Celje - skladišče D-Per 214/1967 1119670719,19 COBISS o '«toxw GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ENO CELJE Lojze ligo: Prerez skozi naše delo v zadnjih treh letih »žal mi je, da odhajam,« je rekel Lojze ligo ob slovesu, »žal, saj človek ne more zatajiti 13 let prizadevanj in svojega dela, če noče zatajiti samega sebe, in žal mi je zaradi vseh iskrenih in zvestih prijateljev in sodelavcev. Iskrena hvala za vsa priznanja, iskrena hvala vsem, ki so mi stisnili roko! Mislim, da vsega tega ne zaslužim sam, sprejmem to le, ker menim, da so ta darila in priznanja hkrati priznanja vsem tistim iskrenim sodelavcem, zaradi katerih mi je tako žal, da po tolikih letih zapuščam ta kolektiv, želel sem se posloviti od vsakega člana, vsakomur stisniti roko in žal mi je, ker to nisem mogel res povsod. Zato vsem prisrčen pozdrav in hvala lepa!« Za dokončno presojo poslovanja in podelitev razrešnice, so merodajni podatki zaključnih računov za leto 1964, 196S in 1966, ki so bili tudi že uradno pregledani in potrjeni. Prav ta-ko bo po stanju 30. 9. 1967 izdelan računovodski obračun poslovanja v tekočem letu. Moja današnja izvajanja in podatki so izvleček iz zgoraj navedenih osnov in sicer o najpomembnejših dogajanjih in rezultatih v podjetju, v obdobju od 1963 do 1967. Smatram, da je takšno rezimiranje dogajanj in rezultatov ob tej priliki koristno, tako za tiste, ki so neposredno sodelovali v poslovanju podjetja v tem obdobju, predvsem pa za tiste, ki niso. Omogoča namreč osvežitev gotovih več ali manj znanih dejstev, in ker so ta dejstva zbrana in prikazana za širše obdobje kot ga zajemajo običajni zaključni računi, taki podatki OB ODHODU LOJZETA ILGA Vestnim ljudem je težko, če ostanejo dolžniki. Tem teže je to, če vedo, da bi dolg lahko poravnali, pa niso, sedaj pa je prepozno. Lojze ligo je odšel v Ljubljano. Na novo delovno mesto, v drug kolektiv. Pravijo, da lahko naredi direktor v tovarni zelo veliko. Brez dvoma lahko odločilno vpliva na napredek, vendar le, če ima pri tem popolno podporo, če tako želijo in stremijo tudi njegovi sodelavci, če so vsi pripravljeni prispevati za to. Zato ostajamo dolžniki, dolžniki za tisto delo, ki bi ga bili morali opraviti, pa ga nismo, dolžniki, ker je direktor opravil levji delež nalog drugih in dolžniki, ker je s težavo uveljavljal svoja prizadevanja, saj velikokrat nismo niti s prstom mignili v pomoč, raje nasprotno. Nam je v olajšanje, da so uspehi kljub temu tu? Prav bi bilo, da ne. Velike, pomembne zadeve te tovarne so šle mimo nas v večerih, ko je dan za dnem, pozno v noč svetila luč nad delovno mizo glavnega direktorja, ko so bile važne naloge rešene tedaj, ko smo za vogali opravljali in iskali nova »strokovna» mnenja za opravljanje del, ki niso sodila v tisti delokrog za vogali. Direktor za takšne stvari ni imel časa. Ko je ob vrnitvi v naš kolektiv pred leti zagotovil, da bo vložil vsa svoja prizadevanja za napredek te tovarne, je dal obljubo, ki je ni prelomil. Naredil je več kot je mogel, tudi več kot bi smel pri svojem zdravstvenem stanju. In mnogokrat je bil pri svojem delu osamljen, celo takrat je bil včasih sam, ko se je veselil uspeha. Uspehov ni bilo malo in ne majhnih! Le da v predale v delovni mizi glavnega direktorja ne vidi vsak. Toda v zadnjih letih smo naredili velik korak naprej, tem večji, ker to niso bila lahka leta v jugoslovanskem gospodarstvu. Eva Orač predstavljajo varnejšo osnovo za oceno uspešnosti izvršenega poslovanja, kot tudi za pravilnejše usmerjanje bodočega poslovanja. RAZVOJ PROIZVODNJE, DOHODKA, OSEBNIH DOHODKOV, SKLADOV IN AMORTIZACIJE Za obdobje 1963, do konca tri-četrtletja letos, zaznavamo porast količinske proizvodnje za 31 odstotkov, vrednostno pa je odstotek še višji — 69 odstotkov. Celotni dohodek se je povečal za 80 odstotkov, dohodki za 81 odstotkov, bruto osebni dohodki so višji za 143 odstotkov kot leta 1963, sredstva za amortizacijo pa za 128 odstotkov. Te številke so same dovolj zgovorne. Poudaril bi samo to, da je bil vidnejši napredek možen in tudi dosežen v letu 1966 in 1967, potem ko je bila v letu 1964 in 1965 dosežena najosnovnejša konsolidacija važnejših predpogojev za uspešnejše poslovanje (zboljšanje akumulativnosti, jasnejša orientacija razvoja, zboljšanje OD, reorganizacija, prvi rezultati sistematičnega razvojnega dela itd.). (Nadaljevanje na 2. strani) Članovima kolektiva Pogona VI u Kraševcu kao i svim gradanima, želimo puno uspeha povodom 14. oktobra -praznika opštine Krušev ac! PREREZ SKOZI NAŠE DELO RAZVOJ INVESTICIJSKIH VLAGANJ 1964 1965 1966 I, -VIII. 1967 Stroji in naprave Gradbeni objekti 2,078.767 949356 2,393.087 1,406.558 2,405.788 97.362 2,236.730 923.330 SKUPNO: 3,028.123 3,799.645 2,503.150 3,160.060 Razpoložljiva Investicijska sredstva v letu 1967, v višini okrog ene milijarde S-din so bila do konca avgusta le delno izkoriščena in obračunana, so pa ta sredstva v glavnem že angažirana z nabavami, ki bodo šele sledile. Iz gornjega je razvidno, da bo šele v tem letu možno doseči večji razmah investicijskega vlaganja, in sicer na osnovi doseženih večjih neto skladov in amor tiracsi je v letu 1966. Še boljša perspektiva glede investicijskih vlaganj se nakazuje na osnovi že doseženih oziroma planiranih skladov in amortizacija v letu 1967. Osebno računam, da bo iz naslova skladov {upoštevajoč 200-m*il!jonske odpise) in amortizacije na razpolago za vlaganje v obratna sredstva in proizvodna sredstva ca. eno milijardo dvesto tisoč S-din. Z^lo yerjetno pa se bodo ta razpoložljiva sredstva povečala ' Še za odobreni kredit s Strani Mednarodne banke za obnovo in razvoj v višini 630 milijonov S-din. Med pomembnejša investicijska vlaganja v tem obdobju šppda izgradnja pove topilnice» pridobitev in atjajpiacija oblata- VI v Kruševcu,. ureditev glavnih energetskih problemov z izgradnjo novih transformatorjev, dokončna izgradnja ace-tilenske naprave, izgradnja novega kompresorja in izvršitev priprav za izgradnjo nove kotlarne in centralne mazutne postaje. Zgoraj navedena razpoložljiva sredstva za investicijsko izgradnjo v letu 1968 naj bi rešila predvsem vprašanje izgradnje kotlarne, rekonstrukcijo in modernizacijo obrata emajliranih, pocinkanih in alu izdelkov ter najnujnejše povečanje skladišč. Pomembna zapreka za izdatnejše investicijsko vlaganje je bila in bo, velik primanjkljaj lastnih obratnih sredstev, ki jih bo treba z občutnimi dotacijami iz ustvarjenih sredstev za sklade v prihodnjih letih še okrepiti. IZVOZ Od leta 1963 do septembra letos smo povečali izvoz po količini za 47 odstotkov, pri tem za 64 odstotkov na konvertibilno področje, medtem ko je izvoz na klirinška področja nižji kot je bil leta 1963 (le 83 % tedanjih količin). Po vrednosti ugotavljamo porast izvoza za 29 «/o, pri tem je indeks porasta Izvoza po vrednosti na konvertibilno področje 138. Tak razvoj izvoza je še bolj utrdil položaj podjetja v mednarodni delitvi dela in preko pridobljenih deviz pomagal pokrivati naraščajoče uvozne potrebe in povečevati ekonomičnost poslovanja. DELOVNA SILA Število skupno zaposlenih je bilo zadnjega decembra leta 1963 3179 ljudi, zadnjega avgusta letos pa 3424. Akumuiativnost je bila vse do vključno leta 1965 v občutnem opadanju z ozirom na porast porabljenih sredstev za proizvodnjo in z ozirom na nujni dvig osebnih dohodkov. Oboje je bilo nujna posledica splošnega porasta cen in s tem proizvodnih in življenjskih stroškov, podjetje, pa. je. isiošaspo, moralo svoje proizvode prodajati po kontroliranih in zamrznjenih cenah, pri posodi določenih še v letu 1954. šlo je tako daleč, da smo pri proizvodnji in prodaji emajlirane posode, ki predstavlja osnovno proizvodnjo podjetja, v letu 1964 zabeležili čisto izgubo v višini ca. 725 milijonov S-din, in v sedmih mesecih leta 1965 ca. 430 milijonov S-din. Tudi pri drugih, za podjetje manj pomembnih proizvodih, so nastajale občutne izgube. Predvsem je z novo regulacijo cen ob reformi bila prizadeta do takrat zelo akumulativna proizvodnja radiatorjev, kjer je npr. v prvi polovici tega leta zabeležena čista izguba 125 milijonov S-din, Tako situacije akumulativnosti ni bilo možno reševati zgolj s tehnološkimi ukrepi, posebno pri pomanjkanju sredstev za nabavo opreme in strojev, potrebnih za uvajanje modernejše in produktivnejše tehnologije. Druga učinkovitejša pot reševanja vprašanja boljše akumulativnosti, ki je poleg tega bila tudi ekonomsko in tržno utemeljena, je bHa pot borbe za odobritev višjih cen oziroma sprostitev cen za že obstoječo proizvodnjo in nove proizvode, katerih proizvodnjo je bilo potrebno šele osvojiti. Ta borba je bila zelo trda in dolgotrajna, vendar danes lahko ugotovimo, da je bila tudi uspešna, ker se je akumuiativnost celotne proizvodnje iz najnižje ravni v letu 1965 v višini 3,1 %, v letu 1967 spet povzpela na 7,2%. Samo pri emajlirani posodi se je najvišja izguba v višini 6,9 11 n v letu 1964 postopoma zmanjševala in preraščala v dobiček, ki je v letu 1967 dosegel že 2,4 (l n. V ilustracijo zahtevnosti te borbe navajam, da je bilo od leta 1964 do sedaj vloženih 48 zahtevkov za regulacijo cen že obstoječim proizvodom oziroma odobritev cen novim proizvodom, od katerih je bilo 41 ugodno rešenih, 5 zavrnjenih, 2 pa sta na poti pozitivne rešitve. Od pomembnejših odobritev glede cen navajam sledeče: julija 1965 smo dosegli zvišanje cen emajlirani posodi za ca. 23 nin aprila 1967 za ca. 15%; za radiatorje je bilo doseženo dvakratno zvišanje po 5 % pri pocinkani posodi enkratno zvišanje za 9% itd. Da so bila ta zvišanja ekonomsko in tržno utemeljena dokazuje dejstvo, da tudi ob današnjih ostrejših tržnih pogojih nimamo zastoja prodaje zaradi visokih cen. RAZVOJ PODJETJA IN PROIZVODNEGA PROGRAMA no omeniti naslednje: — izdelan je bil razvojni plan podjetja, ki je osnova za osvajanje novih izdelkov in razvoj proizvodnje ter temu odgovarjajoče investicijske izgradnje; __izvršena je bila selekcija asortimana, tj. izločitev iz proizvodnega programa za podjetje nezanbnivih proizvodov in proizvodnih grup, kar je pozitivno vplivalo na količinski in kvalitetni razvoj ostale proizvodnje; — važnejši posegi v razvoju podjetja in investicijskem planu so: razširitev kopacitet za proizvodnjo emajliranih izdelkov, predvsem kopalnih kadi, na hazi priključitve emajlirskih kapacitet v Kruševcu, nadalje izgradnja nove topilnice za frite, v pripravi pa je nadaljevanje regeneracije podjetja ter razširitev in modernizacija kapacitet