Tednik glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva PTUJ, 19. julija 1968 Št. 28. Leto XXI. izvod 0,50 N din, 50 S din TE DNI PO SVETU Sestanek in pismo ter sovjetske enote Razvoj v Cehoslovaški je vsem znan in tudi v naši državi smo pozdravljali takšen tok stvari, kot se je začel v letošnji pomladi. Povsod pa niso s takšnim razumevanjem gledali na ta razvoj dogodkov. Pred nekaj dnevi so se sestali v Varšavi predstavniki ZSSR, Poljske, Vzhodne Nemčije, Madžarske in Bolgarije — povabili so tudi Ce-hoslovaško, ki pa ni prišla — da bi obravnavali razvoj dogodkov na Cehoslovaškem. Kaj so ti predstavniki v odsotnosti Čehoslovakov razpravljali o njih, bi težko povedali, ker tozadevnega poročila niso objavili, pisem, ki so jih vsak zase poslali Cehoslovaški pa leti tudi niso objavili. Kot drugje, bo tudi v vzhodnem bloku treba prej ali slej uskladiti razglašena načela z dejanskim stanjem in če torej imajo povsod zapisano nevmeša-vanje v tuje zadeve, se bo treba tega tudi držati. Kako grobo se vmešujejo omenjene države v čehoslovaške notranje zadeve, najbolj priča dejstvo, da so ostale sovjetske enote kljub temu, da so skupni manevri že zdavnaj minili, še vedno na Cehoslovaškem, vsekakor zato, da bi vplivale na razvoj dogodkov. FRANCIJA PO VOLITVAH Francija se je po burni pomladi precej pomirila in izvedla potem še parlamentarne volitve. Te so prinesle degolistom mnogo ugodnejšo pozicijo v parlamentu, kakor so jo imeli poprej. Predsednik de Gaulle je po volitvah reorganiziral tudi vlado, katere sestavo je zaupal premieru Couve de Murvilleu. Glede na večjo degolistično večino v parlamentu bo ta vlada mnogo laže delovala kakor prejšnja Pompidoujeva. TUDI ITALIJA DOBILA NOVO VLADO V Italiji so pred nekaj dnevi dobili novo vlado, ki je v poslanski zbornici že dobila zaupnico, v senatu pa jo pričakuje v tekočem tednu. To vlado smatrajo kot vlado prehodnega pomena, dokler se ne bodo stranke dogovorile za novo formulo za sodelovanje. danes URESNlCUJMO USTAVNA NAČELA PROIZVAJATI ZA TRG, TODA KAKO PRODATI str. 2 DRUŽBENI POMEN KMETIJSKIH PROBLEMOV str. 3 ZA VSAKOGAR NEKAJ str. 5 ŠE O RAZVOJU TELESNE KULTURE SPOMINI NA LETO 1918 str. 4 v tedniku Zopet so se pričete pred vc!ilne priprave ifečia prisotnost 5ZDL Čeprav se poslanci in odborniki, izvoljeni v lanskem letu, niso prav ogreli v skupščinah, so se že začele priprave za nove skupščinske volitve spomladi prihodnjega leta. Glede na izkušnje z lanskoletnih volitev, ki so po splošni sodbi pomenile nadaljnji korak k demokratizaciji volilnega postopka, je potrebna še večja politična prisotnost Socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij pri izvedbi volitev. Skupščinske volitve namreč ne bi smeli obravnavati kot kampanjski pojavi, temveč mora to biti periodičen konec trajne politične aktivnosti vseh družbenopolitičnih sil. VLOGA Vsekakor ne bi mogli trditi, da je bila vloga Socialistične zveze ob volitvah nejasna. Lahko pa bi rekli, da niso bila do [konca izvedena že sprejeta Ustavna in zakonska načela. Mislijo, da bi se morala Socialistična zveza še mnogo bolj pripraviti, da bi bila čimbolj aktivna v vseh fazah volilnega postopka — od prvih predkandidacijskih zborov do končne izvolitve poslancev in odbornikov. Nekateri tudi mislijo, da lahko pride na spomladanskih volitvah do nadaljnje diferenciacije v volilnem telesu, morda tudi, da pridejo do izraza »opo-zicionalne tendence«. Glede na to bo morala biti SZDL sposobna prepoznati takšne in podobne tendence ter odkriti, odkod pri-, hajajo. Izkoriščajoč trenutne težave, l» katerih so nekatera gospodar-podjetja, utegnejo posamezniki, »kritiki« našega gospodarskega sistema, — kot mislijo — ponuditi volivcem svoje rešitve za nastale težave, kar jim lahko ne glede na to, koliko so te rešitve uresničljive, pomaga do izvolitve v posamezna skupščinska telesa. Zato je potrebno, da pridejo organizacije SZDL pred volivce s konkretnimi programi akcij v naslednjem obdobju, ne pa s splošnimi deklaracijami. SPREMEMBE Ker so že razprave o eventualnih spremembah ustave, je treba, kot poudarjajo, pravočasno zvedeti, ali in kaj se bo spremenilo v naši volilni zakonodaji. Ta zahteva je toliko bolj upravičena, ker so pred zadnjimi pa tudi pred prejšnjimi volitvami prišle spremembe tako rekoč tik pred dvanajsto. Predlagajo tudi, da na zveznem nivoju ni treba ustanavljati kandidacijske komisije, ki je Prej, kot je znano, predlagala kandidate za vodilne funkcije v kderaciji. To pa ne pomeni, da tudi v republikah ali v občinah lne bi ustanavljali posebnih kandidacijskih komisij, če so potrebne. DR Skupščina občine Ptuj sprejema resolucijo o družbenem razvofu Ob upoštevanju možnosti razvoja, ki se kažejo v letošnjem letu, ter smernic, ki so nakazane v osnovah družbenega plana občine do leta 1970, sprejema skupščina občine Ptuj resolucijo o družbenem in gospodarskem razvoju občine Ptuj v letu 1968. Temeljna naloga ekonomske politike in gospodarskega razvoja v letu 1968 je pospešiti gospodarsko rast in okrepiti stabilnost gospodarstva. Načrti gospodarskih organizacij za leto 1968 predvidevajo proizvodnjo blaga in storitev in večji blagovni promet v poprečju za 10 odstotkov. Največji porast bo dosežen v industrijski proizvodnji, ki opira povečanje na modernizacijo proizvodnje, na spremembe proizvodnih programov in na večjo usmeritev prodaje na zunanjem tržišču. Razvoj kmetijske proizvodnje je usmerjen k izpolnjevanju delovnih priprav in tehnoloških postopkov. V živinoreji — v glavni tržni panogi — bo dosežena za 40 do 50 odst. večja proizvodnja kot lani na farmskih obratih, v zasebnem sektorju pa je predvidena enaka realizacija kot v lanskem letu. Ker smo v dobi velikih zastojev prodaje živine in živinorejskih proizvodov, nastaja potreba, da delovne organizacije pospešijo procese poslovnega sodelovanja in združevanja. Temeljito je treba preučiti in se poslužiti najprimernejše oblike povezave s predelovalno industrijo, z uvoznimi in izvoznimi podjetji ter s trgovino za oskrbo domačega trga z namenom, da se zagotovi plasma celotne kmetijske blagovne proizvodnje. V prizadevanju za kakovostnejše pridelovanje sadja in grozdja se bo kmetijski kombinat potegoval za investicijska sredstva in nadaljeval z obnavljanjem nasadov. Obrati za kooperacijo kmetijskih organizacij bi morali tesneje sodelovati s kmeti ter s svojo strokovno službo učinkoviteje prenašati boljše proizvodne in gospodarske rešitve v prakso. Gostinska mreža razmeroma dobro pokriva območje vse občine in po številu gostišč zadošča sedanjim potrebam, po kakovosti lokalov in storitev pa ne ustreza perspektivnemu razvoju turizma. Zaradi tega morajo izvrševalci gostinskih storitev ter kontrolni in upravni organi občinske skupščine skrbeti, da bodo dosledno izpolnjeni sanitarno-tehnični in kadrovski pogoji v vseh obstoječih in na novo odprtih gostiščih. Razvoj turizma bo treba pospešiti z boljšo turistično reklamo ter tesnejšim medsebojnim sodelovanjem turističnih društev, muzeja, gostinstva in drugih dejavnikov, ki prihajajo v stik s turisti. Stanovanjska izgradnja družbenega sektorja, ki je po decentralizaciji sredstev opazno nazadovala, bo letošnje leto znova oživela. V ta namen je neodložljivo treba pripraviti ustrezne lokacije in urediti gradbena zemljišča. Za investicije v osnovna sredstva bo predvidoma na razpolago skupno 52.7 milijona dinarjev, to je za 7 odst. več, kot je znašala bruto investicijska potrošnja v letu 1967. Od tega bo vloženo v gospodarstvo 39,6 milijona dinarjev, to je 75 odst. skupnih investicij, v investicije zunaj gospodarstva pa 13,1 milijona dinarjev ali 25 odst. vseh investicij v občini. Investicijska vlaganja v glavnih gospodarskih panogah, to je v industriji in kmetijstvu, se bodo gibala na ravni lanskega leta, ker v tem letu ni računati na pomembnejše koriščenje kreditov iz republiških in zveznih virov. Za terciarne in negospodarske dejavnosti bodo na razpolago nekoliko večja sredstva iz lokalnih virov kot lani. Z. R. Z razširjene seje izvršnega odbora SZDL Ormož Volitve so del samoupravnega sistema Kot smo informativno že poročali, je v soboto zaseda) na svoji razširjeni seji izvršni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož. Na seji so razpravljali o najvažnejših družbenopolitičnih nalogah, ki so pred organizacijo SZDL. Predsednik občinske konference SZDL Ormož VLADO OZBOLT je v uvodnem nagovoru predvsem poudaril pomembnost priprav na volitve, ki bodo povezane z nekaterimi spremembami volitev predstavnikov v skupščinska telesa. Ker bodo volitve zajele vse občane in bodo priprave (zbori volivcev, sestanki, razgovori itd.) nanje predstavljale prav gotovo živahno družbenopolitično dejavnost, bodo posvetili v ormoški občini največ pozornosti kadrovski politiki, ki je — kot je dejal tov. Ožbolt — ne morejo in ne smejo prepustiti stihiji in samovolji. Posamezni diskutanti, predvsem pa EDVARD PAJEK, di- rektor DU Ormož, in DRAGO PINTARIC, sekretar občinske konference ZK Ormož, so se zadržali pri nekaterih predvidenih spremembah volilnega zakona, ki med drugim določajo, da bi v bodoče volili poslance po ekonomski moči določenega teritorija in ne več po številu prebivalcev, kot je bilo to doslej s bivalcev, kot je bilo to doslej. V zvezi s tem je EDVARD PAJEK poudaril, da poslanec ni in ne more biti predstavnik določenega števila kilogramov rude, pšenice in drugih dobrin, ki lahko izražajo gospodarsko moč določene komune, temveč da je poslanec lahko samo predstavnik določenega števila ljudi. (S tem se lahko prav gotovo vsi v celoti strinjamo.) Ce bo prišlo do uzakonitve predvidene spremembe zakona o volitvah in do uveljavitve navedene spremembe, bo to prav gotovo velik udarec za gospodarsko šibka območja, ki bodo s tem še bolj zapostavljena in zaprta v krog svojih že tako zelo skopih možnosti, da bi gospodarsko dosegla druga razvitejša območja. Večina diskutantov je na seji poudarila