St 34.
Y Gorici, dne 23. avgusta 1895.
TeSstf XXV.
„Soca
n,
;  prilogo  „Gispi4*riM L
irici na dam jmSiljana .   mid. *•«, •      .   2-20. .     .    MO.
iihaja vsak petek o poldne in velja vreil po poiHi prejeinana ali v I vse lelo   .... pol leta   .   .   .   . fietrt leta      .   .   . Za  tuje  defcele tol'iko vei:, kolikor je vecja paSlnina. Delavcem   in   ttrugini   uianj  premoinim   novim   tiarot'nili'oni naroMno   znihmo,   ako se oglase pri upravniStvu.
„fri»iree" izhnja   vsakib J4  day  vsak  dru;;i torek in wija za celo !eto 80 kr.
„Qospodarski List" izhaja in se prila^a vsak mesec v oL-sejtu IC s'uanij. Kadar je v petek praznik, izideta Iista tc v fclrlek.
SOCA
(Izdaja za dezelo)
Qznanila
in .HSIMICE* placujcjo seza petstopno pctit-vr9lo: 8 kr., io se tiskajo 1 krat,
«   .
2    .
Veckrat ~ po .pogodbi. — Za veCjo Jrke po prosloru.
Posamitoe Stcviikc dobivajo so v tobakarnah v Nnnski ulici in v Solski ulici, v Trstu pri Lavrenfiicu nasproti •'dike vojaSnicein priPipanu v alici Ponle della Fabra po 8 kr.
Dopisi poSHjajo naj so uredniStvu, narofinina in reklamacijo pa upravnUtvu .Soee". —. Neplacanih pisem nroilnigtvo no sprejemc^j^Rolopisi, se ne vrafiajo.
"te^P^uPravn'5lvo Je v Gosposki ulici 9.
Izdajatalf in odgovorni urodnik   Andrej Gabritok.
„ Bog* in narod!"
Tlaka „Goriih*
Dru&tvo „SBoga"
|.ri|niv<u:i vuliU'fin /a dt'/Vlni zbor ;/.>ri-ki, naj bi se dr/.ali zdaj, ko so fM^vciiiji'jrt, kaU*rt* kandidato bi puslu-vili v pojodiuih vnliliiili ukiajili, oniJi navudov. kakiv jHiiiusiita Koii;<ka iista 'Sofa • in l'riiiinivr > v lej zadovi. |»osi'biio naj zahtevajo od vsakti'ii'i.'a iw>?.u. katiTc^a iiatncravaju kandidovali, kol po^rojc kandid.ituri iukU'iIimV ivfi:
I. da \ so da njih okuliscinah iif sjMt'jin*' iiH'slii dc/.i'liif'.'a. {/Uvarja, ako bi ^'i vlada v to predlagalu:
j. da l.u driinai w.iij finim z •liu'r-'imi sliivt'iiskimi poslanoi v puseb-nciii kluim iti \\,\ so ne tori nd njili pud nolium pivtvezn;
:». da in* odlo/i in an data nu'j /.a^i'danjciu di-zHiH'^a zbura ali n«'pc--ri'dno pn-d nji-j-'a sk-.ij'aiijcm;
V. da bo ni) vsaki piiliki bi.iiiil in z.ij-'tt\ai;jal ^iiiutiii* in d u A** \ u *• knristi iKr/.i'U- yori>k»» in svojili vu-lilivv ;
,"i. da. s»- bo |.(»t«'^«»\al za to, da dnbi slnvfiiski jf/ik pupolno raviui-praviiusi z dni'rfiiu dt'/.-inini jczikom v ><iii, iir.idii tit javiii'iu xivlji'iijn It'i da tm Imii kiiii knt piislan«'i- drjaiiVki vrAil tu i.ivnopraviitist;
i». da m- Im> v v-rin ill /..it :.l.iri»M slnvi'liski-j-.i },v4a: vse /.t \cio, dniit, t'i'sarja.
Akts bi vdibi o kati'tiin nio/ii, kri!«Ti'»a fiuri'jo katididuvati, in> biii pm-cm na ja.NSicui jjlfdr na nnvi'di'iic liic-ki'. naj si pridoix- pidr«*S>iin za^oin-silu s tctii. da zaldcvajo «>d inVy.-i /a la program rastno bi-si'ibi ali pis-m«-lit* izjavn.
Odbor.
Kako se nam je vesfi pri bodocib volitvah v deielni zbor goritki.
V...iiio till/. p.ti-kt.  Ill  IntM
ii tfiii, k.ikn »o >r.t.!tti i/.p.nb-ji^.
V'-f kii/.'1 na tu, da prihodit^i driKiii /liiii' ^•¦.riiki tm ps'i'ii-j vHi.ir. !ir fci-r il.i!ijJ!i-ki u.ui I'li.u'i. ki st slia;.*ji» v tii'jd.-i'ii • \.\ <.i|iiM!i' tt^I \\r.i\\ -— n.»/.na:i„;!j(t v.-.ik«':iiit. k.lur Sii-if sls.-Ut. ,ia /..1-tOptKs.f >IiiVt n-ks'^a t!!f(i«t.i >i>»;:Jj"Jjc. kol iia-protiiikc in $t>\-r ^ >. a I k t\ s kattTit.'i ni dobiv hi ?vdf>. iinip.sk \r \m. n.i ;:i'viii'iijc ia «-ii:rt.
«'¦ t»<li m- navadtio ka'a iw U- t,;ko \nn\i. k.ikt>r m.' ktjlia, \ondar ns pre/.irati i.ik.h |i'i:ivn. ki pr<h,i>a;o o,l nio2, katt ri, C« .'»!i n>o ulll:t,.I:iit;w^viW.;tva,t-tva. i-ii.i> ^ iti.'ar tntif, k.-r ~t- Jjai file; Itaiij.m: nrkdj> n.' u-tjvlja, i!a si pribur.- tiiv.ehioy.bur.-ki' iijaiulaU'.
V Ukiti oko!ii(;:uali jr.- tuln^a slnvc.-'.j-kih voli'ciiv. tt.t poiijr'jM v Ut.-z<-ini zbor trdiio fa-t.«v'i> nvojiJi za-l»pj:iknv. ki h-nio .*L«;i k.<5 zi'. k; bo.lo i!hu!-; kot fc-tMiu verirM. ki ba io iu i.t-niHo ptjitoj-^lj tof. r-u ruo;., ktit tiuto k:"d".ii', k; t'li.i ;« ,.[l0 \u',\(, in ,.[¦, t -;t i^i >t. I>r» /.pi;rvrLiij dri: skuptuva sktcp.i iti vod-slvvii-.M n.ivu.l4 v pj>'-«i,...znih s!»«\:;ih. Niti <hIhi s:ovi»hki pns!a:,.,:s,. no sm<> cd dni^ih .••frti ill dr-...u p;»!:likn tu .sn.jo roko, vaiWo mar* lull ?.w>! 1:: ;m:ip,:;,v ilin mai.-a knlvloa, » ki 1111.1 to lodaj «au\ Ab, \>it:ani trilnoft-ku-* pa; dr?.ijo, in k: 7»?k..j vso irmr-, nko !o iMlr-:i od njosa oslpado. Z-trai-ai sluvcnski dcZtriiu pMs]aiK.'i unajo lo!:ko nw.C; da se broz njih r.e mow i'isio nic zuvaiii v deZelncai zboru. Vsak poji>ili»t!e ima mip i lako tuof. da, ako odpadii o<l srujili lovari*ov in ?<> pridru/J Itaiijanoiii. no morcjo os'ali s'.ovenski poaianci nic storiti iti nic zabranili. lako da so brez njili Kiliko zr'odi vsc, kar lta!i;ani hoCcjo.
Hadi tt-pi Iroba, da sn" slovetiski do-^'Iiii poslanei c d i n i. in da volilci !i- take im^L' volijo, ki se mod seboj raztnnojo in si Z'!ii[ujo. IVava edinost ni tno^oCa. ako se •-"ii poslaucv vrine moz, kateremu itmr'i nc y-mpajo, katerega imaj3 11a siinui, da jili za-l«'ztijo in ovaja, kateroga se bojijo, da jim b«i zapreke dotal in jib tozarit, da hi jimsko-duval. Islo tako ne more !)iti pravc cdino-sli, ako so poslanoi preveC razticni po misljenju, teziijah, temperarnentu, ako zavzemajo v jav-110111 zivljenju nasprotna slaliSCa, ako pripa-dajo slrankam, ki se mod seboj kavsajo, ako
jim sluzhoni odnoSaji no pnsi'MJo polrol)iio pro.-lo-li. Volili-i iiioiMJo na tu pazili, da jim j» volili po-iaiHo, ki niurajo skupno do-luvali, in da jim jo toroj volili to lako inozo, ki so s p « s o b n i za skiipTunicIovaiijo, Vw-lia-i naj .-<¦ odbifijn na li'vo ali na dosno; ¦*amo no lia/iti skujiaj, kar skupaj w $r*\ Kdor liot'o odi'iosl mod poslaini, mora pro] polo/.iti p o p ii j o I'diiiu.-li, to jo mora volili tako postaino, k.Uoriiu jo m u 'r' o 0 0 odiiiim liiti in ki so pripravljonizatajiti voasib svojo voljo in .-vojo zoljo, ko sploSna blatrinia lo zatitov...
Hdiiuisl moj po-laiioi no zadoslujo v dii-a'}!ii by.i. kar so sine ml Ijiidskib z.b,topni-kov priiako*ali. 1'i'liobiia jo to.di zmoznost in -j> yi' I 111) s t, s kaloio pnslaiiiT zajro-varja pravit-o in koiisli s\ojib voliliov, s ka-tt-ro odbija nnpado na-protniko\o tor doka-'iiji- kori.-timst ali AkmlljivoM, priniornost ali inpiiiiniiio-.! raznili iia-^votuv in prodlo/ov. Dobro Iii bilo, ako bi \sak piisl.ii:«r vso 1110-j;im*i' roi'-i znai in 1110/0I; ali laki pnslami .'•0 jaku rodki, ako so upjnli naliajajo. Zalo nsoi'.iiiio biti /atliiMiljiii, ako iniajii vsnj vsi po.-l.tini skupaj potrobno znaiijo uiiili rooij, ki -i- razpravljajo v do/. Iiiom zboru. tor mo-raiuo dolati 11a to, da bmiu poslauo: /a^to-pali kolikor iih^'oi'-o voliko strok, v katoria naj l.odo dobio pouroiii. Kiii"lova|oi: in po-^or.tiiik, uoitolj in duliovnik, un'duik in od» vttuik, tr/ovoo in obrtuik, pro^tak in plomo-nit.i^ uaj ima v dozoiiioiii /.lioin svoji'^a za--topnik.i, kab-i'r/.i naj ;-.i izboio iz Kvoj.y.i ali ibii,rt<;!a ^laliu, ^aiuo i\.i bo !'.i,miiiio1 njo-I'ovi   kori'i in da jib l.o znai za^ovarjali.