za emajlirane proizyode ter za od preske in kolesa. Osvajane novih prolzv.odov in njihovo vključevanje v proizvodni program v tem obdobju, je imelo' dokajšnje »porodne« težave in je tudi šele v letu 1966 in 1967 dalo vidnejše rezultate. Tako je bila v letu 1964 osvojena proizvodnja emajliranih fasadnih plošč in nekaterih kooperacijskih izdelkov (v glavnem za TAM); v letu 1965 so bili osvojeni 4 pomembnejši proizvodi in sicer 1 tip kotla na trda goriva, 4 tipi kotlov na tekoča goriva, garnitura nove »ideal« posode in garnitura nove elektro posode »garant«; v letu 1966 je bilo 11 pomembnejših osvojitev, med njimi garnitura »novum« posode, sobna peč na olje, novi emajli in novi dekorji; v letu 1967 je do sedaj zabeleženo 21 novih osvojitev, med katerimi so zlasti pomembne sledeče: DIN radiatorji in radiatorji za visoke pritiske, rekonstruirana sobna peč na olje z električnim vžigom in termostatom, kotel na tekoča goriva EMO-30 T, adaptacija starega TRIKA kotla z uporabo trdih in tekočih goriv pod imenom EMO-40K, nova elektro posoda Z nerjavečimi robovi, garnitura jedilnih skled z nerjavečimi robovi, razni novi emajli modernih barv in novi moderni dekorji itd. Pri tem pa je treba poudariti, da vse navedene zadnje nove osvojitve še niso popolnoma prilagojene za ekonomično industrijsko proizvodnjo in da bodo potrebne še tehnološke obdelave in ugodnejše prostorske rešitve. DELOVNI POGOJI IN DRUŽBENI STANDARD Na področju delovnih pogojev je bilo opravljenih mnogo drobnejših izboljšav, med pomembnejše pa sigurno spada izgradnja nove topilnice, sodobnejša osvetlitev emajlirnice in skladišča emajliranih izdelkov, splošna ureditev okolja tovarne ob 70-letnici tovarne. Sigurno pa so na tem področju še zelo nujne potrebe, ki čakajo rešitve. V tem obdobju je bilo zgrajenih oziroma kupljenih 105 novih stanovanj, dogovorjena pa je že izgradnja nadaljnjih 60 stanovanj na lokaciji Sp. Hudinja, kjer bo po zaključeni gradnji na strnjenem področju skupno 120 stanovanj s centralno kurjavo in z možnostjo ureditve ostalih pogojev za udobno prebivanje. V septembru 1964 je bila z adaptacijo stanovanjske hiše na Mariborski cesti urejena in otvorjena nova, zelo sodobna in lepo opremljena ambulanta, ki vrši preventivne in kurativne zdravstvene usluge za člane kolektiva in svojce. Na področju razvoja podjetja od leta 1964 do 1967 je pomemb- ----------------- J V ZADNJIH TREH LETIH Tudi glede družbene prehrane je bil storjen napredek, čeprav stanje še ne zadovoljuje popolnoma. Adaptiran je bil bife v podjetju in prostori za pripravo hladnega obroka. Zboljšana je bila tudi dobava toplega obroka. Kljub pomanjkanju sredstev so bile rešene najbolj pereče potrebe sanitarij in garderob in sicer za emajlimico, pocinkovalnico in orodjarno, rešitev pa čaka še prav tako pereč problem sanitarij in garderob za surovinsko delavnico. Na področju rekreacije je bilo sigurno doseženo zboljšanje s prodajo neustreznega doma v Fiesi in z adaptacijo preostalega doma v Crikvenici. Na tej osnovi je v letu 1967 lahko celo prišlo do mednarodne izmenjave dopustnikov s ČSSR. RAZVOJ NOTRANJE ORGANIZACIJE PODJETJA Zaradi neefikasnosti notranje organizacije, ki sta jo obseg poslovanja in potreba po vsestranskem razvoju prerasla, je bila opravljena sprememba notranje organizacije. Po enoletnem proučevanju je bil izdelan pravilnik o notranji organizaciji podjetja, ki ga do takrat nismo imeli, ter sistematizacija delovnih mest in razpored kadrov. Poslovanje po spremenjeni notranji organizaciji podjetja je začelo 1. 6. 1965. leta. Nadaljnja izgradnja in učvrstitev mikro-organizacije iz več razlogov žal ni dosegla večjega napredka in je še vedno odprto, nerešeno in resno vprašanje. Ker sistem nagrajevanja in analitične ocene nista več zadovoljevala, se je pristopilo k izdelavi novega sistema nagrajevanja in k izdelavi analitične ocene, ki je začela veljati 1. julija 1966. Sistematično se je pristopilo k proučevanju tržišča in na tej osnovi k izdelavi razvojnega programa podjetja od 1966— 1970. leta. Razvojni program je bil izdelan v letu f966 In nakazuje osnovne smeri razvoja podjetja za prihodnjih 5 let. V tem času je bil izdelan statut podjetja in vsi pripadajoči pravilniki. V Inštitutu EMO je bilo organizirano sistematično razvojno delo na področju razvoja novih izdelkov in izboljšav obstoječih izdelkov proizvodnega asorti-mana, sedaj se to delo nadaljuje v razvojni službi. V zvezi s tem je bil popolnoma adaptiran in smotrno opremljen laboratorij. Ustanovljen' je bil mehano-grafski center, ki je z letošnjim letom, po dobavi mehanograf-skih strojev, pričel z obdelavo podatkov za naše podjetje, železarno Štore, Kovaško industrijo Zreče in Kmetijski kombinat Žalec. NAJAKTUALNEJŠE NALOGE 1. Nadaljevati z vsklajeva-njem proizvodnje s tržnimi potrebami v odnosu na obstoječi asortiman proizvodnje in z osvajanjem novih proizvodov in s tem zagotoviti izključno proizvodnjo za trg, omogočiti prodajo, hitro obračanje obratnih sredstev in ustvarjanje primernega dohodka. 2. Nadaljevati z uvajanjem realnega planiranja in s forsira-njem doseganja planskih nalog preko boljše organiziranega in koordiniranega usmerjanja in vodenja proizvodnje, izobraževanja vodstvenih kadrov v proizvodnji in pripravljalnih službah, stimulativnejšega nagrajevanja vodstvenih kadrov v proizvodnji ter preko posebne organizacije in nagrajevanja proizvodnje za izvoz. 3. Nadaljevati z napori za zboljšanje akumulativnosti vse proizvodnje “z uvajanjem modernejše tehnologije. 4. še bolj pospešiti osvajanje nove proizvodnje in izboljšav na obstoječi proizvodnji (predvsem kotli za centralno kurjavo, emajlirani izdelki in frite). 5. Nadaljevati z akcijo gotove poslovne povezave proizvajalcev emajlirane posode. Tudi tesnejša poslovno-proizvodna povezava s podjetjem »Gorenje« ob specializirani proizvodnji bo verjetno potrebna in koristna. 6. Nadaljevati z akcijo znižanja zalog materiala, nedovršene proizvodnje in terjatev. 7. Nadaljevati akcijo za zagotovitev boljše kooperacije za dobavo surovih kopalnih kadi(CZ Kragujevac, Italija, ČSSR).1 8. Pospešeno uresničiti postopno razširitev skladiščnega prostora za posodo in izgradnjo montažnega skladišča za večje proizvode. 9. S primernimi ukrepi (propaganda, regulacija cen, poslovni obiski itd.) nadaljevati akcijo za prodajo presežnih zalog nekaterih proizvodov. 10. Zagotoviti ekonomično koriščenje novih proizvodnih naprav in povečati pozornost pri odločitvah za nabavo novih. 11. Odstraniti pomanjkljivosti v delu službe tehnične kontrole z uvedbo dokončne organi zacijo in s kvalitetnejšo zasedbo. Istočasno in s primernimi sti-mulativnimi ukrepi izboljševat? kvaliteto proizvodnje. 12. Izpopolnjevati sistem nagrajevanja s ciljem, da bo čimbolj stimuliral stvarno delo oziroma rezultate vsake posamezne ekonomske enote. 13. Dokončno realizirati mednarodno kooperacijo glede pro: izvodnje frit (Pemco ali Ferroj in glede kotlov za etažno in centralno kurjavo (Wanson in Cerac). 14. Izpopolniti in učvrstiti obstoječo organizacijo podjetja s ciljem, da se preoizrto določijo dolžnosti in odgovornosti vsakogar, predvsem pa vodilnih kadrov, in da se zagotovi njihovo smotrnejše sodelovanje. 15. Nadaljevati z usmerjanjem izvoza na konvertibilno področje, na osnovi istega asor-timana kot za domače tržišče in upoštevajoč boljše izkoriščanje nekaterih presežnih kapacitet (večstopenjska stiskalnica itd.) 16. Nadaljevati s krepitvijo finančne likvidnosti podjetja, predvsem z jačanjem lastnih obratnih sredstev. 17. Nadaljevati s sistematičnim preganjanjem in zmanjševanjem nepotrebnih režijskih stroškov. 18. Energično zatirati karierizem, ki hromi enotno in plodno timsko delo vodstvenih kadrov ter kritizerstvo in demagogijo, ki sejeta neosnovano malodušje v celem kolektivu in hromita zavzetost, zalaganje in disciplino. Krepiti pa je konstruktivno kritiko na osnovi konkretnih napak. (Nadaljevanje na 4. strani) 4 £ÍMú¡f¡Ke4> PREREZ SKOZI NASE DELO V ZADNJIH TREH LETIH (Nadaljevanje s 3. strani) Prav tako je treba zatirati neosnovano familjamost na delu pri vodstvenih kadrih, ki ima zelo negativne posledice glede odgovornosti za opravljeno delo. V kolektivu je tudi določeno število takih, ki želijo prejemati osebne dohodke in druge ugodnosti na račun marljivih in ki pretežni del delovnega časa prebijejo po hodnikih, ob bifeju ali kavi, v zdravstveni ambulanti in v sličnem brezdelju. Tudi tem bo treba povedati, da ravnajo proti interesom velike večine dobrih članov kolektiva, in da se bodo morali ali prilagoditi, ali pa oditi. 19. Nadaljevati akcijo glede sprostitve cen posodi in drugih proizvodov, ker je to velikega pomena za vključitev podjetja v nove tržne pogoje in ker je to s strani merodajnih organov že več ali manj zagotovljeno. 20. Nadaljevati akcijo za pridobitev zunanje finančne pomoči za hitro izvedbo rekonstrukcije in modernizacije osnovnih proizvodnih obratov podjetja, ker je tudi to eden osnovnih današnjih problemov podjetja in ker so že izvršeni tozadevni kreditni zahtevki in Republiški sklad gospodarskih rezerv in na Mednarodno banko za obnovo in razvoj bili zelo pozitivno sprejeti. Pri naštevanju gornjih nalog sem bil zelo načelen in dekle-rativen, in sicer zaradi tega, da ne ponavljam zelo konkretnih sklepov strokovnega kolegija, ki so bili po vseh teh vprašanjih (razen točke 19.) že sprejeti, žal pa še neizvršeni, večkrat iz subjektivnih razlogov. Zato me opravičeno čudi nastop enega sodelavca, ki reklamira nove programe, je pa istočasno slab izvrševalec že obstoječih, konkretnih in zelo koristnih programov. Tudi tokrat želim poudariti, da ima podjetje po mojem globokem prepričanju solidne materialne osnove in objektivne pogoje (ugled in dober tržni položaj v svetu in doma, aktualen proizvodni program, pridne proizvajalce in bogate izkušnje) za uspešno poslovanje in razvoj. Precej slabše stoji glede subjektivnih pogojev, kar je navedeno v nalogi pod točko 18 in na tem področju bo v interesu najmanj 3000 zelo dobrih članov kolektiva čimpreje potrebno napraviti red. Poleg glavnega direktorja, ki je pretežno angažiran z reševanjem poslovnih problemov, mo--rajo glede urejevanja subjektivnih pogojev odigrati odločilno vlogo samoupravni organi oziroma ves prizadeti kolektiv, ob mnogo aktivnejšem sodelovanju družb eno-političnih organizacij. Prvi odločnejši korak na tej poti, in sicer sklepi glede vzpostavljanja discipline, je bil že narejen. Pri ocenjevanju