reji fadja ffie delezh sad od drugih de- shel, in de dobizhka, kateriga bi nam obil¬ no dobriga ladja verglo, ne prevdarimo. Vidi fe fzer tudi na krajnfkim she marii- kje shlahtno drevje, vender fhe veliko semlje prasne leshi, ktera l)i lahko shlaht¬ no ladje rodila, nam k shiveshu pomogla in perliodke sboljfhala. Nafhi poglavarji in oblaltniki, ki dobro vedo, koliko prida pernefe deshelam, zhe fe veliko dobriga in shlahtniga fadja safadi, perporozhajo in sapovedujejo, drevefa faditi, jih zepiti in fkerbeti, de bi veliko shlahtniga fadja dobili. Vender vfe leto ne bo nizh sda- lo, dokler vi, kmetifhki gofpodarji! ne hote prav fposnali, koliko dobizhka do¬ bro fadje pernefe, in dokler do vertov praviga vefelja nimate. i* Le pomiflite, koliko prida vam ladje pernefe. Vshivajte froviga ali kuhan iga, vfelej vam veliko odrine. Zhe ga pofu- fheniga perhranite, vaf ob hudi letni la¬ kote varje. Zhe ga v melto predahe, ali mofht is njega lUazhite, ali pa shganje is njega fkuhate, vam ho veliko saleglo, in vam perhodke povikfhalo. Lepo dobro ladje naf tedej rasvefeli, nam k sliiveshu pomaga, nam premoshenje povikfha in naf v hudi letni lakote varje. Persade- vajte li tedej kmetifhki gofpodarji! vfe perpravne prodore s shlahtnim drevjem salajati, ker od tega bolie farni velik do- bizhek vshivali, in vafhi otrozi vam bodo h.valeshni, in fhe po fmerti bodo radi sa vaf molili. f I. Raidelik. srcjaiija faduik dmefa, S- 1. Kako fe narhitrejfhi fadnih divjakov dobi? afha krajnika semlja farna nerodi shlahtnih drevef, ampak divjake , kakor jih v gojsdu raki, ali v vertu is korenin karih drevef gnali vidimo. Hozhemo tedej shlahtno fadje imeti, moramo divjake poshlahtnili, to je, jih zepiti. Narbolj- fhi je zhe fe divjaki is pefhek in kofhiz sreliga fadja sarede , ker le take drevefza imajo veliko dobrih koreninz, sdrav lef, gladko kosho , in lepo raft. Kamorkoli fe pofade, in kakorkoli fe zepijo, fe rade primejo , torej is njih lepe velike in terdne drevefa sraftejo, in dolgo terpe. % 2 . Kakfhne fadnepefhke in kofhize fo sa fetev dobre? Le is pefhek in kofhiz od sdraviga drevefa in is popolnama sreliga fadja, lepe dvevefza sraftejo. Zhe fo bolj frifhne raji selene. Is gniliga, fuhiga in fparjeniga fadja pefhke ne bodo oselenele. Skufhnja uzhi, de v nafhih 6 krajih divjaki is menj shlahtnih pefhek bolje flore, kakor is shlahtniga fadu. Sej vidimo, de slilaht- nejfhi ko je fad, flabeji in menj jedrate fo nje¬ gove pefhke, tedej menj perpravne sa fetev in sa raft. Boljfhi je tedej pefhke is puftiga, ka¬ kor is shlahtniga fadja fejati, tode potlej fe mora s’ shlahtnimi zepizhi pozepili, ker vemo de zep- Ijen fad vfo laftnoft od plemena fvojiga zepizba nafe vsame. Zhe fe pa svershe je semlja temu kriva ali pa mras. To vender le velja per jabelzhnih in hru- fhevih pefhkah. Kader pa fadifh kofhize od brefkev in zhefhpelj , ali orehe, ali koftanj, jih vsemi od shlahtnih plemen fadja , ker fe ne (premene tako , de bi fe zepiti mogli, kakor ja- belka in hrufhke. Skufhnja uzhi, de is kofhize isrejeno drevo je komej ofmi del menj shlahtno, kakor tifto od kteriga je kofhiza. Jabelzhna in hrufheva pefhka pa vezh, ko polovizo laftnofti fvojiga poprejfhniga plemena sgubi. S- 3. Kdaj fe morajo fadne pefhke in kofhize fejati? Pefhke in kofhize le selene, kader simfki mras preftoje in fe fneshne mozhe napoje. Zhe fo posneje fejane kakor semlje fkorja smersne, ne kale. Jabelka in hrufhke fe fejejo od S. Mi¬ hela do S. Joshefa, kader fe more vender pred 7 ho je mogozhe. Posneje fajene bodo fhe le dru¬ go pomlad selenele. Narbolje je, zhe fe pefhke koj frove ali frifhne pofejejo. Pofebno dobro je to sa zhefhpljeve in zhefhnjeve kofhize, ker tako bodo she pervo pomlad selenele. Zhe fe pofufhe posneje selene. Zhe pefhke ali kofhize fpravljafh, ne fufhi jih na gorkim, ampak na vetru, in ne hranjuj jih v’ sakurjeni hifhi, am¬ pak na merslim. Koftanja in orehov ni dobro jefeni fadili, ki jim hud mras fhkodva in mifhi sa njim hite. Sato fe morajo v globoko jamo vfuti, po verhu s brinjevimi vejami obdati, de mifhi do njih ne morejo, po lem s perftjo safuti in s dilami po¬ kriti , de jih mozha ne salije. Koftanj in orehe je tudi dobro v s-hrambi kamur mifhi ne sa- hajajo s’ drobnim pefkam safute hraniti, in po¬ mladi, kader fneg fkopni in smersovali neha, fkerbno , bres jim kali potergati, v k vezhimu tri perfte globoke grobe v verfto poloshiti. Ka¬ der fneg fkopni in mras neha, fe vfi iskaljeni is jame vsamejo in pofade. S- 4. V kakfhno semljo fe morajo fadne pefhke fejati? Sadne pefhke fe morajo v dobro prav vde¬ lano semljo fejati, ktera ima zel dan folnzhno toploto in veter od vfih ftrani. Semlja fe mora 8 srahljati in od viiga plevela in kamnja ozhifliti dobro je zhe fe perfl na shelesni mreshi prefeje. Semlja je sa fadne pefhke narbolji zhe ni ne prepufta, ne premaftna. V pufli semlji drevefza malo korenin flore in kafno raflejo. V maftni semlji fo drevefza fzer lepe in naglo raflejo , pa nikjer ne bodo rade raftle ker fo predobre perfti navajene. Sato predobro perft s mertvizo smefhaj ali s pefkam. Prepuflo sem- Ijo s trohljivimi plevami, s zeflnim blatam, ali s drugo malino perfljo sboljfhaj. Nikdar pefh- kam, ali drevefzam s shivinfkim gnojem ne gnoji. Vfak shivinfki gnoj je fadju fhkodljiv, dokler ne flrohni, in drevo fe vfufhi, kakor hitro kore¬ nine do gnoja dofeshejo, ker gnoj musgo ali fok drevefa, in shivesh lefa fkasi in drevo kon- zha. Na folnzu in na vetru je sato dobro pefhke fejati, de fe drevefza navadijo na vfako fpremen- jenje vremena in vterjen sdrav lef sarede. g. 5. Kako fe morajo pefhke fejati? Pefhke fe morajo redko fejati. Na en fe- slienj ali klaftro semlje je dofti 6'oo sern. Po tem fe pefhke prav plitvo, komej eno zolo al palez globoko s grabljami ali s matiko v semljo sagrebejo. Ali pa kar je boljfhi, fe s drugo perfljo potrefejo in pokrijejo. Kofhize pa 9 fe morajo fadili ne fejali, in pa na pofebno gre- dizo. Hrufheve in jabelzhne pefhbe fe ne fmejo smefhane fejati, ber jabelka navadno pol hitreje rakejo kakor hrufhke, sato bi jih satopile in samorile. Pefhke in kofhize vfaziga plemena, fe morajo pofebej fejati ali pa fadili, de fe dre- vefza lozhijo , in med feboj v raki ne branijo. §■ 6 . Kako fe vfejane pefhke pred mifkrni in drusimi shivalmi ohvarjejo 't Vsemi brinjeviga germovja in rasfekljaj ga kakor fleljo sa gnoj , potlej ga na tifti kraj ka¬ mor pefhke fejati miflifh eno ped debelo rasfte- Iji, in ga globoko podkopaj, po tem semljo po¬ ravnaj in pefhke vfej , ali pofadi. Sadnjizh pa fhe gredo s brinjevimi vejami gofto pokri. To ho ftorilo: Pervizh. De mifhi in druge shivali hliso ne morejo, ker fe oboki boje, tako pefhke per miru okanejo. Drugizn. Pefhke pomladi is mehke semlje rade selene , ker brinje odnafha, de fneg jierki ne potlazhi in je deshevje prevezh ne vtepe. Tretjizh. To pokrivalo varje, de pomladi pefhke presgodej neoselene in de ne posebejo, ker mras slo fhkodva drevefzam , ktere fe per pervi pomladni toploti perkashejo. Zhe fo pa pokrite jim ne bo tako hitro fhkodvalo. j ** 10 Zheterlizh. Po simi s vejami pokrita perft, tudi po letu rahla oftane, in drevefzam dobro fiushi, ker rodovitnoft is sraka, ktere potrebujejo lahko v semljo do koreninz pride. Petizh. Pokopano brinje in fhpizhevje je narbolii gnoj sa mlade drevefza, torej je dobro, de fe fhe le po S. Jurji veje is drevefz vsame- jo , in fe oterkajo , de fe vmef ofujejo. §■ 7 . Kako je treba perto leto mladim drevefzam flrezhi? Pervo leto ni treba drujiga , kakor jih ople- vali, semljo rahljati , in v fufhi kropiti. Dre¬ vefza fe morajo opleti, de le en perft vifoke sra- ftejo , in ko fe plevel perkashe. Opleti fe mo¬ rajo s roko po deshji, kader je perft vlashna, de fe plevel s korenino vred populi, in fzer dva¬ krat do krefa. Po krefu pa fe morajo trikrat s vosko malikizo okopali, de fe plevel satare, sem- lja rasrahlja, in tako koreninze vezh rodovitniga shivesha sa raft is sraka dobijo. Vfe to fe mora varno ftoriti, de fe koreninze ne ranijo, ali dre¬ vefza ne podkopajo. Kader je fufha fe jim mora kropili, pa le svezher ali sjulraj, nikoli pa v vrozhini. Voda sa fhkropiti je bolji is kapnize ali lu¬ ske kakor is fhlerne ali potoka. Prevezh in prepogofto fe ne fme fhkropiti, ii ker vfe drevefza ljubijo bolj fuho kakor mokro semljo. Vezhkrat poletu fe mora per drevefzih pogledali, zhe jim nifo mifhi, bramorji, ali ke- bri korenin fpodjedli, kar fe fposna zbe sazhne perje rumeneti, ali drevefza fe nagibati. Takrat fe mora semlja okoli pofhkodvaniga drevefza ter- do pohoditi in mu perlivati, de druge korenine flori. Mifhi pa polovi v pafl. Bramorje bofh v pifkerz polovil, zhe ga v semljo sakopafh in s defzhizo ali dilizo pokrijefh , ktera mora tako podloshena biti, de bramor pod njo zhes rob v pifkerz pade in is njega ne more. Navadno in dobro je , drevefza kakorfhne koli is pefhek in kofhiz isrejene , dve leti na miru rafti puftiti. §• 8 . Kaj je s mladimi drevefzi drugo leto fioriti ? Sdaj je treba vfe drevefza olrebili, m jim poftranfke mladike gladko poresati. Sa jabelka in hrufhke je dobro, zhe fe jim tudi verhovi do petiga narboljfhiga popka pore- shejo, tode nosh fe mora na drugo ftran popka naftaviti, in fprek nad popkam verh odresati, de mladika is njega ravno fhibo poshene. To pa velja le per jabelkih in hrufhkah. Oreham, koftanju in drugim drevefzam fe ne fmejo ver¬ hovi resati, fzer bi fe fufhiti sazhele, ker imajo velik ftershen in mehek lef. Po tem fe dre- 12 vefza vezhkrat okopajo, in oplevejo. V r fufhi fe jim perlivati mora. %. 9 . Kaj je s drevefzi ftoriti, kader fo dre leti fare? Dve leti kare drevefa fe morajo fkopaSi , obresati in v vertno fholo, lo je na en pofeben kraj, pa redko prefaditi. Dre vefza fe fmejo pre- fajali od Vfihfvetnikov do S. Jur ja, in pa le takrat, kader je perfl vlashna in tiho vreme, pa ne v mokri ali smersli semlji. Orehi , koltanj , zhefhnje in zhefhplje fe morajo jefeni ali po simi prefajati, sato ker sgo- dej mushevne poftanejo in beril posheno. Jabelka in hrufhke fe jefeni ali pomladi prefade, vender je bolje jefeni, de fe po simi primejo. Sa dre- vefza ifkopavati flushi poldrugi zhevelj dolga ojflra rovniza , de fe drevefze lahko globoko fpodkopa in s perftjo vred vsdigne. Preden fe drevefza drugam pofade morajo obresane biti , in fzer nar pred per koreninah. Vfe dolge korenine fe morajo perresati, pofebno fredna ferzhna korenina, de vezh pokranfkih korenin poshene. Tudi fe morajo vfe poftranfke vejze s ojftrim noshem gladko pofneli, in tudi verh do nar boljiga popka nasaj odresati, der ne per orehih in per koftanji. ven- 43 §'• 10 . Kakfhna mora vertna fhola biti ? Sa vertno fholo odložili perpraven proftor, dobre, folnzhne in proftosrazhne semlje, kamor fe mladi divjaki po verfti pofade , de fe tam po- zepijo in potem odrafheni v verte prefade. Vertna fhola nefme biti , ne na pufti ne na malini ali s drevjem in osidjami saperti semlji. Narbolji je sa to selnik ali druga dobra , pa ne v novizh gnojena niva , ktera fe mora pred prekopati in poravnati. S- 11- Kako fe divjaki v vertno fholo fade? Divjaki, ali mlade drevefza fe pofade v vertno fholo dva zhevlja narasen, in okoli pol zhevlja globoko. Kader fo fe koreninze v jami lepo poravnale, fe jim po verhu pofpe dobre perfti, in drevefze llrefe , de fe perft okoli ko¬ renin sgofti, in s nogo malo polazhi. Narbolj- fhi je drevefza prefajati kaki oblazhen tih dan, de fe jim koreninze od vetra in folnza ne pofu- fhe. Sadnjizh fe perft s grabljami poravna in kolizhi fe poftavijo sa snamnje tega ali uniga plemena drevefz. Tako pofajene drevefza dobro šalili, je njih rafti tako pripomoshno , de pervo leto tako zhverfto raftejo, kol zhe bi ne bile prefajene. * 14 S- la- Kaj je divjakom v vertni fholi do zepljenja floriti? Kader fe plevel perkashe, fe mora vertna fhola trikrat ali fhtirikrat v letu varno okopati, ker plevel drevefzam filno fhkodva, jim is semlje in is sraka veliko shivesba odvsame in jih rafti mudi. Tudi je sdaj dobro, drevefzam, ktere krivo raftejo, dati kolizhe in jih pervesati, de fe sravnajo. Tudi tifti popki , is kterih hozhejo nepotrebne poftranfke mladike gnati, in musgo ali fok po nepotrebnim tratiti, fe morajo odfhi- pati, de fe lepa gladka kosha sredi, in fe tako drevefza, k zepljenji perpravne ftore. Eniga ali dva poftranfka odraflika je koriftno na fbibkim debelzi salo pufhati, de musga prevezh kvifbko ne fili, ampak deblo od tal gor krepzha , pa vezh kot eno leto ta odraflika ne fmefta oftati, fizer bofta predebela, in odresana deblizu ve¬ like rane puftita, katere fe nerodno saraftejo ino doftikrat drevefzu fmert naklonijo. Zhe fhe ni deblo sadofti mozhno , fe sna fopet nekoliko po- ftranfkih odraflikov ob zhifhenju debla do pri¬ hodnje pomladi puftiti. 15 II* Rasdelfk* ©»1 posMalitnjcnja fadsiiii dre- vH* s zepljeujem. .§•• 13 - liter e drevefza gre zepiti? Le tifle divjake moramo zepiti, kteri fo is neshlahtnih pefhek in kofhiz ali korenin sraftli, ali pa zhe fo fvojo natorno shlahtnoft sgubili v novi rafti , kakor je vezhdel per jabelkih in hrufhkah. Torej koftanja, orehov brefkev in zhefhpelj ni treba prezepiti. Hrufhevi in ja- belzhni divjaki fe morajo prezepiti, ker fe v reji is pefhke slo svershejo. Zhe pa kaki is shlahtne pefhke srafhen divjak shlahtne laftnofti kashe, zhe ima lepo fhiroko perje in gladko kosho , je vreden bres zepljenja v vert pofajen biti. Tako drevo bo posneje roditi sazhelo, pa bo potlej vedno bolj polno in terdno. §• 14 . Na ktere divjake fe -z epi z hi primejo. Zepizhi fe po navadi in nar raji primejo na divjake fvojiga rodu. Torej moramo zepiti ja- belke s jabelzhnimi, hrufhke s hrufhevimi, zhefh- plje s zhefhpljevimi zepizhi. Tudi fe primejo zepizhi na divjaka fvoje slilahte, kakor: Iirufh- ka v kulno, marelzo v krehel ali zhefhpljo, 16 zhefhnja v vifhnjo iti vifhnja v zhefhnjo obedve v refheliko (Mahaleb) nefhplja, azarol in tudi hrufhka v glog. §. 