53. številka.
Trst, v petek dne 6. marca 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. ur pop. — Naročnina znaša: za vse leto J4 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 8 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe
brez priložene naročnine se upravni^tvo ne ozira
Po tobakarnah v Trsiu se prodajajo posamične števil te po 6 «tot 3nvč.>; izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka 870.
Edinost
glasilo političnega društva „€Binost" za primorsko.
V edinosti je moč !
Politično društvo „Edinost". ---—rr
Mm
Vabili
na
javni shod
, katerega priredi
politirno društvo „E <1 i 11 o s V"
t Bazovici v gostilni mi J. Mm
v nedeljo dne 8. marca t. I.
DNEVNI RED :
a)	Razgovor o prihodnjih občinskih volitvah
b)	Slučajnosti.
Zadetek oh 4. uri popoludne.
Na obilo udeležbo vabi
Odbor.
Javni shoil pol društva „Edinost8 pri sv. Ivana.
(Dalje.)
Reklamacije.
Drugi govornik, g. dr. Otokar Rvbar je uvodofrta pojašnjeval važnost reklamac j-skega post« panja in je dokazoval, da je vsa j>oznejša volilna agitac ja brezuspešna, a*.o se zanemarja reklamacijsko postopanje. O zadnjih volitvah bila je izpuščena iz prvotnih volilnih Ust kaka petina naš h volivcev, ako ne še veS. Treba je t >rej pc skrbe t , da se vsi oni naši volilci, ki so izpuščeni iz prvotnih list v iste vpišejo, ker zastonj je obračati ee potem do volilea in nagovarjati ga, naj voli narodnega slovenskega kandidata, ako dotični voliltc ni vpisan v voliln h listah. Govornik je na to naznan 1, naj te vo lilci, ki so izputceni iz volilnih list, obrnejo do političnega društva »Elnost«, katero j m preskrbi volilno pravico. Prinesti jia morajo seboj kako dokazilo, iz katerega je razvidno, da imajo res volilno pravico, n. pr. pobotnice o plačanih davkih, davčne kajiž ce, po sestne p de, plačilne naloge itd. Reklamac.je ?a 1 in II. okraj prevzel je govornik (odv. dr. IT>b£f), za III. in V. okraj odv. dr. Pr^£<er in za IV7. in VI. obr.J tddr. Gregorin.
Kako naj nastopimo Slovenci "? !
Govornik je na to povdarjal potrebo, da se ud-ležimo volitev, da tako dokažemo svojo eksistenco, katero hoče na podlagi falzifi?!ranoga ljudskega š^et a tajiti. Volitve morajo dovest' ljud*ko jšt-tje ad ibsurdum,
PODLISTEK. 51
Na rojstni zemlji.
Spisal K>a ver-Šandor-Gjalskl ; pre vel H. C.
XVIII.
Sicer je bil Peter telesno še popolnoma krepak in dobro ohranjen. Po naravi je bil trezen človek in ni zapai v na/a d no pogreši o g sposkih slug, da bi se bil u lal pjači in p jžrtšnosti. Vtduo se je držal reda in je bil on jedini, kateremu je m gel Blin^evič b ez strahu zaupati ključ ol kleti. Na delu je b i hiter in v>š*. Gospa Biinjevička je trdila sicer res. da sedaj ne kuha več ta to katcor po prej, izlatti da je pozabil prirejati »torte« — in bilo je z tradi tega včas h pravde med njima —t ali vendar je b i Peter edini, ki je kuhal po *®lji toliko njej kolikor staremu Biinjevicu.
Lev je ure in ure prebijal poleg njiju. In Janko ia Peter sta bila neizcrpljiva v pripovedovanju nekdinj h dogodkov, v katerih
k kor so je dovele tudi zadnje občinske in državnozborske volitve, sosebno volitve v V. Ji uri j i.
Da pa dokažemo svojo eksistenco — nadaljeval je govornik — nastopiti moramo na volitvah pod lastno zaatavo, ne pa pod zastavami drugih italijanskih strank, kakor se je to v mestu že večkrat dogodilo v mine lost i.
Slovenci so večkrat pripomogli nekdanji takozvani konservativni s.ranki do zmage, a ni hotela pripozna'i, da je bila ista zmaga iz-vojena tudi z našimi glasovi in so naši volilci figurirali p t m, kakor laški konser-vatvci ter so tako bili le v stafažo drti^o-rodoem. Kaj nam je koristilo tako postopanje ? Prav nič! Naš obstanek so negirali in na naše zahteve se niso ozirali. Radi tega moramo tudi v mestu samostojno nastopati in če ne dosežemo nič druzega, nego to, da smo dokazali svojo ekzistenco, dosegli smo že mnogo. Tudi če nič ne pridobimo, gledati moramo, da ohranimo vBaj to, kar smo imeli do sedaj in kar so nam zapustli naši pred niki, ki so znali toliko stoletij branit' svojo narodnost in obraniti Bvoj jezi k kljnbu vsem naporom nasprotnikov. Na to je govornik dokazoval, kako je tudi v gospoiarskem pogledu koristno za nae, da pošilja okolica svoje lastne narodne zastopnike v mestni svet, oziroma deželni zbor, kjer morejo kontrolirati občinsko gospodarstvo in boriti se za gospodarske potrebe okol oe, ki bi bila popolnoma zanemarjena, ako ne bi imela lastnih zastopnikov.
Tržaška pozicija. — Naš napredek.
Nadalje je govornik povdarjal, kako važna je pozicija, katero moramo b-aniti v prid vsemu Slovenstvu in vsemu Slovanstvu. M; Brno lahko ponos li na to, da smo sinovi tako velikega in t^ko mogočnega naroda, kakor je slovanski — Slovani in š: posebno Jugoslovani so še le pozno mogli začeti delovati na kulturnem polju, ker so prej morali stati na straži pred divjimi narodi, da se je mogla zapadna Evropa mirno razvijati. A kljubu temu so se v kratkem časji svojega kulturnega delovanja pjvspeli že tako visoko, da sj njih »lČanjaki, umetniki in drugi velikani csnijo, upoštevajo in uvažujejo že po vsem svetu.
Italijani naj bi uvaževali napredek So-vanstva :n naj bi nehali misliti, da smo in-ftrrijorno pleme. Pot^m nam ne bodo zamer -jali, ako zahtevamo tu svoje pravice.
Tu li vladni krogi nam zamerjajo, da povdarjam > in zahtevamo svoje pravice in zahtevajo od nas. naj bi prisegali le na avstrijski program.
Ali mi se nismo nikoli pregrešili proti Avstriji; kar je od nas zahtevala, s no vselej storili. Kdo je 1. 1K48. wtal na straž , ko se je v Avstriji vse puatalo?! Da ni b lo takrat
Hrvatov, bi sedaj Avstrija bržkone niti ne obstajala več. A kako se postopa sedaj ravno proti tstim Hrvatcm, ki so rešili Avstrijo? I-rečeni so Madjarom, tistim Madjarom, ki so 1. 1848. odstavili avstrijsko vlado, da jih sedaj zatirajo. V zahvalo za to, da so bili Slovani vedno najzanesljivejši in najtrdnejši stebri Avstrije, pa j h sedaj ista Avstrija naj-bilj zat ra in zapostavlja za drtigimi narodi monarh je. Mi smo nasproti Avstriji izkazali že dovolj ljubezni in vač ljubezni se od nas ne more zahtevati. Kakor bo Avstrija ljubila nas, tako bomo 1 i ubili tudi mi Avstrijo; nič manj, a tudi nič več! (Burno, navdušeno in dolgo trajajoče ploskanje in vsklikanje).
(Pride še.)
Politični pregied,
V Trstu, 6. marca 1903.
Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila).
Poslanec D a s z v n s k i je nadaljeval govor, s katerim je utemeljeval svoj nujni predlog g.ede kornega poveljnika Galgotzy-ja. Govornik je obsojal dunajsko časopisje, ki vso to zadevo prikazuje svetu tako, kakor da bi bili proti Galgotzy-ju le socijalisti. Posl. Danielak in Rotter, dejal je govornik, nista Boc jalista in Galgotzv-ja je lani v delegaciji napadal celo Člen poljskega kluba, poslanec Kozlovekv. — V Galiciji da so vse stranke nasprotne Galgotzy-ju. Govornik je pobijal izvajanja ministra v prejšnji seji in je zaključil s priporočilom, naj minister nekoliko brzda generala Galgotzv-ja.