in se vprašala, zakaj je treba pri nas tako zelo naglo menjavati nekatera zakonska določila, ki zadevajo volitve v predstavniška telesa. Navidezni izgledi kažejo (verjetno je v tem tudi nekaj resnice), da po nepotrebnem prilagajamo nekatera določila tistim, ki jih bo prizadela rotacija. Predsednik skupščine občine Ormož FRANC NOVAK je v svoji diskusiji izrazil žal neraz-veseljivo resnico, da se v trenutnem stanju stekajo vse pravice proti »vrhu«, obveznosti pa ostajajo v glavnem v temeljni družbenopolitični skupnosti — v občini. MILAN VICAR, načelnik družbenih služb pri skupščini občine Ormož, je nekoliko analiziral sestavo skupščinskih teles in pri tem izrazil ugotovitev, da je njihova organizacija preveč komplicirana in preobsežna. Na seji je bilo tudi precej govora o poslancih, ki vse premalo prihajajo med ljudi — v središče njihovih problemov Občani si želijo z njimi čimveč srečanj in neposrednega kontakta, saj bodo poslanci le na tak način lahko uspešno zastopali njihova stališča in upravičili zaupanje, ki so jim ga bili izkazali z izvolitvijo. Na sobotni seji so sprejeli tudi okvirni akcijski program priprav na bližnje volitve s poudarkom, da naj bodo vse priprave kakor tudi same volitve stvaren odraz socialistične demokracije, j. s. Svečana seja Ob dnevu vstaje v Slovenski Bistrici Jutri, v soboto, bo v Slovenci Bistrici svečana seja občin-gtega komiteja ZMS, na katero b°do povabljeni vsi predsedniki Mladinskih aktivov v občini. Na SeJi bodo navzoči tudi borci narodnoosvobodilne borbe s pod-r°čja bistriške občine. -b vreme JANINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS SOBOTE, 20. JuLIJA, DO NEDELJE, 28. JULIJA 1968 n,^laj bo v četrtek, 25. julija, °b 12.49. Napoved: Nevihte in nevar-.°st toče se predvideva za ne-J^ljo, 21. julija, in za nedeljo, ■ • julija. Dež v plohah bo ver-Jetno še v torek, 23. julija, in 2 sredo, 24. julija. Od četrtka, jj.- Julija, do konca tedna bo vJ*arieje, oblačno in vetrovno, Swe? bodo P°goste padavine. Na 2glošno se pričakuje v času do • Julija več dežja. Alojz Cestnik Današnja seja SO Ptuj Današnja seja skupščine občine Ptuj je v prenovljenih prostorih narodnega doma. Na dnevnem redu so odgovori na vprašanja odbornikov, poročilo službe pravne pomoči pri SO Ptuj, razprava in sklepanje o predlogu resolucije o družbenem in gospodarskem razvoju občine Ptuj v letu 1968, razprava o analizi gibanja gospodarstva v obdobju januar-maj 1968. Razpravljali bodo tudi o poročilu o sprejemanju pripravnikov na delo v delovnih organizacijah v občini Ptuj, o poročilu o odmeri prispevkov in davkov od kmetijstva za letošnje leto, sklepali bodo tudi o predlogu odloka o potrditvi letnega zaključnega računa prispevkov in davkov občine Ptuj za lansko leto. Sklepali bodo tudi o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem davku od prometa blaga na drobno in davka od plačil za storitve v občini Ptuj. Na dnevnem redu je tudi zazidalni načrt za naselja Vičava, Kidričevo in Majšperk, predlog o splošni prepovedi parceliranja in graditve na zemljiščih v regulacijskem območju mesta Ptuj, za katerega je predvidena izdelava zazidalnih načrtov. Določili bodo tudi gradbene objekte, ki se štejejo za pomožne objekte. Sklepali bodo tudi o predlogu odloka o petdnevnem delovnem tednu v državnih organih v ptujski občini. Z. R. OBČfNA LENART Srešanie borcev in aktivistov Lackoveg aodretia Občina Lenart je v nedeljo svečano proslavila svoj občinski praznik, ki se ga je med drugimi udeležilo tudi nad 150 nekdanjih borcev in aktivistov Lackovega odreda. Ob sedmi uri zjutraj je bil na programu pa-trolni tek, ki so se ga udeležile ekipe TVD Partizan in sindikalnih podružnic delovnih organizacij. Nekaj pred deveto uro so prišle v Lenart partizanske patrulje krajevnih organizacij ZZB, ki so to lepo sončno jutro prehodile večino poti, po katerih so med NOV korakale partizanske enote iz Slovenskih goric. Ob deveti uri se je pričela v lenarškem domu kulture svečana seja skupščine občine Lenart. Zbrane goste, med katerimi je bil tudi predsednik slovenskih sindikatov Tone KROPUSEK, je pozdravil predsednik skupščine občine Lenart Edo ZORKO. Domicilno listino Lackovemu odredu je v imenu borcev Lackovega odreda sprejel Jože KLEP, ki se je v imenu borcev zahvalil za izkazano čast, ki jo je občinska skupščina Lenart izkazala s podelitvijo domicila Lackovemu odredu in s tem vsem slovenjegoriškim partizanom. Svečani seji skupščine je sledil kratek kulturni program, v katerem so se občinstvu predstavili mešani pevski zbor KUD Radko Smiljan iz Lenarta, ki je zapel zbranemu občinstvu nekaj partizanskih pesmi, in mladi harmonikarji, učenci nižje glasbene šole iz Lenarta. Svečanemu delu proslave v Lenarškem domu kulture je sle- (Konec na 2. strani) Delegati za kongres ZK Slovenije iz bistriške občine Na zadnji konferenci ZK Slovenska Bistrica so izvolili tudi delegate za kongres ZK Slovenije. Tako se bodo iz bistriške občine kongresa udeležili Tone Berdnik, Slavko Kleindienst in Jože Pečovnik. Na kongresu bodo med drugim sprejemali tudi nov statut ZK Slovenije. V bistriški občini ni bilo pripomb na teze novega statuta, je pa rok še do 20. julija, da posamezni komunisti ali pa skupina komunistov dajo predloge oziroma mnenje na teze. Posebno pozornost je zbudila razprava o ustanavljanju medobčinskega sveta ZK Maribor. Člani konference so se soglasno strinjali z ustanovitvijo novega organa. Izvolili so tudi člane v medobčinski svet ZK. Izvoljeni so bili: sekretar OK ZK Slovenska Bistrica Alojz KORES. Jože KAVKLER in Božo STRNAD. -b Odbor za obrambna vprašanja Obrambne priprave teritorija - IX. Osebna zaščita obsega uporabo zaščitnih sredstev, ukrepe in postopke, ki bi jih moral pod-vzeti vsak posamezni občan v cilju samozaščite. Pravočasno in učinkovito uporabljanje sredstev osebne zaščite daje dovolj jamstva, da se lahko dokaj dobro zaščitimo pred prodiranjem radioaktivnih imaterij v notranjost človeškega organizma kakor tudi od bojnih strupov in bioloških agensov, da lahko delno zmanjšamo tudi efekte in posledice drugih vrst bojnih dejstev. Sredstva osebne zaščite delimo na »splošna« in »specialna«, kar je odvisno od tega, v kakš- ne namene jih uporabljamo, pa naj gre za neposredno zaščito prebivalstva ali za sredstva, ki jih imajo za specialne namene. Splošna sredstva osebne zaščite so sredstva, ki bi jih uporabljalo prebivalstvo neposredno po izvršenem atomskem udaru. To so: priročna zaščitna maska, inprovizirana sredstva za zaščito telesa (dežni plašči, rokavice vseh vrst, gumijasti škornji, dežniki, koci, razna pokrivala, izdelana iz polivinil vreč in drugega tovrstnega materiala, itd.), nadalje osebni pribor za samo-dekontaminacijo in osebni do-zimeter. Specialna sredstva za osebno zaščito so sredstva, namenjena zaščiti pripadnikov enot civilne zaščite in drugih služb, za izvrševanje specialnih nalog v pogojih aktivnejše nevarnosti kontaminacije, kakor je to pri RBK opazovanju, dekontamina-ciji, reševanju idr. Specialna sredstva zaščite so: izolirni dihalni aparati, zaščitni kombinezoni, gumijasti predpasniki, škornji, rokavice, civilna zaščitna maska C-l, osebni dozimeter in druga. V pomanjkanju navedenih specialnih zaščitnih sredstev bi lahko uporabljali druga priročna sredstva, to so: za zaščito dihalnih organov razne industrijske plinske maske, priročno izdelani poveski iz platna, robčki, brisače, gaza, vata in drug material, primeren za te namene. Sredstva za osebno zaščito še niso sama po sebi dovolj učinkovita od primarnega delovanja toplotnega, udarnega in radioaktivnega učinka atomske eksplozije, zato je treba podvzeti še druge postopke v trenutku atomskega napada (o tem bo drugič povedanega več). Nabava specialnih zaščitnih sredstev za osebno zaščito pa zahteva velike materialne izdatke, ki jih v današnjih razmerah gospodarske reforme ne bi zmogla še tako dobro stoječa družbenopolitična skupnost — občina, zato se bodo morala aktivirati sredstva od gospodarskih in negospodarskih organizacij kakor tudi od vsakega našega občana individualno. Občinski štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami Ptuj je že izdelal dolgoročni plan nabave teh sredstev. Plan je štab v tem letu že pričel realizirati. Pri uresničevanju plana nabave specialnih zaščitnih sredstev pa v znatnem pogledu sodelujejo tudi večja podjetja v naši obrin: Jože Vratič Stran 2 TEDNIK — petek, 19. julija 1968 Stran 2 Uresnicujmo ustavna načela Uvajanje samoprispevkov v zadnjem času je postalo pravi krik časa predvsem v občinah, kjer nimajo dovolj sredstev za izboljšanje stanja v komunali ali v šolstvu. Takšni primeri so zadeli tudi občine, v katerih izhaja naš Tednik, torej v Slovenski Bistrici, Ptuju in Lenartu. Medtem ko so se v ptujski in lenarški občini odločili za krajevne samoprispevke za ureditev komunalnih (beri: ceste) problemov, so se v bistriški občini odločili za občinski samoprispevek za ureditev šolskega prostora. S samoprispevkom so v ptujski in lenarški občini uspeli le delno. V bistriški občini pa so uspeli popolnoma, ker se je 60 odstotkov volivcev odločilo zanj — proti njemu je glasovalo samo nekaj nad 20 odstotkov občanov. Ob tem pa moramo zabeležiti izreden uspeh v krajevni skupnosti Oplotnica in sosednih krajih, kjer so obenem izglasovali tudi krajevni samoprispevek za asfaltiranje 14 kilometrov ceste od Ložnice do Oplot-nice. Uvajanje samoprispevka v bistriški občini pa je naletelo na določene težave in potrebno je bilo precej aktivističnega in načrtnega dela z občani, da so spoznali, kaj se hoče s samoprispevkom doseči. Ponekod so ugovarjali uvedbi samoprispevka z zelo čudnimi parolami. Naj jih nekaj naštejemo. Bili so očitki, da si bodo na račun samoprispevka zvišali občinski uslužbenci osebne dohodke, nekateri posamezniki bodo dobili visoke denarne nagrade ali celo sredstva za nakup avtomobila. Takšne parole pa niso prihajale od tistih, ki