15 . Kakfhni zepizhi fo nar boljfhi sa zepljenje? Tike letne mladike fo narboljfhi sa zepizhe ktere fo verh shlahtniga drevefa, naj bo mlado ali karo de ima le sdrav lef in lepe popke, in de fo bile pred odresane preden sazhne musga (fok) gnati. Is poftranfkih mladik in vej, zepizhi ne veljajo, ker nozhejo kvifhko rafti, ampak fe le po fvoji navadi proti tlam ravnajo, kakor veja doli vili is ktere fo vseli. Zepizhi fe tudi dado vezli zhafa perhraniti, zlie fe v vlashno perft na fenzhno ftran en palez globoko potaknejo, pa ne v saduhlim keldru ali v toplim kraji. Tako fe perhranijo zhe je treba pol leta, zhe fe le pokrijejo, kader je filin veter ali topel desh. Malo svenjeni shcjni zepizhi fe fhe raji primejo, kakor prav frovi ali mladi. §• 16 . Kdaj je narboljfhi %haf sa zepljenje? Narboljfhi je zepiti jefeni, pomlad in o f. Jakobi. Kdor ima veliko mladih drevefz sa zepljenje, naj pozepi marelize in brefkve od Vfihfvelih do Adventa. Zhefhnje in zhefhplje pa 17 od Adventa do Boshizha. Zhe ga mudi vreme, naj hiti pomladi pred ko more, ker take drevefza Svezhana she mushevne perhajajo, ali fok imajo in fe potem nerade primejo. Jabelka in hrufhke nifo tako nevfhezhne, in fe dajo pomladi zepiti, dokler ne selene, zhe fo bili le zepizhi pred vresani, kakor je musga (fok) bila v njih tekozha. Kdor ima malo divjakov je narbolje de jih pom¬ ladi, kmalo ko mras neba, žepi. §. 17. Kako fe drevefza zepijo? Kako fe narboljfhi in nar navadnifhi žepi, je 5 vish, namrezh, žepi fe l. S nakladam. 2 . S popkam. 3. V sareso. 4 . V fklad. 5. V sakosbo. 1. Kako fe s nakladam žepi? Nar boljfhi in nar hitrejfhi je s nakladam zepiti. Tako, zhe fe zepizh na debelifhim kon- zu s ojftrim noshkam kakor je sa perefa resati, ki ga vidifh sad na tabli Nr. 1 . fprekama en palez dolgo od ene Hrani do druge odreshe, in fe sgorej do drusiga ali tretjiga popka per- krajfha, de je dva ali k vezhimu tri palze dolg. Kakor vidifh sad na tablizi Nr. 6 . Kjer Ha oba enako debela, tam fe tudi 18 divjak od fpodej gori polirani en palez dolgo odreshe, tako de imata oba ravno gladke, vifoke in fhiroke rane. Ko fe vkup naloshita, mora per obeh bili kosha na koshi, lef na lefu, in ftershen na Itershenu , de fe nizh rane, ali be- liga lefa ne vidi. Potem fe zepizh in divjak s ofkim pertenim povofkanim trakam prav lerdo povijeta, de je viditi kakor zepljen gajshelnik. Kader drevefze eno ped dolgo mladiko kori, fe trak prezh odvije, de fe v lef ne saje. S ta¬ kim zepljenjem fe drevefzam nar manjfhi rana flori. Tako zepiti fe sna zelo simo, dokler se- lenje ne poganja, in fe prav rado prijemajo po- febno jabelka in hrufhke , zhe fo bile le prav naloshene in dobro s trakam sategnjene. Ne le farno majhne drevefza fo perpravne sa to zep- Ijenje, ampak tudi odrafhene fe dado po vejah in konzeh tako zepili. Tudi koreninze, ktere fe per prefajenji mladih drevefz odreshejo, fe lahko s nakladam zepijo, in take v semljo pofade, tako bodo shlahtne in lepe drevefza sraftle. §• 19 - Kaj je per takim zepljenji narbolj treba vediti , de fe gotovo prime ? De fe bo per takim zepljenji rado prijelo, mora zepizh na divjaku s dobro vesjo terdno 19 povit biti. Verza, preja, ali zunja ni sato, ker verza in preja prevezh kosho Ilifne in kmalo v lef saje, de musga (fok) ne more pod kosho lezhi. Zunja pa premalo ftifne. Narbolji je tedaj perten osek trak eno ped dolg. Trakovi pa morajo povofheni biti. Pomashi jih tedaj vezh vkup s raspufhenim vofkam in jih s likav- nikam pogladi. Kdor trakov nima fme tudi lipovo ali ko- nopno lizhje povofhiti, in zepljenje s njim po¬ vijati. ]\ T epovofhen trak ni dober sa povesilo, ker rane pred srakam in pred mozho ne obvarje, in fe s zhafam potegne, de fe zepizh divjaka ne lifhi. Per povijanji zepljenja je dobro gledati, de fe zepizh ne premakne, de fe vfa rana sgorej in sdolej dobro povije, de fe naklad ali ftifkijej popolnama pod trakam f k rije. Zhe na divjaku pod zepizhem kaki popki oftanejo, fe morajo gladko poresati, de musga (fok) vfa v zepizh shene. Nekteri žepi s drugimi drevefi enakiga ple¬ mena vred odsheno (odrenejo), drugi pa fhe le proti krefu; sa to gre žepe v miru puftiii, dokler fe ne fufhijo. Oselenelim zepam je treba povose odvoslati, de musga is divjaka v zep prollo tezhi samore, 20 fizer fe saje, ino to naflednjizh vedno rafti drevefza fhkodje. Popolnama povoso odvesali pa ni varno, fzer zep, divjaku fhe ne terdno prirafhen , odkopi, in ob pervi fapi odleti. S pofebno fkerbjo je treba zepam pomozh soper vetra ofkerbeti, ali s kolizbki v tla sataknjenimi, h katerim fe div¬ jak in zepove mladike ohlapno priveshejo, ali pa s vejzo h divjakam nekoliko pod zepam pri- vesano, na itatero fe zepovi odrafliki naflonijo. §. 20 . 2. Kako fe s popkam žepi? S popkam fe žepi, zhe fe frov popek is shlahtne mladike, odreshe , in v kosho divjaka tako vtifne, de fe s njim sarake , shlahtno mla¬ diko poshene, ktera srake v shlahtno drevo , ako fe divjaku vfi drugi odrakliki poreshejo. Glej na tabli Nr. 7. §. 21 . Kakfhni divjaki fe s popkam žepi j o ? Sa to zepljenje fo narboljfhi divjaki, ki fo is pefhek in koki ali pa is korenin srakli, de fo le kakor gofje pero debeli, ko imajo mlado gladko kosho. Zhes en palez debeli fe le fhe po vejah s popkam zepijo. Is hoke pernefeni okarkaki divjaki nifo sa to. 21 §. 22 . Kdaj fe s popkam žepi? S popkam fe da zepiti dokler je drevje mu- shevno, de fe kosha lahko od lefa lozhi, tedaj kmalo po S. Jurji bliso do S. Mihela. Zhe s popkam zepifh do S. Petra, popek fhe to leto mladiko flori, zhe posneje zepifh, fe popek prime pa fhe le prihodno pomlad seleni. Sato fe pri unim pravi: s raftnim popkam, pri tem pa s fpijozhim popkam zepiti. S- ^3. Kakfhni morajo popki sa zepljenje biti? Zhe fe pred krefam žepi, fe zepivni popek odreshe is letne mladike , ktera je bila odresana pred ko je hil lef musheven , in v fenzhno semljo vtaknjena, do krefa lahko mushevna oftane. Zhe fe pa s popkam žepi, fe po krefu ureshe s verh shlahtniga drevefa selena mladika, ktera ima prav lepe lefne popke sa zepljenje. Voditi je treba, de fo trojni popki na fad- nih mladikah, namrezh : zvetni, perni, in lefni popki. Zvetni popki sa drugo pomlad k zvetju namenjeni fo debelifhi, okroglifhi, in vezhidel na poftranfkih mladikah naftavljeni. Perni popki fo drobni in medli, vzhafih komej viditi, in namenjeni prihodno pomlad sgoli perje pognati. Ti in uni nifo sa zepljenje. Lefni popki fo lepi polni in dolglafti, v fredi verfhnih mladik na- ftavljeni, pomladi nove mladike pognati. Taki fo dobri sa zepljenje. Zhe fe is selene mladike popki zepijo, mla¬ dika nefme nizh svenjena biti, sato fe mora v vodo ali v frovo jabelko poftaviti, dokler fe ne žepi. Zhes dva dni fe ne hrani. §■ 24 . Kakf/miga orodja je k temu zepljenju treba ? Drujiga ne kakor, pervizh: Ojfter, tanjko sbrufhen na konzu n a so j savit noshizhek, ka¬ kor ga vidifh na tablizi Nr. 2, de popek gladko od zepizha odreshe. Na konzu mora imeti plofhnalo ofhpizheno koft, de fe s njo kosha na divjaku odporja. Drugizh mora biti per- pravljen trak ali lizhje, de fe s njim rana povije, kakor per zepljenji s nakladam. %. 25 . Kako fe s popkatn prav žepi? Tako le : Vsemi zepizh, ki je bil uresan, preden je bil musheven, in nesvenjen ohranjen, ali pa seleno mladiko, zhe po krefu zepifh. Primi ga na debelim konzu s dvema perftama v levo roko, de bo leshal na dlanu s tanjkim konzam proti tebi obernjen. Po tem s noshkam odreshi popek, kteriga fi sa zepljenje namenil, 23 od mladike tako lepo in gladko, de fe bo pol palza koshe pred njim, in pol palza sa njim, in kolikor je mogozhe tudi na hraneh ga der- shalo , de bo lefa kar nar menj mogozhe sraven, pa vender mora popkov serniz, ki je med lefam in kosho varno ohranjen biti. Kader fi tako platizo koshe s popkam vred od mladike odresal, odreshi mu tudi pol perefa, zhe je selena mladika bila, ker ta shlahtni po¬ pek mora tudi is sraka (iufta) shiveti skosi pero, tako dolgo, dokler fe v divjaku ne prime ; zelo pero bi mu prevezh bilo. Glej na tabli Nr. 7. Po tem ureshi v kosho divjaka kjer je nar gladkeji od sgorej in fprekama doli takole : Od- lozhi s kolljo ki je v noshku vdelana , ali s kako lefeno sagojsdizo mushevne koshe na divjaku toliko na obeh hranih, de bofh vfo platizo s popkam divjaku pod kosho fpravil. Sadnjizh fe rana s vofhenim trakam ali s lizhjem sgorej in fpodej terdo povije, de fe le fam popek vidi. Zhes fhtirnajh dni, kader je popek v divjaku perjet in srafhen, fe ves od- jenja de fe lef redi. Kader je ozhitno, de fe je popek prijel, fe divjak dober palez nad pri¬ jetim zepam tako prekama odreshe, de rana na nafprotno hran žepa pride. Drugo leto fhe le, ko je is popka mozhna mladika pognala, fe konzhek divjaka verh žepa tikama pri žepu 24 vprek odreshe in s vofkam samashe ; pervo leto tega koriti ni varno, ker tanjka zepova mladika ne saniorc rane šaliti, in mokrota naflednje sime ranjenimu lefu fhkodije. Zhe li pa tako zepil po krefu na fpijozhi popek, fhe le prihodno pomlad divjak nad perjetim popkam odreshi, in ga sdolej zhifto otrebi , de shlahten popek poshene in rafte. §■ 26. A r a kaj je pofebno per tem žepi j en ji gledati? Gledati je treba : 1 ) De fo zepizhi ali mladike od shlahtniga, sdraviga lefa in popolnama shivi. Zhe fo smersli ali od bolniga drevefa, kar fe is zherniga ftershena ali is rejaviga lefa vidi, nifo sa nizh. Tudi slo svenjeni fe ne pri¬ mejo. 2 ) Se mora to delo kaki oblazhen dan, ali pa sjutrej ali svezher ftoriti, de fe uresani platizi fok ali musga ne ufufbi, in popek ne oflabi. V vrozhini ali v deshji in vetru ni sa to delo. 3) Je dobro, de fe popek v divjak na fenzhni ftrani vzepi, de ga folnze prevezh ne ope- zhe, dokler fe ne prime. 4) Je dobro, de fe kar nar nishej je mogozhe 25 divjaki pozepijo, salo ker radi fpodcj divje mladike sheno, zhe fo vifoko zepljeni. 5) Se mora s tem zepljenjem prav ravnati, po- febno per nevfhezhnih drevefih, kakor per breskvah, marelzah, i. t. d. §■ 27 . 3. Kako fe v sareso -žepi? Novo snajdeno zepljenje je v sareso zepiti. To fe flori, zhe shlahten zepizh na debelim konzu kakor sagojsdizo po obeh flraneh en palez dolgo gladko odreshefh, in v divjak, tam kjer je s zepizhem enako debel, od sgor doli sareso prot ftershenu naredifh, de fe zepizh vanjo vtakne in vfo rano f kri je. Glej na tabli Nr. 8. Tudi fe morata na flraneh koshe zepizha in divjaka do¬ bro vkup fprijeti. Po tem fe zepizh k divjaku s vofkam samashe in s lizhjem povije. Tako fe da zepiti od S. Jurja do S. Mihela, dokler fok ali musga tezhe , in fzer do krefa s takim zepizhi, v kterih fhe ni fok ali musga gnala kader fo bili odresani. Po krefu pa žepi s selenimi mladikami, pa fe mora verh toliko perresati, de ima zepizh le dva popka, in perje fe bolj ko na pol per- krajfha. Rana na verhu fe s vofkam samashe. Divjak mora gladko poresan biti zhe fhe ni nizh gnal, zhe fe pa selen žepi, pufli do po¬ mladi vfe mladike v miru. 2 26 §. 28 . 4. Kako fe v fklad žepi? Nar ftareji pa nar flabfhi navada zepili, je, zepili v fklad. Kader fe divjak odshaga in ras- kolje, de fe shlahten zepizh vanj vtakne in rano samashe. Mlade divjake ni dobro tako zepiti. Le tilti fe sdej fhe v’ fklad zepijo , kteri fo she drugima zepljenju odraftli, de fe ne dado vezh s nakladam, s popkam ali v sareso lahko zepiti. V fk.lad fe da vfak divjak zepili, kteri je debelji kakor palez. Nar bolj fe prime , zhe je kakor rozhnik debel. Tudi dara lefnika fe da po vejah zepili. Zhe fe debelo drevo žepi, je treba vedili, de fe mu ne fmejo vfe veje, kader fe žepi odresati, temuzh defeti del mladik pod zepizhem pudili, fhe le drugo leto fe zhifto potrebijo , kader ima she zepizh dodi lefa , fzer fe zepizh pofufhi savoljo pomanjkanja shivesha is sraka , kleriga mu perje daje. §■ 29. Kdaj fe v fklad -žepi? Nar raji fe v fklad prime, zhe fe takrat že¬ pi , kader sazhne fok ali musga pod kosho per- hajati. She v Svezhanu sheno marelize, breskve in zhefhnje. Kmalo po tem zhefhplje. Sufhza fe zepijo hrufhke, in nar sadnje jabelka. Tudi 27 fe mora zepiti pred na folnzhni, posnej na fenzh- ni ftrani, kjer fok ali musga posneji shene. Tudi na lepo vreme fe mora per zepljenji gledati, in na tifli zhaf, kteri je narbolji sa zepljenje, kar fe tako fposna : Vreshi mladiko, in kosho per ranjenim lefu s noshem pertifni. Zhe med kosho in med lefam nekoliko mokrote vidifh, je narbolji zhaf sa zepljenje v fklad. Zhe mladika fhe foka ali musga nima, ne zepuj. Zhe fe pa she mushevna kosha od lefa lupi, le nehaj, sa to leto fe bo malo prijelo. Na mladi ali ftari mefiz ali na druge vrashe per zepljenji ne glej. §• 'ifk Kakfhm -zepizhi fo narbolji sa zepljenje v fklad? Nar holjfhi zepizhi fo is verha drevefa tifle letne mladike , ktere imajo lepe lefne popke, gladko kosho, in zhverft, sdrav in terd lef. Ze- pizhe pa morafh uresali, preden sazhne fok ali musga gnati, in hrani jih v semljo vtaknjene ali v fneg sakopane, tak dolgo de je zhaf zepiti. Zhe fe v daljne kraje pofhiljajo fe morajo v moker mah saviti. Zhe fo prevezh sveneli, fe v mo¬ kro perll eno dlan globoko sakopajo in kmalo bodo oshiveli. 2 # 28 §■ 31. Kakfhno orodje je per zepljenji v fklad potrebno? 1 ) Mora biti ojflra, rozhna shagiza. Sa debe- leji debla mora vezhi biti; sa drobne div¬ jake pa prav tanjka. Narbolji fo novo snaj- dene zepivne fhkarje, glej na tablizi Nr. 5. S tem fhkarjami fe vfi drobni divjaki k zepljenji gladko prefhipnejo in delo per- krajfhajo. 