Govorilo je potem še več drugih govornikov in med istimi tudi minister za domobranstvo, grof W e 1 s e r s h e i m b, kateri je opravičeval Galgotzv ja in dejal, da je vojni nrnister storil popolnoma svojo dolžnost.
Postopanje generala Galgotzy-ja da so sodili poklicani faktorji in izdali generalu najboljše spričevalo. Govornik je priznal po - 1 slancem pravic:*, da smejo kontrolirati vse ' delovanje vlade ; vojni minister da ni nikogar direitao obdolževal vohunstva, temveč da je le na splošao trdil, da so se dogodila vohunstva. Znano d* je vsem, da mnogokrat denuncijanti obkrožujejo poslance, kateri se potem zavarujejo za imuniteto.
Minister je svoj govor zaključil z izjavo, da si je vojna uprava Bvesta svojih dolžnosti ter da ne ostoji nikaka potreba za izven-redne sklepe. Ko je govoril še pesi. C h o c, prešla je zbornica v glasovanje in odklonila nujiost predlogi posl. Daszynskega.
Posl. Eldersch je po glasovanju vskliknil : Ta zbornica je veteransko društvo s predsednikom Galgotzvjem na čelu.
je glavna naloga redno pripadala Lipnjaku in 1 pujaški gospod'. Lev se je moral v sebi smejati, kako toliko za enega, kakor za dru gega obeh star h mož sp'oh ni bilo odlične jega gospoda od gospoda Blinjevidi — in kako po njunem mnenju ni bilo nikjer lepše, nego v Lipnjaku in v niuni domači župniji. A oba sta prehodila zadostno sveta. Janko je se za življenja dediivega prišel na dvor in prva služba mu je bila, da je tedaj mladega Blinjevića spremljal kakor s'.uga v mest ) in tako došel v Zagreb, Pečuh, Subotišče, Pešto in na Dunaj. Tud' Peter je prišel v dvor popolnoma mlad, da se priuči kuhanju. Ko je Bi inje vic prevzel gospodarstvo, napravil je njega za stugo — a Janka za oskrbnika tlake. In življenje teh ljudij se ni več preminilo. Nehala je tlaka, Janko in Peter sta postala svobodna kmeta, ali eden in drugi sta ost da v dvoru. Lev si tudi ni mogel misliti Lipnjaka brez dvojice. In vsak: hip, ki ga je preživel v njiju družbi, bil mu je neizrečeno drag, a njeg >vo čutstvo ljubezni do doma zavalovelo je tam močneje. In tako b«
O položaja. PredvČerajnjim je imel češki klub v državnem zboru sejo, v kateri so sklepali o bodoči taktiki. Iz komunikeja, izdanega o tej eeji, je razvidno, da je klub določil poslance dr.a Kramara, dr.a Začeka in dr.a Her4 Ida kakor govornike v prvem čitanju proračuna in da je istim naložil, naj z vso odločnostjo precizirajo opozicijonalno stališče kluba nasproti vladi in pa sklep kluba, da bo klub z vso silo delal na to, da sedanje ministerstvo pade.
Nobenega dvoma ni torej več, da se češki klub ne misli za sedaj posluževati sredstva obstrukcije, ampak da še hoče ome-jati na najstrožjo opozicijo proti vladi.
Dr. Ladislav Rieger. Kar ni bilo prihranjeno nobenemu slovanskemu patrijotu v Avstriji, kakor se je godilo še vsakemu odličnemu boritelju za pravo avstrijskih Slovanov in s tem tudi za preporojenje monarhije, da se ista postavi na naravne nje temalje, na zadovoljnost vseh narodov : tako se je godilo tudi pokojnemu Riegru ! Tudi on je moral izpiti grenko čašo klevete, tudi on je moral pretrpeti vse persekucije denunci-jantstva od strani slavofobov ! Tudi njega — njega, čegar kristalno čisti značaj se ravno danes, ko leži na mrtvaškem odru, blesti v sijajni g orijoli, tudi njega, kateremu danes glasilo osrednje vlade piše neomejeno in naj-laskavejo hvalo, tudi njega, na čegar Bmrti danes žaljuje sam vladar — tudi njega so obdolževali, da je »panslavist«, da je veleizdaji ca.
Bilo je dne 14. marca 1849., ko so Riegru, povrnivšemu se iz razpuščenega državnega zbora v Kromerižu, v Pragi priredili sijajno bakljado. Ovacije so bile toli viharne in prisrčne, da Rieger ni mogel drugače, nego da se je z okna svojega stanovanja zahvalil množicam. A v isti hip je pomlada-nji dan, komaj napočivši avstrijskim narodom, potemcel zopet, svobodi je bila zadnja ura in reakcija je naBtopila zmagonosno. Posledica temu je bila, da je Rieger že 18. aprila bežal v Pariz — v eksil. Tu se je shajal z raznimi odličnimi poljskimi in madjarskimi emigranti, dokler ga niso nekega dne aretirali, ker so avstrijski ministri naščuvali fran-cozko vlado, da je Rieger nevaren revoluci-jonarec. Ali francozke oblasti so takoj sprevidele svojo zmoto in so ga izpustile na svobodo že naslednjega dne. Skoro gotovo je bil namen evstrijskim oblastim, da bi jim francozka vlada izročila tega — revolucijo-narca! Riager pa je vedel, kakov vsprejem bi mu v Pragi, kjer je bilo obsedno stanje, priredile vojaške oblasti in je ostal dalje v Parizu, odkjer se je povrnil leta I80O. Na svojem povratku se je v Draždanih slučajno sešel s tedanjim ministerskim predsednikom, knezom Feliksom Schwarzenbergom, od katerega je prosil pojasnila, česa ga dolže in je
je bolj in bolj udajal premagovalni moči rojstne hiše.
Zastonj se mu je voas h oglašalo mefisto-feUko roganie razuma se svojim skepticizmom in svojim nihilizmom — njegovo Brce se je v krilu stare hiše nadihaio in nasesalo že toliko odporne moči in diha Btarega doma, da ga niso mogle več mot ti vabljivke razuma. V takih hipih si niti misliti ni mogel, da bi se takov dom mogel prodati in tako dražestno življenje moglo opustiti in zamenjati z mestnim življenjem, pred katerim se mu je skoro koža ježila.
Mei starčema in Levom je prišlo do razgovora rad« prodaje Lipnjaka. Začel je Janko — tako od daleč, da le vpraša. S početka Bi ni*ta upala povedati, kako da mi-slita. Če tudi Be Leva nista tako bala kakor 3Starega gospoda«, pred katerim sta imela pravi strah — vendar sta videla tudi v Levu svojega gospoda, katerega sta ljubila, ker je bil vsikdar tako dober ž njima in jima dona-šal c gare. Zatf^ sta se tudi sedaj izpovedala še le potem, ko Bta vedela, da tudi Lev ni
za prodajo. On je cicer začel, kakor da sam ne ve, kako da bi bilo bolje, ali bistra kmeta sta uganila takoj, kako čuti »mladi gospode.
Da mi oprosti »mladi gospod« — je začel Janko prvi. — Ako bi »stari gospod« hoteli vprašati mene — znal bi jim povedati. Jaz se nisem učil v šolah in ne znam ne pisati, ne čitati — ali naučila so me leta mojega spomina. 6rlava je stareja od knjige — kakor se pravi pri nas — in potisnil je pepel v pipi.	^
—	Pa kaj praviš ti ? — mu je segel Lev v besedo.
—	Hm, jaz mislim — kaj naj rečem — hm — kako bi to bilo, ako se proda. Ne gre to tako. Vem za mnogo gospodo, ki so tako prodali svoja posestva — pa so potem izgubili vse. Ni denar, kar je zemlja. Zemlja ostaja ; a denar — denar — je kakor pesek. Le primi ga, vedno ti uhaja skozi prste, pa stiskaj pest kolikor hočeš. Denar — to je vrag. (Pride še.)
zahteval, naj ga stavijo pred sodišča. Na to zahtevo je bilo p »jasiiio to, da je bil eksce-lenca z R egrom — ja*o ljubezniv.