uspešnosti mojega dela v tem obdobju, je po mojem mnenju treba upoštevati težke materialne in subjektivne pogoje v podjetju ob prevzemu moje funkcije. Upam, da sem uspel izpolniti svojo takratno obljubo, da bom vložil vse moči in sposobnosti za dobrobit podjetja, sam pa kritično ocenjujem, da smo v tem obdobju skupno uspeli občutno izboljšati le materialne pogoje, mnog manj pa subjektivne pogoje za nadaljnji uspešni razvoj. Zato prosim, da se mojemu nasledniku nudi vsestranska pomoč, predvsem v smislu urejevanja subjektivnih pogojev, ki so trenutno eden osnovnih notranjih problemov podjetja. Dovolite mi, da zaključim s prepričanjem, da sem z gornjimi zelo zgoščenimi izvajanji in podatki osvetlil situacijo in perspektivo podjetja in da sem tudi s tem pripomogel k njegovi nadaljnji rasti in uspehom. Prav tako želim zaključiti z najlepšo zahvalo vsem pridnim in iskrenim sodelavcev, ki so pomagali pri uspešnem izvrševanju težkih poslovnih in drugih nalog v obdobju 1964 — 1967. Zaradi teh sodelavcev mi je žal, da zapuščam to podjetje in njim se hočem oddolžiti tudi s tem, da bom svoje 13-letne izkušnje v tem podjetju in v emajlirski stroki vedno rad stavil na razpolago temu podjetju v obliki nasvetov in drugega sodelovanja, v kolikor bo to zaželjeno. Pri nadaljnjem Vašem delu, ki ga bom z zanimanjem spremljal, Vam želim mnogo uspehov! PREDNAKUPA \E BO Po zadolžitvi upravnega odbora je stanovanjska komisija izdelala predlog za soudeležbo interesentov za stanovanja — prenakup stanovanjske pravice. Predlog predvideva, da bi interesenti za dodelitev stanovanja prispevali določena finančna sredstva ob dodelitvi stanovanja, kar bi jim pozneje obračunali tako, da bi plačevali samo polovično stanarino, dokler predplačilo ne bi bilo izčrpano. Višina vplačanega zneska bi bila odvisna tako od vrednosti stanovanja, kot od dohodkov na družinskega člana. Izdelani sta bili celo dve tabeli za določanje višine prispevka — milejša in ostrejša. Tako bi npr. član kolektiva, ki ima mesečno od 40.000 do 50.000 S-din prejemkov na družinskega člana vplačal za stanovanje vredno 5 milijonov S-din 405.000 S-din po ostrejši tabeli odnosno 270.000 S-di npo milejši tabeli. Za stanovanje vredno 7.500.000 milijona pa bi ista družina plačala 540.000 S-din po ostrejši in 337.500 S-din po milejši tabeli, odvisno od tega, katero tabelo bi upravni odbor oziroma delavski svet sploh osvojil. Dosedanje točkovanje oziroma prioritetna lista bi ostali kot doslej, le da bi tisti, ki pridejo po listi v poštev za dodelitev stanovanja, morali plačati prednakup. če nekdo ne bi hotel ali ne bi mogel plačati, bi dobil stanovanje naslednji na listi. Plačilo predna-kupa pa bi odpadlo pri zamenjavah. Upravni odbor je o predlogu podrobno razpravljal na seji 14. septembra. Ugotovil je, da je tak način prednakupa v tovarni že obstojal, vendar je bil iz določenih razlogov ukinjen. Člani UO so bili mnenja, da bi s takim načinom ne pridobili veliko denarja, poleg tega pa že plačujemo 2 % od osebnih dohodkov vsi člani kolektiva za stanovanjski sklad in je že to precejšnja obremenitev. Zato predloga niso osvojili. KOMISIJA ZA PREGLED STROJEV IN NAPRAV Upravni odbor podjetja je na seji 5. septembra na predlog računovodstva imenoval komisijo, ki bo opravila pregled vseh strojev in naprav, ki jih ne uporabljamo in odločila, kaj je še uporabno za podjetje in kaj naj bi prodali kot osnovno sredstvo ali odpadni investicijski material. V tovarni je namreč precej strojev in naprav, ki jih ne uporabljamo in ki zara- di neustreznih skladiščnih prostorov in nekonzerviranja celo propadajo. Sestav komisije je naslednji: Gerald Premšek dipl. inž., Franc Vrabič, inž. str., Ciril Pušnik dipl. inž., Rafko Ajdnik, dipl. inž., Anton Teržan in Maks Bornšek. Komisija naj opravi pregled do 30. septembra letos. INVENTURA Tudi letos bo potrebno opraviti popis vseh sredstev podjetja in njih virov zaradi pravilne sestave letne bilance po stanju 21. 12. 1967. Stalna komisija, ki popisuje vse leto, ima nalogo, da med letom popiše: polizdelke, izdelke, material in opravlja preglede na preskok po skladiščih. Za popis ostalih sredstev podjetja: osnovnih sredstev, nedovršene proizvodnje, denarnih sredstev, terjatev in obveznosti, nedokončanih investicij in investicijskega materiala na zalogi, sredstev obrata VI, sredstev enote za gospo- darjenje s stanovanjskimi hišami, sredstev enote mehano-grafskega centra in sredstev počitniškega doma, pa je upravni odbor na seji 14. septembra imenoval centralno inventurno komisijo za vodstvo ter koordinacijo dela vseh komisij, ki jih je potrebno formirati. Sestav komisije je naslednji: Ladislav Delakorda — predsednik, Horst Hafner — namestnik, Marica Kač, Anton Krebs, Majda Brglez, Franjo Žolnir, Mirko Ekse-lenski, Anton Šarlah, Ivan Gubenšek, Jože Murko in Srečko Gorenjak pa so člani. IMENOVANJA Upravni odbor podjetja je na seji 14. septembra imenoval v strokovne komisije Zveze raziskovalnih organizacij Slovenije tele člane kolektiva: — za matematično naravoslovne vede, smer kemija, Jožeta Jošta; — za tehnične vede, smer kemijska tehnologija, Srečka Pukla in smer strojništvo Mira Jančigaja; — za družbene vede, smer znanstvena dokumentacija — Jožico Berginc in smer mednarodno znanstveno sodelovanje Oskarja Hudalesa. 5 Snofiihee POD PRIČAKOVANJI REZULTATI POSLOVANJA TUDI V SEPTEMBRU ZAOSTAJAJO ZA PLANOM Pokazatelji proizvodnje in poslovanja za mesec september do vključno 27. t. m. nam kažejo, da do konca meseca verjetno ne bomo mogli izpolniti mesečnega plana. Problem je toliko resnejši, ker zaostajamo za izvrševanjem ne le razreza letnega plana za mesec september, ampak zaostajamo pri izvrševanju proizvodnje plana tudi za operativnim planom za ta mesec. Operativno planirano dnevno povprečje plana znaša za september 98.440 kg, medtem ko znaša realizirano dnevno povprečje proizvodnje 91.253 kg ali 92,7% do 27. 9. 1967, torej za 22 delovnih dni. Pod pogojem, da bomo do konca meseca še naslednje tri delovne dni zadržali dnevno realizirano povprečje iz predhodnih 22 delovnih dni, potem lahko pričakujemo, da bomo mesečni operativni plan izvršili z 91,6 % ali realno, kar lahko še pričakujemo, z 92%. Stvar z izvrševanjem proizvodnega plana po količini niti ne bi bila tako tragična, če bi bili pokazatelji o izvrševanju proizvodnega plana po vrednosti boljši, žal nasprotno, pokazatelji o izvrševanju proizvodnega plana po vrednosti govorijo, da z operativnim proizvodnim planom po vrednosti prav tako zaostajamo in pričakujemo izvršitev tega tudi približno z 92%. Problem okrog nedose-seganja proizvodnega plana po količini in vrednosti je toliko težji, ker bi po vročih poletnih mesecih zaradi nedoseganja plana, morali v naslednjih mesecih presegati planske naloge. Vzroki za takšno stanje niso povsem jasni. Iz poročil obratov o problematiki proizvodnje in izvrševanja proizvodnega plana, ki jih dajejo za prvih petnajst dni v mesecu, ni zaslediti nekih posebnih problemov. Splošen vtis je, da je podjetje bolj kot prejšnja leta preskrbljeno z materiali in delovno silo, stanje strojnega parka in opreme nasploh, pa prav tako ni problematično. Kljub temu pa ne dosegamo planskih nalog. Celo več — občutno zaostajamo za njimi. Drži, da so tudi plani višji. Toda na račun tega smo povečali tudi število zaposlenih. Pri vsem tem pa se postavlja osnovno vprašanje: ali niti za en mesec ne moremo točno predvideti, koliko posameznih izdelkov bomo lahko naredili v tem mesecu, ali pa se ne držimo dogovorov. Rešitev problema je po mojem mnenju v zaostritvi odgovornosti za prevzete obveznosti na vseh področjih in nivo- jih. Napak bomo storili, če bomo ostali pri dosedanji praksi in v proces samoupravljanja poleg delitve ne bomo vključili tudi probleme proizvodnje, prodaje, finančnega in ostalega poslovanja sploh. Gre namreč za to, da naj bi delavci sami v obratih v večji meri in bolj samostojno razpravljali o planu in planskih nalogah ter jih sami sprejemali kot svoje obveznosti, medtem ko morajo pripravljalne službe jasno definirati koliko in kaj potrebuje tržišče ter od katerih proizvodov imamo boljši zaslužek. Problem ni v tem. Proizvodni plani so jasno definirani po količini, asortimanu in vrednosti, toda žal teh planov ne dosegamo. Vse kaže, da še vse preveč is-kustveno planiramo izkoriščanje kapacitet in tudi tako ocenjujemo njihovo realno zmogljivost. V zadnjem času je struktura zahtev tržišča drugačna in stare preizkušene metode planiranja bo treba zamenjati z novimi. Poseben problem je neizvrševanje proizvodnega plana po asortimanu, kar domači prodaji in izvozu ustvarja zelo velike preglavice z ozirom na to, da kupci vedno bolj pogojujejo svoj odjem s sortiranimi dobavami. Trgovina je pripravljena odkupiti tisto, kar bo sama hitro prodala naprej. Isto velja za nas. Delati moramo tisto, kar bomo lahko hitro prodali in kar nam bo hitro vrnilo vložena sredstva, s čemer se bodo ta hitreje obračala, kar bo pozitivno vplivalo na finančni rezultat in boljšo likvidnost podjetja. Seveda se v zvezi s tem postavlja vprašanje, če tudi naše kapacitete premorejo vse te naloge in tu je še rešitev problema pomanjkanja skladiščnega prostora. Iz poročil obratov ugotavljamo, da so nastopale določene težave pri proizvodnji frit, zaradi okvar na centrifugi in mešalcu za emajle. V proizvodnji radiatorjev prevladujejo ta mesec manjše enote (dimenzije), zaradi česar je delno otežkočeno doseganje planiranega povprečja. Pri ostalih obratih ni posebnih težav, če pogledamo pokazatelje realizacije lahko ugotovimo, da tudi tam še bolj zaostajamo za planom. Plan realizacije je do 27. t. m. izvršen z 74,6 % in je možno do konca meseca pričakovati celotno mesečno realizacijo plana v višini ca. 85—95 %. število zaposlenih je v okviru plana. Terjatve do odjemalcev padajo in s tem tudi naše obveznosti. Odnos med stanjem terjatev in obveznostmi se nekoliko ugodneje spreminja. Kot je iz vsega tega razvidno, s pokazatelji proizvodnje in prodaje ne moremo biti zadovoljni. če bomo tako nadaljevali, se bomo morali odpovedati regeneraciji, modernizaciji in Upravni odbor je na eni zadnjih sej med drugim razpravljal tudi o raznih »ugodnih« prodajah na področju tovarne. Ugotovil je, da take prodaje zelo motijo redno delo, ker člani kolektiva zapuščajo delovna mesta in si oglejuje ponujeno blago. Kupljeno blago je po navadi možno plačati v obrokih, zato se marsikateri član kolektiva prezadolži, obroke pa