2 ) So prav perpravne novo snajdene, ojftre klefhe , glej na tablizi Nr. 4 s njimi fe lahko divje mladike in tudi zepizhi is dre- vefa lepo usamejo. 3) Je potreben mozhan, prav ojdcr, sakrivljen verten nosh , kakor ga vidifh na tablizi Nr. 3 , de fe s njim odsbagan divjak po¬ gladi , in divje mladike in fuhi odraflliki zhifto poreshejo. 4) Morafh imeti tudi majhen ojfter noshizhek s ojftro klinizo , kakor je sa perefa resati, de bofh mogel zepizh prav obravnali. 5) Je treba vezhiga nosha s fbiroko in tanjko klinjo, de fe s njim divjak gladko prekolje. 6 ) Vsemi fabo kladvizc, de bofh nosh v fklad sabil, pa je bolji lefeno kakor shelesno. 7 ) Je potrebna kofhena ali pa drenova sagojs- diza, de raspoka resbi, dokler fe zepizh vanjo ne vtakne. 29 8) Morafh imeti dober zepivni vofik, de bofh rano dobro samasal, in zep pred mozho , fufho in hudim vremenam obvarval. g) Je treba sa vfaki zep rutize ali zunje in trake ali vervize , de fe ranjen divjak ob- veshe in loshej sazeli. Tudi je dobro zep s predivam obrili. 10) Zhe fe v mrasu žepi, je treba vofek pred istopiti , de delj mehek oftane. Sadnjizh ; imej vfe to kader zepifh , v pe¬ harji ali v kaki drugi pofodi per febi. §. 32 . Kako fe v fklad prav žepi? Kader imafh vfo perpravo vkup , nar pred divjaka ravno vprek preshagaj , kjer ima nar lepfhi lef in gladko kosho. Po tem fe s vert- nim noshem fhe odshagan divjak pogladi. Dalje fe poftavi drugi tanjki nosh na fredo debla, in fe s kladvam poterka , de fe en palez globoko gladko raskolje. V fklad fe lerzhi sagojsdiza, de ga toliko raskroji kolikor je zepizh debel. Sdaj vsemi zepizh, in mu s ojftrim oskim noshkam naredi vfhtriz eniga popka sareso v Hran, in vreshi naprej podolgama do Hershena tudi na drugi Hrani ravno tako en palez dolgo, de bo zepizh kakor sagojsdiza ofhpizhen. Per Hranizah naj kosha oftane, in sunanja plat naj bo nekoliko debeleji od notranje, de jo 30 bo fklad, kader fe zepizh vanj vtakne, povfod natefnim perjel, ko fe sagojsda smakne, de fe notranje koshe ftikam spopadejo. Sgorej toliko zepizha odreshi, de ne bo zhes dva ali tri popke imel. Glej table Nr. g. Sdaj samafhi rano s zepivnim vofkam , in pa tudi zepizh na verhu. Potem povi s zunjo in poveshi s trakam ali verzo, de fklad ne jenja, temuzh fe s zepizhem vkup srake. S- 33. Kaj je fhe pofebniga treba rediti, de fe bo cep¬ ljen j e v fklad rado perjelo ? 1 ) Je treba vediti, de divjak kteriga miflifh zepiti mora she v koreninah dobro vrafhen biti, de bo imel mozh rano kmalo saze- lili, in zepizh v raft gnali. Salo divjaka vfaditi in zepiti veni pomladi ne velja; tak fe ne prime, ali pa grosno kafno rafte. 2 ) Zhe nishej je divjak zepljen hitrejfhi in lepfhi bo raftel. Le debeli lefnikovzi fe vifoko zepijo. 3) Je dobro, de fe lifta ftran zepizha , kjer je pervi blishnji popek , snotrej oberne, de pred rano sazeli, divjak s zepam sarafte , in ravno verh divjakoviga debla mozhno mladiko poshene, namenjeno sa deblo pri- hodniga drevefa. Salo je treba nafled po¬ mlad, kar je žepa verh te mladike, vprek 31 odresati in rano s vofkam samasati. Zhe pa je popek vun obernjen, bo zep na ftrani gerdo gumbo naredil ker na Hrani perviga popka musga narbolj vlezhe in lef redi. 4 ) Je narbolje, en fam zepizh v en divjak djali. Le tiliim, kteri fo zhes en koshelj debeli fe dva zepizha vtakneta, sato de fe od obeh plati rana pred sazeli , in divjak jo pred salije. Zhe fe vezh zepizhev po- takne , sraftejo golte veje , ena drugo lope in drevo oflabe ali kmalo vfufhe. 3) Zhe manjfhi zepizh v fklad vtaknefh, vezhi mladika bo do jefeni sraltla, ker fe tak pred prime in s musgo napoji, torej pred seleni. Dolgi zepizhi posno selene, kafno rallejo , lefa ne vterdijo, perja jefeni ne dosorijo, in radi posebejo in fe pofufhe. 6 ) Vfelej žepi s fuhim nikoli s mokrim zepi¬ zhi. Preden zepizh vtaknefh , ga ni treba fliniti. Slina je frovimu lefu fhkodljiva. 7 ) Nikoli ne samasuj rane s drugim kakor s zepivnim vofkam , zhe bozhefh sdrave dre- vefa srediti. S ilovzo samasati in s maham povili je fhkodljivo. Ilovza fe v fufhi fpo- ka, tako pride v fklad divjaka srak, veter, mozha in perlt, nato fe lef sazhne fufhiti in gnili , ali pa je shlamboraft. Take dre- vefa, ki fo she od nerodniga zepljenja bo- 32 lesen v ferzu Teboj pernefle ne bodo nikoli veliko rodile in ne bodo karoki dozhakale. & Sadnjizh obvari zep pred fbkodo, s tim de mu kolizh ali mozbno preklo vfadifh. S kofhem z ali s goflim poplelam ga ne ograjaj, ker mu n folnze odvsame , v fenzi pa nobeno drevo ne * flori dobro. ' Kako fe fhe samore zepiti ? 1 S shlebnizhkam v shlebek. Dobi fe sakrivljen noshek, podoben polovizi zevke , debeloki pifniga perefa, s katerim fe po nazhertanji v Nr. 11, toliko v divjak sadolbe, de fe malo naresana zhiko olupljena Hran žepu (glej nazhert v Nr. 12) tikama noter vtopi. Terdno sevesan in dobro samasan zep zhverko poshene in naglo rano divjaka salije. §. 34 . Kako fe žepi eni vofk naredi? Vsemi rumeniga vofka, kakor ga raspufhe- niga per zhebelarjih dobifb. Ravno toliko ozhi- fhene fmrekove fmole, sraven pa tudi toliko terpenlinove fmole deni. Vfe te tri rezhi vkup kopi in v merslo vodo , ki je v fkledi p e rp dav¬ ljena, vli, in s mokrimi rokami fhtruze naredi in jih fpravi. Glej de ne bofh kaziga loja , maki ali ma¬ fij sraven djal , ker vfaka mak je fadnimu lefu fhkodljiva. 33 §'. 35 . Kako fe fhe drugo mašilo sa drevefne rane naredi? Vsemi apna, kravjeka in maline ilovze, vfa- ziga enako, sraven je Uidi dobro djali terpenli- na. Vfe to dobro vgneti in premefhaj. S tem masilam pomasbi rane per velikih drevelib, kader veje odshagujefh. Nikoli pa s tem masilam ne mashi per zepljenji. S- 36. 5. Kako fe v sakosho žepi? Peto zepljenje je sa kosho. To je slo tako kakor v fklad zepiti, s tem raslozhkam , de fe odshagan divjak ne prekolje, in zepizh ne vtakne v fklad, ampak med kosho in med lef na ftrani. Torej mora biti she drevje mushevno, de fe kosha od lefa lozhi, pa vender dokler fhe se- lenja ni, to je meliza Malitravna. Glej tablo Nr. 10. Kader je she divjak odshagan , fe na hrani kosha kaziga pol palza od verha dol s ojftrim noshkam do lefa vreshe , in sgor ravno tam med kosho in lefam fe kofhena ah pa le- fena , kakor en zepizh tenjka sagojsdiza porine, de kosho od lefa odrine, in zepizhu prodor flori. Ta sagojsdiza mora bili pa po notranji plati plofhnata in po unanji okroglo ofhpizhena. Po¬ tem vreshi zepizh pod popkam v ftran ne zelo do ftershena, potlej vreshi na sdolej en palez globoko, de fprekama na drugi Hrani s nosh- 34 kam v un pridefh. Na drugi ftrani zepizha ne saresuj drusiga kakor zherrio kosho olupi, fpod- njo seleno pa pufti. Potlej vtekni zepizh s a ko¬ sho v divjak na tefnim. Piano vfo s vofkam sa- mashi in obveshi. S- 37. Ktere divjake je dobro sa kosho zepiti? Sa kosho je dobro zepiti tifte divjake, ki fo sa zepljenje s popkam ali nakladam predebeli; zhes pol palza debele divjake zep sa kosho kafnejfhi salije, kakor zep v fklad. Na velikih slo mus- gaftih vejah fe fme vezli in daljih zepizhev sa kosho potaknili, kakor je per drugim zepljenji navada. Zhe fe debeli divjaki zepijo fe jim ne- fmejo nikoli vfe veje na enkrat odresati. Poftavi zepizhem vfelej kake preide ali veje sa brambo. §. 38 . Ktero ismed imenovanih zepljenj je nar bolj f hi? Vfako je dobro ob fvojim zhafu, vender je mlade divjake narbolje s nakladam sa kosho ali pa s popkam zepiti, ker fe tako drevefza nar- menj ranijo, fe nar raji primejo, in fe tudi nar hitrejfhi opravi. §• 39 . Kaj je s cepljenim drevefzi fhe flor iti, in kako jim poflrezhi P i) \ vertni fholi, kjer je veliko divjakov poze- 35 pljenih, Te morajo drevefza sasnamnati kak- fhne forte fo. 2 ) Se morajo zepljenzi narmenj trikrat v letu okopali in opleti, in v fufhi jim fe mora perli- vati, v drugim ali tretjim letu jim s’ dobro perftjo, ali s tnalovno, ali s blatam ali s tro- hljivimi plevami pergnojiti. 3) Se morajo vfi popki pod repam potrebiti preden mladike kore, ker fo fhkodljivi, in musgo na fe vlezhejo. 4) S nakladam zepljenim drevefzam trake ali vesi prezh poberi, kakor hitro je zep eno dlan dolgo mladiko ftoril, fzer fe trak v lef saje in raki brani. Ravno tako kori unim, ki fo v sareso zep- ljeni. Tikim drevefzam pa, ki fo s popkam zepljene vsemi lizhje zhes tri tedne, naj fo fe perjele ali ne. Per zepljenji v fklad in v sakosho puki obvesila, dokler fe rane dobro ne sazelijo. Samo zhe vidifh, de fe per povosi bule delajo , jo bres odlafhka odveshi. §. 40. Kako gre zepljenze obresovati de fe bodo lepe dre¬ vefza sredile? Hozhefh lepe drevefa imeti, ne puki niko¬ li vezh kakor le eno ferzhno mladiko kvifhko rafti, in deblo koriti. Vfe druge ftranfke mla¬ dike in nepotrebne odraflike pomladi gladko od- 36 reshi. Per obresovanji glej de ne bofh od sgo- rej dol uresal , ampak nallavi nosh od spodej gor, de gladko odreshe in koshe ne sadere. Tudi vlako rano s vofkam samaslii. Zhe je pa drevefze v dnu tako flabo, de fe farno ne mo¬ re ravno dershali, mu verh perkrajfhaj, in pu- fli eno leto poftranfke mladike rafti , de bo fpo- dej debeleji in mozhneji, drugo leto pa ga fpet gladko obreshi. Kader je pa drevefze v drugim ali tretjim letu po zepljenji okoli ofem zhevljev sraftlo, mu pufti verhe rafti in krono ftorili; torej mu morafh malo ferzhne fbibe v verhu odresati , in nar sgornje fhtiri lepe popke puftili, is kte- rih bodo mladike, in is njih verhne veje na okroglo sraftle. Vfe druge popke in mladike nishej potrebi, de bo deblo gladko. Od sdej fo fhe le zep- ljenzi vredni is verlne fbole iskopani , in v veri prefajeni bili. III. Itasclellk« ©d profisjaiajsi slalaMmla drevefa. S- 41. Kteri zhaf je nar boljflii drcvefza prefajati? Boljfhi je drevje v jefeni, kakor pomladi prefajati, sato de fe perft po simi okoli korenin bolj sgoki, in dre ve f/. a pomladi bres perlivanja selene in hilro rallejo. Pa tudi po simi in sgo- dej pomladi fe fme drevje s pridam prefajati, zhe je lepo vreme in viashna perlt. V smerslo semljo fajeni drevzi fe radi pofufhijo. De ne bodo v jeleni prefajene drevefa po simi poseble, jim ranjene korenine gladko per- reshi, in s vofkam samashi , veje pa v jeleni vfe žele pulli, in jih fhe le pomladi obreshi. Kdor pa hozhe veliko rodovitno drevo pre- fadili, naj to kori po simi kader je semlja terdo smersla, de le perft s koreninami prenefe, pa veje fe mu morajo mozhno perkrajfhati. Ni¬ koli pa s mushevnim lefam in s seleriim perjem ne prefajaj, ker fe rado pofufhi. Zhe fe pa to ravno koriti mora , prefadi drevo varno s dol- simi koreninami in kratkimi vejami pa tudi slo salivaj in sa nekoliko zhafa fenzo napravi. §. 42 . Kako je treba drevefza sa prefajanje iskopavati? Drevefza fe morajo s ojkro, dolgo rovnizo iskopovali, in fzer tako varno kolikor je mogo- zhe. Narpred fe perh is verha do korenin prezh podersa , potem fe drevo od ene krani globoko fpodkoplje in nagne, od druge krani pa fe prav globoko korenine fpodfekajo, in kader fe drevefze vsdigne , fe perk mora tako varno otreki, de fe male koreninze ne omusnejo. Neumno je, pre- 38 zej per deblu korenine pofekati, ali jih rafze- piti. Dobro je tudi, drevefza, preden fe fkop- 1 jejo na poldanji ftrani s apnnm namasati, de fe ve, jih per fajenju sopet tako oberniti, ka¬ kor fo predej Hale, ker tako pofajene zhverfteji in lepfhi raftejo. §. 43 . Koliko je treba iskopane drevefza obresati? Vfako drevo preden fe prefadi, fe mora obresati po koreninah, po deblu in po verheh. Zhe je bilo drevo lepo fkopano, ne bo na ko¬ reninah drujiga treba obresovati, kakor ferzhno ali frednjo korenino, ki na ravnoft v tla rafte. Per mladih drevefzih ne fme zhes eno dlan, per velikih ne zhes eno ped dolga biti. Stranize ali tifte korenine, ktere fp, •ekama raftejo, in pod verham v dobri semlji okrog drevefa shivesha ifhejo, fe le perreshejo, zhe fo slo dolge, ali pa kaj ranjene, de fe tudi s vofkam samashejo. Sefavke ali tifte male koreninze, ktere is ftraniz na vfe kraje raftejo, de is verha semlje srak (luft) in rofo, toploto in mozho sa raft in rodovitno!!: na fe vlezhejo , fe morajo le takrat perkrajfhati, kader fo po konzeh trohljive ali bolne. Deblo fe mora od vfih ftranfkih mla¬ dik gladko otrebiti, in fzer per zhefhpljah in zhefhnjah en feshenj vifoko, per jabelkih in hrufhkah pa okoli ofem zhevljev kvifhko. Oreh 39 in koftanj pa mora fhe vifhej gladko deblo do verhne krone imeti. Zhe vezh ima drevo korenin, vezh mu fmefh verha puftiti. Zhe oreh prefajafh, mu morafh vfe ftranfke vejze vseti, nikoli pa verh¬ ne fhibe krajfhati, ker tifte rane savoljo veliki- ga Ilershena ne sazeli, in potem lef od sgorej sazhne puhleti in fe fufhiti. Le jabelku in hrufhki per prefajanji verh perkrajfhaj, in bo pridno rahlo. Ako je drevefze fhe gola fhiba bres vej, ga toliko odrešili, de mu 3, 4 ali k vezhimu 5 lefnih popkov v verhu puhifh , is kterih bodo tihe veje okroglo rahle , ktere bodo drevefu krono naredile. Zhe ima pa drevo she kronine veje, mu jih tako potrebi in per¬ krajfhaj, kakor ti kashejo, de. bo drevo lepo okroglo, vender ne tako de bi bil goli germ. Kar bofh obresval, obresuj od fpodej gori, de bo rana od deshja in od folnza obernjena, in fe loshej sazeli. Dobro je, rane vfelej s vof- karn samasati. §• 44. Kako fe iskopane drevefza hranijo , ali v daljne kraje bres fhkode pofhiljajo ? Zhe iskopanih drevefz nemorefh prezej pofaditi, jih v semljo sagerni, to je v fkopan graben eniga per drugim po hrani poloshi, in korenine s vlashno perftjo safuj, dokler jih ne 40 pofadifh. Nikar jih ne hranjuj v saduhljivim ka keldru in na folnzu, na vetru jih nikoli ne pu- na fhaj dolgo leshati, ali prenafhati, de fe kore- ve ninze ne pofufhe, ktere fe teshko oshive. ga Kader bi pa drevefza v daljne kraje po- ra fhiljal, je narboljfhi de korenine s mokrim raa- od ham oblosliifh in v flamo savijefh, kar fe tako dr naredi: Vsemi drevefza in jih v butaro tako vkup P 1 vloshi, de bodo korenine ena per drugi lerdo Si vkup leshale, in sveshi jih. Potlej jih snotrej in sunej s maham sapashi, in obloshi in sakri. jc Potem vsemi j)ol fhkopnika flame, in jo per verhu sa klafjem lerdo vkup sveshi, potem jo I\ na tleh na okroglo rasgerni, de bo vosel kjer je flama svesana ravno v fredi na verhu, gori pa poltavi butaro pokonzu, in flamo od v/ih k plati zhes korenine proti deblu savi, in s fro- d botam ali s verzo terdo poveshi. Tako vezh k dni in tednov drevefzam nizh ne fhkodva, de f/ fe le vzhali korenine s vodo polijo. 