bodo s samoprispevkom najbolj prizadeti, ampak od ljudi, ki so precej dobro situirani. Eden zadnjih takih izbruhov med delavci v tovarni Impol je bil tudi brez utemeljitve. Da ne bi več naštevali teh izkrivljenih parol, naj povemo, da se bodo sredstva stekala namensko na posebnem žiro računu in bodo res namensko tudi uporabljena, za kar jamčita ves družbenopolitični aktiv ter predsedstvo občine s svojo skupščino. Rezultat uvedbe samoprispevka je že v odobrenih sredstvih za dozidavo osnovne šole v Mako-lah, kar se bo začelo že v avgustu in bo prihodnje leto v novem šolskem letu že dokončano. Občani ne bi smeli biti nestrpni pri čakanju, kdaj bo prišel na vrsto njihov kraj, ker je že določen načelni vrstni red. Nestrpnost lahko samo škodi, ne pa koristi. Upravičene pripombe občanov pa so padale na sedanji sistem financiranja osnovnega šolstva. Ne samo v bistriški, ampak tudi v ptujski, lenarški in ormoški ter v marsikateri drugi občini sirom po Sloveniji so se pojavile zahteve po ponovni centralizaciji osnovnošolskega sistema. Le tako bo namreč zagotovljena enakopravnost učencev in prosvetnih delavcev, ki jim jo daje ustava, vendar za sedaj samo deklarativno, ne pa tudi materialno. Nikakor se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da v eni občini prispevajo samo 0,6 odstotka proračunskih sredstev za šolstvo, v drugi — revnejši pa 50 ali še več. Zato bodo morali poslanci iz teh občin zavzeti skupno stališče, da ne bomo imeli ustave samo na papirju, ampak jo bomo tudi uresničevali v vsakdanjem življenju. -b Proizvajati za trg, toda kako prodati? Vsa povojna leta so se naši gospodarstveniki posebej zavzemali, da naj tudi kmetje pridelujejo več za trg; naj uvedejo tržno proizvodnjo, ne pa samo za svoje potrebe in tako dalje. Te zahteve so bile pravilne. Mnogi kmetovalci so dosegali iz leta v leto večje presežke proizvodnje za trg v živinoreji kot v drugih panogah kmetijstva. Toda ni važno samo proizvajati, važno je tudi, kako prodati. Ni potrebno ponavljati stanja s prodajo živine, o kateri smo že večkrat pisali in o kateri na vsa- ki seji skupščine občine Ptuj odborniki glasno razpravljajo. Težave v živinoreji prizadenejo ptujske kmetovalce (tudi družbeni sektor) še posebej, ker naravni pogoji usmerjajo kmetijsko proizvodnjo ptujske občine vse bolj v živinorejo. Iz analize, ki jo je pripravil oddelek za analitične in planske zadeve pri občinski skupščini, je razvidno, da je nad 34% kmetijskih površin iz zasebnega sektorja poraslih s travo. V družbenem sektorju odpade na tra-višča skoraj 66% vseh kmetijskih površin. Zgrajene so nove hlevske zmogljivosti. Pitanje goved, reja krav, v letošnjem letu pa tudi reja prašičev je v hudi krizi zaradi težjega plasmaja in ostrejše konkurence. Izvoz je bil zaradi pre-levmanov praktično ustavljen. Ni izgledov, da bi se pogoji izvoza v kratkem izboljšali. Živinorejci so konec lanskega leta močno zmanjšali stalež govedi v pitanju, pa tudi stalež matične črede. Na veliko škodo pa nadalje prodajajo teleta, s katerimi bi lahko s primerno selekcijo izboljšali kakovost govedi. Če se samo zamislimo nad trudom, ki so ga vložili za izboljšanje črede pri kmetu, na družbenih posestvih in nasploh za dvig živinoreje pri nas. preseneča dejstvo, da se še ni nič ukrenilo, da bi se stanje izboljšalo. Verjetno se še mnogi prav ne zavedajo posledic. Sami kmetovalci so poskusili že vse in kljub temu se še sprašujejo, kaj naj še pridelujejo ali redijo, da bo rentabilno. Sedanje probleme živinor* bo potrebno čimprej rešiti s zadevanji proizvajalcev za zq žanjem proizvodnih stroškov j z večjimi prizadevanji trgovs) mreže za znižanje maloproda nih cen in s tem doseči vm potrošnjo mesa na domačem * žišču. Iz analize omenjenega oddd ka je razvidno, da so odkun in prodajne cene živine v up. danju, posebno v primerjavi lanskim letom. Opaža se le rah tendenca zvišanja odkupnih q pri kvalitetni živini, ker je j živini te kvalitete slaba ponu, ba. Velika ponudba in som merno slabo povpraševanje r je pri živini druge kvalitet Zaradi tega je na terenu sorq merno veliko črnih zakolov. Cene svežemu mesu so se | cer znižale v začetku leta v p( merjavi z letom 1967, vendar j znižanje ni v sorazmerju z zii žanjem odkupnih cen živine. 1 velja predvsem za goveje mei Na današnji seji OS Ptuj Davek na aikohone pijače Od prvega avgusta letos se bi naj pobiral tako republiški kot občinski prometni davek od prometa alkoholnih pijač na drobno po merski enoti proizvoda. Do sedaj se je plačeval prometni davek od prodajne cene alkoholnih pijač v odstotkih, ki so bili določeni posebej za promet v gostinstvu in posebej za promet na drobno v trgovini. Nove odmerne stopnje na mersko enoto proizvoda pa morajo biti enotne za trgovino in gostinstvo. Glede na to, da smo imeli do sedaj različne stopnje v trgovini in gostinstvu in da bodo nove stopnje na mersko enoto enotno določene ne glede na prodajno ceno, bo prometni davek v družbenem sektorju gostinstva sedaj manjši, v zasebnem gostinstvu pa bo za posamezne vrste pijač nekaj višji. V trgovini, kjer so bile dosedanje stopnje precej višje kot v gostinstvu, določitev stopenj na mersko enoto proizvoda ne bo povzročala bistvenih sprememb; za nekatere vrste pijač bodo tudi v trgovini nove stopnje ugodnejše. Pri določanju stopenj na mersko enoto za posamezno vrsto alkoholnih pijač, ki jih predlaga občinski skupščini svet za družbeno planiranje in finance, so sodelovali tudi zastopniki proizvajalnih in trgovskih podjetij ter zastopniki gostinskih podjetij. Predlagana stopnja občinske- ga prometnega davka od naravnega vina (0,80 dinarjev od litra) je precej nižja, kot so jo predvidevali v nekaterih občinah z namenom, da se zaščiti promet kvalitetnih vin, ki imajo višjo prodajno ceno. Z istim namenom in v sporazumu s podjetjem predlagajo tudi nekaj nižjo stopnjo za cenejše žgane pijače in likerje, ki jih proizvaja ptujsko podjetje; sicer podjetje na trgu ne bi bilo konkurenčno. Dokončno rešitev tega predloga bodo izrekli odborniki občinske skupščine na današnji seji. Z. R. PO LASTNIH IZKUŠNJA) Na današnji seji občins skupščine Ptuj sprejemajo o borniki med drugim tudi spri membo stopnje občinskega dai ka od prometa blaga na drobi za motorna kolesa in avtomob le, in sicer od štirih na dva o< stotka. Znižanje predlagajo z; radi uskladitve s sosednjimi ol činami in na predlog trgovski podjetij. Te stopnje so kljub priporoči lu republiške skupščine po ob činah zelo različne. Tako pobi rajo prometni davek od proda je motornih koles in avtomobi lov v občini Celje in drugih o\ činah bivšega celjskega okra; po stopnji 1 odst., v občini Mi ribor pa po stopnji 2 odst Z znižanjem stopnje občinski ga prometnega davka bi ptujsl podjetja lahko znižala prodaji cene, občani pa bi nabavlja motorna kolesa in avtomobile Ptuju, ne pa več v Mariboru Celju kot doslej. Z. R. Bistriški mladi bodo dobili klub i. V soboto ie bil po dolgem čj prirejen v prostorih kulturni doma mladinski ples, na kaf rem sta igrala mladim Bistri&i nom oba zabavna ansambla Slovenske Bistrice. Povoa za j ples je ideja, da bi se konq izkoristili prostori, ki čakajo t ste, ki bi jih hoteli izkoriščaj seveda ob solidni orga nizati Organizacija plesa je bila solili na in mladi so dokazali, dal sposobni tudi lepega obnašanj Kolikor bodo mladi hoteli a kazati tudi kaj več, kot je safl ples, jim bo v kratkem čaj ugodeno, saj bo kmalu invent! ra nekdanjega premoženja filB skega kluba. Tako bo zbran v inventar, in mladi, če se bol organizirali, bodo dobili tti svoje prostore. Morali pa si bcx pripraviti program dela, če b do hoteli, da jim bodo starej zaupali. V takih razmerah I možno tudi sodelovanje mlai in stare generacije, ki ga v E strici že dalj časa pogrešamo. KK Jeruzalem, Ormož, farma v središču: Govedo so žanri s n Jai i piščanci Bralci se še verjetno spominjajo, ko smo leta 1964 poročali o dograditvi farme za pitanje govedi v Središču. Investitor gradnje je bil KK Jeruzalem Ormož, ki je, kot izgleda, takrat nekoliko preveč širokogrudno in optimistično gledal na razvoj živinoreje na svojem območju. Ze v začetku dokončne izgradnje, ko bi morala farma z vsemi svojimi desetimi objekti opravljati svojo dejavnost in služiti namenu, zaradi katerega je bila postavljena, so se pojavile začetne težave — predvsem tržnega značaja, ki niso dopuščale, da bi farma delala z vso svojo zmogljivostjo pitanja približno 2400 glav goveje živine. Proizvodnja je bila že od začetka tvegana in je izkazovala izgubo. Pitanje goveje živine so začeli opuščati in so se predvsem v letošnjem letu preusmerili v rejo piščancev brojlerjev. Preusmeritev v to vrsto proizvodnje je bila pravzaprav izhod v sili in iskanje sredstev za odplačilo anuitet za najete kredite. Hleve, kjer je bila prej (ali pa sploh še ni bila) goveja živina, so začeli polniti s piščanci, katerih reja trenutno ni tako tvegana kot pri goveji živini. S KOKO iz Varaždina so sklenili petletno kooperacij sko proizvodno pogodbo za rejo piščancev brojlerjev. Trenutno imajo zasedenih s piščanci že 60 odstotkov zmogljivosti farme in redijo okrog 60.000 piščancev brojlerjev. Prvi pokazovalci ko-operacijske proizvodnje piščancev so zadovoljivi in bodo po vsej verjetnosti proizvodnjo še razširili v ostale še neizkoriščene objekte. Obstoječe silose nameravajo preurediti v kurnike. Rekonstrukcija je možna in ne bo veliko stala. Trenutno imajo na farmi še 76 krav in nekaj pitancev, ki jih bodo v kratkem prodali in se v celoti preusmerili v rejo piščancev. Krave mlekarice bodo prodali zainteresiranim kme- tom, teleta pa bodo dali v zakol ali pa v nadaljnje pitanje. Trenutni izgledi kažejo, da se bo središka farma v sili razmer v celoti preusmerila v rejo piščancev in s tem poizkušala amortizirati večmilijonsko investicijo. J. S. Govejo živino so zamenjali piš čanci. Občino Slovenska Bistrica Pomembna wprallcirila V četrtek, 25. julija, bo verjetno zadnja seja skupščine občine Slovenska Bistrica pred poletnimi počitnicami. Na njej bodo obravnavali točke z dnevnega reda zadnje seje, ki v drugem delu zaradi odhoda nekaterih odbornikov ni bila več sklepčna. Razprava bo tekla tudi o spremembah proračuna za drugo polletje ter o izvajanju proračuna za prvo polovico leta. Iz zaostalega materiala bodo obravnavali obstoj pokopališč v bistriški občini ter takse, dajatve in najemnine za pokop preminulih. Izvršni odbor krajevne skupnosti je namreč pripravil nov cenik, ki ga mora še sprejeti skupščina občine. Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Slovenska Bistrica predvideva za vseh 14 pokopališč enake cene raznim storitvam. Zraven tega bo moralo imeti po tem odloku vsako pokopališče enega ali več grobarjev, ki bodo skrbeli za red, odgovarjali pa bodo tudi za oskrbovanje in opravljanje vseh dolžnosti v zvezi s pokopom ter drugimi dolžnostmi, ki so določene z novim odlokom. Na seji bodo obravnavali predlog pravilnika o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga občinska skupščina za potrebe občanov. Določeni novi kriteriji naj bi omogočili pra-vilnejšo razdelitev stanovanj med bistriške občane. Za kmetij ce bo interesant odlok, s katerim bodo določei območja oziroma kriteriji za s jenje ribeza in zelenega boi Najbolj žolčna debata pa verjetno ob sprejemanju odlo o uvedbi petdelovnega tedna državne organe in organizac: v SR Sloveniji, ki opravljajo t deve javnega pomena. Po t£ odloku bi se naj uvedel v org nih skupščine občine Slovens Bistrica, v zavodu za katast in izmero zemljišč, na občinski sodišču in pri sodniku za p1 krške takle delovni čas: v zii skih mesecih od 8.30 do 17.30, poletnem obdobju pa od 7.30 16.30. Po štirih urah pa bi i bil enourni odmor. Čeprav je treba preiti na fl delovni čas po zakonskem do< čilu, je precej negodovanja sprejemanju tega odloka. Ne¡ volja raste že od vsega začeti Povod nejevolji pa je neurej^ stanje v prehrani, otroškem vi stvu ipd., v katerem se b° našli uslužbenci navedenih 1 ganov in organizacij. Tega c pora ni čutiti samo v bistri' občini, ampak povsod. Naj* nevolje pa povzroča delovni i tudi zaradi tega, ker bo loče1 družino, saj bosta mož in ž«' ki ne delata v isti organizad prihajala domov ob različfl' času. Zraven tega še ni urej* otroško varstvo in bo vpraša" kam dati otroke ob tem č*' najbolj pereče. V regulacijskem območju Ptuja do zazidalnih načrtov Prepoved parcelacije in gradnje Urbanistični program mesta Ptuja je določil osnove zazidalne politike v mestu Ptuju. Pri tem je predvideval tudi zemljišče za individualno gradnjo stanovanjskih hiš za daljše obdobje. Omenjena zazidava mora biti organizirana tako, da se lahko gradbena zemljišča opremljajo s komunalnimi napravami. Za del zemljišč, namenjenih za individualno gradnjo, so že izdelali zazidalne načrte, del zemljišč pa je predviden za perspektivno gradnjo. Da se zemljišča, predvidena za perspektivno gradnjo, ne bi nenačrtno zazidala in parcelirala, pooblašča zakon o urbanističnem planiranju občinsko skupščino, da z odlokom razglasi splošno prepoved graditve ter prepoved parcelira-nja na območjih, za katera je predvidena izdelava zazidalnih načrtov. Predloženi odlok občinski skupščini predvideva štiri komplekse takih zemljišč, na katerih se naj do nadaljnjega prepove gradnja in parcelacija zemljišč. Prvo zemljišče je v naselju Štuki, ki leži med cesto na Mestni vrh in cesto v Rabelčjo vas. Drugo zemljišče leži ob Mariborski cesti, tretje na Bregu med cesto Na obrežje, Poljsko cesto in Cesto ob železnici ter Rogaško cesto. Četrto zemljišče je na Turnišču med Selško in Mejno cesto, jugozahodna polovica tega predela, za katero še ni izdelan zazidalni načrt. Vsi štirje kompleksi so predvideni za perspektivno gradnjo, vendar zanje še niso izdelani zazidalni načrti. Za zemljišče ob Mariborski Z zazidalnim načrtom ob Mariborski cesti bodo že letos pridobili nadaljnjih 67 gradbenih parcel Srečanje borcev in aktivistov (Nadaljevanie s 1. strani) dil veseli in prisrčni del lenar-škega občinskega praznika — srečanje borcev in aktivistov Lackovega odreda v prijaznem gostišču Črni les pri Lenartu. V prisrčnem vzdušju v bukovem gozdičku so nekdanji borci Lackovega odreda pospravili svoj partizanski golaž in obujali spomine na hude vojne dneve, ko so tudi v teh krajih preganjali fašistično nasilje in nam izbojevali težko pričakovano svobodo. Med zbranimi borci so bili med drugimi tudi Janez HRIBAR, Franc ZALAZNIK,' Tone ULRIH in drugi, ki so ta dan prispeli v Lenart, da bi si lahko segli v roke s svojimi nekdanjimi borci in tovariši. Veselo partizansko rajanje je bila popolna manifestacija letošnjega praznika občine Lenart, praznika nekdanjih slovenjego-riških borcev in praznika vseh delovnih ljudi na tem obrnočiu J. S. cesti je zazidalni načrt v izdelavi, za preostale tri komplekse pa še ni. Za izdelavo zazidalnih načrtov za navedene tri komplekse še ni potrebe. Je še dovolj stavbnih parcel na predelih, kjer so že izdelani zazidalni načrti. Z zazidalnim načrtom ob Mariborski cesti bodo že letos pridobili nadaljnjih 67 gradbenih parcel. ZR Cene mesa pod družbeno kontrolo Odkupne cene živine so že zelo nizke. Cene svežega mesa se ne znižujejo sorazmerno z znižanjem odkupnih cen. To velja predvsem za goveje meso. Letošnja suša je močno prizadela pridelovanje trave. Krme za živino bo primanjkovalo. To bo poleg drugih težav v živinoreji pripomoglo k večji in cenejši ponudbi živine v klavnice. Mesnice bi morale zniževati ceno mesa sorazmerno z odkupno ceno živine. Potrošnja svežega mesa na ptujskem območju še vedno ni zadovoljiva, čeprav je v rahlem porastu. Primerjava potrošnje svežega mesa za štiri mesece letošnjega leta nam pokaže, da se je potrošnja svežega mesa v prodaji na drobno na območju matičnega okoliša Ptuja in Kidričevega povečala za 13,6%. V mesnicah ni ali pa je zelo malo govejega mesa prve vrste. V doglednem (?) času bo morala sprejeti občinska skupščina predpis po določilih zakona o družbeni kontroli cen, da se cene svežemu mesu določajo kal-kulativno, upoštevajoč nabavno ceno živine, odvisne stroške, stroške klanja in stroške maloprodaje. ZR Zazidalni načrt zn Vičavo, Kidričevo in Majšperk Za naselje Majšperk je izdelan coning ureditvenega območja in zazidalni načrt stanovanjskih hiš v delu naselja Majšperk. Za naselje Kidričevo je zavod za urbanizem v Mariboru izdelal načrt športnorekreacijske cone in zazidalni načrt individualne stanovanjske cone v Nji-vercah. Naselje Vičava je imelo izdelan in sprejet zazidalni načrt skupaj s sprejetjem urbanističnega programa za območje ob- čine Ptuj in zazidalnega načrta za mesto Ptuj. V petih letih od izdelave zazidalnega načrta naselja Vičava so se pokazale določene rešitve kot neprimerne. Zaradi tega je zavod za urbanizem v Mariboru zazidavo naselja Vičava ponovno preučil in vnesel v zazidalni načrt določene spremembe glede lokacije stanovanjskih hiš kakor tudi glede komunikacij. Z. R. Stran 3 TEDNIK - petek, 19. julija 1968 Stran 5 $ seje IK SZDL Slovenska Bistrica začetek dela kmečke sekcije I s tistim trenutkom, ko so ban-L ukinile kredite za kooperantsko sodelovanje med kmetij-FLm kombinatom in zasebnim L^eikim proizvajalcem, smo Ljneta prepustili kombinatu in finemu sebi. Kmetijski kombinat Pa Je Postal podjetje, ki je Jprvi vrsti gledal na svoje probleme. Takšen korak je prisilil kme-£ zopet v stihijo, ker zadrug, w so pomagale kmetu z mehanizacijo in odkupom, ni bilo več. bgS je, da kmetijski kombinati Libijo za večjo produktivnost Lgebnega proizvajalca, vendar v mnogo manjši meri in pa tam, tier se jim to izplača. Toda tu-I zadnji korak v napredovanju kooperacijske proizvodnje v U^ečani proizvodnji živinoreje Lg ni obnesel, ker tržišče ni bito dovolj raziskano oziroma se ,e naša trgovina preveč zanesla na italijansko tržišče. Ker pa je to uvedlo visoke prelevmane bstaja sedaj živina v hlevih ali pa jo prodajajo tudi pod proizvodno ceno. Reševanje trenutnega položa-ja V kmetijstvu je jugoslovanski problem. Tako so za rešitev Ustanovili združenje proizvajalcev živine v jugoslovanskem merilu, ki bo imelo nalogo raziskati tržišče v svetovnem merilu s popolno analizo ter take jmogočiti prodajo mesa. Nalogs lovega združenja pa je tudi, da Lisli vnaprej ter z načrtnim erspektivnim delom nakaže ;ako se naj razvija proizvodnje sivine v bodoče. V zadnjem času so začele občinske konference po posamez-hih občinah ustanavljati kmečke sekcije, v okviru katerih b: ie naj reševala problematika kmetijstva. Republiška kmetij-ika zbornica naj bi s skupne jinalizo reševala problem zasebnega kmetijstva v republiki Poročali smo že o ustanovitv kmečke sekcije v bistriški občini. Na torkovi razširjeni seji pa so hoteli ustanoviti kmečke sekcije tudi za posamezne kra- jevne organizacije SZDL. Vendar so bili mnenja, naj bi občinska kmečka sekcija najprej pokazala prve sadove dela, šele nato pa bi prešli na ustanavljanje sekcij po posameznih krajih. Kmetje so izrazili zadovoljstvo, da se je začel nekdo zanimati tudi zanje. Predsednik sekcije za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL Slovenska Bistrica tovariš Urbančič je dejal, da bodo storili vse, da bi s svojimi predlogi, ki jih bodo dali republiški sekciji, pomagali kmetu v današnji hudi situaciji. -b Iz beležnice bistriškega inšpektorja zagozdarstve Zastareli predpisi V bistriški občini predstavlja gozdna proizvodnja precejšen del gospodarstva. Zato sem obiskal inšpektorja za gozdarstvo inž. Džordževiča, da mi oriše, s kakšnimi problemi se srečuje pri čuvanju gozdne proizvodnje. — Kakšna je naloga inšpektorja za gozdarstvo? Osnovna naloga je kontrolirati pravilno izvajanje gospodarjenja gospodarskih organizacij z gozdovi tako družbene kot privatne lastnine. To pa zaradi tega, ker se lahko samo s kompleksnim in trajnim gospodarjenjem z gozdovi očuva njihova rentabilnost. — Kateri so vaši