S l.-a f-'ali-iM ni |n da kaloii kaiidid;-.! jo k m ab iHikiw-iVii vi o'ko.ol,., olilik in ;'.af:ovoiui*.kili ?,\ j« in po-iu poi\i-ou in m v dozoltii'iii zbom,  bi
lov.
ako ko u/ovarja, >!i posi'stu'ik
no u..... piavnili
ki jo > v svo-
Ako bi bd sain
to?.ko   izpolnoval
» volilvo v drv.oUii zbor da javno i/pr<vo\.hiluo .ivnati voakr-m, da volilvi-
prcv/oto nalopi; ali kor jo v drnzli ^.'imi liiti^iiii!. /.idniliijo zaiij, da bodisi v I zboniioi. bodisi v oiNokdi ali pri raznili po-j ^ovorili sj.jo?.i slvari, ki so njoj-uvim varvau-] lorn pottohuo ali korisl:ic; tovariVi odvotniki I it. dru^'i, ki ra^iuucjo poslovno obliko, naj pa j spravijo tijo-ovo misol v pravo obliko, bodisi ! ;id*-rpi'Ia;'ijv, bodisi po-tavmra naOrla. bodisi
idnvaOmva na-vtla. Ako jo dolic-nik v svojom ij'is'ai jioCi^'n in mrt-v, in ga rojaki vkljub I tciiiii kundidtiji'jo, sinojo volilci biii propri-! 1 ii;i, dit ^a no kaudidnjojo radi lob, ampak [ radi dru«ili liolj^b nj.'^ovili l.islno-lij, morda I ki-r jo. zna'aji:.'!, ¦ rodon, po-ton. iir.cn in j izv. don v svoji .-!. i. kakor nikdo dni-i, I morda tudi splob, k»«r , lioljso^a v dolirnom okraju. Po-ostniki, ki ii ajn ob cnom opravila : 7. obrinsko aii okrajno ii])ravo, ki sc bavijo j - po'itiku kot svojiiu zaiasnim poklioom, ki ¦b so iriioii p.'iltko, da .so -o v kniotijslvii in 1 ra.'ndi njivoMb stvokab ioiooljilo izurili. so i, i:av.idui> izvi'slni I'lani jainib za-lo]>ov. :            Kuaku poln-lmi hi po-iatioi,   ki so do-
[ \r-i'.i visnk'.' *o!i', ki pi.zna.o laziiovislno ! post.ivo in rrjiJi dolorbo, ki ituiojo (.'ovoriti in ' -r-slavij.ili   jiisma,   ki   po^'odijo   vsaki   stvari prinioioii izraz in pravilno  obliko,   ki provi-diju iz vodoiija uasprotuika iijo^rovo naincro, ki -o pripravljcni na v-ak   njivov  napad, ki so zii.1.0  po.-!ii/o\.ili   po-ta\n:.'i   sTcd.-lcv. da odbijojo pn tofo ni'varno.-l, kolikor jo v njih in -piiib v (Sovo.-ki inofi. Tndi taki   poslanoi =o nam polrobni, in no  hi dclul prav,   kdor bi jib IkiIi'!   ixkljiifili   iz   d.-zidm-Ka   zaslopa. Uroz njili poiuot i no morcino biti, njih sodo-! lovanjo jo v mno^'ib .-litrajili noobhodno po-f trclriio. tako da di'^oiiii po.-lanri  hi si morali j po_'o-lo isk.iti  tako   pomnri   zunaj   zbornirc, I ;-.kt« bi no imi'Ii mod soboj takih moz. (> ;o I ra/.tiionislvo kje potn-bno, polrobnojo vjav-uih '/aslopib. kjor »e razpravljajo slvari splos-mva   pomi'iia, kjor so kujo dobro in zlo vsc do/olf in n-lih stanov, kjor so  dolajo skl»-pi, s'vajofi globoko v zopo davkopKuWahov.
Kditio-l in razuiiinost |o mod poslanoi potrebiu, ako hofojo z dohrim u-poliom za-stopati svoje voliko. K tooui mora prili So d i» I a v 11 o si in p o i r I o v a 1 n o s t mod nji-mi, in ledaj ni dvomiti, da roSijo Casino svojo nalotro. O ilolavnosti in pozrlovalnosli kate-rOr*a Cloveka pric.i njp^ovo delovanjc. Volilci nnj toroj opazujojo, kak jo pri svojem in pri javnem dolu oni, kateroga namoravajo volili. Pri torn je se pos^be na lo pazili, ali deluje kdo lo za se in za svojo korist, ali pa stovi feedaj kaloro stvar tudi v prid trpoCoga Cla-voSlva, ali stori le lo, kar ukazuje mu slan, ali si nalo/.i vCasili prostovoljno kaloro delo, nadio-ro ali silnost v jirid zemskim trpiriom. F'ri odvetnikili, sodnikib (in dru^ih urad-nikih) je lo prav jasno videti. Konmr je le svoja korist pri srcii, bo vlaf-.il pravde broz konoa in kraja, bo podil stranko za vsak nifi k odwlniku in nolarjii, ne pojde v nobeni stvari rovezn na roko. Komur je pri sreu hlaginjn Ijudstva, bo skugal odvraCati ga od sodnijskih potij, bo sknSal potniriti in pogo-dili nasprotne si slianke, jib bo varoval brez-
polrobnih stroskov, konCa kolikor mogoCo bitro propirno zadevo, da so vrno mir mod sovrazno sosode in propirajoiV se stranko. Odvoluik in uradnik laliko dolujola kakor diiliovnik za poniirjonjo stratik in Ijudslva wploh, ako iinatn ;<roo i!. gt.ivo na pravnni inoslu, ako 110 postiidjnlu na prvo inoslo r'.spenzarja in mosoCiio poboluioo, lor obva-rujota lahko colo okrajo volikili nopolrobnili stroskov in obuliozaiijii.
*     *
Ko si> dnbi kaudid.it, ki jo sposobon dolo-valislozno z dnitfinii slovonskimi poslanoi, ki jo razuiiicn in .'.proloii v svoji stroki in svojoin puslii, ki jo dolaveu /a narod in pozrtovalon za bliznjega, todaj jo nounicstuo, upraVati po njc-ovom rojslin'iii Iista in po kraju, kjor 11111 jo z i b 0 I tokla. Naj jo tak moz vzrastol mod nami ali naj jo prise) udkodcr koli, dala nam ga jo providuosl bozja, kulori bodimo bv.i-lo/.ui, da ga imiin.o. Noosnovaii jo ugovor proli kaiididalu, da ni dozolan, ako ima zgoro navoilouo lastnosti. Slovonci no zivimo samo na (iiiri.ikcin, manoc Midi v 'IVhIii, Istri, na Kranjski'in, t^taj •ivkoin, OgiM'ski'in, IvoroSkoui, v lionoCiji in colo v Anioriki. Odkodcr koli jo mo/, ki inoiv in I10C0 biii uas dobor za-stopnik lor iskron zagovornik uiisili jiravioin koiislij, sprojiiiimo ga ladoslno in izka/.imo mo ivojo zaiipanjo. Kdor pa nasoga Ziiiipaiija no /aslnzi, njoga nikar no volili, d* tudi io sosodov sin, gospod in uCoujak.
Volilcom gro Kodba 0 kandidiilili; zato ui voijolno, da bi so kdi; sani holol siliti mod ujo, Ako volilci spuziiajo pnlrobiu' list-nosli m katoiom rlovokii, ga sami piiporo-Cijo kot kaudidata, Kand'ulnvati proli volji vnlilcov in proli n.isvolma voliluoga odbora, oziroina poliliciuga driiftlvn, !.i volilvo vodi, jo zaloslna nc. Tak kandidal kazo, da no isco narodovo, ampak svojo korist ali Cast. Od zavodnosli slovoiiHkib moz i,a (ioriskom in od njili rodoljubja priCakujomo, da so ne lunio silili mod kaudidato, ako no pntlojo po pravi poti mod njo, in da no bodo nisili odifto'ili, ki nam jo posobiio zdaj na tJoriskem zivn ]iotro|iiia.
Par bosotlij nam jo St; jiosobo izprogo-vor.ti 0 nokatorib staiiovib. Vockral se slisi poittlarjali, da kmota najbolj^o zastopa kmot, ki najboljo pozna rovo in lozave kuioCkoga statin. 0 luin smo povodali svojo misol zgoro. ko smo govorili o zmoziiosli in sprelttosti, kaloro mora iiuoli ilczelni posianoc , zato 1110-nimo, da tnkaj nam ni trcba ponavljati toga, kar smo ze zgoro rokli.
I'ogosto so tudi slisi, da nikar tie vo-liti 11 r a il n i k a, ker jo odvison, ampak Ce tivba, rajsi o d v c t 11 i k a ali koga drugoga, ki io povsom noodviscii. () loll toroj par bosott.
Najprcj iiioraiiio lot iti uradnikt! vjavnc, po-obno di/.avno, ki dobivajo plaCo iz dr-zavnih blagajuic, in zasobno, ki so plaCaui ml zasobnikov (ptivatnikov) ali zasobnili za-votlov, n. pr. prodiluic, posojilnic, liraiiilnic, raznili (ovarii in podjetij. Zasobni uradnik uima uiti najiiianjso pravice, da bi suiol ili k srjaiii nc/.oliioga zbora ali raznili oilse-kov v Casu, ko mu jo dolzuost biii v svoji pisarni, ako mu toga 110 dovoli oni, ki ga plafajo. liroz toga dovoljonja tie more zasobni uradnik uiti prosto kandidovali, niti iiiainl.il obraiiili, niti izvrscvati ga. Zasobni podji'tuik ima vsak fas pravico, preklicati dauo dovoljonjo to.- ukazali posl.mcii, naj gre na-nu'slo v tiozelno hiso v svojo pisarno pa naj pridno pis >. Ako poslanec ne slusa, smc za-sebnik odpn»lili nr-.dnika, ki so note pokoriti danim povoljeni. Zasobni uradnik, kateremu je sliizba draga, no sine kandidovali. V cna-keni iiolozajn so d 0 ?. c I n i uradniki, dasi so slejojo mod javno. Iz vrsle leb uradnikov jo todaj nevarno ^prcjemali kan'lidate za de-zolni zbor.
DrugaCe je stvar gledo na d r z a v 11 c uritdnike. Drzavni lemoljni zakon z due ¦21. decoiiibra lS»i7. dr?.. zak. St. lid, dolo-Cuje v J;- $; da drzavni uradniki, ki so vo-ljeni v ttrzavni zbor, ne potrebujejo odpusta za to, da izvrsujejo svoj mandat, inarvcC samo naznanijo svojomu naCelniku, kedar odidojo v drzavni zbor in kedar se vrnojo. Zi njili iiaTiieSCevanje v lem Casu mora skrbeti drzava. Enako postopa drzava s svo-jnni uradnik; tudi glede na de?.elne zbore, lako da jim no stavlja nikakib ovir, ako jim jo izvrscvati mandat de?.olnega poslanca. S toga staliSCa ni toroj zadrzka, da bi se ne volil tlrzavni uradnik dezelnim poslancein; veiular treba tudi tukaj velike prcvidnosli. *
Politic ni uradnik nc more biti naS kcuididat, ker v sluCaju, da pridejo po-slanci z vlado navskriz, mora p.-'itiCni uradnik postati nczvest ali volilcem ali svojemu pokiicu, ki obstoji v tem, da zngovarja in tira vladno politiko. Ako se izneveri volilcem, izgubi slovenski narod 11a GoriSkem poslanca, kalerega neobbpdno potrobuje, da
\jfmm
so vzdrzuje v dezelnem zboru ravnotezje moj sloveiiskimi in ilalijanskimi poslanci. Ako so izuovori vladi, si znpre pol na svoji uvad-niski lestvici tor mora zapusliti tedanje ineslo, ako ga eolo ne poslovo, in slovenski narod izgubi poliliCnega uradnika, kalerega — da j«? dobor in ninotleii -• lo*o ilobl nego za-nosljivoga poslanca. I) 0 b e r poliliCni uradnik so toroj no bo potogoval za dezelnozborski uiaiidal in se no bo postavljal v nevarnost, da bi moral zapusliti mesto, na katerem narodii laliko voliko veft knristi nego kot poslanec, marvoC odkloni poslanstvo fee pred volilvijo, ako bi mu jo volilci holeli naklo-nili. Kdor dolii drugaCe, kiiS-.o, da ne iftCe narotla in njogovili korislij, ampak sebe in svoj prid, da v odloCiliicm Irenotku lioCe za vlado pologniti tor zagoloviti si sluzbo in bilrojse pomikanje na sluzbenih Io.st.vili. Volilci, ki so na lo opozorjeni, bodo vedoli, kako so jim jo ravnati v posaineznili slnCajili, S o d 11 i j s k i 11 v a d 11 i k dola incj drit-gimi izioiuo, ker vslod drzavnoga temcljiioga zakona /, due i>|. decoiiibra |Sli7, drz. zuk. si. Ill, so imoinije sodnik stalno in /.a voh Cas zivljonja, Soduik  se  no more no odslu-
vili.....   prostavili, ne  v  pokoj  di-jnli proli
ujogovi volji, razou v siiiCajili, ki ho v zakonu iiataiiCuo zaziiiitiiovani, in tudi lodaj le na pudlagi soduijsko proiskave, ki jo v zakonu nahiuko doloCoiia, in mi podlngi loniialne sodnijske razsotlbo. IVeduo so prldo Hodnlku do zivoga, Iroba, da jo postal tepee ali da so jo Initio pregreSil zopor oJislojoCo zilkono ; o niinistorskili imrodbali in uktizili pa iinu sain piMvico soditi, ali se iijeiuajo z ziikonmn ali no. Sodnijska sluzba niiiiiii na sobi loroj Clovoka no dola odvisiioga, ampak ga pusli popolno prosloga; odvisuo jo polom le od osobo in njoiioga znaCaja, ali je vredlia, da so ji xaiipa poslanslvo ali no. Kdor je v drugib shuiovili uiobok, uestanovileii, oinali-ljiv, liojazljiv in popuslljiv, no poslane boljsi v suilnijskciii statin ; kdor pa je v drugili polozajili ncomahljiv in neupogljiv, slanoviten in znaciijcii, obraui loliko lozo to svoji; dobro lasluosti kol soduik, ko ga drzavni tomoljni zakon varuje vsakterc samovolje njegovili pt'cdstojiiikov in drugili krogov. Soduik je toroj gledo na odvisnost enak najneodvis-iiejsim drzavljanom. Goriski Slovenci so imeli dolgo vrsto let kol. svojoga zastopnika v dr-zavnein zboru v Fraiikobrodu in pozneje v ilozolnoni zboru in odboru goriSkoni sod-nika Gorjupa, kateroga so bodo so v poznih lelib s jionosom - in livaleznostjo spomi-njali, ker jo izvrslno zaslopal njih korisli in pravice. To je delal, ker je bil n.oz in zuaCaj, Ce tutti v drzavni sodnijski sluzbi.