1 Zhe fo fe pa drevefza na poli prevezh po- fufhile ali pa smersnile, jih pol dne v ftojezho £ vodo poftavi, potem v semljo sagerni ali pa 1 jih pofadi. i Kam je dobro fadne drevefza vfaditi? Podnebje in semlja flori velik raslozhik, 41 ivim kakfhno fadje drevefa rode. Zhe drevo vfadifh pu- na folnzhno profto fapo, bo njegovi fad veliko ore- vezhi, lepfhi in boljfhi kakor od drevefa enazi- ga plemena, ktero v fenzi, v satifhji ali v gofhi po- rafte. Ravno tako je velik raslozhik med fadjem ma- od drevefa, ktero na dobri semlji rafte, in od ako drevefa, ktero v pufti semlji ftoji. Sadi torej drevefza pofebno sblahtne le v kup proftosrazhni in folnzhni , ne pa v fenzhni kraj. rdo Svoli jim tudi dobro, in kolikor je mogozhe trej sboljihano semljo, ali faj ne flabji, kakor fo kri. jo pred imele. P e,< §. 46. jo Kakfhna semlja ali perji je sa fadne drevefza j er nar boljfhi? ori Dobro vdelana in globoko rodovitna perft, lih kakorfhna je po dobrih njivah, po selnikih in ro- drusih ftarih verteh, je sa vfe drevje narboljfhi jzh k fadni rafti. Ker pa ni povfod take semlje , de fadi takiga plemena drevefa, ktere ljubijo perft kakorfhno imafh. 30 - Debelo mozhno ledino nafadi s jabelki, ho globoko mergljino, s hrufhkami. V plitvo, do- pa bro rahljizo fadi zhefbplje brefkve , marelize in mirabele. V rijavo puhljizo ali lapor, slafti pak v kremenizo fadi koftanj, zhefhnje in vifhnje. V" grampafto kamnitno semljo nafadi orehov, k, Zhe je pa semlja , kamor miflifh drevefa 42 faditi zlo pufta in plitva, fpodej kmalo terda mertviza , ali pa fhuta, de fadne korenine globoko gnati nemorejo , ali pa shivesha v nji ne dobe, jo je treba sboljfhati in drevefzam ftrezhi. S- 47 . Kako fe nepridna semlja sboljfha? Marfiktera semlja je od natore dobra , zbe pa ni obdelana in globoko srahljana k rafti fadja ni pridna. Torej je narboljfhi, de tifto semljo kamor miflifh drevefa faditi, okoli dveh zhevljev globoko vfo prekopljefh, ali tako s lo¬ pato prebernefh de sgorna rodovitna perft v dno, fpodnja mertviza pa k verhu pride, de fe tudi is podnebja rodovilnofti navsame. To delo zhe je ravno teshavno k nagli rafti in obilni rodovilnofti fadniga drevja narvezh per- pomore , in bo obilno povernjeno, ker v taki semlji drevo v enim letu vezhi srafte in vezli fadu pernefe, kakor drugo tako drevo v fhtirih letih, zhe korenine v terdi mertvizi revniga shi- vesha ifkati morajo. Semljo tedaj , kamor miflifh drevefa pofa- diti, kolikor ti je mogozhe globoko prekopaj in smehzhaj, tudi kamnje prezh fpravi, potem fhe le drevefza pofadi. Zhudil fe bofh, kako bodo drevefza hitro raftle in obilno fadja rodile. Kdor take semlje ne sboljfha, ne bo nikoli pridnih drevef sredil. 43 Tudi fe semlja sboljfha, zhe fe ji druga bolji ali nafprotna perft permefha. V puft lapor na¬ pelji gline is bajarja, ali rufhin is meline. V rijavo mergljino napelji blata is zefte in is ka¬ nalov, ali is perfteniga pesdirja in plev. Suho rahljizo smefhaj s maftno ilovzo. Zmokafto mer- tvizo namefhaj s dobrim pefkam. Zherno perft s mergljino potrefi, tako bofh semljo sa raft fadja veliko sboljfhal. Tudi fe dobra vertna perft sa drevje per- pravlja, zhe fe eno ali dve leti pred semlja s shivinfkim gnojem prav slo pognoji in kako shilo vfeje, dokler fe gnoj sadofti ne fperfteni. Zhe je ravno shivinfki gnoj vfim drevefzam fhkodljiv, vender v semlji ftrohnjen jim veliko k raftvi perpomore. Kmetje! vsemite fi ta dober fvet prav k ferzu, in vfelej tifto semljo sboljfhajte kamor miflite drevefza faditi. Prekopajte jo tako glo¬ boko, in tako fhiroko, kakor globoko in fhiroko bodo korenine od drevef raftle. Tako fe ne bote toshili, de drevje per vaf ne ftori dobro, am¬ pak fposnali bote is fkufhnje, de je bila le nafha nevednoft in sanikernoft tega kriva, de fmo Krajnzi do sdej, fhe tako malo shlahtniga fadja sredili, ker fmo drevje le v pufto semljo bres sboljfhanja fadili. 44 §. 48 . Kako fe fadno drevje prav fadi? Veliko je na tem leshezhe de fe drevo prav pofadi. Salo fe mora : 1) Globoka in prav fhiroka jama iskopati, ne le tolika, kakor je treba korenine v semljo sakopati , ampak de tudi potlej korenine v fvoji rafti okoli febe rahlo jjerft najdejo. Perft pa, kader jamo kopafh , lozhi. Verh- no rodovitno deni na eno ftran , in jo per fajenji na verh deni. Kamnje in fhuto prezh fpravi. Tudi je dobro de fe jame sa jefenfko fajenje she poleti , sa pomla- danjfko pa jefeni fkopljejo, de fe perft vezh rodovitnofti navsame in k rafti bolj tekne. 2) Kader drevefze vfajafh, jored jamo nekoli¬ ko safuj , in rufhnje zlie jih je kaj na dno narobe poloshi, nanje narbolji perfti pofuj. Dobro je zhe permefhafh ftrohnjenih plev, fperlteniga pesderja ali tnalovne. Po tem poftavi drevefze in poravnaj korenine na okroglo, de bodo v krono raftle. Na ko¬ renine deni dobre in rahle perfti, in dre¬ vefze potreflaj de fe perft med korenine dobro sagofti, in nizh prasniga med kore¬ ninami ne oftane. Sadnjizh s lifto perftjo, ki je bila is dna jame po verhu, sagrebi in malo pertlazhi. Sdej drevefze tudi dobro 45 s vodo šali, pofebno zhe pomladi pre- fajafh. 5) Kader drevefza prefajafh , morajo orehi nar globokeje , hrufhke malo menj, jabelka fhe menj globoko, zhefbnje plitvo, in zhefhplje tako per verhu pofajene biti, de komej pertt koreninze pokrije , de fe bodo rade perjele. Sploh glej, de nobeniga drevefa ne glo- bokeje, ne plitveje ne vfadifb, kakor je na fvojim poprejfhnjim kraji raftlo. 4) Mora vfako novo vfajeno drevefze kolizh imeli, de ga veter ne vershe , ali korenin ne omaje. Taki kolizh pred v jamo vfadi kakor drevefze, de mu potem korenin ne ranifh. Perveshi drevefze h kolizhu s terto ali s flamo, pa mehko , de ga terta ne bo is tal vsdignila , kader fe drevo s perftjo vred pofeda, in nisha. Drevefze fe ne fme h kolizhku tako pervesati, de bi fe kosha oplašila in rana naredila. Sato je bolje s flamo ko s terto pervesvati, in med kolizh in drevefze mahu vloshiti. Tudi je dobro, de kolizh na gornji tirani drevefza tloji de mu ne bo fenze delal, in ga pred burjo varoval. Sadnjizh rahlo ternjevo vejo k dre- vefzu perveshi, zhe je na takim kraji ka¬ mor shivina sahaja, de ga ne podere, ali ka¬ der je seleno, ne obje. 46 S- b Kako delezh narasen naj fe drevefza fadijo ? b Zhe na novizh drevefa fadifh ; jih pofadi fl v enake verlte , kakor brajdo. Premiri s verzo ti semljo ktero fi sa vert odlozhil, naredi jame in kolizhe pred vanje sabi, kakor bofh drevefa fadik Poglej de bodo verfte ravno tako fhiroke po dolgim kakor po zhes. Tudi je dobro de fo verfle prot folnzu obernjene. f Drevje ne fme nikoli pregofto pofajeno s bili, zhe hozhefh de bi lepo raftlo in obilno ro- a dilo. Kako delezh narasen naj fe drevefa fadijo, fe je is bukev tefhko nauzhiti. Prevdari dobro, 3 kakiga plemena drevefa fadifh. Zhe vefh, de ^ bo drevo veliko sraftlo, ker je take forte, in pa ' fhe na dobri semlji Hoji, fadi dalej narasen 1 take drevefa , ker vezli prodora potrebujejo. ^ De ne bofh verta k fvoji fhkodi pre goflo ^ nafadil, vsemi ta dobri fvet: ^ V semljo frednje rodovitnofli, breskve, ma- I relze, nefhplje in zhefhplje narmenj dva feshnja 2 narasen pofadi. Jabelka, shlahtne hrufhke in kifle 1 zhefhnje pofadi tri feshnje, neshlahtne hrufhke 1 in fladke zhefhnje fhtiri feshnje narasen. Orehi in koftanj pa morajo nar, menj pet feshnjev { biti. 3 Kolikor goftejfhi pa drevefa safadifh, bo 1 v tvojo fhkodo. Zhe je pa vert redko safajen 47 to drevje obilno in dobro fadje rodilo. Tudi bo pod drevefi dolgo zhafa shito , pod odra- fhenimi drevefi pa shlahtna trava raftla. Tako ti bo vert veliko dobizhka pernefel. §. 50 . Kleriga plemena drevje fe fme vkupcj faditi? Veliziga in majhniga plemena drevefa vku- pej, ne bodo nikoli dobro ftorile. Velike bodo s fvojo fenzo male satopile, jih v rafti mudile ali pa sadufhile. Sato je dobro vfaziga plemena drevefa po- febej faditi. Zhe vender hozhefh vezh plemen fadja v vertu imeti, ga faj tako pofadi , de bodo velike drevefa na sgorni ali fenzhni ftrani, vfe manjfhi pa prot fonzhni plati ftale, tako ii bodo menj med feboj fhkodljive. Narbolj prav ftorifh, zhe pofadifh nevfhezhne drevefza , ka¬ kor fo marelze, in shlahtne breskve per ftenah, per osidji okoli poflopja, ali sa plankami foln- zhne ftrani. Shlahtno drevje imej bliso doma, de ti ne bo pokradeno. Zhefhpelj pofadi po fhirokih mejah med njivami, ker tam narbolje ftore. Orehov ne fadi blis njive, ker njih fenza shitu fhkodva. Narboljfhi kraj sa orehe in sa koftanj je velik fpafhnik, tudi kaki grizli ali rob pod hribam in gojsdam. Orehe je dobro safaditi tudi med poflopjem, ker s fvojimi fhi- 48 rokimi pernatimi vejami ognju hranijo , de naprej ne fega, kar je she vezhkrat fkufhnja pokasala. S- ol. Kakfhniga plemena fadnih drevef je boljf hi ša¬ re diti ? Safadi taziga plemena drevje, ktero ti v tvojim kraji vezli dobizhka kashe. V vertu na merslim ali fenzhnim kraji fi saredi drevje menj shlahlno, kokorfhno je she tibiga kraja navajeno, in vfe nevarnobi bolj pre¬ boji. Na toplim savetnim kraji saredi shlahtno is toplih krajev k nam pernefeno drevje. Zhe fi na gorenfkim; safadi taziga plemena fadje, ktero je sa fadno vino in sa sbganje narboljfhi. Na dolenfkim safadi tibiga plemena fadja, ktero sa fufhilo in sa kupzhijo nar bolj kashe. Zhe li v hribih, kjer shito malo sdaja, safadi verte s tibim fadjem ktero per drushini in per shivini narvezh odrine. Zhe fi pa bliso meba, fe prefkerbi s narlepfhim novim shlahtnim fad¬ jem , ktero fe frovo lahko proda. §. 52 . S kakf/mo ograjo fe veri nar loshej obran-a ? Nar boljfhi je, zhe fe vert ogradi s shivo mejo. Saredi tedaj okoli verta shivo mejo ali is germovja , ali is kobanjizhevja , ali pa is ternja. Robida, zhefhminje in zhern tern ni slo priden 49 sa shivo mejo, ker is korenin mladike prevezh shene in veliko dela da. Narboljfhi shiva meja, ktera vert shivinje in ljudi varje, je is glagovza , to je is beliga ternja, ali medvedove hrufhize, ktera le tako naredi : V jeleni naberi is ternja srelih rudezhih jagod, omladi in preshmikaj jih, de gole ko- fhize dobifh in na en kraj njive vfejefh pre¬ den fe pofufhe. Zhe ne v pervim pa faj v drugim letu bodo oselenele, in leto ftare po- fadi okoli verta v globoko fkopano in sboljfhano semljo pol zhevlja narasen. Prihodno pomlad jih eno ped na kratko poreshi, de fe bodo mladike prav sgoltile, kte- re ene leta na krishem prepletaj, in kar kvifh- ko rafte perresuj. Tako bofh v fhtirih ali fhe- ftih letih, nar goftejfhi in nar terdnejfhi shi¬ vo mejo sredil. Take meje je lepo viditi in is rudezhih jagod ktere na nji sraftejo fe tudi da shganje delati. S tako mejo bofh fadje gotovo obvaroval. Drevefa pa , ktere fi po mejah, po fpafhnikih in po famotah pofadil, jih obvari fhkode dokler fo majhne, perbi jim kole, in perveshi fuhiga ternja , de jih shivina ne omaja ne obje , ali ne polomi. 3 50 IV. Rasdelik. ©el ofkppftovanja rodovitnih drnrf v fadnini vertn. §. 53. Kaj je treba novo fajenim drevef%am jioriti? De fe bodo safajene drevefza rade prijele, naglo radie in kmalo rodile, jih je treba sa- livati, okopati, jim gnojiti, jih obresovati, ali trebili in zhediti. V pervim letu prefajeno dre¬ vo malo rafte, ker vfo fvojo mozh na korenine oberne, de fe prime in v semlji vrafte, torej mu je dobro vezhkrat perlivati, de mu fufha ne fhkodije. Mladim tudi velikim drevefam je v fufhi dobro perlivati, dokler na fhiroko in globoko korenin ne ftorijo. S- 54. Kdaj je treba drevefza na vertu okopati? V pervim letu pofajeno drevje le tako oko¬ paj, de perft po verhu plitvo srahljafh, de f k orje ne naredi, de bo mogla semlja is sraka rodo- vitnoft na fe vlezhi. Vari , de kake korenine ne premaknefh, ali ne ranifh. Tudi plevela tako delezh ne pubi, kakor fo korenine dolge. Tudi v prihodnje je dobro, nektere leta drevje okopavali in perft rahljati, dokler velike ne odradejo. Narbolj pa bo mladim drevefam teknilo, zhe vfako leio dva zhevlja globoko in fhiroko, pred koreninami okrog drevefa semljo preko- pafh in jo sboljfhafh. Ko bi ljudje vedili, ka¬ ko slo okopanje mladim in ftarim drevefam po¬ maga , bi tega dela nikoli ne opuftili. Mlado drevo tako poftresheno , pol feshnja dolgo mladiko v enimu lelu poshene. Odrafhenimu pa k obilni rodovitnofti pomore, ker le srah- Ijana semlja, fe more potrebniga shivesha is podnebja, od toplote in role, od deshja in sim- fke mozhe navseli, in drevefnim koreninam v raft podeliti. §. 