posegi, da bi očuvali načrtno politiko v gospodarjenju z gozdovi v bistriški občini? Osnova za gospodarjenje je desetletni načrt. Trenutno pa nastaja problem v tem, ker republiški organ še do danes ni potrdil naših vloženih načrtov, ki planirajo razvoj gozdne proizvodnje v naslednjih desetih letih, čeprav smo te načrte vložili že pred tremi leti. Tako imamo sedaj pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo vložene štiri načrte, odobren pa še ni noben. Ob tem pa so ti plani osnova za izvajanje gozdnega gospodarstva. — Kako se je izvajalo plansko gospodarjenje v prvem polletju letošnjega leta? Gospodarjenje z gozdovi v prvi polovici letošnjega leta je šlo po planu, ki so ga predložile gospodarske organizacije na začetku leta, s tem da je proizvodnja v prvih šestih mesecih nekoliko večja od predvidene, kar pa je vsakoletni normalen pojav. Ob tem pa je zadovoljiva tudi obnova in nega gozdov, ki prav tako teče v okvirih plana. Letna proizvodnja oziroma posek znaša 50.000 kubičnih metrov iglavcev in 20.000 kubičnih metrov listavcev. Ob tem moram reči, da je vsakoletni prirastek na 19.200 hektarih gozdne površine v bistriški občini večji za okoli 20.000 kubičnih metrov od poseka. Ce bi ta podatek analizirali naprej, bi prišli do podatka, da zraste na teh površinah v vsaki uri več kot deset kubičnih metrov lesa. — Ali so pogosti prekrški predpisov o gozdni proizvodnji? Moram reči, da v zadnjih dveh letih ni bilo večjih gospodarskih prestopkov. Je pa precejšnje število prekrškov s strani kmetov, ki zaslužijo s črno prodajo lesa precej denarja. Tako je bilo danih sodniku za prekrške v lanskem letu 37, v prvi polovici letošnjega leta pa 18 kršiteljev predpisov. Kmetu se namreč izplača prodajati les na črno, ker dobi od gospodarske organizacije za en kubik 150 dinarjev, pri črni prodaji pa dobi zanj tudi 700 ali pa še več di- narjev. Pri tem pa je naš kazenski zakonik zelo zastarel, saj lahko kršitelja kaznuje največ do 500 dinarjev. Torej lahko kmet zasluži pri prodaji petih ali šestih kubikov — kljub kazni — več kot 3000 dinarjev. Poleg tega pa je postopek pri sodniku za prekrške precej počasen, saj je bilo od 37 prijavljenih kaznovanih do januarja letos samo devet oseb, obravnavanih pa je .bilo samo 15 primerov. Pri takem poslovanju je naša inšpekcijska služba brez moči, zato nas tudi ne sme začuditi podatek, da je narasla izguba pri gospodarskih organizacijah v primerjavi z letom 1966 za štirikrat, -b RTV Ljubljana je snema] a Karavana »zapravijivček« v Ptuju Pretekli teden je snemala ekipa RTV Ljubljana v Ptuju z najpopularnejšimi slovenskimi pevci in pevkami oddajo Karavana Zapravijivček. Snemanje je vodil režiser A. Marti. Med pevci so snemali Marjana Deržaj, Jožica Svete, Irena Kohont, Lidija Kodrič, Rafko Irgolič, Stane Mancini, Pero Dimitrij evič in drugi. Pevce so snemali med petjem tri dni na različnih mestih v Ptuju. Tako so lahko Ptujčani občudovali Jožico Svete med snemanjem, ko je pela na Trgu MDB v Ptuju. Pevce je spremljal ansambel Bele vrane. V pogovoru s pevci smo zvedeli, da so izbrali Ptuj za snemanje televizijske oddaje predvsem zaradi značilnega izgleda mesta z gradom, ohranjenimi zgodovinsko značilnimi nišami ter ulicami in podobno. Marjana Deržaj je pripomnila, da je prvič v Ptuju in da bi rada pela v mestu na koncertu. Televizijske oddaje Karavana Zapravijivček so snemali še v Ljubljani, na Bledu, v Bohinju, Portorožu, Rogaški Slatini in še v nekaterih mestih. Na programu bodo vsako soboto. Oddaja, posneta v Ptuju, bo na programu v začetku septembra. Asfaltira nje cest v Slov. goricah V luči gospodarskega, kuiturnega in socialno pol itičnega pomena V prejšnji številki našega lista smo vam posredovali reportažni zapis o razširjenem sestanku pripravljalnega odbora za asfaltiranje ceste Ptuj—Gomila—Radgona, ki je bil v nedeljo, 7. julija, v Pacinju. Na tem sestanku je diskutiral tudi LUDVIK TOPLAK, dipl. pravnik iz Mostov, ki je med drugim poudaril: »Širšo javnost je treba opozoriti, kako velikega pomena je asfaltiranje cest v Slovenskih goricah. Pri tem ne »gre za nobeno izsiljevanje in propagiranje za to ali ono cesto, saj bi to lahko Desterničanom in Juršin-čanom ter skupnim prizadevanjem prebivalcev iz Slovenskih goric več škodovalo kot koristilo. Pri tem bi se morali zavedati, da enotnost krepi, neenotnost pa slabi. Tehtne besede predgovornikov — inž. Milana Korena, Ivana Krefta, Ivana Raua in nekaterih drugih — želim dopolniti z nekaj dodatnimi argumenti, kako nujno potrebno je odpreti tudi Slovenskim goricam okno v svet. V Slovenskih goricah je še kompleks nerešenih vprašanj, pri katerih predstavljajo slabe ceste in komunikacije nasploh glavni vozel, ob katerem se kopičijo tudi vsi drugi nerešeni problemi. Trdim, da je asfaltiranje cest iz Ptuja v Slovenske gorice pomembno za ptujsko ob- čino, za celotno Pomurje in za našo državo nasploh, in to z gospodarskega, kulturnega ter so-cialnopolitičnega vidika. Gospodarski pomen ceste za Slovenske gorice so utemeljevali že nekateri predgovorniki. K temu naj dodam le še to, da bodo milijardne investicije, vložene v Pesniško dolino, obrodile le polovične sadove vse do takrat, dokler ne bo skozi Pesniško dolino stekla sodobna cesta. Glede kulturnega pomena komunikacij za Slovenske gorice naj omenim le en podatek. Pred leti, ko sem se kot študent ukvarjal z vprašanjem socialne in regionalne strukture študentov na ljubljanski univerzi, sem ugotovil, da ni v Sloveniji in prav gotovo tudi ne v Jugoslaviji strnjenega območja s približno osem do deset tisoč prebivalci, od katerih bi redno študirala na višjih in visokih šolah le eden ali dva študenta, kot je bil to takrat primer za Slovenske gorice. Glede na to, da študira v Ljubljani na približno enako število prebivalcev približno dvesto študentov, ne moremo izražati tega protislovja v odstotkih, ampak samo v faktorju 50 ali 100. Z drugimi besedami — z našega slovenjego-riškega območja je študiralo približno 50-krat manj študentov, kot je jugoslovansko po- prečje, ali 100-krat manj kot na enako število prebivalcev v Ljubljani. Do danes se te stvari pa tudi perspektive za v bodoče niso bistveno izboljšale. Ti podatki na svojstven način odražajo kulturnoprosvetno dejavnost naših krajev. To poudarjam predvsem zato, ker mislim, da je kultura in prosveta miniaturna slika neke družbe odvisna zlasti od njene gospodarske moči. Asfaltirana cesta bi dvignila gospodarsko moč, povezala bi kraje s kulturnimi centri ter omogočila vsestranski kulturni in socialni napredek Slovenskih goric. Glede socialnopolitičnega pomena rekonstrukcije cest v Slovenskih goricah je treba poudariti, da so vsa pereča socialno-politična vprašanja teh krajev že tako stara, kot je stara prometna odrezanost Slovenskih goric. Rekonstrukcija cest bi omogočila sodoben promet, razmah trgovine in turizma ter preusmeritev z ekstenzivnega na intenzivni način obdelovanja zemlje. Doma bi morali zaposlovati čimveč mladih, ki odhajajo sedaj za kruhom v tujino. Zavedati se moramo, da to sezonsko zaposlovanje v tujini prav gotovo ni brez moralnih in političnih posledic za mladi rod.« J. S. (Nadaljevanje prihodnjič) Med podlehniskimi lovci Pred kratkim so podlehniški lovci praznovali redek, pravzaprav enkraten dogodek. Razvili so lovski prapor, prvi v ptujski »vski zvezi. Naš posnetek prikazuje tri preživele od osmih lovcev, ki so leta ^16 kot Iovci-kandidati zaprosili za ustanovitev lovske družine v odlehniku. To so (od leve proti desni): Ranko Pajnkiher, Albert 'aučič in Franc Svenšek. -b fandalski napad 'Kidričevem [V ponedeljek zjutraj ob eni [i sta se vračala Ivan Lam-ret in Ivan Zupane z otvoritve bstilne v Apačah. Ko sta bila ted tovarno, se je za njima pribijala skupina mladeničev na j°lesih, vsak pa je bil oborožen .Večjim kolom. Vendar se ni lc pripetilo, tako da sta nada-eVala vožnjo s kolesi. Nekaj ,^em pa ju je skupina petih ll šestih prehitela. Medtem se l! Lampretu pokvarilo kolo, da I nekoliko zaostal. Ko je po-^*v'jal kolo, je nenadoma za-Pj3 stok svojega tovariša. Po-ledal je in videl, kako ga je %ina s koli napadla, in to da ga je že prvi udarec , r°mil in da se ni mogel več raniti. ii^er ni hotel pustiti tovariša B®Sa, se je Ivan Lampret za-al v skupino z golimi pestmi J° razgnal, čeprav je dobil po PU precej udarcev s koli. Ob J1*1 velja zabeležiti pripombo Ra od napadalcev, ko je de-I »Se vedno ne pade,« mislil • namreč na Lampreta, ki je i njegove udarce. ^ pobegu napadalcev si je r^Pret naložil tovariša, vsega izjavljenega na rame in ga j *sel v ambulanto, nakar so i.Prepeljali v bolnišnico, kjer ^y kritičnem stanju. | ^devo je prevzela milica, ker i^ampret nekatere od napa-ev prepoznal. STANOVANJA TUD5 ZA PTUJSKE UPOKOJENCE Ker se mnogo govori, da bodo gradili v Ptuju stanovanja tudi za upokojence, smo dobili na pristojnem mestu naslednje pojasnilo: Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj pri občinski podružnici društva upokojencev v Ptuju želi iz sklada za pospešitev stanovanjske gradnje nakupiti v gradbenem razdobju 1968/69 nekaj manjših stanovanj za upokojence v predvidenih blokih na Volkmerjevi cesti. Stanovanja bodo v pritličju in I. nadstropju ter naj bi bila opremljena s centralno kurjavo, WC, malo švedsko kuhinjo in predsobo. Najemnina (brez centralne kurjave) bi znašala za garsonjero z okrog 25 m2 površine okoli 8000 S din, za enosobna stanovanja z okrog 34 m2 površine pa okrog 11.000 S din mesečno. Pravico do novih stanovanj bi imeli upokojenci, člani DU Ptuj, ki žive v neprimernih ali utesnjenih prostorih ali ki stanovanj sploh nimajo. Ker so komisiji potrebni podatki za sklenitev nakupnih pogodb za gradnjo, prosimo vse morebitne prosilce, da se do 15. avgusta 1968 prijavijo v tajništvu društva upokojencev Ptuj. Aškerčeva 9. med uradnimi urami vsak torek in petek dopoldne. Družbeni pomen kmetijskih problemov V zadnjem času je vse večji