po- razvoju podjetja in proizvodnje, kar z drugimi besedami pomeni izgubiti tržišče in renome ter životariti in propadati. Že od, samega začetka leta ali meseca je potrebno imeti pred očmi končni cilj in za njegovo dosego skozi ves čas pravilno porazdeljevati napore. Naj zaključim s pričakovanjem, da bodo bralci moje besede razumeli kot nujno potreben signal in pravilno spodbudo. Zamujeno je težko nadoknaditi! čedo Deletič tem z veliko težavo odplačuje, člani upravnega odbora so zaradi tega menili, da je ponudba in izbira v trgovinah tako velika, da je bolje, da tako prodajanje v tovarni odpade. Zato so sklenili, da na področju tovarne ni dovoljena več takšna prodaja. Pri tem pa prepoved ne velja samo za dvorišče, ampak tudi za prodajo v parku in na parkirnem prostoru pred upravnim poslopjem. Sit lačnemu ne verjame ZAKAJ PO POTI MANJŠEGA ODPORA? Pred časom smo v Emajlircu pozdravili predlog, naj bi vsi člani kolektiva! prispevali ziaslhižek enega dne — delali naj hi eno prosto soboto — v sklad za stanovanja članov kolektiva. Prosta sobota, ki je ne bi bilo, bi minila, denarja pa bi se v skladu nekaj Te nabralo, zato je vse kazalo, da se bo prav vsak član kolektiva ogrel za to misel. Delovna organizacija kot je naša, je namreč rešila že mnogo stanovanjskih vprašanj, premnogim dela streho in zidove, mnogim bo to še nudila, prosili1 boste morda tudi vi, pa vi... Predlog na delavskem svetu ni prodni, žal! Ker pa menimo, da vzrok za neuspeh ni v tem, da bi bilo ljudem žal, delati en dan za sodelavca, smo o zadevi še enkrat spregovorili. Na delavskem svetu so člani namreč govorili o nepravičnosti pri dodeljevanju, o privdlegiranju, o posojilu za gradnjo, ki nikoli ne doseže sedem številk, če gre za »navadnega človeka« in podobno. Naj povemo, da so bili v razpravi najbolj glasni taki člani, ki sami gradijo in so tehtno pripominjali, da jiirn ho kolektiv očital denar, če bomo delali prosto soboto. So jim sodelavci očitali posojila tudi doslej? Saj niso bila tako neznatna! Take opombe so torej botrovale tudi sklepu, da naj gre za stanovanja članov kolektiva toliko, kolikor smo odvajali doslej in v skladu s pravilnikom, pereči stanovanjski problemi, ki bdi jih morda rešili z denarjem, zasluženim v enem dnevu, pa bodo morali počakati dotlej, da bodo po zaključnem računu za 1967 ali kakšno kasnejše leto, v sklad pritekla sredstva. Sklepu centralnega samoupravnega organa v tem smislu ni kaj oporekati. Razprava je potekala v prid zavrnitvi predloga in sklep je ustrezen, žal pa moramo ugotoviti, da je centralni samoupravni organ s svojim sklepom raje zavrnil dober predlog, kot pa poskrbel, da bi bilo misel o skupni akciji za rešitev stanovanjskih problemov mogoče tudi pravično uresničiti. Kajti vsak med nami bi prav rad delal za drugega, če bi vedel, da bo s tem rešil stisko so- delavca. Eva Orač PREPOVEDANA PRODAJA Hcjjkhe& • Ne le dolgi, načelni in • uvodni članki, tudi • drobni, obrobni zapisi 9 — marginalije — so pri- • spevki, ki lahko veliko 9 povedo. Zaradi manjše-9 ga obsega so celo bolj 9 simpatični, bolj dostop-9 ni... Zato tokrat— celj-9 ske marginalije: IZREDNA AKTIVNOST OBČINSKE SKUPŠČINE Če najdemo vedno in ob vsakem času dovolj priložnosti in prostora za kritično besedo, naj to velja tudi za pohvalo, čeprav je res, da smo z njo dosti bolj skopi. Toda, tokrat gre za ugotovitev, ki jo moramo zabeležiti, gre za izredno aktivnost celjske občinske skupščine in njenih organov. Tako je skupščina v razmeroma kratkem času opozorila na dva izredno pomembna problema, na strukturo zaposlenih v gospodarskih delovnih organizacijah in zlasti še — kot odmev Celjske marginalije ukrepe tam, kjer se izvaja kadrovska politika in kjer se bije bitka za dosego predvidenih gospodarskih rezultatov. j SKLAD ZA ŠTIPENDIRANJE MLADIH TALENTOV Občinska konferenca SZDL v Celju je na svoji prvi seji sprejela sklep o ustanovitvi sklada za štipendiranje mladih talentov. Že naslov sklada pove skoraj vse. Toda, navzlic temu naj opozorimo, da je njegov glavni namen štipendiranje izrazito nadarjenih in marljivih dijakov in študentov, tistih, katerih starši oziroma skrbniki ne morejo zagotoviti finančnih sredstev za nadaljevanje šolanja. Sklad vodi poseben upravni odbor, ki mu predseduje direktor Kreditne banke, Peter Pričela je nova sezona v Slovenskem ljudskem gledališču. Ko smo »lovili« celjsko gledališko hišo v objektiv, nam je pomagalo naključje — »ujeli« smo še parkirano trokolo natovorjeno z gasilnimi aparati. Je to morda namig na položaj v našem SLG? 3>a izvajanje ukrepov gospodarske reforme — na gibanje gospodarstva in vprašanja, ki se pojavljajo v tej zvezi. O vsej tej problematiki naj bi razpravljali tudi v gospodarskih delovnih organizacijah, pa ne samo to, na osnovi lastnih ugotovitev naj bi sprejeli tudi svoje akcijske programe. Sicer pa bo o problemih gospodarjenja in poslovanja govora še na bližnjih zbo-rih delovnih ljudi. Tako se bo zlasti na pobudo občinske skupščine pričela aktivnost, od katere si veliko obetamo, zlasti pa ustrezne Šprajc. V sklad pa bi naj prispevali sredstva družbeno-poli-tične organizacije pa tudi posamezniki. Po vsem tem je uspeh sklada odvisen od razumevanja vseh tistih, ki lahko prispevajo sredstva za nadaljnje šolanje mladih ¡nadarjenih ljudi. V tem smislu je tudi občinska konferenca SDZL naslovila odprto pismo delovnim organizacijam ter občanom občine Celje in v njem prosila za prispevke in pomoč. Upajmo, da ta klic ne bo ostal brez odmeva. M. B. OBISKI IN OSTALO Konec prejšnjega meseca je Celje obiskal predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher ter se srečal in pogovarjal ne samo s predstavniki občinske skupščine ter občinskih družbeno-političnih organizacij, maryeč je bil na obisku tudi v IFI in Libeli. Poleg tega je sodeloval na ustanovnem sestanku celjske sekcije kluba poslancev ter govoril na zboru političnega aktiva. V tem obdobju ¡se. je odlikovala ¡tudi aktivnost poslancev, saj so se sestali ne le na zboru, kjer so ustanovili svojo sekcijo kluba, marveč so se srečali tudi poslanci socialno zdravstvenega zbora in izmenjali stališča o delovnem načrtu zbora. y času te aktivnosti je Celje obiskal ¡tudi Novozelandec in znani borec v vrstah slovenskih partizanskih enot, John Denvir-Frenk. -"»ar " JOŽE TURNŠEK NA SEJI ' OBČINSKE SKUPŠČINE Član našega kolektiva in poslanec zveznega gospodarskega - zbora Jože Turnšek se je udeležil četrte seje celjske občinske skupščine ter sodeloval v razpravi o gibanju gospodarstva. V tej zvezi je opozoril tudi na delo in vlogo poslančev ter hkrati seznanil odbornike o delovnem programu zveznega gospodarskega zbora za bližnje obdobje. Milan Božič I KONEC PRISILNE UPRAVE V IFA V Industriji finomehaničnih aparatov je v sredini septembra prenehala enoletna prisilna uprava. Kolektiv je znova dobil samoupravne organe. Tako so za vršilca dolžnosti direktorja imenovali Toneta Mimika, za predsednika delavskega sveta pa so izbrali Jožeta Košenino. Sicer pa si v kolektivu prizadevajo, da bi prišlo do fizične integracije s kolektivom tovarne tehtnic, z Libelo. KLUB ODBORNIKOV Vse kaže, da bo že te dni ustanovni sestanek kluba odbornikov celjske ¡občine. Kot za sekcijo kluba poslancev, gre tudi v tem primem za takšno obliko dela, ki bo omogočila odbornikom izmenjavo mnenj o vseh tistih ¡problemih, o kate- rih bo pozneje razpravljala in sklepala skupščina. Udeležba odbornikov v klubu ne bo job-vezna, bo pa zaželjena zlasti takrat, ko bodo obravnavali vprašanja, pomembna za vse občane oziroma za dolčena delovna področja. PODATKI O OSEBNIH ‘ DOHODKIH Po podatkih oddelka za gospodarstvo in družbene službe pri Skupščini občine Celje so znašali povprečni osebni dohodki v prvih sedmih mesecih letos na zaposlenega 85.900 starih dinarjev, od tega v gospodarstvu 84.100, v negospodarstvu pa 96.600 starih dinarjev. V posameznih panogah pa so bili povprečni dohodki v juliju taki: industrija 82.000, kmetijstvo 86.700, gozdarstvo 83.500, gradbeništvo 79.400, promet 95.300, trgovina 94.800, gostinstvo 90.000, obrt 91.800 in komunala 104.600 starih dinarjev. REKONSTRUKCIJA BUTEJEVEGA MOSTU Pred kratkim so se začela dela na rekonstrukciji Butejevega mostu čez Ložnico na Ljubljanski cesti. Gre za most, ki je zaradi svoje ožine zahteval pre-nekatero žrtev prometnih nesreč. Po načrtih, ki so jih sprejeli, bodo sedanjega porušili, namesto njega pa zgradili novega, širšega. Za vsa ta dela bodo plačali 82 miljonov starih dinarjev. Most naj bi izročili prometu konec decembra letos. i V PARKU SPET GRADIJO Na prostoru umetnega drsališča v celjskem mestnem parku spet gradijo. Tokrat betonsko tribuno, ki bo sprejela nekaj nad 2.000 ljudi. Sredstva za ta dela je zagotovil kolektiv Aera. Če bo šlo vse po sreči, bo nova tribuna zgrajena že do konca novembra. Poleg tega se bodo v kratkem začela sanacijska dela na betonski plošči. V načrtu za prihodnje in morda poznejša leta pa je gradnja strehe. Tako bi mesto dobilo velik zaprt in pokrit prostor, ki bi lahko služil kot dvorana za večje politične in kulturne prireditve, za gospodarske razstave in seveda za šport. M. B. Vesti iz komune • Vesti iz komune •Vesti iz komune • Vesti iz komune • Vesti iz komune • ZAVRNJEN IZREDNI PRISPEVEK Na četrtkovi seji (28. septembra) so člani skupščine komunalne skupnosti 'socialnega zavarovanja delavcev Celje zavrnili predlog o uvedbi izrednega prispevka za zdravstvena zavarovanje. Do izrednega prh spevka naj bi prišlo zaradi tega, ker je sklad za zdravstveno varstvo izkazal v prvih osmih mesecih letos 486 milijonov starih dinarjev primanjkljaja. Z uvedbo izrednega prispevka v ■M V' ALI VESTE, KATERI ČLANI NAŠEGA KOLEKTIVA SODELUJEJO V SVETIH IN KOMISIJAH OBČINSKE SKUPŠČINE? Ivo Brenčič kot član v svetu (za primarno gospodarstvo. Konrad Končan in Tone Bornšek v svetu za telesno kulturo. Albin Brenčič v svetu za šolstvo. Ludvik Krajec v komisiji za družbeno nadzorstvo. V razpisno komisijo za razpis delovnega mesta direktorja »Aureje« je kot član imenovan Stane Ve-ninšek, Slavko Vizjak je bil izvoljen za predstavnika družbene skupnosti v Tehniški srednji šoli z dveletno mandatno dobo, medtem ko je bil Ivo Brenčič izvoljen v komisijo za imenovanje direktorja tovarne »Metka«. PROUČEVANJE ONESNAŽENJA ZRAKA Po sklepu sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, se je začelo sistematično proučevanje onesnaženja zraka in voda v občini. Zahteva je nujna, zlasti še, ker morajo