Druga klevetniška kampanja se je začela proti Riegru, ko se je bil Rieger v družbi drugih čeških in jugoslovanskih poslancev leta 1867. udeležil etnografiške razstave v Moskvi. Tu je Rieger v svojih govorih priporočal ruskim politikom spravo s Poljaki. Da hi ^a dali aret rati, tako daleč si niso upali avstrijski nemški državniki — zato pa so ga po listih in v parlamentu leta in leta obrekovali kakor mo-kau p lgerja, pansln-viata, izdajalca ! In oni, ki so klevetali na njegovo škodo, oni so še danes ljubljenci avstrijskega z stema.
Ali ta najveći trinmf je dož vel Rieger, da se njegov značaj, vsa njegova pojava kaže lako visoko gori vzvišeno, da morajo sovražniki stopati iz nizke mlake dennnci-jantstva, ako lr čejo sploh govoriti o dru. Riegru.
Ujedajo se pač nekoliko, ali temne črte, ki jih potezajo okolo vse ptjane Riegrove politične individuvalroni, delujejo le. da je svetloba iste tem intenzivneja.
»Narodni listv«, torej glavno glasilo struje, ki je Riegrovo stranko in žnjim njega samega odtisnila od oficijelnega zastopstva naroda v parlamentu, pišejo v globokem spoštovanju o pokojniku in pravijo, da se je Riegrova postava kakor mogočen svetilnik vspenjala iz srede naroda češkega in da je luč tega svetilnika kazala pota ne le lastni politični stranki in somisljen kom, ampak — vsem ! Rieger da pripada kakor politik tudi ostali Avstriji in vsemu slovanskemu svetu. V češkem narodu ostane Rieger nepozaben kakor velik naroden bojevnik in njegovo geslo »Ne udajmo se!« ostane tudi geslo vseh, dokler bo živel češki rod.
Tudi vsakcofic jozna »W:ener Abend-post« slavi Riegrove zasluge za materijalni in iutelekti<velni napredek češkega naroda in povdarja, da je ves politiški razvoj v Avstriji tesno spojen z imenom dra. Riegra. Tudi sprememba v politični usodi ni manjšala onega spoštovanja, ki je je užival pokojnik pri svojih sorojakih in tudi v vseh političnih krogih Avstrije.
Sožaljke, ki prihajajo iz vseh dojev, od visokih in nizkih, ne glede na politično mišljenje ali službeno položenje, gredo že v, neštevilo.
Tudi pri Riegru so imele številke svojo ; igro. — Rojen je bil leta 1818., poročil je 18 letno neveeto. Ista je bila rojena 1835., a poroka je bila 1*53. Soprt ga mu, hči ne-j smrtnega historika Palackega, je umrla leta ' 5K, a on nam je umrl v 85. letu svoje doVe.
Vojna predloga in ogrska opozicija V ogrski zbornici so včeraj nadaljevali razpravo o vojni predlogi in ako izjava nekega košutovskega govornika res odgovarja sklepom in namenom opozicije, potem je konec tej razpravi nedogleden in bi se moglo dogoditi, da letos ne bodo mogli z dnem 1. oktobra poklicati novincev pod zastavo. Kajti vojni zakon določa, da tudi v naši polovici j ni smeti poklicati novincev na prezenčno službovanje, ako Ogrska ni dala svojega števila novincev. Znano pa je, da je vojna uprava morala na Ogrskem odložiti nabore zato, ker vojna predloga, ki dol< ča povišano število novincev, še ni rešena v ogrski zbornici ! In — kakor rečeno — Bog ve, kdaj bo rešena ? !
V včerajšnjem nadaljevanju razprave je namreč že prvi govornik, košutovee Eotve?, ki je (to se umeje) odklonil vojno predlogo — opravičeval postopanje svoje stranke s tem, da se je skliceval na precedenč ii slučaj v ogrski zgodovini, na slučaj namreč, ko je pod vodstvom Deakt opozicija enajst mesecev opon irala vojni predlogi.
Enajst mesecev — ali sta čuli ! Gospod Eotves je hotel menda opozoriti, da bi tudi sedanja opozicija mogla podati dokaz takove vztrajni sti in žilav* sti. Za slučaj pa. da bi to, na kar je namignil košutovee Eotves, bil bil trden sklep ogrske opozicije — kdo je mogel vedeti, kdaj pride do naborov na Ogrskem ? !
Isti govornik je zavračal branitelje vojne predloge — češ, da to zahteva svojstvo monarhije kakor velevlasti — reksi, da ne pri-poznava tega argumenta, ker velevlastnemu svojstvu monarhije ni smeti žrtvovati blaginje in nezavisnosti. Vlada se sklicuje na zagotovilo, da se ogrski častniki povrnejo k ogrskim polkom in označa to kakor pridobitev. Eotves pa je odgovoril na to sklicevanje,
da rečena obljuba je bila dana že pred 32 leti, a se ni še spolnila. Istotako da ni se spolnjena obljuba za reformo vojaškega kazenskega postopanja. Govornik je priznaval sicer, da vojske ni smeti egorčati b starimi remimscencami, ali zakonodaji da je pravca in dolžnost, da kritizira zlorabe v vojski. Če je madjarski narod v vojski le potiskan pov^odi, potem da se tudi ne more navduševati zanjo !
Tu je minister za honvedstvo (deželno hrambo), baron Fejervav, zaklcal govorniku : Ogri so nezadovoljen element, a Eotvos je odgovoril, da imajo tudi razloga v to in njpgova stranka da ne odneha boriti se za samostojno narodno armado! V tem zmnlu je govornik tudi stavil predlog, na kar se je razprava pre-k inila.
Dovršenje te rszprave je torej nedo-gledno, ako opozicija resno misli se svojimi izjavami. Mi v tej polovici imamo pa več nego dovolj razloga, da smo vznemirjeni. — Pri nas je vojna predloga pod streho in na to stran je vojna uprava na varnem pred avstrijskim parlamentom. Ali ni nemožno, da se bo nkušalo potolažiti madjarsko opozicijo s kakimi novimi koncesijami, ki bodo izrezane iz kože te polovce monarhije ? !
Saj je morda ravno to glavni namen trdovratnosti msdjarske opozicije proti vojni predlogi, kakor tudi ni nemožno, da je vsa ta cprzicija lepo dogovorjena med opozicijo in — ogrsko vlado ! Saj ne bi bilo to prvi tak slučaj !
Položaj na Balkanu. Nekaj, česar ne bi bili nikdar pričakovali, dogodilo se je te dni. Mnogi ugledni listi začeli so namreč verjet', da misli Turčija res izvesti od Avstro ogerske in Rusije zahtevane reforme. — Ker j a čudeži dandanašnji niso več na dnevnem redu, smo gotovi, da se tudi v Turčiji ne dogodi čudež, katerega pričakujejo nekateri listi, ali se pa le delajo, da ga pr čaku-jejo, da bodo potem mogli opravičev ati krvoločno Turčijo in valiti vso krivdo za eventu-velno klanje Macedoocev — ki se uprizori v spomladi — na ubogo zatirano ljudstvo.
Listi trdijo, da bolgarski narod ni prav nič zadovoljen z avetrijsko-r uakim načrtom za reforme in da se v kratkem prirede po vEej Bolgariji protestni shodi proti tem načrtom.
Iz Soluna poročajo, da je tamošnji generalni inšpektor Hilmi pa*a dobil iz Carigrada povelje, naj da vse ustaše, kateri pridejo v pest turškim vojakom, postreljati kakor izdajalce.
Z ozirom na dejstvo, da se je na več krajih Macedonije te dni pojavilo vse polno ustaških čet, obrnila te je P» rta do poslanikov z vprtšanjem kaj naj ukrene, da vspo-fetavi red ?
Poslaniki so jej svetovali, naj sistematično preganja in zatre ustaške čete, ali ne da bi v to pozvala pod orožje nove vojaške čete. Priporočali so tudi, naj razoroži Albance.