poudarek na delu krajevnih, občinskih in republiških konferenca SZDL. Poseben pomen pa je dobila Socialistična zveza z dejstvom, naj bi tudi komunisti vse močneje sodelovali v SZDL in tako omogočili hitrejše reševanje družbenih problemov. To je bilo ugotovljeno na enem zadnjih sektorskih posvetovanj SZDL iz naših štirih občin. Razprave pa bodo morale preiti ozke kroge posameznikov tako v delovnih organizacijah kot v družbenih službah ter v republiških organih. Največ problemov je trenutno v kmetijstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pri uvajanju raznih samoprispevkov za ureditev določenih krajevnih in občinskih problemov. KMETIJSTVU MORAMO POMAGATI Osnovni problem nerešenega stanja v zasebnem kmetijstvu je premajhen kontakt družbe s kmetom. Premalo je razgovor z zasebnimi proizvajalci, da bi se podrobneje seznanili z njihovimi težavami. Zelo veliko se govori o samoupravi, ki pa je je več na papirju kot v praksi. Trenutno nastaja v kmetijstvu kaj čudna situacija, ker se ponovno kažejo potrebe po ukinjenem zadružništvu. To nam kaže dejstvo, da še zdaleč ni več takega sodelovanja med kombinatom in kmetom, kot je bilo prej med zadrugo in zasebnim kmetijskim proizvajalcem. Se pa čuti v kmetijski politiki, predvsem v naših štirih občinah, premalo zanimanja republiških organov za probleme kmetijstva. Tudi v ptujski občini so kmetje izrazili željo, da bi se pogovarjali o svojih problemih s predsednikom republiške skupščine tako kot drugod, saj menijo, da so tudi oni prispevali svoj delež k izgradnji socialistične domovine. Posebno burne so bile v zadnjem času razprave o kmetijstvu v ormoški občini. Tam so sklepi Socialistične zveze postavili zelo aktiven odnos do reševanja kmetijskih problemov. Posebej delikatne razprave pa so bile o priključitvi KZ Jeruzalem k podjetju Slovenija vino. Osnovno napotilo, ki jih je pri- vedlo k priključitvi, je dejstvo, da bo odslej posloval komumai rentabilneje. K temu jih je spodbudilo verovanje, da bodo združeni finančno sposobnejši za nadaljnjo obnovo svojega kmetijskega področja, obenem pa bodo modernizirali ves svoj obrat. KAJ STORITI V ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU KMETOV? Ne samo v bistriški občini, ampak tudi drugod se pojavljajo kaj čudni problemi v sistemu zdravstvenega zavarovanja kmetov. Ker kmetje nimajo poravnanih davčnih obveznosti in tudi ne prispevka za socialno zavarovanje, bodo v kratkem izgubili (ali pa so že) pravico do zdravstvenega zavarovanja. Na območju Pohorja pa je precejšnje število takih, ki tudi v bodoče s sedanjimi prejemki ne bodo mogli poravnati teh dajatev. Ob tem je zaostrilo situaci- jo tudi dejstvo, da je socialrjo zavarovanje izločilo veliko število dosedanjih zavarovancev, ki so bili zavarovani v kmetijski skupnosti — gospodinjstvu. Ugotovimo lahko, da je problemov za reševanje dovolj. Rešeni pa bodo le ob angažiranju širše družbene skupnosti in ob večjem razumevanju pristojnih organov. -b Velik problem v ptujski občini je tudi premajhna zmogljivost šol druge stopnje v primerjavi s številom absolventov osnovnih šol. Zato je treba šolsko mrežo širiti in prilagajati potrebam regionalne in širše družbenoekonomske skupnosti, nikakor pa ne ožiti. Sklepi republiške skupščine o ukrepih za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja nimajo namena siromašenja obsega šolstva zaradi morebitnih prihrankov, niti ne zmanjševanja možnosti in izobraževanja mladine, temveč intenziviranje vzgojno izobraževalnega procesa, uskladitve njegove vsebine z zahtevami družbenega dela in prilagajanja njegove strukture sedanjim in predvidenim družbenim potrebam v okviru širše družbene skupnosti. V takem smislu je treba iskati najustreznejše rešitve, kadar bodo organi družbenega samoupravljanja razpravljali, odločali in izvajali racionalizacijo na področju vzgojno izobraževalne dejavnosti srednjega in strokovnega šolstva v ptujski občini. Nezadovoljivo rešeno je še financiranje vzgojno izobraževalne dejavnosti. Dodeljena proračunska sredstva iz občinskih in republiških virov so premajhna. Občinska skupščina podpira vsa objektivna in realna prizadevanja temeljne izobraževalne skupnosti, da se jim še v tem letu dodelijo dodatna finančna sredstva (predvsem iz republiških virov) v taki višini, ki bo omogočila uskladitev osebnih dohodkov prosvetnih delavcev na ravni republiškega poprečja. Jožica Svete, Rafko Irgolič in drugi pevci med televizijskim snemanjem na ptujskih ulicah Počitniško razmišljanje o šoanju v ptu ski občini Sončni poletni dnevi pri j a jo predvsem našim šolarjem. Razigrali so se ob bazenih, ob Dravi in ob vseh večjih globinah potokov. Posebno v ptujski občini je veliko otrok kmečkih staršev. Tem se seveda v poletnih dneh, posebno ob času žetve in košnje, ne godi preveč dobro. Pomagati morajo pri delih. Delavce za poljska dela je težko dobiti. Tako srečaš na deželi najmlajše na njivah, na travnikih, pri živini... Kljub temu se bodo možgani teh otrok spočili do jeseni, ko se bodo zopet odprla šolska vrata in ko se bo pričelo učenje. Njihove glavice morajo pozabiti tudi na tiste dni, ko so se njihovi učitelji potegovali za enotno obravnavanje vseh slovenskih otrok, za enake razmere šolanja ... Se naporne j še trenutke so imeli ptujski prosvetni delavci. V borbi za enotno šolstvo jim ni preostalo drugo, kot da so s pre- kinitvijo dela prepričali republiške organe, da na področju vzgoje in izobraževanja ni vse v redu. Finančnih sredstev za normalno delo v šolah ptujske občine še vedno manjka. Počitniški pogovori s ptujskimi prosvetnimi delavci so še vedno zaskrbljujoči. Skrbi jih možnost izobraževanja in vzgoje v prihodnje. Na področju šolstva bo treba v tem letu preučiti kategorizacijo in mrežo osnovnih šol ter določiti racionalnejšo organizacijo osemletk in nepopolnih osnovnih šol. Razširiti bo treba mrežo »malih šol« ter izboljšati finančni in materialni položaj vzgojno izobraževalne dejavnosti. Odpraviti bodo morali tudi pomanjkljivosti in protislovja, ki jih povzročata v nekaterih vzgojno izobraževalnih zavodih nezasedenost delovnih mest in v zvezi s tem preobsežna poraba prekournega delovnega časa. Stran 4 TFDXTK - petek. 19. julija 1%S Stran 4 OBČINA ORMOŽ Se o razvoju telesne kulture V zadnjih dveh zaporednih številkah našega lista smo vam poizkušali prikazati nekaj problemov s področja telesne kulture v ormoški občini. Kot ste lahko zasledili iz konkretnega stanja dela telesno-vzgojnih društev, s staro prakso ne kaže več nadaljevati. Spremeniti je treba obliko in vsebino dela ter jo prilagoditi zahtevam današnjega časa. Sredstva ne bi smela več biti edini cilj in izgovor, temveč morajo postati le dobra metodična pomagala pri oblikovanju človeka. Metode dela za pouk telesne vzgoje bo treba temeljito spremeniti. Bolj kot do sedaj bi se morali zavedati, da vsak človek ni za vse, ampak ima nekatera svoja specifična področja, ki ga veselijo, in da so področja, ki ga odbijajo. Prav tako je tudi pri telesni vzgoji. Telcsnovzgojne organizacije so prostovoljne in je treba prav zaradi tega še bolj prisluhniti željam in interesom njihovih članov. V bodoče bo treba organizirati vadbo po interesnih sferah — sekcijah — ter pri tem seveda upoštevati starostno stopnjo in spol. Se posebej pri mladih je treba paziti na to, da ne bodo vadili samo v disciplini, ki jim je najbolj pri srcu in za katero imajo tudi največ sposobnosti. Pri njih je treba skrbeti za vsestranski razvoj. Vadba mladih naj bo čimbolj intenzivna. Njihova biološka narava zahteva stalno dinamiko v obliki tekmovanj in merjenja sil. Ce je mlad človek dobro telesno pripravljen, prenaša tudi maksimalne napore brez škode za zdravje in nadaljnji razvoj. Nekoliko drugače bo treba organizirati vadbo starejših članov telesnovzgojnih društev. Njihova vadba naj bo kar najbolj rekreativnega značaja. Tekmovanj naj bo le toliko, kolikor si jih sami želijo. Pri delu v sekcijah pride do veljave metoda športnega tre- niranja. To pa ne pomeni, da bi se morali ukvarjati samo z izbrano panogo, ker v tem primeru ne bo dosežen vsesplošen športni napredek. Telesnovzgojna društva bodo morala v bodoče posvetiti vso skrb vzgoji vodniškega kadra, •tj vemo, da brez strokovnega in organizacijsko povezanega športnega udejstvovanja ne moremo doseči želenih uspehov. Da bi dosegli v telesni kulturi zastavljeni cilj, moramo telesno kulturo povsod obravnavati kot resen družbeni problem na najširši osnovi. Le na taki osnovi je mogoče pričakovati pravilno rešitev perečih vprašanj, ki danes tarejo številne te-lesnovzgojne organizacije, ki povečini obstajajo le še formalno. Kadrovsko, materialno in finančno vprašanje, gradnje športnih objektov in še mnoga druga vprašanja, v katerih se včasih žal skriva tudi nedejavnost, bodo uspešno rešena le ob podpori vseh odgovornih dejavnikov in ob zdravem športnem idealizmu. Na območju določene občine mora biti koordinator in usmerjevalec celotnega telesnokultur-nega življenja občinska zveza za telesno kulturo, ki mora imeti poleg drugega tudi določeno organizacijsko obliko in seveda potrebna finančna sredstva. Telesna kultura mora postati last najširših množic, saj bo le takrat lahko opravljala svoje poslanstvo kot najbolj univerzalno sredstvo za zadovoljevanje človekovih bioloških, psiholoških in socialnih potreb. J. S. Martin Kolarič: Spomini na leto 1918 (Nadaljevanje in konec) Nato nas je mlad poročnik postavil v vrsto. Bilo nas je kakšnih 15. Polglasno nam je povedal, da gremo razorožit Nemce v moško kaznilnico na Pobrež-ju. Bajonete smo nataknili na puške ter jih nabili, za pas *J vtaknili ročne bombe ter ¿4 v gosjem redu za poročniki] mimo barake ter ob železnifl progi proti železniškemu mod čez Dravo. Pred mostom nas] stražar tiho ustavil. S porofiJ kom sta izmenjaja gesli, nato] smo nadaljevali pot po mo« Dravski valovi so pod nami k meli svoj večni šum, v hrbet 1 se nam je upiral