mnoge delovne organizacije zaradi svojega perspektivnega razvoja vedeti, v kakšnem ozračju bodo stali novi obrati, stroji in podobno. Za to se je na seji sveta zlasti zavzel predstavnik našega kolektiva, ki je zahteval, da bi podjetja morala povedati, do katerega roka bodo odstranila ali zmanjšala izvore onesnaženja zraka in voda. Medtem ko se glede voda obetajo že v kratkem lepši časi, pa je zaradi plinov težko reči, kdaj in kako bo problem rešen. Proučevanje onesnaženja voda je začel tudi Zavod za zdravstveno varstvo v Celju, oddelek za medicino dela, ki je pred kratkim namestil v Celju in Štorah deset posebnih aparatov za ugotavljanje onesnaženja zraka. Seveda pa traja to delo dlje časa, saj je treba opazovanja izvršiti v raznih obdobjih in podobno. VESTI IZ KOMUNE zadnjih treh mesecih letos pa naj bi vsaj v določeni meri zmanjšali ta primanjkljaj, hkrati pa zagotovili večjo likvidnost sklada. Kot rečeno so člani skupščine predlog zavrnili oziroma ¡rekli, naj se ta problem rešuje šele po bilanci sklada, to pa je spomladi prihodnjega leta. Ne glede na sklep bi radi opozorili, da je primanjkljaj nastal tudi zaradi prevelikega izplačevanja nadomestil za boi leznske izostanke z dela. Očit-t no je namreč, da so v nekaterih delovnih organizacijah doslej premalo napravili, da bi zmanjšali stalež bolnikov. Na skupščini pa so prav tako opozorili na druge vzroke pomanjkljaja in s tem v izvezi na organizacijo zdravstvene službe in podobno. Menili so, da je zdravstvena služba v celoti premalo napravila, da bi (zmanjšala stroške sklada oziroma jih prilagodila njegovim zmogljivostim. PRAVILNIK O ORGANIZACIJI IN POSLOVANJU MEHANO-GRAFSKEGA CENTRA Na eni zadnjih sej je upravni odbor obravnaval osnutek pravilnika o notranji organizaciji in poslovanju enote »mehano-grafski center« in ga z manjšimi spremembami predložil kolektivu in poslovnim partnerjem mehanografskega centra v razpravo. Rok za pripombe je 28. september 1967. Naša ambulanta le za člane kolektiva in naše upokojence V avgustu je naša obratna ambulanta seznanila člane upravnega odbora podjetja s svojimi najaktualnejšimi problemi. Ti izhajajo predvsem iz nemogočega stanja sklada za zdravstveno zavarovanje. Prispevek za zdravstveno zavarovanje se je v letošnjem letu zmanjšal od 7 na 5 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Zavod za socialno zavarovanje ne plačuje storitev v celoti, zato nastajajo v zdravstveni službi občutni primanjkljaji. V nadaljevanju poročila je ambitlanta navedla podatke iz ZBORI VOLIVCEV V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Predsednica celjske občinske skupščine tovarišica Olga Vrabič bo po 182. in 183. členu statuta občine Celje sklicala zbore volivcev v delovnih organizacijah, in sicer od 15. do 31. oktobra. Na teh zborovanjih bodo obravnavana naslednja pomembna vprašanja: C zaključki celjske občinske skupščine o kadrovski problematiki, • zaključki o problemih gibanja .gospodarstva, poleg tega pa bodo podane še informacije: • o dotoku in uporabi prispevka za regulacijo, Q o dotoku in uporabi prispevka 'za uporabo mestnega zemljišča in • informacija o dotoku sredstev za sofinanciranje šolstva. polletne bilance, iz katerih lahko vidimo, da je splošna ambulanta opravila 14.021 zdravniških pregledov, 3.408 ambulantnih storitev, 1.958 laboratorijskih preiskav in 297 hišnih obiskov. Glede na razne govorice o pretiranih osebnih dohodkih objavljamo tudi njih povprečje: visoka strokovna izobrazba 1.750 N-din, višja strokovna izobrazba 1.253 N-din, srednja strokovna izobrazba 982 N-din, nižja strokovna izobrazba 811 N-din in nekvalificirani 558 N-din. število zdravniških pregledov in drugih storitev močno presega veljavne normative, člani upravnega odbora so se strinjali s predlogom, da bo splošna ambulanta od I. oktobra dalje nudila kurativno zdravstveno varstvo le delavcem — aktivnim članom kolektiva ih osebnim upokojencem naše tovarne. Le tako bodo lahko v ambulanti uspešneje opravljali svoje naloge. Svojci članov kolektiva naj se napotijo v odgovarjajoče enote zdravstvenega doma: splošno ambulanto, dispanzer za otroke ali šolsko polikliniko. Zobna ambulanta pa bo opravljala delo še naprej tudi za svojce, vendar le za najožje svojce. OSVOJENI INTERNI STANDARDI 1. SPLOŠNI STANDARDI Pocinkana posoda, kriteriji za kontrolo in prevzem ES 0.38.11 Barvne izvedbe emajlov, zunanje in notranje izvedbe emajliranih izdelkov ES 0.81.50 2. STANDARDI ZA EMAJLIRANO POSODO art. 3 Lonec ES 8.00.03 art. 8 Lonec s kljunom ES 8.00.08 art. 25 NOVUM lonec ES 8.00.25 art. 26 NOVUM lonec s pokrovom ES 8.00.26 art. 41 Kozica globoka ES 8.00.41 art. 41 Kozica globoka ES 8.00.41 art. 42 Kozica globoka ES 8.00.42 art. 45 Kozica globoka ES 8.00.45 art. 46 Kozica globoka ES 8.00.46 art. 48 Kozica polgloboka ES 8.00.48 art. 50 Kozica polgloboka ES 8.00.50 3. STANDARDI ZA SUROVO POSODO Lonec ES 7.10.01 Lonec s kljunom ES 7.10.02 NOVUM lonec ES 7.10.21 Kozica globoka ES 7.11.02 Kozica polgloboka ES 7.11.03 4. STANDARDI ZA ELEMENTE POSODE Ročaj ES 7.41.01 Ročaj ES 7.41.02 Ročaj ES 7.41.51 Ročaj ES 7.41.56 Prejela sem vaš dopis z dne 28. 9. 1967 in Vaše darilo, katerega sem bila zelo vesela. Za vso pozornost se vam iz srca zahvaljujem. Zelo sem bila vesela vaše nagrade, še bol j, pa me razveseljuje, da sem si lahko nabavila peč na olje EMO-5, ker tudi njena oblika izpopolnjuje videz moje sobe. Upam, da me bo v zimi res grela in mi v mojih letih pomagala prebroditi hudo obetano zimo. Več mojih znank, ko so slišale vest po radiu in časopisu so mi prišle čestitat in so si .ob tej priliki ogledale tudi vašo peč na olje. Vse so se o vašem izdelku izrazile, zelo pohvalno z željo, da si jo čimprej tudi one nabavijo. Sprejmite moje prisrčne pozdrave Pavla Končan — vdova Ljubljana Smrekarjeva 37 Pismo smo prejeli le 3 dni za tem, ko smo tovarišico Kon-čanovo obvestili, da je bila kot kupec naše peči na olje EMO-5 nagrajena. Veseli smo, da smo z imgrajevanjem kupcev dosegli takšen uspeh in očitno — denar v ta namen ni slabo vložen. EÀM$}ie<> Poslanci ... ker od zveznih organov niso dobili zaželjenih odgovorov Debata v zvezni skupščini postaja vse živahnejša in zanimivejša. Vse več je zahtev, da bi nekatere podatke ponovno obdelali in o nekaterih vprašanjih začeli posebno skupščinsko debato. Za razliko od preteklosti poslanci niso več pripravljeni biti glasovalni stroj, ki bo proizvajal zakone, sprejemal različne elaborate, analize, predlo-, ge in ostale materiale, ne da bi o tem spregovorili svojo besedo. Med drugim tudi delo zvezne skupščine ni več tisto kot je bilo včasih. Dejstvo reforme se opaža povsod. Ni več dovolj poslušati ekspoze in ga z akli-macijo potrditi. Volivci pričakujejo mnogo več od poslanca, kar zahteva znatno večjo odgovornost tistih, ki sedijo v skupščinskih klopeh. Da bi bili v čimvečji meri na črti tistega, kar od njih pričakujejo volivci in družba, želijo poslanci, da je njihovo delo čimbolj povezano s vsakdanjim življenjem in problemi družbe in da plavajo na njegovi površini in ne da zaostajajo za njim. Toda to je zelo težko. Na zadnji seji odbora za industrijo zveznega sveta zvezne skupščine je bilo na dnevnem redu vprašanje investicijske potrošnje in efikasnosti investicijskih vlaganj. Torej eno od kroničnih vprašanj naše ekonomske politike in zraven še zelo delikatno. Zasedanju so prisostvovali tudi predstavniki Sekretariata zai gospodarstvo, Zveznega zavoda) za plan, Službe družbenega knjigovodstva in drugi. Članom odbora so bili dani v razpravo materiali o gibanju investicij v preteklem letu in v prvi polovici letošnjega leta. Debata je trajala nekoliko ur, toda brez kakršnihkoli zaključkov. Diskusija se je namreč vodila v znaku vprašanj, ki so jih zastavljali poslanci vendar na večino niso dobili odgovorov od zveznih organov. Tako poslanci, čeprav z veliko željo, niso uspeli priti do zaključkov. Nepopolni inj površni materiali niso mogli poslancem dati odgovore na nekatera vprašanja, kakor je na-primer vprašanje, kako to, da tudi po reformi vodijo družbenopolitične organizacije glavno besedo pri politiki investicij, čeprav smo se prej dogovorili, da mora biti glavni nosilec in- prihajajo vesticij gospodarstvo. Odprto je ostalo tudi vprašanje odnosa bank in delovnih organizacij v pogledu kreditiranja investicijskih objektov, zatem problem zaostajanja reprodukcije in modernizacije proizvodnje in druga. Niti predstavniki določenih organov niso mogli pojasniti ta vprašnja. Zaradi tega je odbor predložil, da se diskusija o teh vpra- V četrtek, 28. septembra so nas obiskali poslanci Zvezne skupščine. Smajlovič Vehid, poslanec zveznega odbora, član odbora za industrijo; Jovanovič Aleksandar, poslanec zveznega odbora, član odbora za industrijo; Radevič Aleksandar,poslanec odbora narodov, član odbora za industrijo zvezne skupščine za industrijo Zvezne skupščine iikič Velibor — z namenom, da se čim neposredneje spoznajo z delovanjem gospodarskega sistema ter s tem tudi s tekočimi problemi, ki tarejo gospodarske organizacije. Po ogledu tovarne, ki je na zvezne poslance naredila ugoden vtis, so predstavniki našega podjetja na čelu z vršilcem dolžnosti glavnega direktorja dipl. ing. Vršcem seznanili zvezne poslance s poslovnimi rezultati našega podjetja v prvih os- mih mesecih leta 1967 ter pri tem posebej poudarili probleme nezadostne akumulativnosti celotne proizvodnje, nesmotrno daljnje vztrajanje na kontroli cen emajlirani posodi in ostalim izdelkom, na nujnost hitre modernizacije našega podjetja itd. Poleg tega so jim prikazali nemogočo situacijo, v kateri je proizvodnja radiatorjev, ki je bila pred reformo nadpovprečno akumulativna, po reformi v tovarne šanjih odloži za nedoločen čas in da v tem času odgovorni organi pripravijo popolnejše in boljše materiale, in da poslanci — člani tega odbora, v skupinah obiščejo nekatera področja in delovne kolektive in da se na mestu samem informirajo o resničnem gibanju investicijske potrošnje in njeni uspešnosti. pa je proizvodnja in prodaja zaradi kontrole cen pogojena z nerazumljivo izgubo in to kljub sodobnim tehnološkim postopkom, ki dosegajo raven zahodnoevropskih proizvajalcev. V nevezanem razgovoru se je diskusija dotaknila tudi problemov samoupravljanja in od-ločevanja, nujnost medsebojnega dogovarjanja jugoslovanskih proizvajalcev enakih in sorodnih izdelkov itd. Predstavniki našega podjetja so ob koncu predlagali več sprememb v zunanjetrgovinskem režimu, ki