*   *
Kol najueodvisnejsi in v upravnili za-devah izvetleni mozje veljajo navadno mej drngiini 0 d v e I n i k i. To so tudi v rosnici, kadar hoCcjo in morejo, ali lo ni zmiraj. VCasili jib zunanje okoliSCinc (n. pr. dru-zinske razmere) silijo, da svojo sicer dobro voljo uklonijo luji volji; vCasili pa proslo-voljno ulikajo svoje tilnike v razne janne, ker iSCejo dobrili jaslij, kar je delonia y na-ravni zvezi s stanovskini posloin. Najtnanj saiiiostalnosli olirani odvelnik, ki jo na po-slatiski mandat nave z a 11, posebno, Ce je si tem raztJii navadno reklame zdruicn Se kak neposreden dohodek v gotovini. Takenui tnozu je skrb, da si olirani naklonjcnost svojili volilcev, oziroma uplivr.ih oseb, ki odloCujejo pri volitvah, n. pr. zupanov v vecjih obCinah, naColnikov v cestnih odborih itd. Tcdaj dobijo ti mozje nekako prostost v svojem delokrogu, da smejo z racuni zaosta-jati, da jim pritoabe obcinarjev ne delajo sivili las, da se obcinska uprava nekam zamota, da se rekurzi silno poCasi reSujejo, da ni konca ne kraja znieSnjavam in prepi-rom, ne da bi mozje na odlkSnih mestih radi lega trpcli, ild. Na kratko reCeno: odvetniski slan pusli odvetuika neodvicnega, ali je pav resnici neodvisen ali no, odloCuje v vsakem sluCaju oscb'i dolicnikova,alipaokoli&Cine, v kalerih *ivi. Velika zapreka ncodvisnosli je siremljcnje po zaslazku, ker odvelnik nima slalne place, marvefi zivi od dela svojih rok in svojega jezika, oziroma giave.
* * *
Nekateri sinalrajo deSelno odbor-11 i 51 v 0 kot. nekako preskrbljenjc potrebnih odvetnikov; ali la tnisel ni prava. Ako je odvelnik v denarnih zadregah, naj mu pre-skrbijo prijatelji maslnih pravd, kalerih 2al ne bo Sc tako hitro koncc/aR pa naj zbirajo zanj v prijaleljskih krogih. Ako se jim pri-inerno zdi, laliko zaCnejo mej seboj pravde prav za to, da dajo prijateljem odvelnikom zaslufcka, zato da taka podpora ne bo imela na zunaj znafiaja milosfiinc. Dczclni odbomik mora biti v gmotnem oziru popolno neodvisen in nikakor ne sme viseti na oni ma-lenkostni odskodnini, katero dobiva za svoj posel, ako ga opravlja. Kdor jc siljen gledati 11.1 plaCilce, kaloro dobiva, bo lahko meril dclo po plafiilu, in tcdaj  ni priCakovati,  da
"JI. Gabridok" (odgovoren Josip KrmpotiC),
bi §lo dobro, kajti plaCilo ni v pravi razmori 7. delom, ki bi se imelo oprnviti. Ako mora odbornik §0 na to niislilt, knko bi si olironil odbornislvo tudi za prihodnjo dobo, todaj mora uplivati ta iuIrcI So bolj *jougodno na resevanjo rcknrzov in priloJsb. Odboi'nlk mora ))ili idojnleii elovok, kalori — prcskrbljon s torn, kar polrcbujo za ftivljonjo — uporabljo svoje moCi n srCiio zcljo, da bi korlstil na-rodu, in s trdniin propriCanjom, da za bvojo dobro dclo dobi lo slabo plaCilo, zabnvljanjc in nelivaleziiost, Kdor v resnici nnrod Ijubl, bo no sine strftfiHi niii toga,
Dezolno odbornlftl.vo Jo uaj-visje, kar morojo poslanci izroCill mozoiii, kulerini zaupiijo; zalo so no more slepo oddajiiti, marvflfl jo Ircbn pri torn nujvacjo prcvidnosti. No smo so Cakali, dn bo kdo za odbornika ponudi, kor lahko bi so prigodilo, da bi so splob nikdo no ponudil, nil moro-bili lo Ink, ki za lo ni RpoRobon. Odbornika jo treba iskati tor, ko so jo nntinl, prcgovaijidi in nilitl, da 80 udii; kajti kdor pozna ilolo, ki Caka odbornika, in kdor ima naiiion, lo dolo rcRiio vrftlli, Hi pomiuli, pridno soodloCl, da sprojmo posol, za katorl ga bodo nokitlci'l zavidali, drugi pa njndali, Kdor no pozua odborniskili poslov ali komur jo voC mar za prililflino ni'go za pohIo, odloCi ho hovi'uIu brez pomiKloka za lo ihohIo tor bo prosit prijaMH naj mu poiiingiijo v dotolni zbor in diiljo. l)e?,eliio odbornislvo ni ono, ki d 01 a pnnlmicu uoodviHiiogib ampak ki /. n lite va iionilvimiogo poNlniien, Popolno nnpiirno Jo, ako so pri odduji do?,oliioga udliornlfllvu jeniljo o/.ir na giuoliio oiiftkodiilno, ki Jo z njiiii zdruiteiiii, in ko hof.o b torn koiiiu po-niugali, Oiibornikov poflol jo vzvlften uad VNiiko iiiiKrado in prisloja najboljo liikoiiiu za to sposobnoinn poHlnncu, ki jo nnjmanj iiavezaii na njo.
VkcIi navodcnili pravil nuj ho dr^JJo volilci zdaj, ko so mod sabo pOHvolujojo in ko sporoCujo driistvu ,»Sloga», kulori kandidutf naj bi' so poslavili v positnioztiili volilnih okrijih. Vsoh teh pravil bo Iio drzalo tudi drurtlvo .Sloga", ko bo koncCno doloftovalo kandidato pojedinim okrnjom. Druslvu ni za postransko korislili in namoiic, umpuk odino le za blaginjo naroda; zato naj inuijo volilci zaupanjo vanj in naj sprojin6 kandidato, ka-tcre poslavi. Vsmn zeljam, ki si pogostocelo nasprolujejo, druslvo pafi no ustrczo, ker to je sploh ncmogoCe, ali golovo je, da poslavi lake kandidale, ki so z ozirom na ninoge in razliiine okolisCine, ki se morajo pri tem v poslev jemati, najboljsi.
Kol zadnjc in g 1 a v n 0 p r a v i 10 za srcCne volitve naj velja to, da, prcdno so kandidali postavljeni, naj ima in naj izraza . vsakdo svojo misel, svojo ?.oUo in svojo prc-priCanje, a ko so kandidati po dolgeni poizve-dovanju in po vseslranskem pretehtovanjti postavljeni, naj vsakdo ukloni svojo glavo, naj ne ruSi discipline, naj vsakdo voli v smislu izdanoga progranm in naj pripomore k nijajni zmagi scbi in narodu v Cast in vs'ej dczeli v korist.
DOPISI.
Ia St. 1'ctra, 19. avgusta 1895.—(V e-selica „Slovenskc Zvoze"). UCerajSna patrijotiCna veselica, katero jo priredilo na3e pevs'ko druslvo MSlovenska Zveza'.zvrSila se jc na nenavadno sijajen naCin. Cola yas je bila okraSena z lanipijoni in narodnimi, pa-trijotiCnimi zastavami, in akoravno se je mi-slilo, da bo vsled plesa podturnskega nialo obiskovalcev, je bilo dvoriSCe gospoda Zorna, kjer se je veselica vrsila, prenapolnjeno. Posebno iznenadila nas je zenska podruznica iz PrvaCine, a poleg tega je bilo mnogo od-liCne gospode iz Gorice, Podgore, PrvaCine in bliznjih vaslj. Solkanci so nas poCastili s posebno deputacijo in z dvemi zastavami; odusevljenost je bila sploSna. Veselica vrSila so je po tistem programu, kakerSnoga je 2e cenj. „SoCa« prijavila. Pa kaksna razlika mod to in prvo druStveno vese-lico ? Pri prvi veselici sodelovale so skoraj izkljutijivo tuje moCf, ko nastopajo sedaj le donuiCini. Petje, katero je vodil g. nadufiitelj, je bib izvrslno in vsaka toCka se je morala ponavljati; Castilati mo-ramo gosp. pevovodju, da je izuril in izgolal pevce tako, da lahko nastopijo, kjer s| bodi. Celverospev «Ve?erna» je bil v mojsterskili moCch; peta jc bila jako precizno in lepo. Vil-harjeva nSlavnostna kantata", ki je v sploSntMn jako tezka, peta je bila prav dobro, le to moramo opazili — da so nam ne zdi pritnerna za veselice na prostem, kajti brenCcei zbori na-pravljajo v sobanah boljsi utis. kakor pa na oroslem pod milim nebom. Slavnostni govor prec. gosp. dekana je bil z navdusonosljo sprejet in zel je burno pohvalo in ploskanjc. Igra «Slara skallja» je dosegla zeljeni uspeh in vsak i,'ralec je dovrsil Casino svojo na-logo ? posebno pohvalo je zel ObelCan (gosp. - Blazica). ki je igral tako naravno in nepn-! siljeno, Ce§, da se vrsi vse doma in ne na,
odru. Gospica uCiiftljica jc sicer izvrstno de-fclamovala GregorCifievo ,So6i*f pa nekoliko pretiho, da vecina posluSalcev ni sliSala besede. Narodna godba iz Prvaftine je igrala* mej posameznimi tockami narodne komade, in po sreckanju izkazal se je domacin gosp. Doljak Anton z umetnimi ognji.