hladen vetj Za hip so me preletele misli, k likokrat sem od rane mladec naprej preživel ob reki Dravi j ali mi ne šumijo njeni valo zadnje pesmi. Vendar sem h^ prepodil te misli, ko je šlo , našo tako važno akcijo. Medtq smo prešli most. Poročnik rt je ustavil, da bi nam še enW čisto tiho zabičal, da naj greq za njim čim tiše in drug | drugim ter da naj ne ie\M prevelikega hrupa s svoj« okovanimi čevlji. Hitro smo bili pred kaznili ško železno ograjo. Ko je ske zadnji naših čez, se je odp lina na notranjih vratih Pazi je posvetil skozi lino in je bil očividno zaupen dogodi med njim in našim poročnikqj Hitro nato je zaškripal k 1.114Č vratih. S puškami v rokah sj se zrinili skozi vrata ter hijj skozi vežo za poročnikom, kil imel v roki pištolo. Na kod veže je poročnik skoraj butii v dva Nemca, ki sta prišla pj gledat, kaj se dogaja v veži. n ročnik jima je pomolil pištq pred nos in roke so zletele kij šku. Eden izmed teh dveh je (j komandir straže. Kar najhitr« smo skočili v stražarmeo. kjj smo s kriki »roke kvišku1« pij budili stražo. Postavili smo jj v vrsto, njihove puške pa ■ pobrali in izpraznili. V straža niči so imeli dva zaboja ročni granat, nekaj jih je bilo ■ odvitih. Poročnik je pokazal I me in na Bratuša ter nama uki zal, da prevzameva stražo ■ tih. Preostali del naše skupi je odvedel poročnik razorožev stražo. Komandanta posadke kaznilnici, poročnika, so zbuj iz spanja ter je bil zelo nadl Stražo smo tako precej nji prevzeli mi. Ujete smo našla nje jutro popisali, nato pa st jih odpustni na irj-thuve doinČkrat prebudijo in podobno. Omenjene težave ne izvirajo ž otrokove nagajivosti. Lahko ¡0 vzrok slabega zdravstvenega jočutja, slabih navad ali pa ni [adovoljena otrokova potreba ^ ljubezni in varnosti. Znano je, da so v otrokovem •azvoju obdobja, ko se celo pri itrocih, ki dobro spijo in kate-,jh čustvene potrebe so zadovo-tene, pojavijo težave in motnje ,ri spanju. Ze v prvem življenjem letu si na primer otrok ,3in izbere način, ki mu pomaga zaspati. Pred spanjem sesa talec ali rob blazine, zleze v |[0t postelje, se zvije v klobčič h podobno. Dveleten duševno jobro razvit otrok zavlačuje odhod v posteljo. Vse mogoče si izmisli — poljubček, kahlico, pravi, da je lačen, vsem hoče reči lahko noč — samo da bi jstal še pri starših ali pa pri gri. Dveinpolleten otrok ima •ad, da mu pred spanjem povemo pravljico, zapojemo pesmico, posebno pa rad jemlje v posteljo igrače. Triletni otroci gre-jo navadno radi v posteljo in litro zaspi j o. Pet- do šestletni troci pred spanjem radi gle-bjo slikanice, posebno pa se bbro počutijo, če se oče pred panjem z njimi pogovori. Pri isem- do devetletnih otrocih je jdhajanje v posteljo pogosto povezano s težavami: nočejo od elevizorja, za spanje se počasi iripravljajo, želijo dolgo brati r postelji in podobno. Najbolj pa smo vznemirjeni, ie otrok sleherno noč prihaja v lašo posteljo. Prebudi se v joku n priteče v materino posteljo a sploh noče več zaspati v svo-i postelji. Ponavadi nam otroci ovedo, da so nekaj hudega sa-ijali: o hudih živalih ali pa |udeh, ki lezejo skozi okno v pbo. Pogosto otrok po takih sa-taah težko ponovno zaspi in ho-IVostati v materini postelji. \\e so vzroki za to? Odhajanje v posteljo staršev, pred-I vsem matere, je pri mnogih jotrocih od drugega do tretjega ileta hitro minljiva želja, ki ni-ma globljih vzrokov. Lahko pa je to posledica tega, da mati za otroka čez dan nima dovolj ča-la, da mu ne posveča dovolj pokornosti in tako si otrok »to sam feame«. V mamino posteljo prihajajo tudi tisti otroci, ki jih je lltrah. Če smo čez dan strašili Utroka, češ prišel bo povodni (lož in te odnesel, je popolnoma razumljivo, da otrok o tem sa-'ja in potem išče v materini i>ostelji zavetje. : Mnogi starši menijo, da ni osebne škode, če otrok zaspi v njihovi postelji. Brž ko zaspi, ga prenesejo v njegovo posteljico. Toda mnogi otroci se pri tem ponovno prebudijo in glasno protestirajo. Med njimi so tudi taki, ki spijo samo napol, kakor da bi pazili na mater. Pri mnogih od teh otrok niso zadovoljene čustvene potrebe ali pa potrebe po igri. Otrok, ki se podnevi sproščeno igra, ki je deležen naše nežnosti in ljubezni, ki raste v okolju, kjer ni nerazumevanja in konfliktov, ki je sit in zdrav, bo ponoči dobro spal. Kako naj ravnamo z otrokom, ki hoče spati v postelji staršev? Povedati mu moramo, da s svojim ravnanjem prebudi mamo in očeta. Tako sta podnevi utrujena in ga ne bosta mogla peljati na sprehod, mu pripraviti dobrega kosila, sešiti obleke za punčko itd. Seveda razložimo to otroku njegovi starosti primerno. Na otroka tudi pomirjevalno vplivajo igrače, ki mu jih položimo v posteljo. Opazovanja so pokazala, da lahko otrok mirno spi, četudi je postelja polna igračk. Če tudi to ne pomaga, mu za nekaj časa dovolimo zaspati v mamini postelji, nato pa ga prenesimo v njegovo. Seveda mu moramo to prej povedati: »Kar mirno zaspi, sinek moj, ko boš v pravljični deželi, te bo mamica rahlo prenesla v tvojo posteljico.« Kmalu bo otrok pripravljen zaspati v svoji postelji. Poznamo tudi otroke, ki se tega težko odvadijo. V ravnanju s takim otrokom morata biti oče in mati solidarna. Nepravilno je, če poseže oče vmes: »Vzemi ga k sebi, da bo mir.« Otrok bo začel to izkoriščati in se bo razvadil. Če to opazimo, je najbolje, da ga pustimo nekaj noči jokati. Jok bomo zares težko prenesli, toda le tako ga bomo odvadili nečesa, kar bi v bodočnosti lahko povzročilo velike nevšečnosti. Otrok bi postal nesamostojen, ne bi mogel na otroška letovanja, niti k sorodnikom. Sicer pa ne smemo uporabljati sile, kajti navadno je to hitro minljiva muha in ni potrebno, da so starši zaradi tega zaskrbljeni. Nihče ni „normalen" Človeško družbo si zamišljamo navadno sestavljeno iz bolj ali manj enakih posameznikov. V resnici pa jo sestavljajo sama »nenormalna« bitja. Kajti v nečem vsakdo od nas prav gotovo odstopa od norme. Vzemimo na primer okus. Skupina znanstvenikov ga je preizkusila s phenvlthiocarba-midom. Nekaterim se je zdel grenek, drugi so zagotavljali, da je brez okusa. Eden teh zadnjih je celo prisilil ženo (le-tej se je zdel grenek), da ga je vedno znova pokusila, ker je pričakoval, da bo uvidela svojo »zmoto«. Ker so te razlike splošne in se pojavljajo pri vseh človeških čutilih, kaže ta primer, kako utegnejo v določenih okoliščinah nastati konflikti zaradi fizičnih razlik, neodvisnih od našega vplivanja. Reakcija na barve je prav tako različna. Rdeča barva more pojačati utripanje žile in zvišati krvni pritisk, modra barva povzročiti prav nasprotno. Mnogi ljudje so za te dražljaje preobčutljivi, drugi so zanje nedovzetni. Tako utegne koga krvavo rdeč sončni zahod vsega prevzeti, drugi pa se ob pogledu nanj dolgočasi. Različnost oči povzroča razlike vida, poleg tistih, ki jih ugotavljajo okulisti. Človek z ozkim vidnim poljem ne vidi ničesar, v kar skoraj naravnost ne za-piči pogleda. Če iščeta dva človeka — prvi s širokim, drugi z ozkim vidnim poljem — kratko vest v časopisu, jo bo prvi našel neprimerno hitreje kot drugi- Prav tako kakor smo nagnjeni k temu, da imamo druge za telesno normalne ali nenormalne, namesto da bi pomislili, kako različne so telesne lastnosti, ocenjujemo tudi inteligenco ljudi veliko preveč splošno Razdeliti ljudi kratko malo na pametne in neumne utegne biti v mnoge namene koristno, a nikakor ni natančno merilo njihove inteligence. Ljudje, ki veljajo za zelo nadarjene, niso to nujno v vseh ozirih. Tako nikakor ne smemo misliti, da so bile na primer Einsteinove umske zmožnosti na VSEH področjih fenomenalne. Veliko izrednih matematikov je prav slabih v računanju na pamet. Sodeč po Einsteinovem otroštvu, je sodil tudi ta znameniti znanstvenik v to skupino. Njegovi starši so se celo bali, da ni povsem normalen, tako pozno se je naučil govoriti. Ljudi moremo razdeliti po njihovi nadarjenosti za določeno duševno delo — učenje na pamet na primer, računanje itd. Splošno inteligenco pa je prav tako malo mogoče ocenjevati po točkah, kot moremo uvrstiti v to kategorij*o ponija, dirkalnega in delovnega konja. Človeški duh je mešanica mnogih različnih duševnih zmožnosti, nagnjenj in lastnosti (neki znanstvenik jih je naštel 300), s katerimi smo obdarjeni bolj ali manj. Neki učitelj je pripeljal v specialno bolnišnico slaboumnega dečka. Eden od testov je bila strukturalno psihološka preizkušnja zmožnosti predstavljanja, pri kateri je bilo treba zložiti neenakomerno razrezane dele v celoto. Učitelj je za to potreboval 18 minut, pri čemer je bil sila nespreten, slaboumni deček je nalogo opravil v eni minuti. Mnogi slaboumneži imajo odličen spomin — eden od njih je na primer vsakega novega znanca povprašal po rojstnem datumu vseh članov družine, materinem dekliškem priimku itd. Se po več letih je mogel vse podatke natančno ponoviti. Njegov spomin je bil tako zanesljiv, da ga je pri dvomljivih vpisih poklical na pomoč celo matičar. Ti primeri dokazujejo, kako neodvisne druga od druge so duševne zmožnosti. Taki slaboumneži in geniji obenem niso nič drugega kot ekstremne izdaje nas vseh, močni na nekaterih področjih, slabi na drugih. Pri psiholoških testih mečejo v isto skledo in imajo za inteligenco marsikaj, pri tem pa pozabljajo, da ima človek zelo različne duševne zmožnosti cesto v zelo različni meri. Problematiko človeških odnosov bomo razumeli mnogo bolje, če se bomo zavedali teh številnih globoko zasidranih fizioloških razlik, zaradi katerih ne ravna, misli in čuti nihče od nas popolnoma enako kot drugi. za prleškega Lufzeka DOBER DEN, DROGI BROLCI NO MOJI ZVESTI DOPISNIKI! Joj, vete gnes sen tak zmontra-ni no čista frderbani, ke se mi zdi, ke me že »Matilda« po hrbti boža. Zaj tote dneve gdo blo tak po pes jo vroče, so se fsi moji dobri sosidi spunli na mene z lepimi prošjami: »Drogi Lujs, pridi nan malo pomagat pšenico mlotit, saj boš doba lepi .mertik'.