Porta da ni prav nič zadovoljna s temi nasveti.
Tržaške vest*.
Himen. Včeraj se je poročil na Dunaju prvak tržaških Slovencev, g. dr. Gustav Gregorin z gospico Rožo Ongaro. — Bilo srečno !
Odbornikom polit, društva »Edinost«. Podpisano predsedništvo političnega društva »Edinost« naznanja vsem odbornikom in namestnikom, da se bodo od sedaj do daljnje odredbe odborove seje vršile permanentno vsake sobote ob navadni uri. Gospodje odborniki in njihovi namestniki so vabljeni, z ozirom na predstojeće volitve v mestni svet in deželni zbor, da se v polnem številu udeležujejo teh sej.
Predsedništvo
polit, društva »Edinost« Prvotne volilne liste so volibem razpostavljena na rgied tudi pri okrajnih načelnikih, vaških načelnikih, pri učitt ljih ljudskih sol in pri župnikih v oko! ci.
Volilne liste. V soboto so Be v predsobi dvorane mestnega sveta (magistralna palača, II. nadBtr.) izložile prvotne volilne liste občinarjev, ki imajo aktivno volilno pravico v mestu in okolici. Te liBte bodo volilcem na ogled do dce 13. t. m. Do tega dne morejo se uložiti rekurzi proti izpuščenju, ali drugim pogreškom v volilnih listah.
Opozarjamo niše zaupnike v mestu in posebno še v okolic", da bo že tiskane vo-
lilne Hsfe, in jim priporočamo, naj si iste oskrbe, da jim bo tako mogoče pravočasno reklamirati proti pogreškom v listah.
Reklamacije za okolico so prevzeli sledeči odvetniki : Za I. in II. okraj, g. dr. Otokar Rvhar; za III. in V. okrai, g. dr. i Matej Pretner in za IV. in VI. okraj g. dr. Gustav Gregorin.
Mestni svet Danes bo imel naš mestni Bvet sejo, katera prične ob 7. uri zvečer. Na dnevnem redu so zadeve šolstva in vprašanje o gradnji vodovoda.
+ Dinko Politeo. Iz Zagreba je došla žalostna ve't, ki nas je zel6 pretresla. Včeraj zjutraj je umrl v Zagrebu eden najnaderje-nejih reprezentantov jugoslovanske žurnalistike, g. Dinko Politeo. Nam je segla do srca ta vest, ker smo bili v dotikah s pokojnikom in je bil isti — dokler so mu le dopuščale fizične moči — roden sitrudnik našemu liste. Da bodo imeli č tatelji nekoliko pojma, kakov žurnalist in publicist je bil pokojni Politeo, povedano jim bodi, da ;e njegov prvi članek bil priobčen leta 1870. v »Narodnem listu« in od tedaj, v 32 letih, je napisal gotovo več nego 10.0000 (reci : de9et-tisoč) člankov. In umrl je, lahko se reče, s peresom v roki, vršč do zadnjega hipa svojo novinarsko dolžnost.
A kaj pomenja to pri Politeu, bodo z. pet umeli čitatelji, ako jim povemo, da je Politeo že pred 10 letih težko obolel v nogah, a pred par leti je izgubil tudi vid popolnoma. Moral je narekovati svoje članke. In to težko, naporno, ubijajoče delo je vršil Politeo dan na dan od zore do mraka.
Poklic žurnalista je naporen celo za one, ! ki so hlapci svojega peresa in ki to pero
■	posojajo onemu, ki boije — plača, ki torej
■	delajo le z umom, a ne s srcem, ki pišejo, ker morajo toliko in toliko napisati, a jim
I je poleg tega srce hladno kakor kamen. Tudi za take vrsti novinarjev je novinarski poklic naporen. Kako pa še le to delo prka moči iz t?be, ako tudi čutiš, kar pišeš, ako ne p;šeš samo umom, ampak tudi srcem, ako ti je duša v ved-nem razburjenju: ali ti vriska v veselem razburjenju, ali se ti krči v žalosti, ali ti prekipeva v sveti, opravičeni jezi — ako nimaš (na kratko povedano) niti enega samega trenotka miru, in torej nikdar od počitka.
Takov novinar, takov mučjnik svojega poklica je bil pokojni Dinko Politeo. In duh mu je vršil to nalogo dalje, ko je šibko telo že ornagovalo pod veliko težo. Opravičeno pravi »Hrvatfka« v krasnem č'anku, posvečenem pokojniku, da bo težko najti nadomestila zanj. Piaal je slep in z boleznijo v nogah — pravi pravcati Hoirer na književnem in novinarskem polju. A (d kje je duh v toli slabotnem telesu dobival toliko moralne vspod-buje, tolika podžiga? Od kje drugje, nego iz ognja njegovega patr jotizma in njegove vere v našo bodočnost. »Hrvatsko Pravo« ga pro slavlja: Oduševljeno je ljubil svojo drmovino in gran tna je bila njegova vera v boljo bodočnost hrvatskega naroda.
Hrvatski novinarji mu pokladajo vence na krsto — hrvatski listi žtljujejo na veliki izgubi, ali zguba ni zaoiela samo njih, ampak tudi nas vseh — v vsem jugoslovanskem novinstvu je navstala praznina. Nam vfeem je bil več nego tovariš, sotrudnik in s« bor telj : on nam je bil marveč izgled novinarja, k i samega sebe žrtvuje za v z v i • ženo idejo srečneje bodočnosti domovine.
U polne duše se pridružujemo torej hrvatskim tovarišem in kličemo :
Večen pokoj, hvaležen spomin — Tebi, Dinko Politeo, ki si bil mučenik svojega poklica !
* * *
Pckojri Politeo se je rodil leta 1854 v Starem gradu na otoku Hvaiu; bil je torej v najlepši možki dobi. Pred mesecem dni ga je prijela ii fluenca, a tej se je pridružila še pljučnica, kateri je podlegel. Bil je pri za-ves.i do zadnjfga. Po njem plakajo sivolasi oče, mati, soproga, šestnajstletni sin Ivo in petnajstletna hči Marija.
Pegreb pok. Andreja Starca, tega veterana barkovljanskih rodoljubov in člena one »stare garde«, ki je nekdaj stala ob boku nepozabnemu voditelju Nabergoju, se je vršil včeraj popoludne. In pokojni Andrej je imeil sprevod, kakoršnjega je zaslužil v polni meri. Da-si je bil delavnik in se je pogreb vršil ob uri, ko so ljudje navadno na delu, nabralo se je žalovalcev, katerih vrste so se razvile v dolg impozanten sprevod. Ne le, da bo bile zastopane vse Barkovlje, ampak došlo
je čestilcev pokojnika iz mesta in od raznih strani okolice. Barkovljanom so načelovali ugledni Martelanci, graditelji našega »Narodnega doma« v Trstu, izmed drugih žalovalcev pa n?*m je posebno omeniti gg. deželna poslanca Ivana Marijo Vatovcn in Frana Dollenca, g. posestnika Alojzija Goriupa b Prošeka, več učiteljev, ki so došli skazat sočutje svojima kolegoma učiteljema, sinoma pokojnika (vsled česar je bodlo v oči tem bolj, da se nijeden barkovljanskih učiteljev niti v toli resni uri ni mogel povspet; do takega čina kolegijalno3ti), nekaj odbornikov političnega društva »Edinost« in mnogo mnogo znanih rodoljubov.
Na mrtvaškem vozu je viselo več vencev s trakovi. Kondukt je vodil veleč, gospod Kjuder. Pevsko društvo »Adrija« je pevalo v cerkvi in na grobu mile žalostinke.
Položili Fmo v grob slovenskega poštenjaka, ki pa bo živel dalje v svrjih po-tomc h .... ! Pokojni Starec je bil zvest sin svojega naroda, a njegova prva skrb je bila, da je to zvestobo izvrševal praktično — na vzgoji svoj h etrok.
Zato ga bodo hranili v blagem in hvaležnem spominu vsi, kar jih je v naših Bar-kovljah p< štenih in značajnih.