naj bi odpravile letošnje pomanjkljivosti v samem sistemu, saj zaradi sedanjih ukrepov trpe predvsem delovne organizacije, ki zavestno povečujejo izvoz na konvertibilno področje. Take grupe zveznih poslancev so istočasno obiskovale tudi številne druge vodilne delovne organizacije s področja industrije in gradbeništva v vsem območju SFRJ, predvsem zato, da bi ob bližnjih zasedanjih zvezne skupščine in njenih skupščinskih organov lahko z večjo zavzetostjo sodelovale v debatah, ki se bodo v oktobru 1967 odvijale v Zvezni skupščini v zvezi s tekočimi gospodarskimi gibanji in predlogi ekonomske politike za leto 1968. (po Tanjugu) poslanci Zvezne skupščine tudi pri nas Poslanci Zvezne skupščine v pogovoru s predstavniki našega kolektiva GLOBUS Znana francoskna proizvajalca kovinske gospodinjske opreme Arthur-Martin in Ideal Standard sta nedavno ustanovili skupno razvojno-tehnično službo z nalogo, da razvijata nove oblike gospodinjskih predmetov. Znani proizvajalec litih kotlov in radiatorjev — tovarna »RADIATOR« v Zrenjaninu se je znašla v izredno težki gospodarski situaciji zaradi nerentabil-nosti svoje proizvodnje litih kotlov, zlasti pa še litih radiatorjev, četudi so konec leta 1966 uspeli dobiti soglasje Zveznega zavoda za cene za povečanje prodajnih cen kotlov v povprečju za 24 °/o, radiatorjev pa za 15 %, so v prvem polletju 1967 pri skupni vrednosti bruto dohodka 15 milijonov N-din ustvarili izgubo 1,8 milijona N-din. Neugodna finančna situacija je tudi posledica velikega izmečka zaradi slabe kvalitete litih izdelkov, kot tudi močno zaostajanje za planom proizvodnje v tem razdobju, ki so ga dosegli komaj 70%. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov je nedavno ob obisku te komune in ob nakazovanju težke situacije, v kateri je to podjetje, izjavil, da ni zadržkov za sprostitev domačih prodaj-nih cen njihovih izdelkov, ' vendar pod pogojem, da se ' hkrati liberalizira uvoz. Tudi največji proizvajalec litih kadi — podjetje »OLT« Osijek se bori z ve-likimi težavami zaradi nezadostnega plasmana litih kopalnih kadi in drugih sanitarnih izdelkov na domačem trgu. Poleg tega jim je do sedaj v celoti izpadel pričakovani izvoz kopalnih kadi v Nemško demokratično republiko. Po podatkih zahod.no-nemškega združenja proizvajalcev grelnih naprav znaša delež oljnih peči z električnim vžigom v ZR } Nemčiji komaj 5 %. S+Hoßh&G------------------ ZVEDELI SMO... 32. EMAJLIRSKO - TEHNIŠKO ZASEDANJE V BAD PYR . ONTU Združenje nemških emajlir-cev prireja od 23. do 25. oktobra 1965 v BAD PYRMONTU v Zahodni Nemčiji 32. emajlirsko-tehnično zasedanje v slavnostni dvorani koncertnega doma pod vodstvom prof. dr. ing. A. Diet-zela. Otvoritev zasedanja bo ob 9. uri dopoldne. Na zasedanju bodo naslednja važnejša predavanja: — Glavni inženir G. Hans, August Thysen — Hütte, AG., Duisburg — Hamborn: »Razvojna stopnja hladno valjane, niz-koogljične fine pločevine za direktno belo emajliranje.« — Dipl. Chem. H. Moehring, Burger Eisenwerke AG., Herborn: »Posledice direktnega, belega emajliranja v praksi.« — Ing. H. C. M. Dams, Ferro (Holland) N. V., Rotterdam: »Nekaj misli o stroških emajliranja«. — A. De Bäcker, Pemco Division of Glidden International, C. A. Bruxelles: »Praktične izkušnje pri elektrostatičnem emajliranju«. Po opoldanskem odmoru: — Dr. K. Bünzen, Farbenfabriken Bayer AG., Leverkusen: »O vodni obstojnosti emajliranih površin«. — Vprašanja in diskusije. — Dr. H. Deichelmann, Pfan-dler-Werke AG., Schwetzingen: V reviji »Proceeding Pore. Emamel. Institute«, Vol. 27, (1965) str. 84—87 je objavil J. W. Carroll v članku VPLIV SINTETIČNIH OMOCILNIH SREDSTEV NA LUŽENJE (The effect of synthetic weting agents upon subsequent pickling operations). Prenos sintetičnih omočilnih sredstev iz razmaščevalne v lužno kopel, vpliva zelo drastično na emajlirske lastnosti, kakor jedkanje, vezava emajla na kovinsko površino in brzina lu-ženja. Zato so preizkušali vpliv petih neionskih, petih aindon-skih in enega kationskega orno-čilnega sredstva. Neionska omočila v splošnem močneje vplivajo na brzino luženja, kakor ani-onska. Kationska omočilna sredstva praktično ne uporabljajo v razmaščevalnih kopelih. Lužilna brzina odvzema kovine se zniža od 27 g/m2 na 23, 22, 15, 11 in 1 g/m2, če se v lužilno kopel žveplene kisline prenese toliko standardne razmaščevalne razstopine na neionski osnovi, da znaša koncepcija razma-ščevalnega sredstva v žvepleni kislini 0,1, 0,2, 0,3, 1,0 oziroma 10 C »Eksperimentalne raziskave elastičnih napetosti v emajlu na običajnem jeklu.« — Prof. dr. ing. A. Ditzel, Max — Planck — Institut für Silikatforschung, Würzburg: »Mehanizem vezave pri nesloj-nem direktnem emajliranju«. — Ing. P. Dekker, Bude-russche Eisenwerke, Wetzlar: »O problemu toplotne raztezno-sti emajla in o njegovi meritvi.« Ogledi podjetij: 1. vožnja: — Dipl. ing. Walter Eckhoff, Bad Oeynhausen (Topilnica, laboratoriji). — Imperial-Werke, GmbH., Bünde (livarna, emajliranje pe- Industrijska družba Philips hoče še povečati izvoz svojih avtomatskih pralnih strojev v Veliko Britanijo in namerava pridobiti na angleškem trgu do 1971. leta približno 10-odstotni delež prodaje. Od sedanjih 620.000 komadov bi se torej povečala v letu 1971 prodaja na 980.000 pralnih strojev. Leta 1963 je od vseh prodanih pralnih strojev odpadlo 18 % na avtomatske stroje, sedaj jih plasirajo 30 %, v letu 1970 bo dosegel delež avtomatskih pralnih PRENOSNA LONČENA PEČ NA OLJE Madžarska tovarna lončenih peči Esztergom je razstavila na mednarodnem sejmu v Budimpešti ogledne eksemplarje prenosne lončene peči na olje, s katero je dosegla na sejmu takšne uspehe, da je že pričela s serijsko izdelavo peči v svojem obratu v Esztergomu. Za gospodinjstvo bodo izdelovali dva tipa. Eden daje 3500, drugi pa 5000 kalorij toplote na uro. Posebna prednost teh peči je njena relativno majhna velikost in teža ter dejstvo, da ob nizki porabi olja izžareva dvakrat več toplote, kakor prav tako prenosne peči na trdo gorivo. Strokovnjaki hvalijo predvsem odlično sposobnost akumuliranja toplote: po treh urah kurjenja odadja peč toploto brez nadaljnje porabe olja še naslednjih 12 ur. * Za ogrevanje večjih prostorov in pisarn so že pričeli izdelovati tudi 7500 kalorijske peči. či, štedilnikov in velikih kuhal-nih naprav). Skupina bo obsegala približno 30 oseb, odhod 25. oktobra ob 8. uri, povratek približno ob 18. uri. 2. vožnja: Miele Cie., Gütersloh (Livarna, pločevinska predelava, emajliranje pralnih avtomatov). Skupina 50 oseb; odhod 25. oktobra ob 8. uri, povratek približno ob 17. uri. Prijave za zasedanje sprejema do 5. oktobra 1967 predstavništvo združenja nemških emaj-Iircev (Geschäftstelle des Vereines Deutscher. Emailfachlente e. V., 58 Ha/en, Kaiserstrasse 66). Ostale informacije n prijavi in prijavnih stroških posreduje Informacijško-doku)mentacijski oddelek razvojne službe podjet- ŠE NARAŠČA strojev že 50 %. S pralnimi stroji razpolaga že 60 % britanskih gospodinjstev, v ZDA jih ima 88% gospodinjstev (od tega 87% avtomatskih!), v Franciji 79 % in v Zahodni Nemčiji 59 %. Družba Philips je dobila za 1968. leto izvozna naročila v vrednosti 1,000.000 funtov šter-lingov. V industrijsko razvitih državah, ki so nekdaj zelo samostojno oskrbovale svoje tržišče z lastnimi izdelki, je vse bolj opazita težnja inozemskih podjetij, da jim po nižji ceni uvozijo gospodinjske potrebščine in naprave. To se je ponovno izkazalo na jesenskem sejmu železnine in gospodinjskih izdelkov v Kolnu. Medtem ko je domača udeležba na sejmu približno enaka lanski, so inozemski raz-stavljalci ponovno povečali delež ponudbe, ki izhaja iz 19 držav. Težišče ponudbe je na električnih gospodinjskih aparatih, hišnih in kuhinjskih napravah, posebno na izdelkih iz nerjavečega plemenitega jekla in alu minija, kakor tudi gospodinjskih artiklih iz plastike. Predvsem italijanske firme povečujejo ponudbo pralnih strojev in hladilnikov, medtem ko domačo industrijo grajajo, da izdeluje gospodinjske aparate v preširokem izboru. Glavni prodajni artikel ostaja še vedno pralni stroj. Kljub temu, da znaša stopnja zasičenosti že 50%, računajo spet z živahnejšim povpraševanjem. Pri tem računajo poleg polnoavtomatskih naprav večje možnosti tudi za centrifuge. Pomivalni stroji za posodo so dosegli v prvem polletju 1967 11 °lo povečanje prometa. --------------------------9 Zanussi - uspešna prodaja v Zahodni Nemčiji V osmih mesecih je nemška Zanussi (družba z omejenim jamstvom), Frankfurt/Main, (podružnica italijanskega podjetja S. & A. Pordenone) knjižila že 1 milijon DM s prodajo izdelkov v Zahodni Nemčiji. Italijansko podjetje, ki je eno vodilnih evropskih izdelovalcev hladilnikov, pralnih avtomatov, pomivalnikov za posodo, plinskih in električnih štedilnikov, si prizadeva doseči 5 % delež na nemškem trgu. To je izjavil Giinter Grimm, direktor zahod-nonemške podružnice firme Zanussi na tiskovni konferenci ob otvoritvi mednarodnega sejma gospodinjstva in železnine v Kolnu. V svojem nadaljnjem iz-našanju je omenil, da se vodi sicer huda borba za nemško tržišče, ki pa še zdaleč ni zasičeno. Preveč podjetij izdeluje preširok obseg naprav. Medtem ko izdelujejo nekatera znana nemška podjetja celo do 96 inačic, nudi Zanussi samo sedem modelov. Zanussi polaga važnost na jasno prodajno politiko in partnerstvo v omejenem krogu strokovnih trgovin. Ne sme se zgoditi, da bi prodajale Zanussije-ve izdelke trgovine nesorodnih panog. Grimm meni, da dopuščajo nemški izdelovalci strokovni trgovini preozke razpone. Škarje med nabavno in prodajno ceno do 25 % so prav tako del Zanussijevega »sistema uspešnosti«, kakor služba s strankami, ki trenutno zajema v Zvezni republiki 100 pogodbenih partnerjev — največ eiek-tričarskih mojstrov in inštalaterjev in jo bodo do konca leta 1968 razširili na 150 servisnih postaj. Od tekočega nabiranja prodajalcev, prehaja Zanussi od novembra na snubljenje potrošnikov. Grimm ni navedel nobenih podatkov o proračunu, ki je naložen pri frankfurtski agenturi Foote, Cone Belding. Poleg prodaje izdelkov lastne znamke je Zanussi ju pomembna tudi proizvodnja za trgovska podjetja in ostale proizvajalce. Na področju Evropske gospodarske skupnosti prodajo letno po 1,5 milijona hladilnikov (45 % celotne produkcije) in 650.000 pralnih strojev (20 %) pod drugim nazivom, oziroma ne po znamki izvajalca. Od tega izhaja zopet 55 % hladilnikov in 45 % pralnih strojev od italijanskih izdelovalcev. Razumljivo je, da se Zanussi