« Da van rečen, toga ni blo ne kunca no kraja. Tak sen se nažrja proha no drugih dobrot, ki se jih lehko naješ na zakajenen giimni, ke se mi zdi, da mo moga iti k dohtari na generalno viin pucaje. Najboj se bojin toga, da sen pri enen sosidi, ki je meja v snop ji več oseta kak pšenice, požrja koko osetovo semen. Kaj če mi toti vrag začne v želoci rasti. Z enin dohtaron pa tUdi z enin kmeti jskin strokov jo-kon sen se v toti zadevi že po svetliva. Obo sta strokovjoka za svoj kšeft pa sta mi turni primerno dala tiidi fsoki svoj odgovor: kmetijski stručnjak mi je reka: »Ke se te bojiš Lujzek, saj pa mamo zaj pri nas že tejko totih (her-bicidof) sredstev za vničovaje ple-velof, ki jih lehko spiješ poleg ja-bolšnce, in do ti toti oset v želoci hitro vničli.« Ke rečete, drogi bralci, ala toti vrag bi me rad hitro na driigi svet sprava. Ša sen k gospodi dohtari, pjebi, toti še me je le lepo potrošta: »Veš, Lujs, gdo te de tebi že z želodca oset viin rosa, te se ti nede trebalo več boti, ka bi ga vniča.« Lepo, ala drogi brolci, obo tota odgovora malo po smrti dišita. SALJIVEC IZ ORMOŽA PISE Zaj mo najpret obravnovali no rešli eno pismo, ki mi ga je posla »šaljivec iz Ormoža«. DROGI LUJZEK! Najpret ti moren povedati, ke sen bija to pred krotkin na ivajn-sken žegnaji. Veš, toto žegnaje je joko zanimivo. Od daleč naokoli pridejo Udje, ki si v dugi prance-siji namolijo vse potrebne zemeljske no nebesne dobrote. Dosti pa je tiidi tokih, ki se namesto v prancesiji drengajo okoli kroma -roj, ki odovlejo fse mogoče od medice, verskih spominčkof, otroških igroč pa tudi pivo no vino, ki je zraslo na pristnih domočih humskih trsih. Veš, s totega hum-skega žegnaja odide malokeri čista z bistroj glavoj, saj je večina tokih, ki jin vino ne stopi samo v glavo pač pa tiidi v pete. Na cerkvenen turni majo na vii- ri tak rjovi ciferplat, ki gvišno ne paše k totin našin lepin zele-nin Slovenskin gorican. Tiidi ko-kot, ki ga mojo na cerkveni strehi, je s svojin kliinon globoko k Drovi nagjeni — najbrž je zavolo letošje suše že preveč žejen grota. Na šoli še je gnešji den slika Porekarja, ki je bija v toten kraji 40 let učitel no nadočitel. V ti-sten cajti sta bili na toti šoli še dve učitelci. Deca so hodili 8 let v šolo, pa tiidi viik so meli po celi den. Zaj gnešji den po šolski reformi je to čista drgačik. Na toti šoli je fsega jkup 5 učitelof, deca hodijo v toto šolo samo pet let — po štiri viire na den. Nekšne male spremembe se vidijo tiidi pri deli kulturnega društva, ki priredi no naštundira fčosik koko igro, za te mlode pa plese. Eni starši se na to zlo jezijo, še posebej te, gdo letna inventura pokože, ke jin je jihova hčer poskrbela še za enega družinskega člana. Te je po na-vodi stroh no groza no se oča pa mati spitovleta, kak vragi se je lehko neke tokega jihovi pridni Miciki zgodilo. To pred krotkin sen hoda tiidi na ferberkarsko veselico. Malo sen si ogleda toti humski briitif, ki je čista stišjeni v kot Stomparove šume. Pred krotkin so toto božjo jivo mali zrihtali, tak ke mojo zaj pul grobof meje, kak jih je bilo pret. Nekšni strokovjoki so pre preračunali, ke za trovo lehko več dobijo kak za grobe. Soder, ki so ga tri leta vlekli skos krajevni proračun, da bi žjin malo briitif zrihtali, jin je zaj drgoč trova prerasla. Med drugin mojo tiidi razstovo portih železnih križof. Tiidi studenec so si delali, ke bi lahko ruže zalevali, pa še morejo gnešji den od Špitaklna vodo nositi za zalevaje. Na veselici sen se ne dugo midija, saj sen vida, ke bi lehko hitro kero po piikli doba. Na srečolovi so meli malo dobit-kof pa čuda dosti kort. Ne sen si želeja kokega poglovnega dobitka, pa sen rajši ša dumu na lego. Te pozdrovla šaljivec iz Ormoža DROGI SALJIVEC IZ ORMOŽA! Mislin, ke si zlo lepo obdela tote krajevne škandole, samo pasko se mej, ke ti nede kdo zavolo toga na jezik stopa. Veš, jas man že čista pohojenega. Zglosi se še kaj. Te pa srečno no nič ne zamerte. Pište mi na »antres«: Uredništvo Tednika, Heroja Lacka 2, Ptuj. Samo vaš zvesti Lujzek Noč ima svojo moč V celici je bilo tesno, tiho in popolnoma temno. Nikakršen zvok ni prodrl skozi debele stene. Niti najmanjši žarek svetlobe ni razsvetljeval temno črnino. »Takšne teme še nikoli poprej nisem doživel,« je povedal študent Charlie Lawrence, ki je preživel 96 ur v prostoru, ki je meril le tri kvadratne metre. Ni smel govoriti ali peti, niti potihoma mrmrati. Ležal je na postelji, zrl v temo in si skušal krajšati čas s tem, da je v mislih ponavljal poštevanko in črkoval abecedo od zadaj naprej. Končno ni mogel več slediti mislim in je zaspal. Ko se je prebudil, je imel občutek, da ne bo nikoli več videl. Vedel je, da to ni res, kljub temu pa se strahu ni mogel otresti. Charlie je bil eden izmed stotih študentov, ki so se prostovoljno prijavili za poskuse v »črni celici« inštituta za psihologijo na princetonski univerzi. S to črno celico raziskujejo tamkajšnji psihologi, kako reagira človek, ki je povsem odrezan od sveta, ki mu je odvzeta možnost, da bi njegovi čuti bili zmožni reagirati. Namen teh poskusov je, pravi profesor Ver-non. odgovoriti na nekaj zelo zanimivih vprašanj o človeku. Ze prvi poskusi so dali dokaj zanimive rezultate: © 2e po kratkem bivanju v črni celici so ljudje zaspali in se niso prebudili deset do štiriindvajset ur. @ Psihologi so pričakovali, da bodo ljudje v temnici precenili čas, ki so ga preživeli v njej; v resnici pa so ga precej podcenjevali. O Po poskusu so udeleženci laže rešili preproste miselne naloge kot pa tisti, ki; niso bili v temnici; pri težjih nalogah pa so odpovedali. # Po poskusu so bili študentje zelo dovzetni za propagando. # Vsak peti udeleženec poskusa ni vzdržal in so ga morali spustiti iz temnice pred določenim rokom (čeprav so bili vsi zelo dobro plačani). Večina študentov, ki se je podvrgla poskusu, je vzela zadevo kot ugodno priložnost, da v miru premislijo strokovne ali osebne probleme. Vendar skoro nihče izmed njih z razmišljanjem ni bil zadovoljen. Večina se je pritoževala, da se že čez kratek čas ni mogla več skon-centrirati. Predvsem so vsi takoj v začetku poskusa zaspali. Vzrok temu je bil beg iz mono-tonije. Vendar je bil ta pojav pri vseh povsem podzavesten: skoro vsi so menili, da so spali manj časa, kot so v resnici. Neki študent je spal 19 ur, zdelo se mu je, da je spal komaj eno uro. Nato niso mogli več zaspati; osamitev je postala nevzdržna in vsak peti udeleženec je prosil za predčasno prekinitev poskusa. Zelo rafinirano je Vernon preizkusil potrebo udeležencev po spremembi. V celici je namestil kukalo, ki so ga študentje lahko po volji vključili. Kljub temu, da je slika v kukalu predstavljala samo dva komaj vidna kroga, so se vsi te možnosti precej posluževali. Udeleženci poskusa so imeli na voljo tudi izbrano hrano. Psihologi so menili, da bo jed vsem udeležencem zelo teknila, saj bi tako lahko zadovoljili vsaj enega izmed svojih čutov. Vendar temu ni bilo tako: skoro vsi se za jed niso zmenili. Razen tega v temi niso mogli uganiti, kaj sploh jedo Tako so mesno juho zamenjali za druge vrste juh; piščanec se jim je zdel tunina, šunka goveji zrezek in bel kruh je imel okus po rženem. Strokovnjaki si ne vedo razložiti, kako je mogoča taka zmota. Po končanih poskusih so psihologi z dodatnimi testi ugotovili še tole: večina udeležencev je shujšala in oslabela; postali so občutljivejši za bolečine; čas reagiranja na različne zunanje dražljaje se je podaljšal. Najpomembnejša posledica poskusov pa je nedvomno to, da so udeleženci postali zelo dovzetni za propagando. »Osamljeni posameznik,« razlaga Vernon, »občuti strahovito monotonijo in dolgočasje, tako da mu je dobrodošla vsakršna sprememba. Če bi iz kakršnegakoli vzroka želeli uporabiti to metodo za .pranje možganov', bi gotovo dosegli velike uspehe.€ URNIK PREBAVE Neki strokovnjak je dejal, da ne živimo od tega, kar pojemo, marveč le od tega kar prebavimo. In od tega je odvisno stanje vsega organizma. Prav jesti je za človeka postalo na moč pomembna zadeva. Ne jesti preveč pa tudi ne »pretežko«, je bistveni pogoj za zdravje. Na kvadratni centimeter želodčne in črevesne sluznice pride več kot 3000 resic, iz drobcenih celic sestavljenih dlačic. Te celice tvorijo nezračun-ljivo število majhnih priseskov. To je rešetasta stena, skozi katero hrana prehaja v kri. Če se hrana slabo prebavi j a, prizadene želodec in črevesje, s tem pa vse telo, ker škodljive snovi prestopajo v kri in jo zastrupljajo. Na to nas opozarja spahovanje, vetrovi, driska, glavoboli in številne druge težave. Želodec zahteva daljše razdobje, da prebavi hrano. Potem mora prebavljena hrana skozi črevesje, dolgo kakih 8 metrov. Dvanajst ur se zadržuje v tankem in 12—24 ur v debelem črevesju. Toliko časa zahteva vsak obed od našega prebavnega sistema. Ne smemo se torej čuditi, če se kdaj pa kdaj upre izredno težko prebavljivim zalogajem. Tudi kadar hočemo olajšati delo prebavnemu sistemu, zagrešimo napake zaradi nevednosti. Zato naj nam spodnja tabela pomaga pri izbiri prehrane, da bomo vedeli, kaj zahtevamo od želodca, ko uživamo to ali ono jed; tako si bo lahko vsak izbral, kar mu bo omogočilo zdravo in lahko prehrano. HRANA OSTANE V ŽELODCU 1 do 2 uri: 200 g čiste vode, 200 g čistega čaja, 200 g čiste kave, 200 g piva, 200 g lahkega vina, 200 g prevretega mleka, 200 g morske ribe. 2 do 3 ure: 200 g mlečne kave, 100 g kakava z mlekom, 100 g trdega jajca, umešanega jajca, omlet, 150 g cvetače, 150 g špar-geljnov, 150 g krompirja, 150 g surovih ali kuhanih češenj, 70 g belega kruha, 70 g keksov. 3 do 4 ure: 230 g kuhane kure-tine, 250 g koštrunove krače, 160 g prekajene gnjati, 100 g bif-teka, 150 g črnega kruha, 150 g kuhanega riža, 150 g špinače, 150 g kumar, 150 g radiča, 150 g jabolk. 4 do 5 ur: 210 g pečenega goloba, 250 g ledvic je pečenke, 250 g leče, 150 g fižola, 150 g pečenega fazana, pečenega zajca. 5 do 6 ur: pečena gos, pečena raca: sardine v olju ostanejo osem ur v želodcu.