Dogodki v Ricnjunjih. »Slovenec«
piše :
»Poročilo »Edinosti« glede službe Božje zadnjo nedeljo v Ricmanjih je treba popraviti. »Edinost« p'še, da ni bilo nikogar v cerkvi. Resnica pa je, da se je udeležilo sv. maše gospod učitelj in 29 otrok ter 1 mož in 1 žena. Popoldan je bilo pri večernici okoli 100 ljudi.«
Kar Fmo piFali mi, smo pisali po zanesljivih informacjah, katere smo prejeli iz Ricmanj. Zato ostajamo pri tem, kar smo pisali.
Mi ne zahtevamo od »Slovenca«, da bi nam imenoma našteval onih 100 Iiicmanjcev, ki so bili na službi božji. Pač pa bi bilo potrebno, da bi v podkrepljenje svoje trditve navel imena vsaj nekoliko njih. Prosimo ga za to, Ha ne bo svet mislil, da »Slovenca« njfgov dopisnik — fnrba.
Taki so! Prost Zanetti v P ulj u bi hotel zasnovati v Istri nekako katoliško akcijo. Z ozirom na to je dobila »Naša Sloga« iz sve-čenišk h krogov dopis, ki dokazuje, da taka akcija je nemogoča, kerje vsa laška duhovščina — z malimi izjemami — v službi židovsko-liberalne kamo r e.
Kakor priča za to trditev, navajajo dopisniki »Naše Sloge« — »katoliškega« »L' Amico«, Ker so namreč laški listi očitali prostu Zanettiju, da je s'opil v dogovore z nt šimi prvaki (kar pa ni r e s), je smatral »Amico« za najnujmjo stvar, da je opral prosta prt d italijansko javnostjo od tfga strašnega suma. Napisal je namreč ta »katoliški« list ta le poziv na adreso italijanskih listov : »Dokažite to trditev, a mi okolo »Amica«, katoliki iz enega kopa, a vendar ponosni na svoje i t a 1 i j a n a t v o, Vam obljubujemo, da oboroženi stopimo v borbo proti dru. Zanettiju, katerega bi morali ; p o b i t i do kraja kakor izdaji c c.« Ako naj bi akcija, kakor jo je haje namerjal Zanetti, imela kaj vspeha, morala bi se zaanovati — to je menda lahko sešteti na prstih — zl< žno s katoliki slovanske narodnosti. A istotako ja?no je, da bi se moglo to zgoditi le brez škode za naroino ttalšče Hrvatov in Slovencev! Da pa je to izključeno povedal je »Amico« z vso potrebno jasnostjo, ker bi n*mreč akcija pod takimi pogoji naletela na odpor malone vse talijanske duHov-ščine-
V nadaljnji dokaz, kako je italijanska duhovščina re9 v službi italijanske kamore, kako je italijansko-šovinistična skozi in skozi, oživlja »Niša Sloga« jtko interesantno reminiscencijo.
Pred zadnjimi di žavnozborskimi volitvami je prošt Zanetti priredil v Trstu — v prostorih »Circolo S. Giusto« — shod italijanske duhovščine Gorice, Trsta in Istre. Sklepi so imeli ostati tajni, ali temu se je uprl tedanji župnik in sedanji kanonik v Por<ču Orlandini, ki je menil, da poštenih stvari ne treba prikrivati! Radi te izjave je moral mož — ven !
Sklepi so bili t^jni, vendar ni ostalo tajno, da je pr< fesor Alpi, profesor v g ri-škem semenišču, priporočal, naj bi radi volitev stopili v dogo/ore s slovensko duhovščino vseh treh pokrajin. Temu se je uprl C a r 1 o M e c c h i a, sedanji škofijski kancelar t Trstu !!
Taka je ta italijanska duhovščina, ki prhaja popolnoma fanat;zovana že ie škofijskega konvikta v Krpru — iz istega konvikta. v katerem je, kakor pripoveduje »Naša SI« pa« dalje, prefekt l'alisca svoj čas prepovedal poljubiti roko pok. škofu Šterku, pač pa je zaukaral mladini, da mora demonstrativno kl'cati »evviva« škofu Flap^u. Takovi katol ki so ti italijanski duhovniki, da bi niti v nebesa ne hoteli skupno se Slovani Pulj-ski list raključuje :
»To naj bi uvsževal tudi tržaški škof dr. Napi: Trst in Istra nimata še nobenega Luegerja med takozvanimi katoliki, ker oni bodo vsi prej glasovali za poznanega anti-klerikf l^a in Z da Vereziana v Trstu, nego za najbolj gorečega katolika, ako je Slovan; v Istri pa se, v skrajnem slučaju, vzdrže glasovanja, spmo da bo voljen — liberalec Srečko Bennati !!«
Da: taki so! In mi, ki se tresemo za obstanek nsšega naroda, naj bi ne -bdi v boini p ciciji proti niim ? ! Ni je take avtr-r tete, ne posvetne in ne cerkvene, da bi se iz strthu pred zamero od nje strani nehali bcriti proti takim — sovražnikom!
»Freisinnige Zeitnng«. Pod tem naslovom je zafelo izhajati na Duifju »mlado-av*trij*ko« gladilo, ki ee hoče potezati za to, da se združijo »moderni vseh raro^ov na tleh { rave sv< b'>dom:selnoati in socijalne reforme ljudstvu v prid«. »Freisinnige Zei-tung« ne bo s'užila nol>eni frakciji, hoče pa vsikdar nastopati za svobodo in avtonomijo vseh individuvov in narodov Avstrije, zahtevala pa bo ob enem po drejanje vs<-h psabnih interesov skupno-državn'm. »Freisinn-ge Zeitung« hoče biti tolmač vsem onim, ki streme po nar> dno pomirjeni, politično svol»odni in gospodarsko
ban 1 K, g.a Msrija Prhavec 1 K, Ante Trobec sv. Ivan 2 K. Josip Turk, posestnik 5 K, Ivanka S. 2 K, Olga S. 1 K, obitelj Vatovec 5 K. — Bog živi narodne darovalke in darovalce !
PeTsko društvo »Hajdrih« na Prošeku
je darovalo mesto venca na krsto pokojnega svojega člena Josipa Miiiča 6 kron »Možki podružnici družbe sv. Cirila in Metodija« v Trstu.
V sti namen je daroval v počeščenje spomina pokojnikovega njega oče, g. Martin
Mili«, 5 K.
Pogrebno društvo > Ari« a tej« na Prošeku vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. marca 1903., ob 1. uri požudne v prostorih pevskega društva »Hajdrih« na Prošeku, po Bledečem dnevnem redu :
1. Nagovor predsednika. 2. tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. novega odbora za tri leta. 5. Kazni in nasveti.
Vremenski vestnik. Včeraj ob 7. zjutraj 7.6, ob 2. uri popoludne 12.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 766.1. — Danes plima ob 3 23 predp. in ob 2.18 pop.; oseka ob 11 11 predpoludne in ob 6 24 popoludne.
Draftfce prrvfčnin. V soboto, dt^ 7. marca ob 16. ur preopoinda* s« bodo vsit? * »ar*dVi« tak. a &r. okrajnega so iišč* z: c-vilne stvari vr^ti* sledeč« dražbe prem >niri : ul'ca Ch;( zza 53, h sna oprava; Fontane, 1 pagne ; Barkovlje 650, 1 konj in krava ; ul'ca Conr rntreisle 1, hična opravs;
Poročilo Volitev predlogi
toplomer
mitnici je Marija Fajfar izvedela, da je bila ogoljufana. Mitniški paznik Jožef Lukman se je podal za Liprvškcm in ga prijel na Martinovi cesti ter odvedel na policijo, kjer ?o ga zaprli.
Vesti iz štajerske.
—	Iz ljutomerskega glavarstva. Bi
korejska z? druga na Cvenu pri Ljutomeru je prodala tri izrabljene plemenske bike ma-r>jadvor?kega plemena, ki bo vsi skupaj tehtali 2510 kg.
—	Proti pemškemu zasramovanju.
Zadnji »Slovenski Gospodar« ima ob robeh napise : Slovenci ! List mariborskih uradnikov, trgovrev in obrtnikov vas je imenoval ljudstvo mcrlcev! Slovenci! List nempkih uradnikov, trgovcev in obrtnikov vas panje, blati pred celi m svetom ! Slovenska politična društva razložite ljudstvu žulj od j a nasprotnikov! Vrd telji štajerskih Slovencev, kje ste? Branite narod !