Sploh veselica ostala je ne le nam, te-mufi vsem tistim ki so se je udelezili. v prav prijetnem sporninu. Red je bil uzoren brez ni-kacega nernira. To je iepo in vidi se, da se probnja St. Peter in da se hoCe otresti ttije omike ter da ne da veC tlaciti sebe in krvavo teptaii narodnost svojo. Tako je prav'. Zivili'
Iz &enL, 19. avg. - Redko kcdaj se ukrado iz nase vasi kakSno porofiilo v VaS cenjeni list. Ali zamere ni, ker tukaj se zgodi redko krat kaj zaninivega. Toda letos smff se vzdramili, ker:                                        fw
Tudi mi Rencani                      ;V?*I
Nismo prav zaspani.                   ->'
V sobolo, 17. t. m., smo uzili prey* krason vecer, kakorSnega ze dolgo ne popred. Uil jo narorec predvecer rojstva nasega pre-svitlega cesarja. Navadno se je obhajalo eesnrjovo rojstvo ie s slovesno sveto maSo. Ali letos smo stopili na noge in na predlog iiasega vringn zupana smo priredili na predvecer I'oaarjevcgu rojstva pravi koncert. Hitro pupoludno so plapolele slovenske in ccsurske zaatavo z ruznih oken r,\ /. drcvos na trgu. Sredi trtfa je bila rnzobeSena podoba cesarja. Ob 7. uri zyecer jo prisla godba iz. Prvacine, lor so je ustavila pri g. zupanu. Ob 8. uri je #la ven, spreraljevonn z aastavo, bakljami it: od vecine steaSinatva. Najprvo je zasvi-rala »Cesar«>ko* pred zupanovo hiSo. Po koncani .Gesaraki* so se odmevali glasni *2ivio" - kliei. Potem je Sla godba dabje po vasi sviraje: »Naprej», „Banovci* i. t, d. Sled-njift se je ustavila na trgu pred cesarjevo podobo in tam je obstnla pozno v no<5. Vsa , Cast gre prvaakim godcein, svirali so nainreC izborne slovepske komade in sicer prav dobro. Ves trg je bi! razsvetljen z lucmi in /. bengaliCnimi ognji, bko da je bil vsakdo prav vesel kiasnega vefiera. Tudi ubrano petje jo donelo med godbo h dobrih grl in pri mizi smo srkali siadko kapljico laSemu presvitlemu cesarju <a zdravje. Imeli smo se prav dobro in ostali smo na prostem z godbo vred do polnoci.                   Rencan.
1% Volfjlgrada na Krasu. — „MisliI som, da opiso kako spretno pero v Vasi cenjeni »Soei" naso zadnjo veselico, Vr&ila se jo prav izvrstno; udeloZba je bila obilna, kakorSne se t'ismo nadejali. Pevski zbor iz Koninu regit je svojo nnlogo prav dobro, tako, da se jo morala vsnka todka ponavljati in jc za vsako sledilo buruo odobravanjc. Suloigra »^niote", vzela iz domnfiega ziv-ljenja, vrMla so jo prav izvrstno. Posebno igralec V. S, je kar ofiaral ljudstvo s svojim kretunjern kot prestav|jalec zdravnikn. Dekla-macija BHajdukova oporokaa je obeinstvu posobno ugajala, da je dekiamovalec g. 1. S. zel burno pohvalo. Kar se je vrSilo pri veCerni, umetni razsvetljavi, se ne da popi-sati, nioralo se je le videtl. Pri vsem tern moramo izraziti toplo zohvalo pozrtvoval-nosti Castitega g. kaplan?. 1. G., kaleri je bil dusa veselici. FIvala vsem, kateri so pripo-mogli kaj, da se je ta redka slavnost povik-Sala. Potem pri prosti zabavi je med zbra-nim obcir.slvom nabiral ceki gospod iz Komna radodarae doneske za »Slogine za-vode". (Znesek 5 gld. je poslal g. Josip Prelc iz Komna ze 8. t. m. Ured.)
Opazovalec.
Iz hribov, 15. avg. (Nasih Nem-c e v j e s I r a h). Na potovanju prisle so mi sluCajnov roke celovske BFreie Stimmen" od 30. jul. t. 1. In tarn sem nagel opazko: »Slovenskt: koledarje, izdane od tukajSnje Mohorske druzbe, prinesli so uCeraj v 74 tisod in €00 izvodih k tukajsnjemu drtvC-nemu uradu radi kolekovanja. — Nasproti t:-;-Tju je vse delovanje iiberalne in nemSko-narodne stranke nedostatno". Aha — torej ipak! Mi ustajamo in vas je — slrah! — Nov pouk za napravljanje statistiCnih izpiskov dobili smo pred nekim Casom v 4 jezikih. (oba slovanska sta tu zadnja, to se — umeje). Kar se tiCe slovenskega »navodilaa, omeniti moram, da je pisano v jako hrapavi, okorni slovenSCini. Kako, ali ta pcuka niso dali v pregled narodnemu gospodu prestavljalcu ? Ponavljam: ne prelagajte po besedi, nego po duhu jezika! In prav bi bilo, da bi ne vareevali le pri — Stovanih!
S Pe6ln na Tolminskem, 18. avgusta. — Dne 15. t. m. je bil v Podmelcu navaden vsakoleten cerkveni shod. Sli so biii tudi tje nekateri fantje in dekleta s Pecin; vecina njih po opravkih, nekateri pa tudi zavoljo sluzbe bozje, ker tukaj nimamo duhovnika. Ker so pa ljudje v Podmelcu jako prijazni, zadrzali so se tam precej dolgo, in §e le proti vefieru so se kaj tezko lofiili od pri-jaznih Podmelcanov. Veseli in mirni so do-speli ze pozno zvecer okoli 9. ure na Po-nikve, obzalovaje le, da so Podmelce tako oddaljene od nas, kajti zeleli so si od srca, biti veCkrat mej PodmelCani, zatrjevaje, da tako radostnega dneva Ze dolgo niso doziveli. Ko so pri§li v vas na Ponikvah, podali so se v krcmo pri „Kofolu", kjer so si brezskrbno naroCili kave in Cesar so potrebovali ter vse poSteno placali, za kar jih je krcmarica prav lepo zahvalila. Kososev omenjeni krtmi tako nekoliko aokroglega" iznebili, podali so se mirno na pot proli domu, ne da bi slutili kaj hudega. Komaj so prisli streljaj od ome-njene krCme, napadla jih je zavratiio ceia tolpa taqioSnjih fantov s kamenjem, kolmi in drugim enakim orodjem ter jih podila dobrih deset minut iz vasi z groznim divjaSkim krikom in vikom. Lucali so v nje po vefi kilogramcv tezko kamenje in kole tako gosto. kakor bi bila padala toca. Le najvecji sreci in temu, da so napadenci brzo bezali na vse slrani, se jf> zahvaliti, da niso koga ubili, pc^ebno, ker je bila prav temna noc, da se napadenci niso skoraj vedeli kam umi-kati. Vendar pa so lehko   telesno poSkodo-
vali tri fante in eno dekle; eno dekle paje precej tezko poSkodovano na nogi in hrbtu, da poteCe precej Casa, preden okreva. S tern so si Ponikovci zopet pridobili Utvorov ve-nec, kaj ne? — Ta zioCin nasilnega napada prijavtjen je sodiScu, da stori svojo dolinost. TakSni Cini vredni so najstrozje kazni. Sicer se sli§i, da so si napadovalci ze izraislili razne neresnifine izgovore, da bi tako svojo sra-moto prikrili. Preiskava pokaze, kaj je res-nice in kak uzrok more biti, da se smejo tujci po nofii zavratno napadati. .
Ze isfi dan je ona surova tolpa storila se kriva hudodelslva javnega nasilstva s tern, da je prisla v neko hiso na Lngar5Cek, ime-novano .Na Njivcah*, ko ni bilo nobencga doma, razraetala ven sko/. okno neki deklici posteljo in jo razlrgala. To je tudi potrebno, da se prijavi sodiScu; pa inenda se je ie. Tako se je popolno iz zanesljivega vira sli-•salo. Prav potrebno bi bilo, da se takirn su-rovezem, ki delajo celemu tukajsnjemu kraju, posebno pa ponikovski obcini, najveCjosra-moto, odlocno in trdo stopi na prste, dm-gaCe ne bode vefi varno po nof-i polovati cez Ponikve.
Zares snimotno je, da se kaj takoga pojavlja v nasih krajih; a to je mogofe le na Ponikvah, kjer ima mladina popolno prcstost.
Nikjer pad bi ne bilo orozuikov ali ohfiinskih redarjev tako potrebno kakor tam. To naj bi merodnjni krogi blagovolili uva-zevati!
las Bolca, 20 avgusta. (Olepsc-v a I n o d r u § t v o, voter an ska veselica.) fietrto leto svojega zivljenja Se le Sleje prvo imenovano druStvo. Kakor pri vsaki novosti, je bilo tudi za le-to druStvo zani-jnanje pocetkom veliko. Nad 100 udov jft pristopilo, ki so se obvezali, po 1 gld. na leto placevati v druslveno blagajno. Is tako na-branega denarja je istodobni odbur vsako leto kaj koristnega ukrenil v olepsavo trga, uravnali so se potoki, Cez nje so se stavile cedne brvi; popravile so se poti proti cerk-vici na polju ; trg je dobil lepo lice; popra-vita se je pot proti ?.upniSC;ii, proti zupir cerkvi i. t. d. Letos pa tudi vidi vsakdo, ki hodi v 2upno cerkev, da so stopnjice uravnane, da so popravljcnn poti okrog cerkve in pot pod cerkvijo. Tudi to je na-redilo olepSevalno drustvo. Vse to pa in Se drugo, kar je drustvo delalo, je za trg no le lepo, marveC tudi koristno in prepolrcbno, tako, da bi odbor ne bil ravnal prav, a.« bi ne bil izvrSil le jedne teh naprav in poprav. Ker je dovrSil odbor vse lake polrebne in koristne naprave, moramo reci, da je samo prav dobro poznal polje svojega dclovaiija.
Ravno zato pa ni prav, da peSa nav-duSenje za druStvo. Kar kdo za dobro da, za potrebno lahko mora spoznali, ko mora videti korisli s svajimi oCmi, to mora potem tudi kot dobro in koristno podpirati. Z:itobi si moral vsak BolCan, ki le more, nuj jczu-naj v svetu ali doma, prostovoljno ta davek t goldinarja naloziti, ker % njim ne koristi drzavi, ne okraju, marveC jwdino le svojernu rojslnemn kraju. Kaj je lepse, nego skrbeti ?;a lepoto domovja?!
Pa Ce bi ostali tudi le pri iidib zaCet-nikih in bi ti bili zvesti, nmogo veC bi se lahko delalo. In prav lahko bi So vsi letnino plaCevali, ker so svoje denarno stanje tudi pri vstopu moglt toliko presoditi, ali jim bo mogoCe vstrajati ali ne.Kdor more, naj torej Ijudem prigqvarja, da drustvo poilpirajo, vsakdo naj pa skrbno premisli besede, ki jih bo proti druStvu govoril, ker z neprimer-nimi sodbami so Skodnje vsaki §e tako dobii stvari.
Sence manjfca, tozi dopisnik v zadnji ,SoCi*. Morda, morda pa tudi ne. Kdaj hodi gospdda na sprehode ? Zjutraj in zveCor. Do 10. ure zjutraj vroCina ni taka, da bi je prenesti ne rnogla tudi gospoda; ob 4. po-poludne se pa tudi 2e lahko gre na prosto. Toroj... Bili so res nekteri hudo vroCi dnevi, ko je bilo ze ob 8. zjutraj precej toplo, ali tiste dni, menim, smo bili se brez tujeev. Pa preskrbljeno je tudi ze za senco. Saj so nasajena drf vesa ob poteh po Ledinah, ob poti na Breg i. t. d. Ali cakati treba, da drevesa dorastejo.
Rekel bi pa jaz, da nekaj drugega pri-manjkuje za tujee, namrefi stanovanj. Obe vecji kr€mi sle jih vedno polni. V. jedni — na posti — velikokrat ?t> vseh tistih, ki pridejo s postami, ne morejo ^jrenoCiti. Pri Huberju tudi vem, da so bili veckrat prostori polni. Pa saj so Se v zasebnih hiSah tujci, kaj Cete veC? Ne more torej biti veC tujeev ne radi pomanjkanja sence — po mojem innenji, paC pa radi pomanjkanja stanovanj. Mogoee bo pa olepsevalno DruStvo skrbelo tudi za senCne nasade,
Veselica veteranskega druStva1. ki je bila v nedeljo veCer na posti, sponesla se je prav dobro. Lepota z lampijoni in cesarskimi ter narodnimi zastayarni ozaljganega odra za pies se je zlasti raz okna rnogla- dobro opa-zovati. Prav dieno je bil oder napravljen. Bilo je navzoCega tudi mnogo obCinstva in z lepim pa dostojnim vedenjem so se kratko-Casili navzoci s plesom in tombolo in so prar dobro shajali brez tistih krokarjev, ki kje drugje kale zabavo. Bili so vsi zadovoljni, tujci, kot domaeini. Na sploh se more reci, da je veselica veteranskega drustva mej vsa-koletnimi zabavami med najdostojnejsimi. Cast veteranom I                                                k.