55 . Kako fe drevefam gnoji ? Drevju fe mora s pofebnim gnojem gnojiti, kteriga tako perpravi: Naredi veliko jamo, in vanjo namezhi plev, blata in flame, plevela, rufhin in liftja, zhrefla, fmeti, ali kakiga drobu, prahu, gnjiliga lefa, ali dobre perfti. Napeljaj vanjo vezhkrat kako lusho, kapnizo ali gnojnizo. Vfe to premefhaj, de fe pred fperfteni in is sraka rodovitnofti navsame. Kader s takim gnojem drevefam gnojifh, odkopaj perft prav varno per konzek korenin, kjer fo lifavke, to je tifte drobne gofte korenin- ze , ktere shivesh is semlje pijo. De jih naj- defh, glej na veje drevefa. Kakor delezh veje 5 * 52 nad semljo narasen feshejo, tako na fhirol. odfekaj, fzer fe bo po njih fuhota in gnjiloba v r- deblo in v ferze drevefa vlesla in ga konzhala. o Ako vidifh pregofle veje , de nemore folnze med nje fijati in jih dobro greti, ali pa druge ne¬ potrebne opefhane veje , ktere drevefu vezh fhkodvajo ko koriftijo, fpodej kje rafti, jih od- reshi. Tudi vfe rapafte vejze, ofuhljive mladike e in nerodovitne fhibze zhifto poreshi, ktere dre- , vo flabe in ga ftarajo. Zhe bi pa drevo le fhe r prevezh vej imelo , mu jih fhe odvsemi, in fzer e tiftih, ktere fo narbolj v fenzi, ali od drugih 3 satopljene. Sadnjizh fhe mah po vejah otrehi, 0 in is debla vfo rapafto fkorjo s shelesno fter- guljo odergni zlo do shive koshe , in zhe je pod , kosho zhervodnja bila, vfe deblo s vodo vrni. 1 Vfe rane drevefam fkerbno samashi. % 60 . Kako fe faro nerodovitno drevo pomladi, in k novi rodovitnofli prenovi P j Marfikako veliko drevo, dobriga plemena fadu , zhe ni opravim zhafu otrebljeno , kma- 56 lo opefha in roditi neha. Neveden gofpodar ga v nemar pufti, ali pa ga pofeka, ker bi mu lahko fhe pomagal, in ga dolgo ohranil. Ako fe drevje poftara in rodili neha, ali fe fufhiti sazhne ga dobro oglej. Zhe najdefh per njem fhe shivi lef, ga pomladifh in ga ob- varjefh, zhe mu veje en komolz od debla ali fhe dalej kakor prav kashe odshagafh, in le ka¬ ke fhtiri ali fheft majhnih ve jz do drusiga leta puftifh, de drevo ne bo bres vfiga perja sapu- fheno. Potlej mu ftaro kosho do shive selene vfo vsemi, pa tudi per koreninah perft odko¬ paj , in dobre perfti perfuj, in kolikor morefh sboljfhaj. Tako bo drevo druge mladike pogna¬ lo , nove veje ftorilo in fpet roditi sazhelo , in dolgo terpelo. Kader frare drevefa mladifh, morafh po- febno vediti : Pervizh. De fe to delo nefme drugikrat ftoriti, kakor pomladi, dokler fhe musga ni te- kozha , fzer fe drevo fkasi. Drugizh. Morafh veje tako odshagati, de bodo rane kar je narvezh mogozhe doli ali po¬ lirani obernjene, de jim mozha ali fufha menj fhkodva. Tretjizh. Morafh vfe rane po drevefu s masilam sakriti, ali kar je fhe boljfhi, pofmo- Krt' *J & Ijene sgrete pertene saplate nanje perlifnili, in pred srakam obvarvati. Zhetertizh. Zhe je pomlajeno drevo kaki- ga puftiga plemena , ga po novih mladikah lah¬ ko prezepifh s shlahlnimi zepizhi, pa mu ne- fmefh pozepiti vfih mladik eno leto , fzer bi golo deblo bres selenja , savoljo pomankanja shivesha is sraka oflabelo, ali pa fe pofufhilo. Pelizh. Tudi rodovitne velike drobnize, ali lefnike lahko sato pomladifh, de jih potlej po novih mladikah lahko prezepifh in poshlaht- nifh. Tako bofh v malo letih, is divjiga drevefa obilno shlahtniga fadja dobil. 6i. Kaj je s drevefam flor Hi , ktero roditi nozhe? Zhe je drevo mlado, in mozhno v raft shene in lef redi, kar fe na lepih raftnih mla¬ dikah fposna, ni drusiga treba, kakor pozha- kati, de drevo k fvoji premoshnofti perrafte fadje roditi, kakor moramo per vfih shivalih premoshne rodovitnofti zhakati. Drevje ni ka¬ kor shito, ki ga pomladi fejefh, v jefeni she mla- tifh in vshivafh. Nektero drevje je tudi taziga plemena, de posno roditi sazhne, pa tako drevje veliko let dozhaka in slo rodi. Drusiga plemena drevefa imajo to laftnoft, de le vfako drugo leto rode. Nektere pa dve leti imajo in v tretjim pozhi- z ** 58 vajo. Tudi tako drevje dolgo terdno oftane, in veliko del j rodi, kakor uno klero je vfako leto polno. Zhe je pa drevo popolnama dorafheno , in vender ne rodi, preglej kje je sadershik. Ali je sadershik v koreninah ali v deblu, ali v vejah , ali pa is sraka , ali ga pa kaka kole¬ sen dufhi. Kader vsrok najdefh rnu lahko po- magafh. §• M- Kako fe drevefu pomaga, zhe je v semlji per ko¬ reninah sadershik nerodovitnojii ? V pufli semlji ali v terdi mertvizi drevo ne more roditi, ker komej puftiga shivesha sa lef in sa perje dobi, de revno shivljenje ohrani, torej zvetnih popkov sa rodovitnoft ne flori. Takimu drevefu fe mora semlja globoko okopa¬ ti in shoijfhali, de korenine vezh in boljfhiga shivesha dobe. Narbolj fe pa takimu samorjenzu pomaga, zhe fe okopana perft tam, kjer fo v semlji flfavke, s shivinfko kervjo polije, pa ne na gole korenine, fzer bi jim fhkodvalo, sato fe mora kri s perfljo smefhali, ali pa med vodo polili, de pozhafi h koreninzam pride. Ravno tako dobro je rasfekljano mefo , mesra ali fiaro ufnje , tudi ftolzhene kofli , parklji, rogovi , mertve zhbele in kaj taziga. Ravno tako do- 59 bro je k drevefam polivati pomije , ali vodo v kteri fe je mefo pralo. Ven de r blata ali gnoja is kuhinfkiga lijaka nikar h koreninam drevefu ne devaj, ker je premozhen in drevju fhkodljiv. s. 63. Kako je drevefu pomagati, zhe ima v deblu sa- dershik rodovitnofli? Zhe ftaro drevo she tako debelo in terdo fkorjo saredi, ali pa mu laftne veje tako fenzo delajo, de ga folnze ne more obfijati in mu lefa sadofti greti, ne more fadu roditi, ker musga ne more po lefu rozhno tezhi, in tiftiga shive- sha ki ga is korenin in is perja dobi, k rodo- vitnofti perpraviti. Salo malo, ali zelo nizh zvetnih popkov ne liori, in fadja ne rodi. Takimu drevefu fe kmalo pomaga: Zhe mu vfo ftaro in mertvo kosho zhifto usamefh, in ga vezlikrat s vodo omijefh, tudi s fuknam oplasifh ali s metlo ometefh. Pa mu morafh tudi tifte veje na folnzhni ftrani vseti, ktere mu fenzo delajo. §• 64 . Kdaj je v vejah sadershik rodovitnofli p er drevji? Zhe ima drevo toliko goftih vej , de fe ne le med feboj tako tope, de jih folnze sadofti greti nemore, ampak musga komej lef in perje 60 preshivi, in sato le lefne in perne popke nafta- vi, in tedaj fadja ni. Tako drevo rnorafh slo obresati, in veje poredkali, de folnze vfe drevo od verha do dna dobro sgreje, in musga , ker ima menj vej mozhneji poftane, de ne le lef in perje redi, ampak tudi fadje rodi. §. 65 . Kako je drevo is sraka sadershano fadje roditi? Od sraka ali lufta in hudih vremen, je drevo od rodovitnofti fadja sadershano , ali iifli zhaf, kader sa prihodno leto popke dela, ali ob zhafu zvetja , ali pa posneje. Koliko mras, fufha ali prevelika mozha fadju fhkodva , vfak ve. Hudih vremen mi ne moremo odvernili, fkerbeti moramo drevju pomagati, de mu bodo take nevarnofti menj fhkodljive. §. 66 . Kako nepridno vreme rodovitnojt drevja v popkih fkasi P Vezhidel vfe drevje tri tedne , in fzer en teden pred krefam, in dva po krefu, pa tudi nektero pred, nektero posnej v rafti pozhiva, de tifti zhaf musga (fok) ne shene v lef, ampak ravna popke sa prihodno leto, in fzer troje : zvetne , lefne in perne. Zhe je tifti zhaf prav toplo in tiho vreme, de fe musga po vfim drevcfu sa kosho sadofti 61 fpari, in fe k rodovi tnofti perpravna kori, ve¬ liko zvetnih popkov is mladik poshene , is kte- rih bo prihodno leto zvet in fad Zhe je pa tifti zhaf dolgo deshevno, mer¬ ilo vreme, ali zhe gorni mersel veter vlezhe, de fe musga fpariti nemore, ali pa zhe je taka fufha, de korenine dofti mozhe nimajo, in mus- ge pomanjka , drevo nemore zvetnih popkov na¬ rediti , ampak poshene medle , lefene in perne popke, in pomladi ni zvetja, ne fadu. Tega mi ne moremo odvernili, vender je to dobro vediii, ker bomo she o krefu is vre¬ mena vedili, ali bo sanaprej fadje rodilo ali ne. Tako bomo vedili , fuho fadje sa prihodno leto perhraniti , ali pa ga prodati, zhe rodovit- noft kashe. §. 67 . Kako fe na drevji zvetje fkasi, de rodovitnofi sguhi ? i) Zhe fadno drevo pred zvetje pokashe ka¬ kor perje, mora kmalo vfe zvetje odpafti, ker nima tiftiga potrebniga sliivesha, ki ga fkos perje is sraka dobi. Salo fe zvetje ne¬ more sadofl: isgoditi, in na lefu vrafti. Le takrat je upati, de bo zvetje oftalo in fadje sredilo, kader v perji zvete. Torej zhefhplje, ker vfako leto zvelo, pa le vezhidel bres perja, malokdej obdershe. 62 2 ) Zvetje fe rado fkasi in odpade, zhe ne- smerno gofto zvete, kar fe pofebno per mladih drevefih vidi, ker musga nemore vfega zvetja , perja, in mladik s shiveshem saloshiti, in ga ohraniti, sato ga veliko od¬ pade. Temu fe pomaga, zhe en del zvetja potergafh, in le toliko puftifh, kolikor ga drevo preshivili, in potlej fadja srediti sa- more. Tudi fe mu pomaga, zhe mu tifti zhaf vezhkrat korenine s vodo šalijefh , de ho musga v drevefu mozhnej gnala, in zvetje shivila. 3) Se zvetje fkasi , zhe ob takim zhafu zvete, ker fe savoljo nepridniga vremena k rodo- vitnofti oprafhiti nemore. Vfako zvetje, ka¬ kor hitro fe is popka raspihne , ima she rodivni prah na zvetnih hunzhizah , kteri fe kakor komej vidna megliza po zvetji sa- ltadi, de v dno medene roshize pade, in jo rodovitno flori, kakor hitro kak veter zve- tezhe drevo samaja, ali pa zhe ga zhbele od zvetu do zvelu prenafhajo. Prav dobro ftorifh zvetezhimu drevefu, zhe ga nektere jutra, kader she rofa sgine , poma- jefh, de rodivni prah k fvojimu namenu pride. Zhe je pa oh zhafu zvelezhiga drevja dolgo de- shevje, ali pa zhe gorni veter vlezhe, de fe re- 63 divni prah na drevji sakaditi nemore, ali pa fe v zvetji pofufhi, je rodovitnoft fkashena. Tudi topli jug zvetje pofebno shlahtniga fadja ofmodi. Ravno tako fhkodljiva fadnimu zvelju je jutranja megla, ktera is mozhernih do¬ lin pride. Nobena rezh pa tako hitro zvetja ne fkasi, kakor blifk, kteri tako srakovo kiflobo prezhudno naglo zhes zvetje rasfhiri, de prezej rijavo poftane , in kmal odpade. §. 68 . Kaj velikrat rodovitnima, drevefu fadje konzha, preden dosori? Ako Fe ravno rodovitnoft fadja v zvetji lepo pogodi, je vender fhe v nevarnofti, ker ga dolga fufha , ali obilna mozha, ali tozha ali pa rija fkasi, in konzha. §■ 69 . Kako je v filni fufhi ali v veliki m o z/ti drevju pomagati? V lil ni fufhi drevefam perlivaj. To poma¬ ga drevefu ne le takrat kader zvete, de mu zvetje ne odpade, ampak tudi posneje, zhe je fadja polno, de mu musge ne smanjka, fadje preshiviti, in ga rediti. Nar potrebnejfhi pa je fadnimu drevju, zhe mu je fuho , takrat perli- vati, kader zvetne popke sa prihodno leto dela. Zhe pa v dolgim deshevji. mozha drevju fhkodva, kar fe na perji posna, zhe rumeni: 64 hiti , h a kor hitro fe svedri, semljo nad koreni¬ nami okopati, de fe nepotrebna mozha naglo sgubi , in fe perfl ofufhi, in folnze laglej kore¬ nine ogreje. Velikrat tudi pomladanjfki mras zvetju fhko- dva, pofebno sgodnimu shlahtnimu fadju, zhe po mersli nozhi gorak dan pride. Smersljina je pa ie takrat fhkodljiva, kader jo folnze naglo otaja. Drevefu bofh pomagal , zhe mu fenzo naredifh, de fe pozhafi ogreje. Tudi je dobro, stnerslo drevo, po vejah in koreninah sjutrej, s vodo pofhkropiti , de smersljini mozh odvsa- me, Tako fe pomaga majhnim drevefam. Ve¬ likim drevefam pa v smersljini tako pomagaj: Sjutrej kader je smerslo . pred folnzhnim is-ho- dam sakuri na vertu velik ogenj, de bo velik debel dim po vertu, kteri bo drevje pozhafi otaja]. §. 70 . Kako fe fadno drevje perfili, de najn po nafhi volji roditi mora ? V novizh je snajdeno, de flednje nerodo¬ vitno drevo fe lahko perfili, de mora zvetne popke narediti, zvedi in rodili. To fe naredi tako le : Sberi fi na drevefu eno ali vezh vej, in jim do lefa dva palza od debla, okrog in okrog kosho prereshi, malo vifhej pa ravno tako, pot¬ lej tiflo kosho , ki je med sgornjo in fpodnjo sa- 65 reso, na okroglo olupi, de fe bo lef vidil, kakor fe na fmreki vidi, kader is nje koshe košar na- redifh. Zhe je veja kakor rozhnik debela, mora olupnik kak mesinz fhirok biti. Tako bo drevo, ktero je k zvetju perpravljeno, zvetje obder- sbalo , lepfhi fad rodilo, in pred ko druge do- sorelo. Zhe pa drevo takrat, kader mu lupik vsa- mefh, fhe popkov sa zvetje nima perpravljenih, tido leto fzer nemore zvedi, pa bo vender toliko zvetnih popkov perpravilo, de bo prihodnje leto vezh zvetja, ko perja in fadja polno. Tudi fe dado tanjke veje ravno tako kakor s olupkom, k rodovitnodi perliliti, zhe fe s mozh- nim motosam tako terdo preveshejo, de rr.usga sa kosho tezhi ne more , dokler zvetnih popkov ne flori, ali pa zhe je drevo zvello, dokler ne dosori. Potlej pa fe mora motos fpet odvseli. Urne mladike fe tudi k rodovilnofli perfi- lijo , zhe jih nasaj ali v Hran sakrivifh, nasdol ali v kluko poveshefh, kakor fe per vinfkih ter- tah fhparoni delajo. Mladimu drevefu, ktero savoljo preobilne musge le na rali in lef shene, in salo zvetnih popkov floriti nemore , zhe ravno je she odra- fheno , fe k rodovitnodi pomaga, zhe mu pu- fhafh in fzer tako le: Prereshi s ojdrim vertnim noshem, fkonza- 66 ma po vfim deblu od krone do korenin kosho do lefa , in vlezi ta rif tako, de bofh na drugi tirani nehal, kakor ti sazhel. Tako te bo pre¬ obilna niusga v deblu perdershala , in rano sa- zelila. Veje in mladike bodo pa nameft obilne rafti , zvetne popke delale. Nekdaj fo vertnarji tudi drevje tako k ro- dovitnofti tilili, de fo per drevefu ali v fklano korenino sagojsdo, ali pa v prevertano deblo lefen klin sabili. Tako fe fzer drevo sa eno leto k rodovitnofti pertili, pa oboje je sa drevo mozhno fhkodljivo. Pa uzheni fkufheni vertnarji tudi nove snajd- be, drevefa k rodovitnofti pertili ti, ne poterdijo in pravijo, de je drevefam fhkodljivo, zhe fe mu prefherok olupik vsame, fe veja ufufhi , ino tako k rodovitnofti perfiljeno drevo kmalo opefba. W. MmmleliU. ©tl hotesen fadiiiga drevja in sijala sdravil. §• 7i. Ktere fo narnavadnif hi holesni per fadnim drevji? Kakor fe per vtih shivalih na semlji vidijo mnogotere bolesni, ktere jim shivljenje krajfhajo ali pa konzhajo, ravno tako fo fadne drevefa bolesnim podvershene, ktere jih v rafti tope, 67 jim rodovitnod in shivljenje krajfhajo, ali pa jih umore. Kakor pa moder sdravnik mora vfe ko¬ lesni per ljudeh posnati, zhe hozhe pomagati, ravno tako mora umen vertnar bolesni drevja posnati , de mu bo o pravim zbafu pomagal in ga o tel. Narnavadnifhi bolesni fadniga drevja pa fo te le : Rak. Trohljiv shlambor. Smolika. Mana. Ofkrumbe. Mah. Senlij. Piija. Smersljina. Med- Ijivofl. Suhod. S- 72. Kaj je rak , in kako fe is-zeli P Kader fe drevefu po deblu , ali po vejah rijave ali zherne krade pokashejo , in nadalje ra- pove bunke ali pa trohljive jamze narede, ktere fe po drevefu rasfhirijo , in smirej globokeje v lef fegajo , je gotovo snamnje, de drevo raka ima in je bolno. Drevo to bolesen dobi , zhe fe kosha na deblu tidi zhaf, kader je musga tekozha, med letam kaj odere, ali obdergne in rani, zhe kdo s vosam vanj sadene, ali zhe fe veje ena ob dru¬ go plašijo, ali mu kdo v musgi veje obfeka i. t. d. Tedej fe musga iszeja in od fape in mozhe tako fkasi, de lef k’ gnjilobi vname in ta fe po vfim drevefu rasfhiri, zhe fe mu kmalo ne pomaga. To bolesen bofh tako osdravil: Tsreshi s 68 noshem , ali isdolbi s dietam vef gnil in boln lef is debla noter do sdraviga, in rano s vert- nim masilam samashi. Ako pa to bolesen na kaki veji najdefh jo gladko odrešili. Pa tega ne delaj poleti, ampak takrat kader nmsga ne te¬ žke. Zhe je pa ta bolesen v drevo she tako sa- fhla , de fe rakaft lef nemore vezli zhifto isre- sati, je samujeno in drevo sgubljeno , ker bi fe mu bilo o pravim zhafu lahko pomagalo. §• 73 . Kaj je trohljivi shlambor, in kako je takimu dre- vefu pomagati? Trohljivi shlambor je taka bolesen drevefa, de deblo v fredi tako isgnije, de drevo votlo poftane in dalej trohni, zhe je ravno drevo po kosili in po sunajnim lefu sdravo in fadje rodi. Ta bolesen ni tako fhkodljiva, kakor rak, ker mar- fikako shlanihorafto drevo dolgo fadje rodi, pa njegovo fadje ni tako dobro , kakor od sdraviga drevefa. Ta bolesen ima fvoj sazhetik narvezhkrat od napzhniga zepljenja, zhe fe rana per zep- ljenji ne s vofkam, ampak s perlljo samashe. Od tod pride, de fe lef sazhne v fkladu fufhili. zhe ravno fe kosha zhes sarafte, oftane v fredi puhlo , in naprej gnije. Velikrat dobi drevo to bolesen, zhe fe mu verh odlomi ali odreshe, pa fe mu rana ne sazeli de od mozhe gnije. 