Med spodDještajerskimi Sl«venci je zavladalo veli ko ogorčenje, ker se sme slovensko ljudstvo tiko nesramno žaliti po nemških listih, kakor je to Btorila zadnjič Marbur-gerca. Pripravljajo se shodi !
Vesti iz Koroške.
-j- Kaj si Nemci smejo dovoliti! V Veiikovcu moreš videti kra3no poslopje meščanske šole. Na strani glavnega uhoda pa ul'ca Sette!Je ta^-ca z napišem »Siidnarkische Volks-bicherei« - - torej služi to poslopje tudi »Siidmarki«, v agitacijske politične svrhe. A to poslopje je bilo sez dano s pri-
ul;ca Campo S. Giscomo 4, oprema v 7a'og u hišna oprava ; ulica S. Marco 25, h sna sPevki V8e dežeIe ! Iq tudi dar ISOOOgoldi-oprava; Corso 22 in ulica Tintore 5, oprema narjev> katerega je tamkajšnja mestna hra-
v zalogi, h šna oprava in razno.
nilnica dala za stavbo t3 šole od svo;ega či-
preporojeni Malo Avstrij e. —------	atega doneska, ali ni to slovenski denar ?!
s Protka n^m pišejo - Mino!« nedeljo je splošno znano, dajajo Mauth-	Tudi se vee učiteljsko oSObje plačuje na de-
• -M na P--.fen »oirreb še le nerJeva 8emeoa 7a reP° m klajo velik dobi-	želae k trr.j tudi s slovenskim denar-
se je vrr.; na 1 rose«u pogreb se .e ^ Ravno tako izvršna in nedosegljiva 80	. _ . ' . . J
letnega Josipa Mil.ča, vrlega narodnjaka in Mautbncr;eva semena za zelenjavo in cvet-	Jem- V >ma v kljub temu »Sudmarka«,
dn - ver, ka pevskega druit-a •Hajdrih« J lji©e. ' '	to je t;stc z^gla-no društvo, ki hoče nas Slc-
Mncžica ljudi, ki je spremljala pokojnega k večnemu j»okoju, venci ;n cvetke, podarjene od zvestih pr jateljev in sorodnikov, ter
Vesti iz ostale Primorske
X Zdaljšanje uradnih ur na e. kr. poštnem in brzojavnem uradn Veliki ^la protj temu. — Da, reB
vence iz naših dežel pregnati, kajižn*co, ki ma namen širiti nrmško mišljenje z izpe-so-jevanjem v njenem duhu pisauih knjig. In to se godi, ne da bi v šja šolska oblast kaj
daleč smo
uradu v Velikem L šioju ?e je uvedla od
H- Trojčki. Trojčke, in s cer tri fante,
26. febr uv£ rja t. 1. do nadaljnje odredbe je porod la" debla Steiner v celovški porodiš pel nodnevna služba v brzojavnem pro- n,;ei p0 nekaterih urah so vei trije umrli, metu.	-
členom okr.jneg, šolskega 8Teta t	razne V6Stl.
Zdravje papeževo. Včeiaj popoludne nam je doprslal korespond* neni b"ro — toda prepozno, da bi bili mrgli že v včerajšnji šte-
milo petje »Hajirha«, ki je in corpore spremlial svo'ega ljubi enca k zadnjemu po
Zitkn, vse je'pričalo, kako spoštovan je bil Lošinj. Na c. kr. postnem in brzojavnem prišli r p< kojni m aden č. A to splošno sočutje naj bo rodbini v toltžbj !
Vedno pajaei ! Kretin med tržtškimi j
listi, ki ga izdaja slovenski o Ipadnik Vrh, »I! Gtzzettino«, si je te dni privoiSil nekaj, ;
kar naj bi bila d bra sala, v resici pa je Tolminu je bil dne 16. t. m. izvoljen gosp. v potrdilo, da po sigaori vsikdar in povardi Andrej Vitovec niesto v Ljubljano odišlega — pa aci.	g- V Ravnikarja.
Da bi namreč smeš i Do^ip erija in dru	X Pesek T eei. Deželni odbor v Po
-*v<» l> meno, K »s«etti«, je prit.bčil neko ^ ču je nakazal iz <Ježtlne blagajne i tal. kon- vilki objav'ti — tole brzojavko: Agenz'a ,e . .. -	t ie ;Lrram rfr-enega dru- viktu v Kopru f)00 kron podpore »za pouk Štefani javlja: Vznemirljive vesti, ki se ši
štva n je sp laj ual ral celo vrsto rmen. v felavBk«m jez kuc. Ako ne bi bila stvar rijo o etanju papeževem, so brez vsake pod-.n m„;£t m mena: dr. Dompieri. dr. Gu- žaloatns, bi bila smešna. Kajti, komu hoče lage. Na nujni nasvet zdravnika dra. Lap stav Grfgorin, »ieželnosodni svetnik Pederzolli, dr. Otokar Rvi £r} Luka Seražin, Ivsn Marija Vatovec, Ivana Baje, delila pri D »mpie-rijevih.
In take pajacjde delajo v listih, ki naj bi bili re*ni p ditični listi ! Delajo jih pa, ker so — pajaci vsikdar in povsodi !
Pobijanje prašičev v svrho odvračanja k lise. C. kr. namestništvo razglaša, da te je za praš Če vsake kakovosti, ki se v mesecu marcu pobijajo v svrho odvračanja knge, določila cena, ki je obveljala v Trstu v mesecu februvarju 1903 za pobite pra-
flfce vsake kakovosti. Ta cena je 1 K 30 st.	♦ Z T,„ka je skoril v Lattermanovem in jo umoril. Potem je zbežal iz stsnovaija v
- r ki gr»ro.	drevoredu v Ljubljani čevljarski pcmočnik brtvnico, kjer je tudi 16 letnemu svojemu
Cene kmetijstvu potrebnega blaga. Ivan Roeman, prietojen v Trst. Rosman je1 u6encu prerezal vrat in ga nevarno ranil, a Bakreni vitrij. l brez zavezi. — Soperfot-fal ^m cdprl vrata kupeja in skočil ven. Padel na to je obrni brivno britev proti samemu =/.4V# St pljiv v vodi, po 5-90 K. SuFer- je Da žtlezničoi tir, a je kmalu vstal, pa se Vbi, prizadevši si dve rani, ter se je po ■ tat 15%, sto pij i v v vodi, po 6 90 K. zopet vlegel v graben ob progi. Imel je rano | vrhu še ustrelil iz revolverja, tako, da je ( -ki s. htar 15 0, dušeča po '24 — K. na glavi. Koje prišel k njemu pomožni že- ostal mrtev. Nesrečuež je zapustil tri nedc-Žveplo dvakrat rtfio rano	— K Žveplo l«EBiftki čuvaj Franc Makovec, mu je Rosman rEBle otročiče.
zninDka »vent ie-r c po 18 50 K. Živinska dejal, naj ga pusti nekoliko ča?a v miru j Lajos Domokos znani socijalist čni vodja «1 v vrečah p 50 k*, y 3'.»O K. Živinska ležati. Čuvaj je hotel na to poslati po rešdni ; jn nekdanji urednik lista »II Proletario« v
deželni odbor d. t; popiti to, da je teh 5C0 K ponija je a v* ti oče privolil v to, da se za res določ i v to pvtho. Takega tepca ga ni 4—5 dni prepusti absolutnemu miru. Papež med Hi vat in Siovfnci.	se ni hotel dolgo časa pokoriti odredbam
Ta pouk »v f-lavskem jeziku« ni dru- zdravn kovino, ali včeraj je dovolil istemu, zega, nfgo pretveza, da morejo tem svobod- da priobči noto v li?tu »0?serv»tore Ro-n^je z pet kaj darovati italijane-kemu kon-. magno«. Ta nota je bila priobČena zato, da % iktu!! »Slavski jezik« pa jim je deveta se pripravi sv. cčeta v to, da se bo pokor.l briga. Saj je z^ aoo dejBtvo, da, odkar obstoji odredbam zdravnikovim. V ponedeljek ali ta konvikt, ee ni se ni eden sam gojencev torek vsprejme papež angležke romarje, prsteno naučil tega »slavskfga jezika«, ki Zblaznel brivec. Iz Meran* javljajo o je večini gojencev v resnici le v zasmeh ! ! nastopnem groznem dogodku. Brivec Frf n
Mu'ler že d< Igo ni bil več duševno normalen. Včeraj zjutraj pa je svoji žeoi, ki je bila v drugem stanu, z Brivno britvijo prerezal vrat
Vesti iz Kranjske.
lovanje sladkorja. Mej došlimi spisi je interpelacija poslanca Prochazke, v 1 ateri isti opozarja, da je neki enoletni dobrovoljec 8. pešpoika, ki se je umoril, doprslal v »Arbeiter Zeitung« pi«mo, v katerem izreka hude obtožbe proti nekemu častniku tega polka in katero pismo je rečeni list takoj izkoristil v vojaštvu sovražne namene, ter je priobčil.