Wry a pri Bafii, It. avgusta. Danda-nes ves svet napreduje, le nasa vas ne more nikamor. Se Sole ne moremo dobiti, da bi so vsaj naSim otrokom boljSe godilo, ko se nam eodi dosti slabo. Ze Ieta 1891. smo prosili c. kr. okraj §oJ. svet v Tolminu, da bi ustanovil na Idriji redno g>lo. Na to proSnjo nismo dobili odgovora. Ko je priSel 1. 1893. c. kr. okrajni Sol nadzornik urejevat solsko okrozje, nastel je nad 100 olrok za Solo in rekel: »Tu je potreba, uslanoviti Solo.- Za zdaj ni mogocey pae pa v jeseni z no vim Solskim Ietom*. Pa ludi na jesen nismo dobili Sole; zato smo se pritozili 3. septembra 1893. v Trst, odkoder smo dobili po c. kr. okraj. Sol. svetu ta odgovor:   ,St,
482. Nazhanja se Vam, da se bode v krat-kem vrsila predpisana poslavna obravnav.1 radi ustanovitve one Sole. V Tolminu dne 24. avgusta 1891. Predsednik: Cuniar*. Dozdaj ni bilo So noberic obravnave na Idriji zarad Sole. Med It^om je dobil zacasni odlok castiti gospod Jakob Velikonja, zaCasno upokojeni na^i>*Jf.eij, da bi imel Solo na Idriji, pa ni hotel --preieli.
Kaj bo z naSo mladino, ki samo po-stopa okoli vogluvV Povsod vidi slabe zglede, glavo irna pa prazno Iepih naukov in pouka. Oesa naj priCakujemo od takrh oirok? Cemu pa tirjajo od nas Solske naklade, Ce nimasuo Sole? te se nam knitijo naSe pravice, mi ludi nimamo preveC denarja, da bi ga proC melali. Drugod imajo po Stiri tifiitelje, mi pa §e snega ne. Drugam ponujajo uCileija, mi ga pa §e s proSnjo lie muremo dobili. Upamo, da nam slavne oblasli 'imalu ustre-zejo, da nam ne bu treba hoditi Se na Du-naj trkat.
Dosta vek urednigtra. — Iz druge roke smo projeli od ondot dopis, ki hudo tozi o zanemarjeiiih poteti, po fcnterih skoro ni mogoee voziti. Ako bi se bile nekatfir* poti popravile lani, potrosilo bi se zel6 inalo, letos pa bi delo stalo ze veliko novcev; te pust»> tako/lalje, bo treba prihoduje h-to A.1 vf-'iko vec! Tudi z erarsko cesto ni dosti boljS*'! Nadaljt- dopis napada podziipana, Ct\s, da dobiva n<>kako odskodnino, a nit; ne stori z:i obcino. Upamo, da bo zaiiaprej bolje!
S Kranjskej;a, i»0. avy. (V i p a v e r, ki nam n c d <• I a fasti!) -- Na Vrlmiki sn jo seSla gospoda ilue Is. i. m. na vecer v „(''.ilahiif:i!o gostiltio*. da obhaja rojstni dan naScga pn-svetlega cesarja. Pri tej pri-liki je napil tarnoSnji soduik gospod Kobal presvitlemu vlad.'irju. To j«» vsr U-po in hva-levredno. (Jraje vredno pa je, da je gospod Kolmi pri tej priliki nekaj storii, kar j- %\-iilo narodiii C-ut navzofiih Slovecefv. I>a-.,v ste biii samo dve ncmSki rodbini zasiopani ~- kateri pa prav dobro razumcti slovcn^ki, — vendar se jo gospodi. Kobalu zdelo uriw-sf-no, govnriti napilnico samo v n cms kern jeziku in jo zakljuciti s samo nem^kirii lr.'-kratnim ,li o c ii".
To jako ("udno - da ne rabimo l)o!j umestnega izruza ;—postopanje prvega ura-dnika v uniformi obsoja se v obi'*e, torn bolj, ker je gospod Kobal rojen Slovener: iz Vi-pavske doline. Da ni bila prilika toliko sve-Cana, lahko bi v !,/i» navzoCih Slovnni:ev priSlo do rezkih opazk. Toda Slovenci so bolj luktno postopali, kakor gospuil soduik Ivobal. Na Vrlmiki imeli so ueuisko mislcfo sodnike Klsiierju in Pacncrja, vendar sla ta dva vsolej ^lal'a tudi sloveiisk(»mu je«iku inosta, keili.T sla nekako oficijelno nastoi>ala. Gospod Krbal lahko v uradu zatira sloven-Sf'ino, *) tam pa, kjer javno nastopa, pa no smo zalili uarodncga cnta sloveiiske Vilttiiko.
Vo'lilno i|ib aiij o,
1% ^nrlHkc okolk'e, 21. avgusla. Dolgo sem pricakoval, da se kdo oglasi v cenjeni „Soci" radi kandidatov, kalere naj bi postavili v tiasem volilncm okraju, pa zaslonj. Nikdo noCe z iicscdo na dan, ker unjbr/u vsakdo pricakuje, naj zaCue kilo drugi s to koCljivo zadevo. V nasem voliluem okraju se ni temu cuditi, kajti nas okraj je najvecji na GoriSkem, in po pravici bi urn sli iiajmanj trije dezelni posiatici, a ne samo dva. Ali ker ne moremo premcuiti dezelnega volilnega reda, zadovoliti se morarno za zdaj z dvema.
Koliker je meni znano, slrinjajo se vo-lilci v okolici goriski za dva kandidata, ki sta ze zdavna znana slovcnskemu obeinstvu. Ta sta preC. g. BIaz GrCa, zupnik in kme-tovalec v Sompasu, ter kmetovalCev sin gosp. Ivan Bcrbuc, profesor na c. k. realki v Gorki. Prvi jo bil voljen §e le lansko leto v dezelni zbor goriski; drugi je bil razglasen kot kaiididat ze leta 1889. na voliinem shodu pri Rebku, ali vsled nastalih homatij ostal je pri volitvi v rnanjsini. Po mojem mnenju je d o I 7. n o s I vipavskih volilcev, da sedaj izvrsijo, kar jim je bilo lakrat vsled nepri-cakov.ui. ga pritiska zabranjeno.
To je moje mtienje in mnenje mnogih okolicanov, katere po/.rmm; a rad bi bil, da bi se tudi drugi izjavili v tej vazni zadevi.
S Krasa, 22. avgusta. — Postali smo naenkrat sirote glede na oba poslanca v dezelni zbor gcri§ki. Gospod Rajmund Ma-h o r c i c, nas dolgoletni poslanec in iskreni zagovornik kraSkih pravic, nas je zapustil veliko prerauo preteklo zimo, ko se je pre-selil na boljsi svet. Nas starosla, nioz zelez-nega zna&ija in postenjak od pete do glave, dr. Jos. A b r a m, se je odlocno odpovedal vsakteri kandidaturi ,• zato smo siljeni iskati si novih zastopnikdv. Pri tej priliki bi hotel le eno stvar prav toplo priporoeiti kraskim volilcem: Bodile edini in volite odloCne, ze-Iezne znaCaje, ki ne omahujejo in ki se ne udajo nobenemu uplivu in pritisku; kajti slovenske poslance Caka v dezelni hisi hud boj z zdruzonhni Italijani, in vsaka popustlji-vosl in mehkost na slovenski strani bi §ko-dovala slovenskim koristim. Kot naslednik Mahordicev, ali prav za pra-> po poslu kot naslednik Abramov, imenuje s< ie inlad od-vetnik v Sezani. kot naslednik MahorCiCev po stanu in izobra->"nosti se tudi gotovo dobi kdo, morebiti 'osednj^m okraju. Ali pred vsem treba sIo-'v.-^H
Na Tolminskem, 22. avgusta. — Vo-litve strasijo po de2eli: govori se o kan-didatih in raznih stvareh. Ta hvali, oni graja; vsak ve svojo povedali. Jaz mislim, da do zdaj so nam v Gorici dobro svetovali, in da nimamo povoda, da bi bili letos neza-iipni proti temu, kar se nam priporoci o svojern casu. Kar pa mene zadeva in okolico, kolikor jo poznam, 2elirno, da sta na§a kandidata  v kmeckih  obcinah  gospoda   dr. A.
*) Zaknj lahko ? Ali morda zatiV. ker Kranjci to puslite? Bojimo se, da bodo krr.alu vsa sodiSfa na GoriSkem boljSa od kranjskib; ^udslvo se in bolj zaveda svojih pravic pri sodiSSih. - Vipavska <lolina pa naj ialuje, da je data Slovencem takega uradnika, kakorSen je. g. Kobal! Uredn.
GregorCiC, nas drtavni poslanec, in Ivan L a p a n j a, zemljetuerec in posestnik na Ponikvah. Zadnji je vedno med kintti, pozna njih teiave, rad obCnje z njimi in nima Cisto niC tistega napuha, ki kazi vCaiili mestno gospodo. Pt> svoji vednosli bo lahko v mar-sifiein pomagal; znacajen je skoz in skoz. V druzbi z dnigimi poslanci bo gotovo dobro deioval.
Volitvc voliluih uioz se mirno vise v celi dezeli. Med Slovenci so izvoljeni skoro vseskozi nasi odkriti somisljeuiki, mozju v pravem pomenu besede. Zato ni dvoma, da bodo izvoljeni na vsej erti ,S 1 o g i n i" kan-didatje. Volilni okraji so veCinoma preveHki, zato .Sloga" nikakor ne bo rnogla uslreci vsem zeljam: Cudezev ne zna delati! Vendar naCelo volilnc discipline prodira na vse stranf in to nam daje upanjc, da nasi voliici trezno inislijo in sodijo. — V Furlaniji se ljudstvo ni skoro niC- brigaio za volitve; iiberalci so Idastno 2eli! V tem okraju je okoli 20 slovenskih vol'lttih uioz; ako bi so bili nasi ,Ecovci* le zganili, dobili bi toliko nioz, da bi ziuagala: dva SaSka konsorvativca! Ali tega »Kc'jvfi" nocejo! Zukaj uo, ni tezko iiganiti!