69 Al pa zhe je bila korenina per prefajenji gerdo raszepljena, ali pa potlej od mifhi oglodana, gre gniloba od dna prot verhu po vtim drevefu. Sazhetik te bolesni je tudi velikrat zherv, ki fe v lef, zlo do zhrefla saje, in drevo od sdoli proti verhu preluknja. Taki zhervi fe morajo umo¬ riti , fzer sazhne dervo od snotri gniti , zhmer- Ijivo rafte, in malo revniga fadja donefe. Umore fe s dratam, kteri fe do zherva v Ijuknjo porine. V kateri ljuknji de je zherv, je lahko fposnati po sgrisenim lefu enakimu shaganju per shreli luknje ali pa pod drevefam. Takimu drevefu fe teshko pomaga, ker fe bolesen pred ne posna, kakor kader she pre- delezh sajde. Vender samorefh nekoliko poma¬ gati , zbe mu per tleh deblo toliko v sblambor prefekafh, de trohljivoft in zbervojednoft is nje¬ ga poftershefb, in mozho odpeljefh, de tako hitro naprej ne trohni , in de fadje rodi. Pofebno s mladimi drevefzi je treba umno ravnati, de fe jim kaka bolesen po nerodnim ne saftavi. Torej drevja nikoli drugazh ne žepi, kakor po uku tih hukviz , in tudi vfe rane v korenini ali v verhu vfelej s vofkam sazeli, de bofh sdrave drevefa sredil, ktere ne bodo shlamborafte. §• 74 . j Kaj je fmolika per drevji in kako fe [zeli? Smolika je bolesen , kader drevo po koshi 70 zherno ali dimabo perhaja, ali pa musga is nje¬ ga folsi, fe kakor fmola berdi , in grampafio bunko naredi, kar s zliafam drevo konzha. Ti bolesni je le kofhizhno fadje podversheno, po- febno marelize, brefkve in zhefhnje. To bolesen dobi drevo, zhe v malini ali mozherni semlji, ali pa bliso kake gnojnize Hoji, ker musga lefne shilize preobilno napolni, de fe sagolli in fkasi. Tudi vzhalih mras tako bolesen drevefam napravi, zhe pomladi naglo pride ka¬ der fo she mushevne, fe musga Ilerdi in fkasi, de kakor zherna fmola na kosho vun pride , in gumbo ilori. Tudi zhe fe drevo poleti rani, de fe mu lefne shilize potergajo ali odpro, de musgo folsi, fe naredi fmolika. Takimu drevefu, fmolikaflo gumbo odreshi do sdraviga lefa, in rano s zepivnim vofkam sa- mashi in obveshi, de mozha in fapa lefa ne fkasi, tako fe sna drevo sazeliti, obralli in os- draviti. s. 75. Ali je mana tudi bolesen drevja ? Mana ali medena rofa, tudi meden pot imenovana, je drevju fhkodljiva bolesen, ktera bori de drevo ne le tiho leto malo ali zelo nizh ne rodi, ampak je tudi v prihodnim letu gotovo nerodovitno. Mana ni drujiga, kakor v med fpremenjena 71 musga , ktera je bila namenjena fad shiviti, in fndne popke sa prihodno leto naflaviti. Zhe fe pa fkasi, fe mora po perji ispotiti , kakor vidi¬ mo pomladanfki zhaf vezhkrat na hrufhevim in jabelzhnim perji sjutrej med v kaplizah, veli- krat tako obilno, de fe po perji zedi, zhe ga zhbele in druge shirali pred ne popijo, preden ga folnze sgreje. To pa je drevefu slo fhkod- Ijivo, ker fe ob nar boljfhim zhafu, nar shlaht- nejfhi del rodovivne musge sgubi , in drevo sa prizhijozhe in prihodnje leto oflabi. Tudi perje potem fhe dolgo pikafto in kakor polimano ofta- ne, de je veliko menj perpravno k pridu dre- vefa flushiti. Medena mana je tedaj drevju slo fhkodljiva bolesen, zhbelarji pa fe je po neum¬ nim vefeie , in menijo, de jim od neba rofi. §. 78 . Kaj fo ofkrumbe na drevefu? Ofkrumbe fe potem fposnajo , kader kosha na drevefu sazline od dna prot verliu dimna ali fajafta, fzhafama pa hraftova in grampafla perha- jati. Drevo neha rafti in medli, tako dolgo de fe ofufhi, zhe fe mu pred ne pomaga. Tu bo¬ lesen dobi drevo, zhe v pufti semlji rafte, in ga poletu vrozhina slo prepezhe, tako fe mu musga skasi in bolesen naredi. Hozhefh tako drevo szeliti, mu odreshi vfo bolehno kosbo do sdraviga lefa, in ga s vertnim 72 masilam obveshi. Vfe drugo deblo pa pogofto s vodo vmivaj in dergni, tudi h koreninam per- livaj, in kar je mogozhe semljo sboljfhuj, tako fe bo drevo kmalo osdravilo. 77 . Alije mah drevju fhkodljiv? Mah je drevju tako fhkodljiv, de ga ne le nerodovitno flori, ampak szhafama tudi ufufhi, zhe ga slo prevsame, ker ne le narbolji musgo is drevefa ispije, in mu rodovivni shivesh is sra¬ ka odvsame, temuzh fe tudi fhkodljive shivali in zhervi v njem sarede , in drevo pofedejo. Mah rafte rad po drevefu, klero v samokli semlji floji, ali pa zhe je v satifhji, de veter in folnze mokrote fprot ne pofufhi. V deshevnih letih fe niah nar raji dela. Mah fe tudi is fvo- jiga femena po drevji safeje, in fe po vfim vertu rasfhiri, kteriga veter is eniga drevefa na drugo prenefe. S maham porafheno drevo fe mora nar- pred ozhiftiti, vef mah po deblu in po vejah ofter- gati, in tifte veje vfe odresati, ktere fo s ma¬ ham prevezh sagofhene , ali zlo fkashene. Pot¬ lej fe mora' vfe drevo po deblu in po vejah, vezh dni sapored s merslo vodo vmivati, in s kerta- zbo ali omelam obdergniti, ali pa s flamnato metlo ofhvigati. Narboljfhi pa je , zhe drevefa vfake tri leta 73 s apnam pobelifh. To drevju dobro flushi, in fzer: 1) Se vef mah na drevji naglo pofufhi, in drugi srafti nemore. 2 ) Se s apnam salega gofenz in druge fhkod- Ijive shirali, hi fe po ispoknjah sa kosho vgnesdijo, pokonzha in umori. Tudi pot¬ lej dokler drevo po apnu difhi , metulji bliso ne pridejo , kteri gofenze saleshejo. 3) Taki belesh flori drevefam gladko kosho , ga pomladi, k rafli in k rodovitnofti veliko perpomore, in drevje per sdravji ohrani. Dobro tedej florifh , zhe vfe fadne drevefa pomladi, kader musga naftopa, v fuhim vreme¬ nu s apnam pobelifh, kakor fe hifhe belijo, farno malo bolj goft belesh naredi. .§. 78. Kaj je fentij na drevefu? Sentij je bolesen, ktera ne sadene zeliga drevefa, ampak le eno ali pa vezh vej. Sentja- va veja ne rafte in ne rodi, ampak le nori, to je, kratke, prav kofhate od drusih vej raslozhene mladike poganja , in je viditi, kakor goft ger- mizh ali metla, ima bolj dimno sagorelo far- bo, kakor druge veje, in nikoli ne rodi. Ta bolesen drevefa fzer ne ufufhi, pa mu vender rodovitnoft smanjfhuje. Sazhelik te bo- lesni je v lefu in njegovih shilizah, ktere je 4 74 nekdaj smersljina fkasila , kterih musga ni pre¬ mogla prav osdraviti, ker taka veja vezhidel na sdol vifi. V taki kolesni fe drevefu drujiga nemore j)omagati, kakor vfe fenljave veje mu zhifto per deblu odshagati, ali odfekati, in rane s vertnim masilam sazeliti. $. 79 . Koliko fort je rija na fadnim drevji? Ta kolesen le najde per koreninah, in per verhu drevefa. Zhe drevo v shelesnati semiji rafte, sazhno ob velikim deshevji, male koreninze po konzeh rijaveti, potlej zherneti , trohneti in gojiti, drevo dobiva rumeno perje in fe pofufhi. Takima drevefu ni drugazh pomagati, ka¬ kor zhe je fhe majhno, de ga hitro iskopafh, in ga v koreninah perreshefh in drugam pre- fadifh. Zhe je pa drevo she odrafheno, mu od¬ kopaj korenine in jih perreshi, s drugo perftjo safuj, in tudi mu nekaj vej vsemi, in pa mozho mu od korenin odpeljaj, zhe mu voda saftaja. Tako fe ho drevo osdravilo. V shelesnato semljo tedaj ni dobro drevja faditi. Posnal jo hofh iz pokufa ali is teshe, ker je veliko pesneji kakor druga perft, in zhe jo v mozhen ogenj denefh, fe is nje tefhka 75 shlindra naredi. Zbe pa tabo sernljo s drugo rahljizo smefhafh , bo dobra sa drevje. Po verhovji drevja fe rija naredi, zbe po vrozhini naglo mersel desh pride, iedej perje, mladike in fadje dobi rijave pike , ktere drevju fhkodvajo , ga v rafti mude in fadje fkase , de kmalo obleti, ali pa ne prav in kafno dosori. $■ 80 . Koliko smersljina drevju f/ikodva P Posimi malokdaj kako drevo posebe, ker je rnusga ftorjena. Le takrat kake mehke bre- fkve, marelize ali zhefhplje po simi osebejo, zbe po deshji ali po jushnim fnegu, na naglim tako hudi mras pride , de fe po nozhi na mla¬ dikah led flori, po dnevu pa fe fpet od folnza otaja. Slo fhkodljiva je smersljina jefeni in po¬ mladi, kader je rnusga tekozha, in drevo v rafti. Kaderkoli v jefeni v toplim vremenu, fhe sele- ne in raftne mladike drevefa na naglim kak hudi mras pohiti, dokler fhe nifo v lefu vter- jene in sa simo perpravljene, takrat tekozha rnusga po tanzih mladikah smersne, in drevo oflabi, ali pa fe pofufhi. Ravno tako je pomla- danjfka smersljina fhkodljiva, vender le tiftim sgodnim drevju, ktero v pervi toploti sgreto, kmalo sazhne berft poganjati. Zhe fe pa hudi mras poverne, tekozha rnusga v zvetji smersne, in drevo po berftu ali zvetji osebe, de fe mu 4 * 76 rodovitnoft fkasi, in raft sainudi, ali fe zelo po- fufhi, zhe fe mu ne pomaga. §■ Si. Kako fe drevje smersljine obvarje? De bofh drevje jefenfke smersljine obvar- val, tiftim mladim drevefam, ktere navadno ne nehajo rafti , in fe jim perje ne obleti, dokler jih mras ne polili, kakor hitro fe je smersljine bati , varno perje potergaj, vender ne vfiga na enkrat, ampak vfaki dan ga nekoliko od sdolej prot verbu ofmukaj, s tem bo shivesh is sraka drevefu smanjfhan in odvset, de neha rafti, in musga fe fterdi v lefu. Tako fe drevo pred mrasam uterdi, in sa simo perpravi, de mu mras ne fhkodva. Ako tega ne ftorifh, ti bo perva jefenfka smersljina veliko mladih drevefz, ktere imajo velik ftershen, mlad raften lef, in dolgo tekozho musgo , po verheh pofhkodvala ali konzhala. Zhe je po simi osebeno drevo fhe mlado in mozhno, ga fhe s tem obvarvafh, zhe mu sem- 3jo nad koreninami s fuhim gnojem obloshifh, kteriga pomladi prezh vsemi, rane in fpoke mu s fmolnatimi, saplatami, fape in mozhe obvar- vaj , in kar je osebeniga po vejah ali po deblu, pomladi vfe obreshi. Pomladanjfke smersljine drevje obvarjemo, zhe ga v musgi in rafti toliko sadershimo , de f 77 sazhne posneje gnati , to je takrat , kader fe ni vezh nevarniga mrasa bali. To fe sgodi, zhe okoli tiftih drevef sgodniga fadu, ktere po na¬ vadi fvoje natore, inusgo sasheno, kakor hitro sima odmakne, ledu ali fnega na debelim natla- zhimo, de korenine dle zhafa mersle oftanejo, in posneje musgo sheno. Tudi je dobro takim drevefam s flamo, s fmrezhjem ali s kako dru¬ go rezhjo fenzo naredili , de jih fonze presgo- doj ne fpari in musge ne ftopli. Mlade shlahtne drevefza s maham ali fla¬ mo poviti, de bi fe smersljine obvarvalo , pra¬ vijo de ni dobro: sato ker mah in flama mozho v febi dolgo zhafa dershi, ktera je drevju vfelej fhkodljiva. Drevo pa na fuhim vetru in na proftim sraku veliko loshej smersljino preftoji, kar naf fkufhnja uzhi. s. 82. Kaj je s osebenim drevefam floriti? Zhe je kako drevo po simi poseblo, ga do prihodne pomladi per miru pufti. Zhe je po- mladanjfka smersljina drevo pofhkodvala, mu perje ali zvetje pofmodila, mu hiti pomagat. Vari ga narpervo pred naglo fonzhno toploto po smersljini , ktera mu vezh fhkodva, kakor mras. Sato je dobro, zhe je mogozhe de ose¬ menim drevefu fenzo ftorifh , zhe ti jafni dan fonzhno toploto osnanuje. Skufhnja uzhi, de zhe bolj pozhafi fe smersljina olaja , menj je drevju fhkodljiva. Tudi bofh takimu drevefu dobro boril , zhe ga enkrat s merslo vodo po vejah oblijefh, ali pofhkropifh, predeti ga folnze isgreje, voda bo fhkodljivo smersljino is drevefa potegnila . in vfo nevarnoft odvernila. Zhe fo drevefa velike , de jim s vodo in s fenzo nemorefh pomagali, fkufi sjutrej sgodej s goftim dimam , pozhafi smersljino na njih otajati. Pomladi dobro drevefa preglej , in zhe vi- difh ktero osebljeno. mu vfe osebene mladike in veje, do sdraviga lefa zhifto odreshi , ktere fe fposnajo, zhe imajo dimno kosho, rijavi ali ru- dezhkafti lef, in fuhe shilize. Zhe je drevefu vfa kosha osehla , lef pa vender sdrav oftal , mu zlo mertvo kosho vsemi, in s verlnim masilam vfega pomashi. Potlej mu veje prav na kratko perreshi , iti per koreninah perft sboljfhaj , tako fe bo fpet obraftlo. $. 83 . Kaj je medljivojt drevja ? Medljivoft drevja je, kader drevo sazhne medleti , de neha rafti, perje fe sazhne rume¬ niti, in fzhafama fe popolnama pofufhi , zhe fe mu o pravim zhafu ne pomaga. De fe pa la- kimu drevefu pomaga, je treba vedili , od kod njegova medljivoft pride. 