Da-3i je takoj uvedena preiskava dokazala popolno neverjetnost pisma, je vendar poveljnik polka podal posebno pojasnilo o tem slučaju, poslavši v uredn'štvo dva dobrovoljca, ki fta ovrgla pismo v vseh njega točkfch. Interpelantje vprašujejo, da li je minister pripravljen uvesti podrobna poizvedovanja o postopanju polkovnegi p^vejstva in prer rečati v bodoče, da so stvari polka, ki zahtevajo posebno varovanje stojsnstva vojske, rešnjpjo izvensUižbenim in privatnim potom.
Posl. H a n n i c h in t~>v. opozarjajo v interpelaciji na vest v časopisih, glasečo se, da je na Dunaju v?eraj neki radporoenik ranil s sabljo nekega izvošČeka, ter pripominjajo, da vedno bolj eireča se razvada iz-vestnih vojj-šk h 03eb, ki ob najmalenkcstne-jib povedih mahajo s sabljo okoli s-^be, mora v prebivalstvu vzbuditi vznemirjenje in ogorčenje. Interpelantje prašujejo torej mia'stra za deželno brambo, da-li ho5e v sp razumljen j u z državnim vojnim min:strom prepovedati ča-tnikom nošenje sablje z' en službe.
Ko so ministri za nauk, finance in poljedelstvo odgovorili na razne interpelacije, je zbornica rešila več zakoncih načrtov, li-čočih se razlastitvenega postopanj*, orir^ma popusta na davkih na prezidavanja v asana-cijske svrhe v Pragi, Moravski O. travi in Tešinu. Prihodnja seja bo v t rek.
Potres.
PRAGA 6. (B) V Graslicu je bilo mi-nolo noč obrutiti tako inteozivne sunke zemlje, da je prebivalstvo zapustilo hiše in je del n'či pren čilo na u'?c^h. D?nfs z utraj se je ljudstvo prmirilo. V Karlovih * ar h in Aschu fo tudi občutili, toda m?ni močne sunke.
Dogodhi t Macedonfji.
CARTGRAD 5 (B.) Odgovora na interpelacije radi dogodkov v Makedoniji od strani ministerskih predsednikov K^erberja in Szella sta napravila utis na su'tana in na vlado.
CARIGRAD 5. (B.) V včerajšnji s°ji ministerskega sveta je bil od porte -'z lelani reglement za reforme rdobren in pre ložen pultanu v s«ikkcij^. Potem se isti predloži avstro-ogrsk^.nu in ruskemu poslaniku.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNiK. i	Lastnik konsorcij lista ,x d i n a s t".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'' v Trstu
ttK# KKKttKKXYH£
H
n
M n
x
n
n
K
n n
n m n
st
T*.
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tofarne mizarsfce zadrup j Gorici (Soltau)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej finton Čemigoj
Trsi, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pMštva prlmorste dežele,
SolidnoBt zajamčena, fcajti lea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih c temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, mc-dernl sestav. Konkurenčne cene.
V Album pohištev brezplačen

sol v vrečth pu 1<X> kg. \x> 7 **>0 K. Fc rma- ! vor> a je opazil, da je Rosman vsul in šel lina v steklenicah po 1 liter po 3,— K. naprej. Tekel je ra njim in na Franca Jo-Tobakov z eček v škatjah p, 13 kg. po fd Pe.ti ga je jZrooil policijskemu stražniku. 2 40 K. Tobak o v izleček v ikatljah po 5 —- Rosman ee je bil pripeljal iz Trsta, ;m«l pa
je vozni listek le do Postojine. Ker se je bal, da bo moral plačati globo, je skočil z vlaka
kg. V- K.
Te cene javlja odb3r »kmet j. društva«
v Gor ci.	jn jn hotel popihati. — P< škodba, katero je
Darovi. Na našo upravo je j oslal g. dobi[ 0 ?adon na tir je „eenatna. Anton Ščuka iz Barkovelj, ker se ni mogel! * Postopač igral paznika. PoatopaS udeležiti narodnih pre^pu^tn h veselic, 3 K j žff Lipovšek m je včeraj na Dunajski za »Nan-dni dom« in 5 K ra m-žko po- < cegti v Ljubljani predstavil poaeatnici Mariji družoico sv. Cirila 10 M-todija na Greti. Fajfar iz Vopolja kakor užitninski pazoik in ker se Diso udeležili kost i in i ranega je zahteval, da mu plača od kokoši in jajec, plesa tržaških ^ospa so darovali sledeči ki jih je vozila seboj na vozu, 2 K. Marija gg.: Anton Fnrlan 2 K, Alojz Goriup Pro- Fajfar mu je dala le 1 K 20 st. in je bil 5 K, Ivan Nekerman 2 K, Henrik Le- Lipovšek zadovoljen tudi s to mitaino. Na
Pulju, je umrl dne 4. t. m. v Rivi po dolgi bolezni. P. v m.!
Vedno lepše ! Soproga Wolfova obdolžuje Wolfa, d« je svojo intimnost s političnimi somišljeniki rsztezal tudi na — njihove soproge in hčere, Wolfova glasila pa obdolžu- i jejo njfg vo 6oprogo, da je bila preintimna s Sofcoof rerjem. Heil und Sieg !
JMiaifiBF Un lin
Prr» ia sajvečje torsras itz'a vrst.
-»S TRST*1
li
TOVARKA:
Via Tut, vogal Via LlHitas««
ZALO'"-1! Piazza Rvaerir v. j
(Šolsko posiop «> In Via Rib«rgr »t.
Telefon št. 6 7 O.
--
Brzoj&**i por čila
Državni zbor.
DUNAJ 6. (B.) Zbornica poslancev.— Ministerski predsednik dr. Koerber je predložil načrt zakona o prepovedi rajoniranja pese in o dobavljanju pese, notrebne za izde-
Velik !sbo. upetB^j, trctl l. s^.v. 2». #rl«jft nmreflji! trdi po posebni-
Oid« b?u konkorefi^e.
_ ILDIT10T1IJ Cim liST&l) It fuiit fiP Predmet! poa avio se na pa. c jnj j 0	ali žeiezaioo ;raa.;&,
<5
J •10
3J
$)
Si
st
S0
Oi ^
Oj »j)
«9
Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejAih kombinacijah pod tako ugodr.imi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodni zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjiujočimi se vplačili.
Vsak ćlan ima po preteku petih let pravico do dividende.
„SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti drnsra vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavarj e poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih ceaah. ž^kode cenjuje takoj in najkulautneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izda* ne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Zahvala.
Pev-kuru društvu »Haidrb« in vpfm drog m prijateljara in znrneem, ki so f»e udeležili pogreba prenin< legi mn sina
Josipa
in istotako darovalcem vencer in cellic, izrek* prrs-čno rahvalo žiliijoči oče
Martin Milic.
Prošek, dne 1 marča 1903.
Podpisani odvetniki nazna- ^ njajo svojim p. n. gospodom ✓ klijentom, da bodo njihove \ pisarne počenši s prihodnjo nedeljo
Pri svetem Antonu Padovanskem.