Oorl^k! SloveiK-i, pozor! „Edinosl* ud torkaje pisat.i: Tukajsnjeiiiii iiuuiskeinii li-tu porooajo iz liok.t, da -,u in dni posobwO sijajno vsprejuii tjckaj tlospcvsoga doz. giu-varja Franu (loroninija: ves Holer jo bil v praznilni opravi, prirejen jo bil slavolok, topici so pokali in predstavijalc so se depu-tacije. Proti tenia nf- be ugovarjaii, ako bi inogli brezpogojno verjeti zalidilu neniSkega lisla, da bi bile povod temu potovanju le — restne mzmere in da nismo fiilali v l.iskili listih, da se je visokoroiitii gospod '^rof pri vsprejemu nekojih laskih zupanov. vrSivSum se te dni, izraziio o Slovencih tako, kakor bi se ImjSe ne bil izrazil niti goriski zupan dr. Veuuttil Toda vornjemo, da j^rof ni govori! tako, kakor so pororali laSki li.iti, vender pa moramo priporoeiti goriskim Slovonrom skraj-rio pozornost, ker so nikakor in pri najboljM volji ne moremo iznebili sluluje, da jo to potovanjo vonoar-lc v zvozi z de?.e|no-zbor-skimi volitvami. Tako nam porocajo tudi iz Tolrnina. Rojaki, slvar y; jako resua, vain gre za ko/o! tJorjc tam, ako bi izvolili grof.i Fratia Coronirtija svojim poalain.-cm J <iorje Vain — n»; morda zato, ker jo grof Goronini res tak nasproluik .SIovo:u:i;v, kakor so pisali to dni laski lisli — mi no moremo verjeli temu, — ampak zato, kor bi so sfevilno razmerje v dozelneni /.born potem premouilii na pogubo Sloveiirev. Dosodaj so imeli llali-jani 11 poslanoov, Sioveiu-i pa 10. Kor pa jo bil dezelni glavar vzet izmod Ilulijauov, bilo je razmerje 10: 10, in .Slovenci so lahko [ireprcrifi vsako pogubno nakaiio ifulijaiitkih poslancov. To jo bila do dosedaj vsaj rela-tivu.i iigoduo.*!. .Sedaj pa denimo, da S11> venei i/.berejo vojim poslanri'iu grul'.i Fraua Goroninija — kab'i'i bi v t-m slii.'-ajit golovo zopel postal dezelni glavar, — lake; posledici.* bi bilo potem nei/ogibue!! i^o to, le rclativno ugodno stovjliio razmerje v ile-zolnom zboru bi se porusilo popolnouia. 'I'o si lahko na prstih sestejejo tiali vsi oni, ki jirirojajo sedaj slavolok'? in sijajno vsprcjeme in ki slroijajo s fopiri: Italijani bi imeli 11 ixvezanih poslancov, Sloveuei pa - !>. Italijani bi imeli toroj veMuo, Itazumetedi, kaj pomctija to — vec in a?!! In so taka vecina, ki bi bila sestavljonu iz samih srdi-tezev!! Ze sedaj obcutito njih tezko post, ko sto jim v dezoluem zboru jodnaki po Atevilu, kaj bi bilo So le potem! To bi bil smrtui udarec za goriske Slovenci;! Drago bi morali placevati prijaznost nje^ove ekscelence, kajti potem ne bode v dezelnern zboru odloCevalo dobro sree gosp. grofa Frana Coroniiuja, ampak odloCevala bode italijanska vecina. Potem Se le boste morali posezati globoko v zep za vse mogoee naprave po Furlaniji, kojim ne bode drug namen, nego ta — blizati GoriSko Italiji. Pozor lorej, goriski Slovenci, da se ne bodete kesali, ko bode prepozno \* — Tako naSa vrla trSaSka sestra j Mtuirno, da nasi rojaki niso nikjer tako nespametni, tla bi le mis I Hi na volitov grofa Franca Coroninija!
Kesiirt fiescda — KraSevcem. — Pod tem naslovom je pisala BEdmost" od srede: I do Vas, dragi KraSevei, treba spregovoriti rcsno besedo za blizajoCe so volitve v dezelni zbor goriski. Na glasu ste od nekdaj kot narodno-zavedni in znacajni inozje; s takimi tuoznii je prijetno pogovarjuti se, ker lahko racuniS, da te razumejo. Nikar ne mislite, da Vam hoCento ze danes govoriti o kandidatih; ne, to vpraSanje je Se in ostatic v megli. dokler se ne scisti obzorje po treznem posvetovanju med voditelji in za-upnimi mozmi iz naroda. Ad voceiu „vodi-telji* meniir.o, da kot zavedni in pametni mo2je dobro veste, da dobro vodstvo je gtavna podlaga organizacije in discipline, a brez teh uveh lastnosti ni vspeSnega boja in ni — zmage. Uverjeni smo »orej, da ne boste sluSali onih, ki zahtevajo od vas, da poka-Zite vrata v^akemu odposlancu voditeljev, in ki bi hoteli, tla si morda izberete kar vse poslance iz poznaiiega ozkega fcroga mestnih Slovencev, koji naj bi bili vedno pri rokah za posvetovanja, kako se treba zlozno —• u m i k a t i pred razjarjenimi nasprotniki. 0 kandidatih noCemo torej govoriti, pafi p.i o splodnih n ace In ih stvareh. Goriskim Slovencem ob brejovih SoCe smo povedali v danaSnjem zjutraujem izdanju, da moramo vso svojo skrb obrniti v to, da se ne pre-meni doscdanje gtevilno razmerje med poslanci v dezeluem zboru goriskem — nam na slabo. Saj je tudi to razmerje sfcrajno krivieno z ozirom na ukupno stevilo prebi-valstva, ali ker ie ni nikake nade vsled veljavnega volilnega reda, da bi se to razmerje premenilo nam na bolje, glejmo pa, da se vsaj no obrne na — slabse. Zato morale skrbeti tudi vi KraSevei! Kakor bi se morali iz tega odlocilnega vzroka odloCno protiviti kandidaturi gospoda grof.i Frana Coroninija v slovenskem delu dezele, tako vam je sveta dolznost paziti, da ne pride v de?.eIni zbor nijeden sam poslanec, ki ne bi hotel morda — Bog
zna kakim zvezam in prijatelj_ stvunaljubc — ob vsakemvprL San ju soli darn o p ostopa ti z 0s~ talimi slovenski mi poslanci! Ako dobimo le jednega samega tacega poslanca, ki ne bi hotel ali ne bi mogel v vseh slu.' eajih vzajemno postopati, pretrgana bi bila naSa falanga in Lahi bi bili gospodarji v de2e!ni zbornici. VpraSate nas morda, zakaj se obraCamo ravno do vas s tem svarilomv Zato, ker sodimo po doSlih nam porocilih* da se na Krasu utegne oglasiti vefi kanditav
—  med temi menda tudi takih, na koje ne bi mogli raeunati brezpogojno v kritiCnih dasih, kojim se najbrze ne bodemo mogli izogniti v bodocnosti na GoriSkem. Mi vam danes ne priporoCaiao nikogar, ali rotinio vas in zaklinjamo, da ne izvolite nikogar, o katcrcui nisti uverjeni, da bode iiepreniakljivo stal v vr-stah svojih tovariSev, da bode oborozen Scitom znaCajnosti proti k u k o r S n i m si b o d i v p 1 i v o m in da ne bode dopuSCul, da bi munjSina p r a b i v a 1 s t v a kar p o n» e t a I a z v e-C i n o. Marsikdo utegne biti poSten moz, dobra dusa in umen gospodar na svojeai domu, pri vsem tem pa vendarle — slabif-v politi^ki borbi. Ta k i h m o z no t r o-b a m o v s o '1 a njih h u d i h (• a s i h ! Kar smo ze rckli Toh'::/»ci'iii, klicemo dunes ln<li vam Krasevci: gorje vam, ako po vasi 1 a s I n i k r i v d i z a v I a d a n e i z pros n ¦< i t a I i j a n s k a v e i: i u a v dezelni i. b o r-u i i' i! I'lacevali bodete, da bodete rrni, n pravice vaSe stale bodo v kotn. If do boile potem hotel po;h.<vati va^e gniutne in du-Sevne jiolrebe? Nikdo. .ladikovali boste par, ali va-.a jadikovanja bodo nutetal.i ua glnli.i uSosa. Vodiluo narelo za prodstojeco volitve vam hodi lo to, da je i/.voliti le takih mn/., ki so se ali ze pokazali zvestc boritelje, ali pa take, o kalerih .st<? uvorjeni, da razumejo vaSe gmot.ie potrobe in da hole ostali zvesti -- narodnemu ill verskemu liafelu. Ako bi Irpela narodna korist v dezeluem zboru, tr-pela bode tudi va5u gniotna korist, kajti oni. ki nas bote potitiiiti v uaioduom poglodn, iiimajo   tudi sera  z.i niso gmotne potrobe'.
—   „Kdinost" je govorila mozko besedo! Dal Hog, da bi jo posluSali vsi njctii cita-telji na Krasu!
Volllul mozje\ Hojake na de/di prosimo, da bi nam na/.nanili i m *> it a voliluih moft.
(•osp. dr. .loslp A brum, doslej d<-zelrsi [foslaner za kraSko kmoeke obcine, iz-javi! se je — kiikor poroea luN'rajSnji ,Prim. I,i-.l" -- proti neki doput.-ieiji, ki mil je po-iiinlila maiuial za prihndnji dezelni zbor. ,n a j g a p u y, J i j o p r i in i r a", da lorej no sprejmo kandtdalure. Tako je f,. poslanec vockrat govoril v zadujih letih, kajti novi f-asi, ki so cedalje bolj vilianii, no ugajajo njogovemii znacajn. To jo iiiiiovno njomii, ki pozna g. dr. Abraina lo od daler, kaleromu j(> texaviMi vsak odlocuojM nastop ;'.a enako-pravnost slovuiiskegu jezika na vsej erti. Vsl'd tega jc naravuo, da se ne culi povseiu domaC-ega v taki ilrn/.bi, ki se nekoliko odioc-noje postavlja na narodno stalKfc. tiospod dr. A. tudi dobro ve, kakoSni casi so nan: blizajo v dezelni hisi. On dobro po/ua l'a-jerju in vidi, kakosuc namoiie iiiui ta mo/, gotovo jo, da bo imel za svoje tiameiie m-JO enakih somisljenikov. Nasproti temu pa pozmi prcdobro samega sebe in priSel je do prcpricanja, da v noveiu dezeluem zboru ni vef: mesta zanj, kajti za vihareu boj proti zagrizenim nasprottiikom ni bit nikdar in tie bo niti zdaj, ko se res blizajo viharni dnevi. To je resnica, ne pa ono, kar kvasi uCo-rajSnji sPrim. List".
Dimgacni casi zahtevajo drugacnih mo?,! Ako je bil ta rek kdaj na nieslu, je gotovo tukaj! — Uverjeni smo, da nam 'eh besed no bo v zlo slel sain dr. Abram, kajti res-nico smo govorili, oziroma ponovili. njegove besede, katere je veckrat govoril. Moz je zacel svoje politicno zivljenje kot znacaj in postenjak v pravem pomenu besede ter je ostal to do konca; ali to danes ne zadosea vet"4, marvec treba je odloCne volje v borbi za praviee in koristi naroda, treba je prid-nega dolovanja sploh v javnosti, kajti poslanci in zlasti odboruiki naj bodo vselej v prvih vrstah narodnega dela. Oni naj bodo na§i voditelji, najboljsi narodovi delavci, oni naj stoje na celu ali v odborih raznili druSlev, naj se udele?.ujejo sploh vsega druStvenega socijainega zivljenja, naj o danih prilikafi zastopajo siovensko prebivalstvo te dezele. Doslej nismo imeli Slovenci v tem pogledu sreee, kajti naSa  dezelna   odbornika sta bila
—  tujca v slovenski druftbi! Kar so tiCe dr. Abrama je sicer vestno vrsil posle dezelnega odbornika, le v narodnem pogledu bi se dalo kaj ocitati ,* zunaj tega posla pa ga ni bilo nikjer videti, kakor da bi ne bil na§; obeeval je skoro izkljucno z Italijani in Furlani.
Taka je pa njegova nrav, zatd mu tega nismo Steli v zlo. Ker so pa zdaj nasto-pili povscm drugacni Casi, ki zahtevajo od-loCnejSih moz, r.ategadel sposebno za-d o v o 1 j n o s t j o p o z d r a v I j a m o prostovoljno o d p o v e d g. d r. Abram a. Tega koraka mu slovenski narod gotovo ne pozabi, paC pa gu bo Stel v posebno za-slugo. Poznamo misljenje n:. Krasu in uverjeni smo, da napravi ta korak g. dr. A. na prav mnoge prijazen utis.
Donipce in razne novice.
Kadodarni doneski. — Malo jih pri-haja, a 3e teh nismo objavili ie precej Casa. PrihodnjiC prinesemo nalancen razk'12-Narodni davek za razne Solske in vzgojevalne zavode nas bo tlaCil Se dolgo. GoriSko mesto bo sicer moralo otvoriti ze 15« sePl* siovensko ljudsko Solo, ali .Sloga" s tem Se ne misli, da je kon&ina njenanaloga. Pnhodnje Solsko leto bo na vsak naflm vzdrzevala naj-visji dekliski ra7.red, ki bo slu?.il kot ne-kaka pripravljalnica za uciteljiSce in. bo ob enem podlnga prepoirebni me§Canski Soli. Cas bi ?.e bil, da  bi  vsi  Slovenci  v  dezeli
imeli vsaj eno deSko in eno deklisko m e-gcansko Solo, o kateri je bilo ze veCkrat govorjenje. — .Slog a" ima pa tudi nada-Fievaino Solo za obrtne ufience, ki bo imela lelos 2e dva rax re d a, morebiti tudi pri-pravljalni leCaj za to Solo. Nadalje resno mi-sit na primeren zavod za deklice, ki se po konCani ljudski Soli pripravljjijo za praktifino iivljenje. Vse to so neobhodno potrebne na-prave! Narodni davek bo torej potreben Se jjadalje 1
Sr. prlsmojenost! — To je blasfe-ini't, dejal ^' *a'i vr' uCenec novo poliUCne 3ole- AU ta^° c'tamo *r uCerajSnjem .Prim. I.isl'u*. PosluSajto!