79 Zhe fo korenine na vertu , ali per njivi kaj froviga , ali shirinfkiga gnoja dobile, ali do kake gnojnize dofegle , takimu drevefu ni vezli poma¬ gati , ker je she vfa musga fkashena. Zhe drevo doji v mesini (v mozherni sem- lji), mu po fkopanih grabnih preobilno mozho odpelji. Zhe je prevezh na fuhim , mu perli- vaj. Ako fo mu podgane ali mifhi korenine oglodale, mu jih obreshi in samashi, tudi seni- ljo satlazhi in nekej vej poreshi , tako fe mu fhe pomaga. §• 84 . Iitero bolesen imenujemo fuliofl? Suhoft drevja je , kader fe drevo od verha doli sazhne fufhiti , in od leta do leta bolj pe- fhati. Zhesdalej mu vezh mladik vfahne, vedno menj rodi, in mu tudi fadje in perje pred pra¬ vim zhafam odpade, dokler fe popolnama ne pofufhi , zhe fe mu pred ne pomaga. Sazhetik te bolesni je narvezhkrat v kore¬ ninah in v semlji. Zhe je divjak v putti semlji ratlel , in neprefajen prezej tam zepljen bil ; je zelo fvojo ferzhno korenino, naravnoft v mert- vizo gnal, de malih fifavk in rodovitnih kore- ninz ni ftoril , sato fe mora fufhiti, kader nje¬ gova ferzhna korenina v globoko terdo mertvi- zo ali do fkale pride , kjer shivesha ne dobi, zhe nima doti potlranfkih koreninz. Takimu 80 drevefu fe pomaga, zhe fe mu nove korenine Aore , kar fe tako le sgodi: Odkopaj mu mertvo perA od korenin, dok¬ ler nar delj morefh , potlej koreninam v vezh krajih olupik vsemi, kakor fe olupik vejam vsa- me , de fe k rodovitnoAi perfilijo. Glej §. 70. Potem koreninam prav dokre perAi perfuj , in tako perlivaj, de bo zelo poletje smiraj vlashna perA, vsemi nui tudi nekaj vej prezh, in vfe to Aori pomladi. Tako bo drevo tam kjer fo mu bili olupki vseli, veliko novih koreninz naredilo in fe v koreninah pomladilo, bo lepo raAlo in fhe dolgo rodilo. Pa ne le bolnim, ampak tudi sdravim dre- vefam , zhe imajo malo korenin , fe na tako vi- sho veliko pomaga. §• 85 . Kako fe drevefa v sdravji ohranijo, in bolesni obvarjejo ? Kdor hozhe sdravo , terdno in dolgo rodo¬ vitno drevje imeti, mora fadne drevefza she od sazhetka tako rediti in ofkerbovati, de jim ne bo perloshnoAi k bolesni dajal, ampak jih v sdravji ohranil. Satorej ne ifhi po hoAah perllikaAih divja¬ kov sa fvoj vert, kteri savoljo flabih malopridnih korenin radi bolehajo, ampak drevefza li is pe- 81 fhek sredi, de bodo dobre boreninze, sdravo musgo in lepo raft imele. Kar bofh zepil, ne mashi s ilovzo, ampak s vofkam, in kjer odreshefh in drevo ranifh, sazeli s vertnim masilam, de fe v lef kaka ko¬ lesen ne vlese , ktera bi drevo konzhala, kader bi nar bolje rodili imelo. Trebi drevje svefto vfako leto, ne daj de bi ga kaka bolesen pofedla, in flori vfe tako ? kakor te te bukvize uzhe , bo vert poln lepih fadnih drevef, k velikimu vefelju in obilnimi! dobizhku, tebi in tvojim otrokam. VI. Rasfftelik« ©tl slihal, ki fo drevju flikodljlve. §. 86 . Ktere shirali fo drevju nar bolj fhkodljive? Nar nevarnejfhi fadnimu drevju, in fhkod¬ ljive shivali fo : Sajzi, mifhi, gofenze, tizhi, ke- bri, mravlje , lefne ufhi, ofe ali ferfheni, in vezh lazih, ktere v drevji ali shivesha ifhejo, ali v njem fvojo mlado salego delajo, de drevju fhkodvajo ali ga konzhajo. §. 87 . Kaj saj-z drevju fhkodva? De sajz drevefam fhkodo dela, vfak ve. Pofebno v hudi simi sajz vfe mladike drevefza, 4 ** 8a narrajfhi pa jablane in hrufhke zhifto obje. Tu¬ di velike debla , ktere imajo gladko kosho vzhafi tako ogloda, de fe tefbko vezh obraftejo, ker sajzhja kakor tudi kosja flina je nar hujfhi ftrup sa drevje. Torej je treba mladike fadniga drevja, fkerb- no pred takim fhkodljivzam varvali. Nekteri po simi mlade drevefza v flamo povijajo, de jih pred sajzi obvarjejo , pa to ni pridno , pod fla¬ mo v simfki mozbi drevo rado posebe. Boljfhi je bodezhiga lernja okoli drevef navesali , de sajz bliso nemore. Nar boljfhi pa je drevefa s apnam namasali ali pobelili. Pobeleniga dre¬ vefa fe sajz nikolj ne loli , in drevo tudi lep- fhi rafte. Zhe ja pa kako drevo sajz ogrisel, mu naglo rano isreshi . in s verlnim masilam sazeli , fzer fe bo lef dalje fufhil. S. 88. Kako fo mifhi drevju fhkodljive? Mifhi ne le vfejane pefhke vzhafi vfe zbi- fto posbro, ampak ludi odrafbenim drevefzam v vertni fholi korenine tako pogrisejo , de pom¬ ladi vfe opadejo in vezh ne raftejo. Podgane pa tudi vzhafi zlo veliko drevje, pofebno zhe je bliso poflopja , tako po koreninah ogrisejo , de fe mora pofufhiti. Kako majhno shlahtno drevo tako obvarvafh , zhe okoli njega nagoftim 83 besgovih kolizhev nabijefh , blerih mifhi in pod¬ gane savoljo grenkote nikoli ne prejedo. §• 89 . Kako fe dado gofenze konzhati, ali faj smanjfhati? Koliko gofenze drevju fhkode kore , vfak ve , ker perje in zvetje tako objedo, de ne le drevje v rafti uftavijo, ampak sa tifto in pri- hodno lelo nerodovitno flore. De bi to fhkod- ljivo shival konzhati ali faj kaj smanjfhati sa- mogli, je treba faj nekoliko njih forte posnati, kterih je vezh ko 40 plemen ali fort snanih. Narhujfhi gofenze saleshejo v veliki obilnofti ne¬ kaki neletezhi metulji, kteri okoli Vfihfvetih is semlje pridejo, in po deblu v drevje slesejo, in po zvetnih popkih po famizh salego fpravijo, is ktere fe pomladi majhni zhervizhi isrede in zvetje narpred konzhajo, potlej pa fe po perji na milijone raslesejo. Drugi metulji fvojo sa¬ lego v jefeni v perje sapredejo , is ktere fe go- fenzhize kader je drevje she seleno, isleshejo. She drugi metulji narede salego jefeni po mladikah na drevji, de fe vidi kakor freberni perftan s fvetlimi jagodami , ktere fe okoli S. Jurja oshive. Narvezh metuljev pa ftori mlado salego sa kosho , in po fpoknjah ali fhpranjah ftarih dre- vef, ali pa med rogovilami po vejah. Veliko je metuljev, kteri fvojo salego isre- 84 de v semlji. Veliko pa je ludi lazih, de fhe le pomladi po perji fvoj sarod naftavijo , in fadju slo fhkodvajo. De bofh kar je mogozhe drevje pred takim fhkodljivim shivalim obvarval, morafh: 1 ) Vlako leto drevje zhifto otrebiti, in ftaro fkorjo oftergati , de ne bodo metulji tako lahko salpge vanjo naredili , in drevje bo sdravo. 2 ) Pobeli vfe odrafhene drevefa s apnam klero bo vfo gofenzhno salego po deblu na en¬ krat konzhalo , in metulje odvernilo , de v apneno drevo nikoli ne bodo salege delali. 3) Je dobro, zhe v jeleni okoli drevel semljo okopalh , tako bo tiftih golenz salega vezhi- del konzhana, ktere le v semlji gode. 4) Bolh veliko Ihkodljivih metuljev konzhal, zhe lifte drevela , ktere lo poleti golenze zhifto objedle v jeleni od S. Lukesha do S. Andreja s popirjem preveshelh, in tifti popir s tizhjim limam vezhkrat namashelh. Pa gole koshe drevela nikoli ne pomashi. to bi drevju Ihkodvalo. Tudi s predivam, dokler je luho vreme, je dobro, deblo rahlo ovili, de le metulji noter sapletejo in v drevo nemorejo. 5 ) Tudi bo golenz menj , zhe metulje lovilh in konzhalh kakor morelh. Svezher jih najdelh po vertnih roshah, in jih lahko 85 pomorifh. Ponozhnih metuljev pa lahko polovifh , zhe po nozhi v laterni luzh po- ftavifh, in okoli luzhi limanze ali kake mali¬ ne mreshe naftavifh , de fe s perutnizami primejo. 6) V jeleni in pomladi drevje vfelej dobro pre¬ glej , de bolh gofenzhno salego saterl, kie- rokoli po savitim fuhim perji, po mladi¬ kah ali po deblu sagledafh , odreshi in na ognji foshgi salego , preden fe gofenze po drevji slesejo. 7) Zhe fo fe pa she gofenze po drevji slesle , vlak vezher posno in sjutraj sgodej veje potreli de bodo odpadle, pa fpodej kaj pogerni de jih vjamefh in pomorifh. 8) Nobena rezh pa gofenz bolj ne smanjfha in ne pokonzha, kakor nektere plize , kte- re fo she od Boga v to namenjene. Ti pridni varhi fadnih vertov fo: Velika in mala fniza , mnifhzhek , plesovz , berkljes, detol, pogorelzhek, tafhza, penza, in vezh lazih tizhkov, kteri od zhervov shive in drevefa od gofenz trebijo. Snto v tiftih vertih, kteri fo bliso holle, kjer je dofti takih tizhev, gofenze nikoli drevju veliko ne fhkodvajo. Tam pa, kamor taki tizhi ne dojdejo, gofenze žele verle konzhajo. Ni tedaj prav take lizhke, kteri fo nafhi 86 veliki dobrotniki, loviti, in jih moriti. She le pervaditi jih moramo v verte, de nam bodo bolj drevje od gofenz ozhibili. Hvaliti moramo Boga , ker je nam take pridne shvalize vdvaril bres kterih bi fe gofenze tako pomnoshile , de bi mi pazh malo fadja okufili , kar bi ga go- fenzam obalo. $. 90 . Kteri ti-z-hi fadju fhkodjejo ? Kakor fo nekteri tizhi v fadnim vertu do¬ bri in pridni, ker gofenze in druge fhkodljive shivali po drevji obirajo, fo vender nekteri ti¬ zhi drevju vezh ali menj fhkodljivi. Taki fo : Shvishgavz ali gimpel , dlefk, fhinkovz, kof, fhoga, vrana in vezh tazih fadnih fhkodljivzov. Shvishgavz in tudi dlefk posimi in pom¬ ladi, brefkvi, marelzi, zbefhnji in tudi drugim drevju tako zhibo zvetne popke obereta, de pot¬ lej nima kaj zvedi. Shinkovz pa zhefhpljevim drevju, kader odzvete, slo fhkodva, ker fadne bunzhize po verbi obira in je, veliko jih savershe, ker je malo ktera sanj, torej veliko fadja konzha. Koliko kofi, fhoge in vrane fadju fhkodvajo > je vfakimu snano. Takih fhkodljivih tizhev ni treba po vertih terpeti, ampak loviti in dre- Ijati jih. Njih gnesda fe morajo poifkati in 87 pokonzhali , de fe njih fhtevilo smanjfha in fadje obvaruje. %. 91 . Kako fo kebri fadju fhkodljivi ? Vfakimu je sadoft snano koliko fhkodo kebri drevju flore. Kakor hitro fo kebri pom¬ ladi fparjeni in rodovitni florjeni kmalo v sem* ljo slesejo in veliko salege flore, is ktere po folnzhni toploti oshivljeni zhervizhi pridejo , in fe po sendji na vfe kraje raslesejo. Ti beli zhervi, kakor jih vfak posna tri leta v semlji shive preden vfe v letezhe kebre fpreniine, in grosno veliko fhkode flore , ker fpodjedajo ne le shito in vfe seljfha, ampak tudi ogledajo in fpodjedo žele korenine mladim drevefzam, de fe morajo pofufhili. Satorej je dobro , de fe lelezhi kebri, kakor hitro fe perkashejo, kar je mogozhe konzhajo. Skerbno jih tedaj vfelej sjutraj sgodej, dokler fo okorni , is drevja trefi, in v pofode poberi. Potem jih pojvari, ali v vodi vtopi , in roshe s njimi pognoji, ali pa is r trohnjene okoli mladih drevef potrefi, in zhuda lepo bodo raftle. §. 92 . Ali fo fhe kaki drugi keberzhi, de drevju fhkodvajo? She drugi majhni keberzi fo, ki drev ju fhkodvajo. To je neka majhna shivaliza, veli- 88 ka kakor pfhenizhno serno, plavkafto šele ne , fvetlezhe farbe , kakor fhpanfka muha. Dolgo- nbf fe ji pravi, salo ker ima dolg rivzhek v fhkarjize, s kterim raftne mladike na mladih drevefzih odgrise, de odpadejo. To pa dela po Tvoji natori savoljo salege. V mehko mladiko ali v rafte n zepizli s rivzhikam jamizo sverta, in potlej tako majhen jajzhik noter snefe , de fe komej vidi, potem pa fpodej mladiko odgrise de na tla pade. Is te salege kmalo slese zher- vizhek , kteri is mladike shivi dokler is nje v semljo ne slese, in prihodno pomlad letezh ke- berzh na dan pride. Snize tudi takih fhkodlji- vih keberzhev poifhejo in pokonzhajo, salo ne- kleri miflijo, de fnize raftne mladike pomladi odkljujejo , sato fe zhes nje pokrivim jese. Ker pa ti dolgonofni keberzhi mladim po- febno v novo zepljenim drevefzam veliko fhko- do delajo, ker jim narlepfhi mladike pogrisejo, jih je treba ifkati in moriti. Le preglej vfe perje po drevefzu, in kader ga sagledafh, de na perefu fedi, naglo podftavi klobuk ali dru¬ go pofodo, fzer fe prezej na tla vershe kakor ga pogledafh, vanj safopefh, ali roko prot njemu istegnefh in fe v travo fkrije. Odgrise- ne mladike poberi in fosbgi, de bo drugo leto menj takih dolgonofnih keberzhev^ kjer bofh salego konzhal. 89 §• 93 . Kaj mravlje drevju fhkodvajo? Koliko fhkode mravlje pofebno fladkimu fadju flore, je vfakimu snano. Marelize in bref- kve nazhno in svotlijo. Pa tudi zvetje fkase, in zelo mehke raflne mladike od shlahtniga drev¬ ja fladkih plemen poleti oglodajo, de rapafto podane. V zhafih drevo tako pofedejo, de ne¬ rodovitno podane. Zhe fe pa pod koreninami vgnesdijo, ga zlo konzhajo. Mravlje je tedaj treba is vcrta fpraviti, in jih nikdar per fadji ne terpeti. Zhe tedaj mrav- ljifhe najdefh, ga s lugam polij, ali pa s kro- pam popari. Nar hitrejfhi pa jih pomorifh , zhe jim medeno ali zukrafto vodo s podafhnam smefhano v kaki pofodi pod drevo poftavifh , in na enkrat bodo mertve ktere bodo to po- kufile. Pa to flori takrat, kader zhbele ne lete, fzer bodo tudi one po fmert tje prifhlc. §. 94 . Kaj fo le [ne ufhi? Lefne ufhi fo fzer majhne, pa fadnini drev¬ ju slo fhkodljive shivalize , kterih je lila veliko plemen, in fe naglo na milijon sarede, in po mladikah in verheh shlahtnih drevef po¬ febno po brefkvah in zhefhnjah rasfhirijo in musgo is perja in is mladik tako fpijo, de fe 90 perje svije, in mladike rafti nehajo ali pa fe pofufhe. Kakor hitro sagledafh, de fo fe na drevefu ufhi saredile , tifto perje, kjer fe rede, rozhno potergaj in pohodi. Zhe fo fe pa she delezh po vejah in mladikah rasfhirile, morafh vfe ufhi- vo perje in mladike v mersli vodi umili in s kertazho ali s fhetjo odergniti , in fzer vezh- kral, de vfe ufhi odpravifh. Narboljfhi pa je, zhe is tobaka in shajf- nize mozhen luer naredifh , in vfe ufhive mladi- ke vanj pomozhifh, ali s njim pomashefh, ta¬ ko bodo vfe ufhi na enkrat poginile, in drevo bo fpet lepo raftlo. Take ufhi vzhafih tudi fifta voda pomori , v kteri fe je krompir kuhal. Tudi flanamurja ali pa fajafta voda je salo dobra. Zhe eno ne pomaga fkufi drugo, ker vfako pleme lefnih ufhi fe s drugo rezhjo fpravi in pomori. $>. 