kot vodilno italijansko podjetje (25% tržnega deleža), ne more odpovedati tej »drugi nogi na tržišču«. V 1967 letu pričakuje Zanussi celotni promet v višini okoli 1,56 milijarde N-din, kar bi odgovarjalo 30% povišanju na leto 1966. Ja- PRODaJt PRALNIH STROJEV ROKOMET Pred dobrimi 15 dnevi se je začelo v okviru sindikalnih športnih iger tekmovanje v rokometu in to po ligaškem sistemu. (Vsak z vsakim.) Med ostalimi sindikalnimi podružnicami se tekmovanja udeležuje tudi naša ekipa. Vse rokometne tekme so igrali na igrišču ŽRK Celje (Skalna klet). Za tekmovanje v rokometu se je prijavilo deset ekip in to: Libela, IFA, Klima, Železnica, Železarna, Kovinotehna, Ključavničar, Cinkarna, Prosveta in EMO. Iz prijav je razvidno, da je rokomet med delovnimi ljudmi priljubljena rekreacijska igra z žogo. N ašo ekipo vodi Rihard Ratej, in lahko rečemo, zelo uspešno. Pri rokometu nismo pričakovali kakšnih posebnih uspehov, saj vemo, da je to igra mladih, ki pa kot Lzgleda niso — vsaj v našem podjetju — preveč vneti za to izredno dinamično in lepo športno igro, kjer igra glavno vlogo hitrost, posebno pa še refleksi. Kljub pesimizmu pred pričetkom tekmovanja so naši rokometaši vzeli tekmovanje sila resno. Važna je že sama udeležba, ki lahko odločilno vpliva na končni vrstni red, kajti prvo mesto v general mini plasmaju ni mala stvar, če vitrine naše Sindikalne podružnice krasi pokal za osvojeno preo mesto delavskih sindikalnih športnih iger za leto 1967. Iz uvoda je bilo razvidno, da so bili naši rokometaši skromni pri svojih prognozah. Toda zgodilo se je pravo presenečenje, in zmage nad Libelo, Klimo in Železarno so prvovrstna senzacija. Naši rokometaši so še enkrat dokazali, da je v športu možno vse. Vsem našim rokometašem veljajo iskrene čestitke, saj so prekosili sami sebe. Ponovno imáímo vzor, kako se je treba boriti za barve svoje Sindikalne podružnice. Za našo ekipo nastopajo tile igralci: Ratej,, Vasič, Kač, Berglez, Kunej,, Lešnik, Oštir, Primožič, Pečovnik, Zupanc, Le-šek, Svet, Kavalar, Valenčak in Cvetko. Posebno priznanje moramo izreči vodji ekipe Rihiju Rateju, ki požrtvovalno vodi ekipo in-je obenem eden najboljših igralcev. Rezultati naše ekipe so: EMO : IFA 14:6 Lahka in zaslužena zmaga boljše ekipe. Nasprotnik ni predstavljal resnejše ovire za naše fante — rokometaše. EMO : KLIMA 18:15 Pred tekmo EMO : Klima je bilo kazno, da so veliki favoriti igralci Klime, toda pametna in požrtvovalna igra naših fantov je prekrižala račune Klimi in tako so tekmo osvojili, čeprav tesno, toda zasluženo. EMO : KOVINOTEHNA 7:10 Na tej tekmi nismo mogli pričakovati kaj več kot minimalni poraz in zmagi Kovinotehne ni oporekati, saj so po našem mišljenju res najboljša ekipa in bodo skoraj gotovo prvaki v rokometu. emo : Tabela 12:7 BRAVO FANTJE Nihče ni niti pomišljal na zmago nad Libeio toda žoga je okrogla ter je zagodla nasprotniku. Naši vrli fantje so zasluženo pripravili senzacijo ter po boljši igri premagali favorizirano Libeio. Na tej tekmi so naši fantje ponovno dokazali, da tudi v rokometu nekaj pomenimo in upamo, da nas začetni — res lepi uspehi — ne bodo uspavali. EMO : PROSVETA 9:10 Izredna škoda je, da smo izgubili to tekmo, saj je tokrat oslabljena ekipa Prosvete srečno zmagala in je športna sreča obrnila hrbet našim fantom, toda našim rokometašem le ni pošla volja zaradi nesrečnega poraza, saj so že v naslednjem kolu igrali z zelo močno ekipo Železnice 9:9. Čeprav lahko smatramo to za uspeh, moramo dodati, da bi lahko v tej tekmi zmagali naši rokometaši. Na tej tekmi nas je oškodoval sodnik, ki je 15 sekund .pred zaključkom tekme pri stanju 9:8 za EMO izključil našega najboljšega moža — Rateja, kar so v protinapadu s sodnikovo pomočjo izkoristili igralci Železnice in v zadnjem trenutku dosegli ‘neodločen rezultat — no, končno pa je tudi to lep uspeh. SENZACIJA ŽELEZARNA ; EMO 18:30 Če smo na prejšnjih tekmah ugotavljali presenečenja, lahko za to tekmo na vročem terenu v Štorah ugotovimo, da je zmaga EMO super senzacija. Pred tekmo se nihče ni upal pomisliti na zmago, toda tokrat so naši fantje zaigrali kot še nikoli ter polnili gol železarne kot za šalo. Ratej in soigralci so popolnoma zmedli presenečenega nasprotnika ter mu vsilili svoj način igre in dokazali, da v športu nikoli ni izrazitih favoritov. Za to izredno važno zmago moramo fante iskreno pohvaliti v želji, da bi bilo v bodoče tudi tako, ali pa še boljše. Povedati še moramo, da so naši rokometaši z svojimi rezultati prispevali velik delež in naši sindikalni podružnici še bolj približali končno zmago v generalnem plasmaju sindikalnih športnih iger za leto 1967. V prihodnji številki našega lista vam bomo prikazali posamezne rezultate vseh sodelujočih ekip in seveda tudi končno lestvico v malem rokometu. MALI MGOMfcT Na ¡tem mestu izkoriščamo priložnost in vam sporočamo, da je prispel razpis za tekmovanje v malem nogometu. Tekmovanje se bo predvidoma pričelo 5. oktobra. V malem nogometu bodo lahko nastopili samo neaktivni nogometaši. Vsaka sindikalna podružnica lahko prijavi tudi več ekip, za plasma pa se bodo šteli samo rezultati najbolje plasirane ekipe. Prijavili bomo dve ali pa celo tri ekipe. Torej, nogometaši in pristaši tega najbolj množičnega športa, izkopljite bojne sekire ter se pripravite na borbe na asfaltnih igriščih. PLAVANJE Že v prejšnji številki našega glasila smo na kratko opisali tekmovanje v plavanju ter omenili udeležbo naših veteranov: tovarišic Janove in Travnarjeve ter tovarišev Zidanška in Mravljaka, zato smo se odločili, da bomo za danes posredovali nekaj mišljenj o rekreacijskem športu, Draga Mravljaka. Tovariš Mravljak pravi takole: »Po vsakodnevnem napornem delu na delovnem mestu se lahko deloven človek poleg intenzivnega počitka najbolje fizično in psihično pripravi za naslednji delovni dan med drugim tudi v športni rekreaciji, kjer se sprosti in pozabi na vsakodnevne skrbi, zato čim več športne rekreacije.« Drago Mravljak je najraje na plavalnem bazenu ob Ljubljanski cesti, saj je vnet športno-plavalni delavec in je bil soustanovitelj PK NEPTUN, za katerega barve je dolga leta plaval, še danes pa je nepogrešljiv odbornik in pobudnik plavalnega športa v Celju. Drago Mravljak je pohvalil organizatorje Sindikalnih šport- nih iger, ki so dali možnost, da se tudi starejši ljudje srečajo na raznih športnih tekmovanjih, predvsem v plavanju. Podobnih tekmovanj naj bi bilo čimveč tudi v prihodnji sezoni, pri tem pa naj bi sodelovalo mnogo več mladine, predvsem iz našega kolektiva. Drago Mravljak želi, da bi se v večjem številu udeleževala tekmovanj, ki so rekreativnega značaja, predvsem pa v sindikalnih športnih igrah. Mladinski organizaciji predlaga, naj bi organizirali med mladino v našem podjetju (1200 mladincev in mladink) več tekmovanj, kajti mladim bi moral biti rekreativni šport ena od poli, po kateri bi se med seboj bolj spoznali. Zato mladina — več rekreacije na športnem področju! V prihodnji številki našega glasila bomo priobčili še mišljenja tovarišic Janove in Travnarjeve in Jožeta Zidanška, ki je prejel ličen pokal kot najstarejši udeleženec plavalnega tekmovanja. em OB ROBU V pisarni uredništva Emajlirca se vsak dan v času malice skrbi za glasbo. Običajno je to prijetna zabavna glasba, pa tudi domačih viž je precej vmes. V soboto se je urednica odločila, da bo na »sporedu« klasična glasba. In je res bila. Prijetni, umirjeni zvoki klavirja, so bili pretrgani z nenehnim zvone-njem telefona v pisarni. Čisto na kratko bom napisala, kaj vse smo slišali: Jezen strog glas: »Kaj nimate boljše muzke?« Zafrkljivo: »Kakšno žalovanje pa je danes, da je takšna muzka?« Posmehljivo: »Ali je zato taka žalostna muzka, ker ne bomo dosegli realizacije?!« Odgovor urednice: »Ni žalostna, temveč klasična!« Zafrkljivo: »Vprašala bi rada, kdo daje danes plošče gor, da je taka muzka, pa si ne upam!« Silno resno: »Glasba za slovo, le kdo je umrl?« In tudi drugačna vprašanja so bila: »Si se le znajdla in dala nekaj poštenega gor!« Pri vratih naš dolgoletni uslužbenec. Stoji in nemo — ploska. Torej — zaključek! Mislim na to, da so v tovarni ljudje, ki jim tudi klasična glasba pomeni užitek in zares sprostitev. Ali ni prav, da vrtimo enkrat tudi tem? EXnafih&e AKCIJA »HOBOTNICA« zevih bodic, ki jih je bilo vse polno in ostrih skal nisem čutil; takrat ne čutiš takih malenkosti. To pride kasneje — če se vrneš. Posrečilo se mi je, da sem se nekako zvil navzdol in s hrbtom obrnjen k dnu zaplaval poldrugi meter proti izho- SAM V VOTLINI BREZ IZHODA Grajzlom sva začela loviti na vzhodni strani proti zahodnemu predelu, v pasu žive skale, vendar sva tudi midva v najinem velikem pričakovanju, kot ostali, doživela razočaranje glede lova; lov na Kormatu ni zadostil pričakovanju. Ko sva končno odkrila velikega špara »spodobnega« obnašanja, sva se razveselila, kot da bi našla zlato žilo. Kdo se ga bo prvi lotil? Nemo sva se sporazumela. Graj-žel je zajel zrak in se previdno potopil pet metrov od plena, da bi se po dnu neslišno priplazil do njega, jaz pa sem ga v napeti pripravljenosti spremljal tik pod površino, kajti če Zgreši, se bo riba, sprva preplašena, vrnila za nekaj trenutkov na kraj nevarnosti in takrat odločajo trenutki. Ne bi bilo vse izgubljeno, samo da bi se jaz pravočasno potopil. Gladina nad nama se je umirila, tišina pod vodo pa je bila tako globoka, da sva komaj slišala svoje misli. Grajžel je pritisnil na vzvod, sulica je švignila proti ribi, toda ribe takrat že ni bilo več. V tistem hipu sem videl, kako je kolega potegnil sulico k sebi, jo vtaknil v puškino cev in kar z roko napel. Volkec se je vrnil, to pot obrnjen proti lovcu; bil je torej eden tistih radovednežev, ki se hočejo osebno prepričati, če je bilo zares nevarno. Bilo je, kajti tokrat harpuna ni zgrešila. »Ne zadenem vsake ribe«, mi je na površini razlagal Grajžel. »Toda če me volkec pogleda v oči, pomeni toliko, kot da je mrtev.