V predzadnji slevilki je priporoeila ona inodra gospoda pft .P. L.", naj narod nikar ue volt za svoje poslance k r i C a L e v in po-t e p u h o v. Ueeraj je pa Se dostavila skrben a^orain, naj nikar ne voli prismojenih poslancev, ki imajo sicer mnogo v glavi ali vse narobe. Zelo je torej v skrbch, da bi nase ljudstvo volilo lake poslance, — ,k i zivijo s sluhu sv. prisnio jenos ti". _. Ne, tako ncurnno ni naSe ljudstvo; zalo .#} se le potolazijo nasi skrbm pisarji .nil-" jjiinantnih* clunkov v »P L." Potepov in pri-smojencev ne bo v dezelni hisi na desnici. kajti prvi; posljomo raje v zapor, druge pa v wirisnico, kjer jiin bo najboljse razvedrilo herilo   ,P. LA
Lnftku prevzctnost In slorcnskti po-lrptliljl*«st. Znano je, kako bodejo v ooi bahe nase narodne barve; povsod, kjer Ic kaj cika na belo-mooYo-rdeiV, tedaj je v.-c na nog.ih proti nam, in klieejo vse svet-nike in pfkli'U'Ci'ke na pomoc: „,b a i' d i <•-r ;i r u s s a*, „b a n d i o r a croaln', tak'j uazMjajo naSo trobojnko, a sami hi, fri bi slo, pozrii vse Slovenee in polopili v blaze-iiciu kruljestvu iinki-.ij luz«\ Nu, naj nam pa ra/.lozijc gg. ov.nliihi, k.iko da aiso S»> opa-zili papist nad vratmi <\ kr. zonilji^uo-kujiz-nega urada, ki je v treh b.irvah, pa ne v na^ili V Kako je mogoi'e, da c. kr. oblasl dovftljuje pri svojili urailili taksnc napise, ki ^i le za to, da so dr.izi in hujska Ijud-tvo'r Naib'.'ami) se, da si.1 una labia posveti ognju. ,iii pa da se odpoMje kain driigam doli fez I'riiormeijft niejriikt.-.
Lep ofrc! — Ocivideo nam pise: ,V torek zvoCer ob 10 uri je bilo videti krnz'ti po nieslu 5 ali »> lelneira ntroka s liarnioniku,
zravcu   njega   pa je stopai ore. Opazil >......
ill je M o t r o k s v i r a t pmi ^|edi*f no kavarnu in potem je pobirat niiloSfino — die ga je pa prifakoval na vwglu lileditke ulice in one za Mesnieami. Miio/obrojno ob-f'nihtvo pred glediseno kavarno j<> res obru-ilovalo ndloCtiost otrokovo Ut inn tudi bi!o daif/Jjivo, vendar p.i ni odobravalo ponceuega potepauja • vsaj tako si jaz imsliui. t'antifek je bil tiiiii pM'dr/rii, kujti, ako ni nif ilobil v dar, je iiagajal. Opazil j-em uprav, kak«» je polegiiil tH'ko gospodieno /a l>tse, ki so ji viseli oh hrhtii; in ui jenjal iiagajali, dnkler iii doliil niilo;fiiie. Okrug- mize wWi go^tj».• so vzeli vpe za A.ilo in so se trimi smejali. To je cesna dogodbiea, katero leliko dokaze ."»«.; pric. Kaj bo z olrokoni, ee pojde tako naprejr' Ali ni sram sturisi*, Iter.i.'il z otrokoni pozno v noe? Ali n.j main oliofe reili le-niitif 'r! Kakor po ii.u.uli. ni bilo videti na-silt redarjev, ki bi otroka poprasdi po nje "ovib stariftib. katere bi bilo vredno, pokli-cati lia o.lgovuniDst". — (l)ostav. ured.: To utroCe oblazi vse goslilue; pravi, da je dom;i iz Bcnetk. Na barutoniko igra zelo elabo, a popeva neslane laSke ulitne popevke. Potent pa vzamc kro/.nik in hodi drzuo od nii/.e k ir.izi beraCit .per la fabbriea della fame". Nesramne stariSe bi trebalo zgrabili iit po-^'tiali tje cez niejo z otrokoni vred!)
V Ji'tfo 2 itjimi. - V nedeljo zvtr«-r je slo tW Soikancev na dveb ve'ikib vczovili k veseltci v St. Peter. Prvi voz (<; krasila .¦"sarska. drtir'i narodna zastava: tji'k;ij so si- peljali za gradom. iiazaj pa sfcozi mesto. — To je dalo »<Iorrieru* povod k o-tudne-iiui napadii: laze, da je groz;t. in klii'e po!i-U>"tu> ublast na pontof proti ,ni-4ci trobojuid*. Nfsramni Iju.ln"-! SIo\enci smo le za to •'oliri, da j;h redimo, da -tosin.o dt>nar v "it >to, a nioloati inoramo, na^a pi >fm se ne "¦use oglasiti, naSa za>tava ne pktpolali. 1'riiU' oas, ko si bodo Zt;!eii prvo in dru^o, a ji:it homo iSlovoiu-i ubt;ii\iit iirbet! Hojaki. bodiiiio enkrat pametni! — Irredenta liin'e, nuj se kaznujejo na5i Solkauti! Ilalo. ti avstrijska oblast", le po njih!
Poprarek.        Prejt>!i smo sletVet do-pis:   f'.astin>rmi   uredni^tvti fasopisa   ,Sof.i". Na podlagi g. li». li.-k. posf.ive povabim iastilo uredniSlvo. da sprejme sU-dut-i popra-vek v svoj eenjeni lis!:
Ker je bil IX. izkaz inilodarov za Ljub-Ijano.katerega je priobfii ,Osservutore Trie-sttno" z dne 6. t. m. in katt-rega je potiati-sni.a ,Hota" i dr.e «J. t. r«. poinanjkljiv, k;ir se life svo,le milodarov iz Sczan-skega polititnegs* ok r aja, doposlanili potom c. kr, okr.ijnetsa glavarstva na visoko e. Kr. naniesnistvo. opomni se, da znasa. menjtiin s\ota ne su„,0 »,:{o gki. 40 kr.ampak gl.l. in 3 lir, kakor je razvidno iz Itctlihca" pnobtN-nc v uradnent lisln .Osser-alore Triestmo* dne" 1-J. t.  m
krajih: Trnovo (dek. Kobarid), Police-Reka, i PeCine, Gorenjepolje, Levpa, Vrtojba, SI. AndrcS, Veliki dol in Gaberje; korna vikari-jtita sta izpraznjena v Goriei; kuraciji v Ja-grSCah in Lokvab, in slednjit zupnisko niesto na Bukovom.
Itnlijanski Jezik v Goriei je docela nepotreben Slovencem! To pripozna vsakdo. Narobe, vsak Lah mora znati slovenski, sicer ne more ziveli, a se teze bo zlvel zanaprej, ko Slovenei uberemo Se odloCniSe strune. Slovencu ni treba nikjer govoriti laSki, kajti povsod umojo slovenski; nasprotno nasi Labi ue inorejo biti brez slovenSeine. 0, kak6 kliCejo: Oca, mati, nunc, nuna, pejtega sent, ga imamo dohra roba, friSna roba... Pejtega s mano, naS gospod je en galant dobtar itd. Vse uprek govori slovenski! — Zat6 pripo-roCanto dvoja: ni treba se siliti z ueenjem laSkega jezika ; kdor pa zna, naj ne razkazuje svojega znanja po nepotrebnem! Govorimo dosledno slovenski, ako ni sile! — Vsled tega ponavljamo tudi tukaj protest zadnjega .Primorca" proti ntikani, da bi uvedli lascino kot prost predmet v novi slovenski soli. Tarn se pouCuje ?.e nemscina, po lasfini pa nikdo ne upraSa ! Naj uvedejo v iaSke mestne Solo, slovenski jezik, ker trt jini je bolj po-Ireben nego Slovencem la^cina!
Kaj |ia to pomenl I — Ze nekaj easa sent opazujejo nysi rojak[jieki fuden syindl z naboznim misijenjem "prTfiroslib slarisev. Neke zenske, inenda laske ufiteljiee, lovede-kliee od U'-lo K-t poliisah za nekako ,bra-t o v S t i n o"; oh nedi'ljali jiopoldne gredd za eetrl uriee v cerkev, da tain molijo, poti-m pa v Solsko poslopje, kjer pri (oiuboli, peljn itd. dokoncjjjo dan ; dajejo jiin tudi k a v e in dnigili slaSfic. To bi ne bilo uie slabega, dokier )ii se to godilo z 1 a s k i in i deklicami; ali ruji'ino, da s posebno goreciiosljo love s 11) v e iiskf deklite, da jim hi V eerkvi ill soli ulepajo v glavo la'iSno, da pploh ee! pnpnldiie pre/.ivc v laSkeiu o/rafju. Pozor starifti! To je iH-vania „pobozuost" za wise bferke! Ogibajte se lake ilru/.be! Kdor kaj vec ve, naj nam sporofi, da se bomo znali upreti takemii ostudiiemii ftvindlu !
V Vi'iVStt pojde s pnsebnim vlakom '.'A. t. m. ludi nekaj goriskih Slovemev. Kdor more, naj se priilruzi I Veeno bode zal sle« berneiiii] rojakn, ki zamudi to priloznosl! Kdor ne villi, kaj ziuore bralski narod fe.ftki iz svoje mofi, tie ho verjel vsein npi-iom ! Pojdiuio k liratom (''.eliom. itPimo se od njili! Unilji' na;i oh Vell.ui so si osvellili lice pred vsem svetoni. pojdimo tje goii. da jim slisnemo i.ike v presreno easlitanje. Se je eiis za oghsenje, Kdor se namerava udele-zili, naj se oglasi pri g. Ivanu Ilribarju \ Ljublj.iui. Nafil potuvajija in vo/ne telle smo ohjavili v   zadnji    ,Soei",           Uralje
t"',ebi se ze vesi'le doboda Slovencev; pii-pravljajo jim sijajen sprejem in posebtie Ma\im-li. - • Pridinzijo si- iiajbrze ludi llr-valje; zagrel^ki li^li so ;U> priubeili puziv. Poiein bi '.' \lak imeiioval ,slovensko - lir-va--ki". Tako bi najsoroilniji jugoslovaiiski bra tje skupuo polovnli v zhito slovansko mater, v siovezato Prago, da se ondi navzi-jejo pri vim vroi'i- slovanske Ijiibezni. Sl'eriio pol, dragi rojaki, ki pojdete tje gori v gosle k Ijiiherim vas bralom. Pozdravljajle jib povsod inieiiom naroda sloven-kega in sk'le-nile z iijimi tetno pobratiiiistio. Na zdar! Vlak v Prago pojde iz l.jnbljane ill. t. m. oh ."i.l.i pop. in iii' t.v l'5 I. in., kakor je pivedi'l ueerajsnji ,P. L."'. llcvatje so pri-dru/ijo pri Zidatiem iiiosln. Vlak bo spreje-mal popotnike do Hrukn. V Prago pride naslednji dan ob C'/« zvecer cez Urno. -Kdor le more, naj jrre. da bo imel pnjein, kakosui so li lira tje Ofbi; potem bo umel marsikaj, o cemur uima danes jasno tdiko, ko cita razna  purocila v easopisili.
Iz Hivtrlnja n;u.- jionx'-ajo, da ukljub biizajoei se zimi Se nikilo ne misli po»uti teste, ki vodi k .zialemu uio^lu". Vozniki moraio  skrbeti   sauii,   da   se   jin-   ne  zgodi
BPlesa. ZaCetek ob 4. uri popoludne, o. ne-ugodnem vremenu vrSi se v pivarni pri „Crnem orlut ob 7. uri zvecer. Pri veseliei . svira c. kr. rudniska godba. Ustopnina: za-ude 10 kr., za noude '•I'd kr.