95 . Kaj ofe in ferfheni fadju fhkodi-ajo ? Ofe in ferfheni drevju ravno nizh shaliga ne delajo. vender srelo fadje slo pofhkodvajo, ker marelize, brefkve in shlahtne zhefhplje in fladke hrufhke nazhnejo, svollijo in fnedo, in tako nam fadni perdelik pomanjfhajo. Tudi te fhkodljive shivali je treba pomorili in njih fhtevilo smanjfhali. lihi njih gnesda in konzhaj 91 jih. Zhe fe pa v kako drevo v fhkodo navadijo, fe morajo v fteklenize ali jflafhe poloviti, ktere fo snotraj s medam pomasane, in na dnu vodo imajo. Sgorej fkos osek vrat noter pridejo, in vtonejo. Zhes to je fhe veliko drugih, drevju ali njegovim fadju fhkodijivih shivali, in nevarnih fovrashnikov in fhkodljivzov, ne le is podnebja, ampak tudi pofebno domazha shivina, in vzha- fih tudi hudobni ljudje. Sato fe mora drevje pred vfim fhkodami, in nevarnoftmi, kolikor je mogozhe obvarvali, ograditi, ali mu o pravim zhafu pomagati, in vedno sanj fkerbeti. 1 r II* Raitlelik. Od jHTUiktnzov * §. 96 . Kaj in kakfhni fo pertlikovzi? Pertlikovze imenujemo tifte drevefza, ktere fo she ali od natore majhne poftave, ali jim *) Kdor ima dofli semlje, prav flori, zhe ti veliko vifokiga drevja v tvoj vert safadi, ker tako drevje s majhno liresh- bo veliko tadu rodi, in tudi trave pod njim sa shivino srale. Pa kuhinfke selifha pod vifokim drevefi savoljo velike fenze in ncpridniga fvapu ne rafcjo dobro; satorcj, kdor malo semlje ima, in na enim vertu fkupej fadniga in selniga per- delka k shiveshu potrebuje, bolje flori, zhe fvoj kuhinfki vert 92 mi s obresovanjem in s drugo opravo na vifoko gnati ubranimo, in po nafhi volji k rodovit- nofti perfilimo. Take fo marelize , brefkve, mandeljni in shlahtne vifhnje, pa tudi lirufhke, jabelka, zhefhplje in zhefhnje , zhe fo na take divjake zepljene, kleri imajo niško raft , in fe s umnim obresovanjem perfilijo niške per tleh v taki podobi oftali, kakorfhne imeti hozhemo, ali kakorfhne fo sa tifti proftor, kjer imajo rafti, nar bolj perpravne. Per sidovih , ftenah in plankah je dobro rafpenjakov ali fhpalirjev, to je takih pertlikovzov sarediti, kterih vejze fo redko na dve ftrani po remelzih raspete. Po oglih vertnih krajzov bodo turnzhaki ali pira¬ mide lepo ftali, ki fo na okroglo v podobo turnizha ali fhtule obresani. Ob vertnih ftesah je prav zhe fe safade kotlaki, ki fo na obrozh srejeni, ali pa kronaki, ki fo v gofto krono ali s nifkim drevjem: s pertlikovži (ftirmiKilmien) safadi, ki menj fenze delajo, i» selifhem ne fhkodvajo, 1'adja pa ven- der obilno rode. Tudi tifte pvoflore per poflopju ob llenah in sidovih, kjer vifokim drevju rafti ne gre, je dobro s pertlikovži oh¬ laditi, pofebno tiftih plemen shlahtniga fadu, ki is ptujih de- shel pernefene le v savetji in obilni toploti dobro llore. Ker pa je dofii tudi takih ljudi pofebno vmellih, ktere drevje vefeli, in fadje ljubijo, pa semlje in vertov nimajo, 11 snajo drevefz srediti, ktere na majhnim proftoru v pofo- dah na okni ali kjer (i bodi sgodej shlahtno fadje rode. Takih shlahtnih drevefz tedaj, pertlikovzov in pofodov- zov fl sarediti, in jih k pridu in vefelju v rodovitnofti ohra¬ niti, kakor tudi fleherno fadje k mnogimu pridu obrazhati, de vezli odrine, bo tukej poduzhenje v naflednjih rasdelkih popifano. 93 kuglo obresani, kakorfhna podoba koli komu bolj dopade. §• 97 . Kako in kam fe morajo pertlikovzi zepiti? De pertlikovzi ne bodo mozhno kvifhko gnali, in fe s obresovanjem loshej niško ob- dershali, jih moramo s shlahtnim zepizhi prav niško per tleh na divjake majhne poftave ze- pili, in fzer jabelka na paradishke — ali fhent- jansheve jabelzhka , hrufhke na kutne , ali v glog (beli tern) zhefhplje na zimbare, zhefhnje na gojsdne vifhnje ali indijanfke mahalepe , ki jih na Krafu refhelike imenujejo, brefkve na man¬ deljne, na kreheljne ali pa na laftne divjake, ma- relize pa žepi v kreheljne, v zimbare ali pa v marelizhne pifhkurje, nefhplje v kutne ali glog. De bo pa tako zepljenje dobro Horilo, je nar bolje , zhe marelize in brefkve s popkam, drugo fadje pa kakor bodi, zepifh, kar je bilo she od 16 do 25 Hrani popifano. §. 98 . Kaj je per obresovanji pertlikovzov [ploh rediti treba ? Ni teshjiga dela v rlih vertnih opravkih, kakor pertlikovze prav obresovati, ker k temu je treba veliko snanja natore in laftnofl: vfiga drevja, fzer fe kmalo vezh fhkode kakor prida Hori. Kdor tedaj hozhe pertlikovze umno ob- 94 resovati, mora posnali zvetne, lefne in perne popke, in raslozhiti rodivne, lefne in vodene mladike, pa tudi vediti: is klerih popkov bo¬ do perne vejze, is klerih pa rodivne fhibize k pridu prihodniga leta rafle. On mora vediti, kako fe drevefa ene ali druge podobe , ene ali druge forte fadu prav obresujejo , de perjetno podobo flore, obilno rode in sdrave oftanejo. Vfe to pa fe tefhko s befedo pove ali s popif- vanjem poduzhi, ampak loshej is vidniga dela modrih vertnarjev, kterih pa je malo , in is rasumne fkufhnje saftopi. Kdor pa vender hozhe in skeli pravi sa- popadik od umniga obresovanja pertiikovzov imeti, mora : 1) Drevo, preden ga obresuje, dobro ogle¬ dati in preudariti. Zhe ima bolji semljo, vezh korenin in doki prodora, vezh lefa fe mu pufti, in bolj na dolgo mora obre- sano biti. 2) INizh fe ne fme bres vsroka in premif- lika tje v en dan odresali. Vfak popek in fledna vejza mora fvoj namen imeti. Sraven zvetnih popkov fe .mora vfelej kak perni puftiti , de zvetje prezej po perju is sraka shivesh dobi, in nar konzhni po¬ pek mora lefni biti, de nova mladika is njega israfe. 95 3) Kader kolj fe mladika perreshe , fe mora nosh vfhtriz popka od sad naftaviti, in fprekama odresati, de enmalo nad njim vun pride. Tako ho mladika , ki is pop¬ ka poshene rano gladko sazelila, de fe drugo leto ne ho posnala. Ako fe pa dru- gazhi in vifhej popka odreshe , oflane fuhi tumpek , kteri podobo drevefa kaši, in raftvu veliko fhkodva. 4) Kader obresujefh mlade drevefza pervo, drugo in tretje leto jih globoko na dva , tri ali f h tiri popke perreshi, de niško per tleh vejze flore, in lepi pertlikovzi oftanejo. Zhe pa is napzhniga vfmiljen- ja lepe verhne mladike žele ali dolge puftifh , bo drevo le na kvifhko gnalo , fpodej pa golo oftalo , in neperjetno podobo ftorilo , kar fe tefhko vezh po¬ pravi. 5) Mladim pertlikovzam fe mora she s per- vim in drugim obresovanjem taka po¬ doba dati, kakorfhna je sa tifli kraj per- pravna , kjer bodo drevefa rafle, kakor fo bile she v §. l. imenovane. Satorej fe morajo mladi pertlikovzi prav fkerbno obresovali , ker le tiki popki fe fmejo p uiti ti , kjer fo mladike in veje potrebne, vfi drugi pa fe morajo odresati. 6) Odrafheniga pertlikovza obreshi , kakor ti njegova raft kashe, zhe mozhno na lef shene, mu pufti dalji mladike in vezh vej, fzer bo le lefne in vodene mladike gnal, ne pa rodil. Zhe ga pa premalo obre- shefh, bo le na kvifhko rafel, in od fpod medle!. y) Zhe obresujefh ftariga pertlikovza, oftershi nar pred ftaro fkorjo zhifto po njem, in otrebi fuhi lef, pa tudi rakafte rape in fuho trohljivoft po deblu s dietam isdolbi, potlej mu gladko poshagaj vfe tifte veje , ki fo pregofte, nepridne in nerodovitne, potem ga fhe le sazhni po mladikah obresovati in krajfhati na 3, 4 ali 5 ozhef, kakor na- tora drevefa potrebuje, od sdolej prot verhu. 8) Kader pertlikovze obreshefh, jim vfe rane po deblu in vejah s vertnim masilam, od kteriga je bilo she v pervim delu §. 35 re- zbeno, fkerbno samashi , prav dobro pa drevefam ftorifh, zhe jim fhe tudi vfe ra- nize po mladikah s rafpufhenim zepivnim vofkam s penselzam samashefh , de musga vun ne fvapi, in srakova kifloba lefa ne kaši. §. 99. Ali fe f'mejo vfi pertlikovzi enako obresovati? Kakor ima vfake forte drevje druge laft- nofti, tako vfake forte pertlikoviz drugazhno ob- 97 resovanje imeti hozhe. Ilrufhlie in jabelka imajo slo enako natoro v rafti in rodovitnofti, satorej ni veliziga raslozhka med njimi v obresovanji; ali zhefhplje in zhefhnje, pofebno pa brefkve fo lilno nevfhezhne v obresovanji , nektere njih fort nosha zlo ne terpe. Vli pertlikovzi kofhizh- niga fadja grosno radi obilno rode, sato nafta- vijo po dva zvetna popka vkupej in v fredi eni- gaperniga; takim fe fme majhno odresali, vzha- fih je pa žela mladika polna perprave sa zvet, in le nar verhni popek je perni ; takim fe ne fme nizh odresali, ker zvetje bres perja odpade, ki mu shivesha is sraka manjka. §. 100 . >S' zhern fe pertlikovzi obresujejo in trebijo? Od nekdaj je bila navada per obresovanji drevef velke veje s vertno shago gladko odfneti, male mladike pa s savitim vertnim noshem po- resovati; vnovizh pa fo snajdene ojftre vertne klefhe, kakorfhne vidifh na tablizi Nr. 4 ? s kterimi, zhe fo mozhne ftorjene , fe ne le mla¬ dike, ampak tudi she debele veje prav rozhno in perpravno odfhipnejo. Nepotrebne popke in novo pognane nepridne mladikize pa nar loshej s nohtmi pofhipljefh. Obresani mladi pertli¬ kovzi po navadi malitravna in roshnizveta veliko noviga berfta po vejah in mladikah poshenejo, kteri fe mora prezh obrati, preden mladike flori, 5 98 ktere fo nepotrebne, fzer drugim potrebnim sbi- vesh brate, in drevefu podobo base. Ker bi drugo pomlad take nepridne mladibe, in nerodne vejze mogle poresane biti, jih je bolje v sazbetbu k pridu drevefa sadufhiti, babor v nemar pukiti. Satorej je dobro pertlibovze vezhbrat ogledati, in nad njimi ob pravim zhafu perresovati, od- fhipati, ali babor bodi popravljati. §. 101 . Kdaj je nar bolje pertlikovze obresovati? Od jeleni , hader perje od drevja odpade , do pomladi preden musga sazbne tezhi, fe fzer kader bodi fmejo pertlibovzi obresovati, pa ven- der je nar boljfhi fbufhnja to koriti, kader she veliki mras neha , ker mras in simfka mozha v novo korjene rane nekaterim obzhutljivim dre- vefam tabo fhbodva, de potlej medle, ali pa fe pofufhe. Zhe pa flednjo ranizo obresanimu dre¬ vefu , babor je bilo sgorej v §. 5. 8. perporo- zbeno , samashefh, je ravno tabo dobro jeleni in posimi, babor pomladi pertlibovze obresovati, §. 102 . Kako pertlikovze perresovati? Kakor potrebno je, pertlibovze umno obre- sovali, ravno tabo je treba dobro vediti, jih prav pervesovali, de perjetno podobo kore , lepo ra- fejo , in obilno rode. Zhe pervesujefh rafpen- jabe v Ihpalir, morafh jim rogovilile in druge 99 vejze, ll4 II. Rasdelik. Od poshlahtnjenja fadnili drevefz s zepljenjem. §. i 5 . Ktere drevefza fe morajo zepiti.l 5 §. 14. Na ktere divjake fe zepizhi primejo .... 16 §. i5. Kakfhni zepizhi fo narboljfhi sa zepljenje . . lG §. 16. Kdaj je narboljfhi zhaf sa zepljenje .... 16 §. 17. Kako fe drevefza zepijo.17 §. 18. Kako fe s nakladam žepi.17 §. 19. Kaj je per takim zepljeuji treba vediti, de fe gotovo prime.18 §. 2o. Kako fe s popkam žepi.20 (Stran. §. 21. Kalifhni divjaki fe s popkarn zepijo .... 20 §. 22. Kdaj fe s popkarn /epi.21 §. 20 . Kakfhni morajo popki sa zepljenje biti . . . 21 §. 24. Kakfliniga orodja je k temu /.epljenji treba . 22 §. 20 - Kako fe s popkarn prav /epi.2 2 §. 26. Na kaj je pofebno per tim /epljenji gledati . 24 §. 27. Kako fe v sareso /epi. 25 §. 28. Kako fe v fklad /epi. 26 §. 2 q. Kdaj fe v fklad /epi.28 §. 5 o. Kakfhni /epi/hi fo narbolji sa /epljenje v fklad 27 §. 5 i. Kakflmo orodje je v /epljenji v fklad po¬ trebno .28 §. . 02 . Kako fe v fklad prav /epi . 2 q §. 35 . Kaj je flie pofebniga treba vediti, de fe bo /epljenje v fklad rado prijelo.3O §. 34 - Kako fe zepivni vofk naredi. 52 §. 55 . Kako fe flte drugo mašilo sa drevefne rane naredi.53 §. 36 . Kako fe v sakosho /epi. 55 §. 57. Klere divjake je dobro sa kosbo /opiti ... 54 §. 58 . Ktero is imenovanih zepljenj je narboljfhi . . 34 §. 3 q. Kaj je s zepljeuimi drevef/.i fhe ltoriti, in kako jim poftrezbi. 54 §. 40. Kako fe morajo zepljenzi obresovati , de fe bodo lepe drevefza sredile. 55 III. Kastlelik. Od prefajanja shlahtnih drevefz. §♦ 41. Kteri zhaf je narboljfhi drevef/.a prefajati . . 56 §. 42. Kako fe morajo drevef/.a k prelajenju iskopavati §. 4 ^. Koliko je treba iško pa n e drevef/.a obresati . . 58 §. 44 * Kako fe iskopane drevefza hranijo ali v daljne kraje pofhiljajo.5g §. 45 . Kam je dobro fadne drevef/.a prefaditi . . . 40 §. 48- Kaflina semlja ali perft je sa fadne drevefza narboljfhi.4l §. 47 - Kako fe nepridna semlja sboljfha.42 §. 48. Kako fe fadno drevje prav fadi.44 §• 49. Kako dele/h nnrasen fe morajo drevefza faditi 46 ( Stran. §. 5o. Kteriga plemena drevje fe fme vkupej faditi . 47 §. 5i. Kakfhniga plemena fadnih drevefz je boljflii sarediti.4^ §. 5 2. S kakfhno ograjo fe vert nar loshej obvarva . 48 IV. Rasdelib. Od ofkerbovanja rodovitnih drevef v fadnirn vertu. §. 55. Kaj je treba novofajenim drevef/.am tioriti . . 5o §. 54- Kdaj je treba drevefz a na vertu okopati . . 5o §. 55. Kako fe drevefzam gnoji.5i §. 56. Kako fe drevef/.a obresujejo.52 §. 57. Ktere drevefa fe morajo obresovati .... 55 §. 58. Kdaj je narboljfhi zbaf drevefa obresovati . . 54 §. 5q. Kako fe tiaro drevje prav trebi.54 §. 60. Kako fe tiaro nerodovitno drevo pomladi iu prenovi..55 §. 61. Kaj je s drevefam lioriti , ktero roditi nezlie . §. 62. Kako fe drevefa pomaga, zke je per koreninah sadersbik rodovitnotii.58 §. 65. Kako je drevefa pomagati, zb e je v deblu sa- dershik rodovitnotii.5q §. 6j. Kdaj je v vejali sadersbik rodovitnotii per drevji 5c) §. 65. Kako je drevo is sraka sadersbano fadje roditi 60 §. 66. Kako nepridno vreme rodovitnoll drevja v pop¬ kih fkasi.60 §. 67. Kako fe drevju zvetje fkasi, de rodovitnoll sgubi 61 §. 68. Kaj velikrat rodovitnimu drevefa fadje konzba preden dosori.65 §. 6q. Kako je v filni fuflii, ali v veliki mozhi drev¬ ju pomagati.65 §. 70. Kako fe fadno drevje perfili, de roditi mora . 64 V. Rastlelik. Od bolesni fadniga drevja. §. 71. Ktere fo narnavadnejfhi bolesni per fadnirn drevji 66 §. 7 2. Kaj je rak in kako fe iszeli.67 §. 76. Kaj je trohljivi shlambor , iu kako je takima drevefu pomagati.68 , 'v