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Dobi se bogata izbira planet, oainiatik, pluvial, humeral, nketov, kvadratov, kol h rje v L»«, prsmi, o-, misalov, brevirjev, rifua'ov, diur »ov in u« številno nabožoih raz ič.io fino vezanh knjig, svečnikov, k rižev, svetilnic, kelihov, cihorjev se srebrno kupo.
Jedina zaloga za celo Primorje kipov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih po-eboo za vlažne cerkve.
Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kak. r tudi mešine sv* če I. in II. vrste, podo'*. vencem, križe-v m svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del si adaji čih k bogoeantju, izv ršijo -e vt-z nj« (:icami) najfinejša za zastave, p ogrinjala idr.
popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca.
Naročit ve se izvršijo točno in hitro.
Ob nedeljah in praznikih je prodajal ni ca zaprta.
> >
\ >
>
XXXXKX«XXKXKXKKX Snovij za možke obkiee
v velikem izboru, najmodernejše vrste, prodaja po jako ugodnih cenah dobro-znana prodajaluica suknu
Maccari & Fross
ulica Maleauton št. Na zahteva nje se izvrše od izvrstnih krojačev tudi obleke po meri ter se pošiljajo vzorci brezplačno in franko.
KKKKKKKK«KXXXKKK
v v
Z odbčn'm spoštovanjem
Anton J. Vogrič
V o grič, t
V/S^As/S/^
W Rudolf Aleks. Varbinek
kontrolor voz« ih listkov za reko *r arol rodno društvo. Prosilci morajo po/.n> t v Primi rju potrebne jezike. Ponudbe naj ne blagovolijo po<«Uti na ured «iš»vo našega listi pod U C.
zaprte ob nedeljah.
Dr. A hram, <lr. (-r^orln, <lr. Protner, <lr. K.vhaf, <lr. Slavlk.
F I L 1 J A L \ A
zaloga glasovirjev
najboljših tu- in inozemskih tovarn
= Borzni trg št. 2 II. nadstropje =
(nasproti sladčičarne Urbanis).
C. ti pri?, avstr, l(F(jf!ltllfj[[(l zavofls Kazposnjevaiije. menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor
tucli na obroke. Konkurenčne cene.
za treovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 2 V. M^mrrm o<ikaz 2
30- „ „ 3\\
xxxxxxxxyxxx^xxxxxxxxxxxxxxxxxxx
H-
na pisma, katera «+e morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, »topijo nove obrestne taksi t krep<*t z dnem 24. i unija, 2H. junija in odnosne 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napoleonih
brez obresti. Nakaznice
na Dunaj, Prago, Pe*to, Brno, Lvo^ Tropa v Reko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, Gablouz. Gradov -Mbinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez tro*kov. Kupnja in prodaja bitku	provizije,
iakaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Juui'f vnf ii-t!ue po dogovoru. Kredit na dokumeuti ▼ Londonu. Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
SaAa blagajna izplačuje nakaznice narodne baukt italijaunke v italijanskih frankih, ali pa po dnevnenc kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zl atob rebrni denar, zlati avstrijski banfcjvei iuL po p 1 >.
x *
n n
H
x *
x x n n n x n
Paglianova pijača
• • • prof. Ernesta Pagliano • • •
nečak pokojnega profesorja Hleronima Pagliano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmaeevtieni razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami.
Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončhu m ovitKih našo varstveno znamko.
Narofbe je uaslovljati na tvrdko
prof. €rnest pagliano, jVapolj, Galata San jtfarco štev. 4.
x x x x x x x x x x x x x x
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
94T Bogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani
Mr zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trat.
TOUflRNfl POHIŠTVA
IGNACIJ KRON
Dvorni založnik. — Usianovlj. 1848.
Odvetniškega koncipijenta
re m«- v svojo pisarno
dr. Matej Pretner
odieiiii ? Tm&. ulica Ctissa di Risparmlo 7. kamor naj se pošiljajo eventuelne ponudbe se spričevali do 20. marca.
cn od
r-

H &
w H
Sloreei proTe-orjl zdravilstva in zjravniki priporočajo
Želodčno •«. 4. tinkturo
; a«':
lekarnarja piccoli
t Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
^fcot želodec krepčnjoče in *tek vzbujajoče, dalje kot prebavljenje in telesno
odprtje po*pdkujoče sre<l?«tvo fK>sebno on;m ki tr ^ na navadnem telesnem zaprtju.
Tinktjra za želt lee razspoiilja lekar Piccoli v Ljubljani v škatljicah z 12 Hteklen<eam za K 2.52. z 24 steklenicami za K -i.H), z stekle-■seaoii za K 7. z To steklenicami za K 11.
Postni parket pod 5 kg ) liazpr< laja »e a lj«karnali v Trstu, Istri, Dalmaciji Primorskem Gcriikem in Tolminskem po K 2.4*> uteklenica.
ulica Cassa di Risparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje
«— - — — — — brezplačno — — — — — —
Vrvarsko blago
svojega lastnega izdelka priporočam po najnižjih cenah. Vsakovrstne vrvi, štrange, uzde, vrvice (špaga), pase (gurte) itd. Ceniki so na razpolago.
Anton Šinkovec
vrvars\i mojster.
Kranj (Gorenjsko),
Zalog Mi stroje?
za domačo rabo in obrtnike.
;
ar 5 letno jamsto
ni ve ali jjreho<la v vojake zavarovani zne j
,ek proti ruaiemu odtoku Fred pretekom Melianit-specijalist za popravljanje stroje? ?seh vrst
RUDOLF ROTTL
XXXXHKXXXXXXXXXXXXKX^*XXKXXKKXXX
Glavni zastop 7a Trst, Kras, Goriška Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz-Josefs-O«ai št. 1 a (v lastni hiši).
Popolno vplačana glavnica 2.000.000 K ustanovljena o<i dunajskega bauonega društva in bavarske h i p< »t« k urne iu menične Itauke v Monakovu.
Sprejema zavarovanja raziovrHtnih k' >inbinaeijab
pcemijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zd avniškega ogleda, izplača vat v slučaju že
na življenje v in proti nizkim
Gustav Bom
v Trstu. Piazza Bar r i era veceliia,
(vogal Androna deli' Olmo).
Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapeearij. —
zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trsta, Corso tš. 7. Telefon 469
.—:-:-:—
Ca«l mi je naznaiiti p. n. si. občinstvu
I mesta TVfta in okolice, da sem te dni otvoril zalogo dalrn.:t nnkih naravnih vin. Prodajam po zm rnih cenah na debelo iu v steklenicah. Z^l ga se nahaja v hiš. Emila grofa Alberti-ja, ulica G h e g a št. 8 1 zadej na dvorišfiu.
Namizna vina, črna, bela „Opllo" (sclcher).
XRST, _ Piazza S. Caterina štv. — TRST
Rinnione Aflriatlca m Sicnrta t Trstn
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Prodajam tudi naraven in pristen tro-p i n j e v e c in olje.
Ker so naša dalmatinska vina ne sam > na glasu kakor izvrstna, ampik še znamenita, _	.	..	tudi kakor okrepljajočaza bolnike
- Popolno opremljene sobe. -;in raalokri v ni ke, nadejam se za trdno.
Konkurenčne cene.	j me	občinstvo uajmnogoštevilneje
počaščalo se sv<»jimi narocbami ter stem vršilo naše narodno geslo : Svoji k svojim ! Odličnim spoštovanjem
Mat ko Paić.
Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ------- kolodvor ali brod v Trstu. -------
Glavnica in reser?; M?a dne 31. decem^r 1892.;
gl<l. -i.000.000-—
13,326.34698
Glavnica društva ..... Premij na reaerva zavarovanja na
življenje.......
Premijna reaerva zavarovanja proti
ognj"......:
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju.....
Rezerva na razpolaganje . . Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (A) . Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov. bilanca ^Iij Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Obena reserva dobičkov . .
V'rad ravnateljstva: Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiii;.
1,632.248:22
49.46507 500.000 —
333.822-42
243.331-8
500.000 — 1,187.164-86
Od c. kr. finančnega ministerstva določeno priglaševališče
ljubljanska kreditna banka
V LJUBLJANI.
preskrbuje
konverzijo skupne rente
brez kacih troškov !