« Pol ure kasneje sva v globini desetih metrov izsledila zelo veliko hobotnico. Ko naju je opazila, je barvo telesa tako prilagodila okolici, da sva samo slutila, kje se nahaja. Ali bova midva potrdila ime naše akcije? Ko sva streljala, mi je srce burno utripalo. Zadela sva jo, toda kaj drugega bi tudi mogla? samo ne med oči, kjer je smrtno občutljiva. Ko je ugotovila, da je ranjena, se je zavlekla v votlino in zaman sva jo skušala izvleči na površino; lovke so se tesno oklepale stene. Nekaj časa sva izmenično hodila na gladino po zrak, dokler se zverina ni osvobodila harpun in izginila v notranjost votline. Sele kasneje sva se spomnila, da bi jo morala nasaditi kar z napeto puško in oviti okoli cevi, tako da ne bi imela prostih lovk za prijem na steno. Bila sva besna, toda »po toči zvoniti je prepozno«, sva si mislila in odplavala naprej. Takrat sva se ločila in to bi bilo zame skoraj usodno. Počasi sem plaval za kolegom in občudoval okolico, ko sem se nenadoma v globini kakih petih metrov znašel pred čudovito votlino, ki me je vabila v neznano. Votlina se je nadaljevala poševno navzgor proti kopnemu in izginjala v temi. Kaj je na drugem koncu? Izhod z atmosferskim zrakom, ki pomeni življenje; zaprta stena z vodo, ki pomeni boj s sa-mopremagovanjem in pomanjkanje zraka; hobotnica ali morena, ki pomenita boj za življenje in smrt? Sprehajal sem se pred votlino kot morski lev. Potem me je nekaj prijelo, da sem zaplaval v neznano. Pred menoj je izginilo v temi nekaj volkcev. Sledil sem jim in se skušal čimbolj držati dna. Skrivnostna pot je postajala čedalje bolj ozka, da sem z gibi proste roke s težavo uravnaval položaj svojega telesa. Nenadoma sem začutil, da me je sila vzgona potisnila proti vrhu, kajti bil sem brez uteži in lahek. Tedaj sem spoznal, da sem sam in postalo mi je neprijetno ter si želel, da ne bi bil v votlini. Pljuča so hlipala za kisikom, jaz pa sem bil prilepljen ob strop z nerodno puško v roki. Spustil sem puško na dno in se z rokami uprl v steno. Je- Tihožitje podvodnega ribiča du. Hkrati sem se zavrtel v normalen položaj in mimogrede pograbil puško. V oslabljeni zavesti so se mi porajala vprašanja: kako dolgo sem že pod vodo? Koliko imam do izhoda? Ali bom še videl prijatelja? Ko sem opazil pred seboj dovolj širok pramen svetlobe, sem se umiril; vedel sem, da je mimo. Če je bilo nevarno? Ne vem! Toda, kadar me je prijelo, sem moral tvegati. Vselej, kadar sem se vrnil, sem bil srečen. Človek mora tvegati, da lahko spozna zadovoljstvo. Morda se zgodi, da se kdaj ne vrnem. Ne mislim na to! Vračajoč se. proti bazi, sem v plitvini ujel nekaj manjših rib. Najbolj vesel pa sem bil, ko sem povsem slučajno ob obali izsledil dve sipi. Zdelo se mi je, da se giblje pesek na dnu. Takoj sem pomislil, da bi mogla biti sipa. Previdno se bližajoč, sem v razdalji dveh metrov že razločil komaj zaznavne obrise dveh primerkov teh redkih živali. Brez pomisleka sem eno nabodel na sulico, pritisnil na petelina, da je ost predrla sipino kost in se zarila v pesek. S sunkom puške proti dnu sem jo spet napel. Brez pomisleka!? Če bi pomislil, bi lahko ujel obe. Nenadoma sem se namreč znašel v popolni temi. Črnilo ranjene sipe je rešilo »kolegici« življenje, kajti preden sem se v tem oblaku »dima« orientiral, je bila »soproga« že na varnem. (nadaljevanje s prejšnje številke) Ko je nekdo vzkliknil: »Glejte gentlemana v ?norju«, se ga je to ime držalo do kraja »ekspedicije«. Ko je bila »baza« postavljena, smo se razkropili v parih okoli Kormata, da si pred napornim treningom nalovimo nekaj hrane. »Gentleman« pripravlja ribe na roštilju 3fajJbtcw>ke, vati Novi člani kolektiva v avgustu in septembru letos: Ravnjak Olga — splošna služba, Germovšek Božidar a — nabavna operativa, Tofant Marija — emjlirnica, Vezovnik Ana — einaj tirnica, Kramaršek Magdalena — emajlirnica, Koružnjak Sanda — emajlirnica, Vešligaj Josipa — emajlirnica, Košto-maj Ivana — emajlirnica, Novak Vilma — emajlirnica, Brečko Silva — surovinski oddelek, Dacič Pavla — emajlirnica, Leskošek Nada — emajlirnica, Sivka Jožefa — služba teh. kontrole, Haler Romana — emajlirnica, Korošec Nada — emajlirnica, Galekovič Vida —emajlirnica, Sitar Metka — emajlir-nica, Sajnker Jožefa — emaj tirnica, Senegačnik Silvestra — emajlirnica, Ojsteršek Frančiška — emajlirnica, Tirnic Elizabeta — emajlirnica, Zalokar Ljudmila — emajlirnica, Trnov-šek Jožefa — emajlirnica, Sle-menšek Veronika — emajlirni-ct, Guzej Marjana — pripravnik — laboratorij, Rečnik Erika — skladišče pol. izdelkov, Zupanc Ljubica — surovinski oddelek, Krempuš Marjan — tehnološka služba, Ribič Franc — gospodarska propaganda, Žnidar Mirko — emajlirnica, Jančič Dušan — strojno ključavničarstvo, Horvat Leopold — strojno ključavničarstvo, Grilanc Andrej — orodjarna, Čretnik Andrej — surovinski, Brglez Vladimir — surovinski oddelek, Krašek Marjan — surovinski oddelek, Rudolf Drago, surovinski oddelek, Strašek Ferdo — surovinski oddelek, Hajnšek Franc — emajlirnica, OGLASI — Prodam rolo — omarico za čevlje. Naslov v u-redništvu lista. — Prodam veliko »Zap-hirus« peč. Tel. 240. — Prodam kombiniran otroški voziček. Vprašajte na št. 227. Bandelj Ljubomir — surovinski oddelek, Mirnik Franc — surovinski oddelek, Motoh Franc — surovinski oddelek, Robič Branko — surovinski oddelek, Trobiš Jože — emajlirnica, Pečnik Anton — orodjarna, Štremfpel Silvo — surovinski oddelek, Kračun Franc — surovinski oddelek, Goršek Konrad — surovinski, Ivanek Franc — Surovinski, Bratina Milan — surovinski oddelek, Inkret Maks — emajlirnica, Jerman Nežika — emajlirnica, Gruber Drago-Karl — strojno ključavničarstvo, Flis Peter-Franc — surovinski oddelek, Debelak Jože — emajlirnica, Juh Srečko — strojno ključavničarstvo, Gruber Roman — surovinski, Kavalar Srečko — oljne peči, Soline Franc — strojno ključavničarstvo, Štiogl Franc — skladišče got. pos., Pilko Anton — emajlirnica, Štrk Anton — surovinski oddelek, Grobelnik Dominik — emajlirnica, Kmecl Peter — emajlirnica, Mirnik Milan — dekiro delavnica, Pangerl Ivan — surovinski oddelek, Otorepec Adolf — emajlirnica, Žižek Marjan — emajlirnica. V naši sredini Vam želimo prijetno počutje in obilo delovnih uspehov! IZSTOPILI SO V SEPTEMBRU Marenčič Elizabeta — sporazumno, Podpečan Amalija — in-val. upokojena, Škrubej Pavlina — sporazumno, Šaberl Stanislava — samovoljno; Kitek Erika — sporazumno, Savinek Marija — sporazumno, Krajnc Martin — samovoljno, Šabec Franc — inval. upokojen, Dobnik Anton — poizkus, doba, Jandrič Boro — sporazumno, Verk Jože — sporazumno, Kračun Alojz — inval. upokojen, Habjan Anton — sporazumno, Špan Edgar — poizkus, doba, Popovič Štefan — upokojen, Tratnik Vojimir — samovoljno, Zavšek Anton — sporazumno, Držek Nikolaj — samovoljno, Indic Božo — disciplinsko odpuščen, Grom Konrad — samovoljno, Koštomaj Branko — sporazumno, Bednjički Ivan — v JLA, Primc Henrik — v JLA, Cocej Roman — v JLA, Gobravc Bogomir — v JLA, Lavretič Vinko — v JLA, Kuder Vinko — v JLA, Žolnir Marjan — v JLA, Štrk Marjan — v JLA, Planin- šek Anton — v JLA, Jeki Milan — v JLA, Golčman Ciril — v JLA, Špec Emil — v JLA, Bratina Vladimir — v JLA, Rojc Ivo — v JLA, Špindler Danilo — v JLA, Javornik Drago — v JLA, Hernavis Alojz — v JLA, Golouh Franc — v JLA, Knez Ivan — v JLA, Švab Marjan — v JLA, Stepišnik Roman — v JLA, Gregl Zlatko — v JLA, Pirc Franc — v JLA, Pilih Stanko — v JLA, Vidmar Stanko — v JLA, Perc Jože — v JLA, Hauptman Marjan — v JLA, Lipičnik Ivan — v JLA, Gregl Franc — v JLA, Spolenak Franc — v JLA. POROČILI SO SE Lužar Jože, Jeki Herman, Pirš Anica — Tofant, Pušnik Karl, Štante Elizabeta — Baumgartner, Perpar Greta — Vodovnik. Obilo sreče na novi življenjski poti! NOVO v knjižnjici — Bruins D. H.: »WERKZEUGE UND WERKZEUGMASCHINEN«. Teil L, II. München. — Theegarten A.: »FRÄSEN«. München 1949. — »POLITIČKA EKONOMIJA KAPITALIZMA«. Zagreb 1967. — Marti-Burriel F. and. J. Ramizer-Munoz J.: »FLAME PHOTOMETRY, Amsterdam 1957. — Greaves R. H. and H. Wrighton: »PRACTICAL MI- KROSCOPICAL METALLOGRAPHY«, London 1967. — Marjanovič S.: »PRIPRE-MA KIBERNETIKE U RUKO-VODENJU RADNOM ORGANI-ZACIJOM«, Zagreb 1967. — »LABORATORIJSKI PRIROČNIK«, Ljubljana 1967. — »WIDERSTANDS — SCHWEISSE« Bd. L, II., II. Düsseldorf 1961—1965. — Brunst W.: »DAS ELEKTRISCHE WIDERST ANDS- SCHVEISSEN«, Berlin (itd.) 1952. — Sponsel K.: »LEXIKON DER ANSTRICH TECHNIK«, München 1963. — Remus H.: »PROGRAMMIERUNG UND ANWENDUNG ELEKTRONISCHER ZIFFERN RECHENAUTOMATEN«, Berlin 1963. ZAHVALA Vsem sodelavcem, ki so ob smrti najinega dragega očeta z nami sočustvovali, darovali vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujeva. Pilih Marjan Pilih Viktor Tokrat vam pošiljam bolj hladen jesenski pozdrav. Hladen pa zato, ker smo vsi tako zelo hladni, bre zvolje, veselja, pa še vreme je takole bolj klavrno. Sicer se nekateri že navsezgodaj pogrejejo, ko laufajo v jabriko in skrbijo, da bi ja prišli ob zvonenju »notr«. Ja, kar lep Sprint se kdaj pa kdaj vidi. In pogledi sledijo tem sprintom jutranjega treninga, ko pa gledajo po biltenu, pa zapoznelih šprinterjev ni notri. Kako to, da je tako? Ali je tista bukla za zamudnike samo za nekatere? Ja, bilten je osnova za kaznovanje, če ga tam notri ni, pa naj še tako zamuja, mu tega noben ne more dokazati. Sicer pa to ni moja zadeva, ampak naj to enkrat uredi kadrovska služba. Ta kadrovska služba mi gre precej v nos, pa ... Pravijo, da ne jemljejo delovne sile, ljudem, ki pridejo vprašati za delo odgovorijo, da ni nič, da nič ne bo, pred vrati pa je polno bodoče delovne sile. Pravijo, da bodo jemali z administrativno in ekonomsko šolo samo take, ki so »ta boljši« učenci, odličnjaki in prav dobri. Pa vendar jemljejo tudi take, ki to še zdaleč niso. Pa obljubijo štipendistom službo, (saj jih zato tudi štipendirajo!), pa potem zanje ni delovnih mest, neštipendisti pa le kaj dobe. Ali je tu samo VIP, ali pa še kaj drugega. Ni mi razumljivo! Pa še ti bilteni za zamudnike, v katerih ni vseh resničnih zamudnikov. Ja, pa ni preveč dobro drezati v... me še kaj lahko piči. Škoda bi bilo, ker potem ne bi mogla pisati. Kdo pa bi potem še kaj resničnega povedal? Takle kje za kakšnim oglom že še kdo, v obraz pa najbrž ne. Je preveč težko za službo. Posebno če človek za delovno mesto, ki ga zaseda, ni zanj ravno najbolj usposobljen ali pa nima zanj primerne izobrazbe. Pa nasvidenje Spila Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk vsak drugi četrtek v nakladi 4200 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Peter Videnšek, Jože Zidanšek, Mirko Breznik in Vili Korošec. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje ZAHVALA Vsem delavcem v EMO, ki so na zadnji poti spremljali mojega nepozabnega ata, se najtopleje zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi godbi, ki mu je ob zadnjem domu zaigrala. Iskreno se zahvaljujem tudi sindikalni podružnici in upravi tovarne, ki sta darovali vence in mi nudili denarno pomoč. Žalujoča hčerka Romana Vrenko z družino