—  Narodna Cjilalnica.v Kobarid u vabi k veseliei, katero priredi due 1. sep-tembra 1895. vprostorih g. A. Juretita, s sle-deCim vsporedom : 1. «Nazaj vplaninski raj», mesan zbor, A. Nedved. 2. «VenCek slovan-skih pesmi», — godba. 3. «S!ovenskim mla-denkam», ?.enski zbor, H. VolariC. 4. «Malerin blagoslov», igra s petjem v treh dejanjih. Spisal A. ElodiC-Sabladoski. Zacetek ob 7. in pol uri zvecer. Vstopnina 25 kr. SedeXi: I. vrste 20 kr., H. vrste 10 kr.
—  Pevsko druStvo ,Adrija* v B a r k o v 1 j a h pri Trstu vabi k veliki ljudski veseliei, katero priredi v nedeljo dne 25. av-gusta 1895. na vrlu restavracije .Miralonda*. Pri veseliei sodelujejo: BSlovansko pevsko drustvo" iz Trsta; .Danica* s Kontovelja; ,Hajdrih* s Proseka in vesel. odsek BRojan. skega pos. in kons. dniStva". Pri veseliei igra popolua veteranska godba. -~ Vspored je zelo obsiren in steje 21 tock. - Zacetek tocno ob 5' .. uri pop. — Ustopnina za osebo 20 novo, ("iisli dobicck veselice je namenjen za u a g r o b n i s p o in e n i k bivSentu vei-letnemu predsedniku ,Adrije* pokojnenni I) r a g o t i n ii M a r t e I a n c u. — Itado-daruosli se ne stavijo nteje. —
.('•on traliva posojilnica slo-v e n s k a* v K r ft k e m razgla.sa : 1. Pri nslauovnem obfiiem zboru so liile zaslopane s!edei\> posojiluire: Mreziee, Orkliica (I.), Mrija, llirska Uislrica (I), Krftko, Marijii Sneziia, Mokronog, Niibrezina, Onnoz, Ibijati, Slap pri Vipavi, SI. .lernej, Zuzenberk. '2. Nacelstvo je iliilooilo 5 gld. prislojbine, 4'.,?tf obresluo stopinjo za liranilne vloge, I1/..."/) obresluo stopinjo za posojila. :i. Za-drnga ie pristopila k ,'Zvezi ^loveuskili po-Hojilnie* v (lelji in k oekoveinii oildelku v, k. poslue liraniliiiee. 1. Ceulralua posojilnica no liodo razpolagala z golovino, ampak imela svoje iinvee v c, kr. poMni branilniii, od koder jili bode la zadriiga spiejeniala in zo-]>et driigim posojilnicam oddajala.
Ostala SlovenUa.
I 'M
Med  tern so i Zupanstvo Vojscica ,        Rodnik .        Slivno   ,
pnsli sledeei   doneski:
•    •   •  •  H gld. 82 kr.
•   *   •  . 31 gld. 50 kr. "   •  *  •  *Q Bid. 50 kr.
vkup
,     .                                     .    54 gld. M kr.
iorej z zgoraj omenjeno svoto 1378 gld. 7^ fcr- in 5 lir.
V Sezan1, dne 20. avgusta 1895.
C. kr. okrajno glavarstvo.
Seliaffgotsch.
.Gospod. posljl delaveev t stoj ?I-"psrail !* — V goriski nadskoflji je izpraz-njcnili 24 mesl kaplanskih, 9 vikarskih, 2 korm'h vikarjev, 2 kuratov in 1 zupnifca, in sicer kaplanska mesta v krajih: Locnik, St. frerjan, Kojsko, Devin, Opatjeselo, Dornberg, Smnrje, Stanjel, Sv. Kriz vipavski, Bovec, brpenica, Podbrdo, Tolmin, Ljubugnje, Voice, SI. ViSkagora, Kanal, Rence, Prvafiina, Grgar, Cepovan  in  v  Goriei  3;  vikarska rnesta v
kaka n.s konii in m- "kdo
ali   da
oblii'ijo v blalu
i tul  ' i   ZillKI   je
ndai
ed vrati,
i/.om  vreii.  i
•ane, ¦ - k:«jl - in popravi ue .viiuo i esjo, marveO nared idi obvarovalni zid ali .parajtel* na Ion •s ./lab-Hi ino.-lu". lst'» velja ludi za bre irij^ki most, za kateri je ze zakljiieii ceslii odbor, da .»e ima narediti parapet, ;ili, zalil
sklepa.   Opo-iftl na njogovo
J.eljo    pouovi>
odiiju nedeljo.
si i litbo.   Spo-
sprejmepa sln/.-
v boljsili hi^idi.
ilo   danes   ni   izvrsil minjamo zuto    meiodajno obli
(!,i!/.iims| :
V  Tohninu  na   obr-no opeielo   .J.unska Kauka*  prili
19-leten niladeiite isi\-sobeu je za kakega pisarja, bo   poslre2uika   ali    vralarj; Pouudbe na uredniSlvo,
Sprememba v Kostllnl. — Znano go-stilno na GoriSfeku (na Katarinijevem trpu) v Goriei je prevzol naS rojak g. Josip I) r o C iz St. Pelva, na kar opozarjamo naSe obrin->lvo. post boo ono iz SoSke doline. ToCil bo vedno sveze domace pivo, domaea vin.i in skrbel za dobro kubinjo; ima ludi hlev za konje in vole, da se aiorejo ustavljati pri njem tudi vozniki.
I'metne okiiJp izdeluje vsake vrste pr.iv lepo in po nizki ceni Doljak Anton v St. P-tiu, kojega priporocauio svojint rojukom. Svoji k svojim!
DruStvene vesti.
— D e 1 a v s k o b r a 1 n o d r u § I v o v I d r i j i vabi k veseliei, kalera bode v nedeljo dne 1. seplembra 1895. .Na Zemlji", po slcdeceni vsporedu. 1. I. Steyskal: .Pozor", koradnica, godba. 2. G. Verdi: Sinfonia .11 finto Stanislav-. godba. 3. II. VolariC: .Moja domovina*, n»o2ki zbor. 4. I. liner: .Narodna kadrilu", godba. 5. A. Nedved: .NaSa zvezda", meSan zbor, 6. A. SalmiC: .Vencc narodniii pesein*, godba. 7. H. Satt-ner: .Na planine", inofcki zbor. S. Fr. Dvo-fuk: .Pijacko pism vialCek", godba. 9, II. VolariC: .Rozlei", mcSaa zbor. 10. I. E. Ghri-stoph: .Polpouri jugoslovanskib napevov*, godba. 11. H. Sattner: .Opomin k petju", meSan zbor s spremijevanjem gqdbe. 12. A. Salniic: .Venec starcga Kranjca", godba. 13.
Trsl. ¦ • Kakor poroe.iio, piide v .Mi-lauiare* pri Trslu Njeno Velifnnslvn eesu-riea, kjer se ukrea /.a Krf. V Krl'u oslane vso jesen in ziino. ¦— Trzasko redarslvo ui kaj sreeno v pnliliskili poslib. Pororuli smo, da je zaprla vefi Irzaskili mliideniiVv radi spominknjige .30. junija 1S70-95", kalera je bila Ziipleiijetia. Drzavno pravdni.slvo v Ti'.'-ln pa ui uaslo ruzloga, da bi proti njini kazenski poslopalo, lenivec je 'iilddeiii^e iz-puslilo. Pregiinjiini pa bodo le radi liskov-nega prestopka, Znprli so v Timi poslo-paoa Andreja JelerSioa iz (ioriee. kalerega je iskalo okroftno sodisre v Rovinjii. Jelersirt se je prizuauil bolnim in so ga spravili v mestuo bolniSnii'o trzaftko, v oddelek za jel-uike, kajli je inenda volial o izbornem niid-zorovauju jelnikov, V bolnisnici je uporabil ugodno prilii/iiosl in jo pojiilial na ve.-tt'lje li';,a;.keinu redarslvii, ki bo iinelo zopet obilo jiosla, da inn pride na sled.
Oitcijoznl svlndel. I) pn.dveeeru rojstnega due presv. eesarja jt> pisala .Kili-nosl" od lorka med driigim lo-le: Splosiie ' razsvelljave mesta ui bilo, ludi tii bilo r;iz-svelljeuib miiogo zasebnib his, kakor to trdita uradiii in poluradni lis!. Itazsvetljeni so bili le Lloydovi parniki in .llolel Delorme", Rergerjeva restavracija pod gradom, in —• stanovanje Slovenke gospe Marjele Majceuove na horznem trgu. Ob lej priliki ne uioruiiin zatajiti svojega zacudenja, da sta uradni in ]ioliiradni list razsvetljavo, prirejeno po ime-novani gospej, podtakuila .botelu Daniel". Ta hotel je sit-er res v isloni poslopju, loda eiidnn je, da gospoda kar naenkrat nofejo poznali' iiiicna gospe Majceuove, dasi jo je }.': jired dvema meseeeiiia lukaj^nji .11 Piccolo* prav posleno zasramoval, ker je bila na sv. Reinject Telesa dan razobesila slo-vensko zaslavo. Tedaj so jo torej spoznali kot .paiislavisliinV, seilaj pa, ko je ona, jedina med lolikimi slanovniki ua borzuein !rgn in CnrMi, na sijajen naciii pokazala svoje dinaslisko cutslvoviuije, sedaj, pravimo. je ne poznajo vec, in so v nje razsveljeno stanovanje poslavili       hotel Daniel!
Istra. — VzviSeni gosp. krSki skof Strk bival je nekaj dnii v svojem rojstnem krajn v Voloski, kjer je hit preduietom prav srciiib   ovacij.          Pri   okroznem  sodi.scu  v
llovinju je izpraznjenu mesto svetnika in razpisan je nalefaj. Kakor porot-a .Eidnosl", za to mesto so prosili le trije nizji uradniki, kajli od sodnikov iz VII. plae. razreda se ni oglasil nili jeden, ker v Rovinj ne niarajo radi slabih mesliiih in draginjskih ra/.mer.To je tudi dokaz, dajeres polrt-bna piemeslilev okrozttega sodiSca iz Rovinja v Pulj, tn katero se potegujeta ze vec let isterska poslanca Laginja in Spincir-. -- V molovoiiski obcitii (okraj p o r e s k i) bodo kmalu obcin-ske volitve. Pred Seslimi leti so imeli Hrvalje v svoji posesti to obeino; pred trend leti pa — za paSovanja glasovitega okrajnega gla-varja EluSega — so zmagali Sarenjaki v 111. in 1. razredu in oteli obeino iz ltrvaskih rok. Zmagali so tedaj pa le vsled tega, ker niso pripuscali k volitvi onih volilcev, za katere so znali, da bodo volili z narodno stranko. Tako se je dogajalo pod EluSegom. Danes je okrajni glavar v Porecu druga oseba, gosp. Schaf-fenhauer, in je upati, da se bo vrSila volitov popclnoma poslavno, kajti le tako bo naSa zmaga golova. — V crcski obeini (okraj Losinj) bodo ludi dopolnilne ob-Cinske volitve, ker so je odpovedalo svoji Cati 10 zaslopnikov, kateri so v nasprotju z dosedanjim iupanom dr. Goglevinom (Holje-vina). Istega zupana so sodnijski tozili radi obrekovanja pred ccrkveno oblaslnijo neka-teri duhovniki iz krSke Skofije. — V .NaSi Slogi" Citamo, da se je nekt ifalijanski xdrav-nik izrazil nasprotnim radi nemSko-italijanskc koaliejje v Pulju, kajti da ta zveza ni naravna
ini da bi 'ahko imela za posledico to, da bi j JJemci (c. kr. mornarica) s Casoni dobili   ve-ftmo v zaslopu  in  bi  uvedli  nemSCino kot ' .fo$Tdni jezik. Istri priznava v Pulju le hrvaSko \ straiiko  zravfen  italijanske in vsled  tega da bi bila koalicija italijansko-hrvaSka naravnejSa nego pa nernsko-italijanska. Da bi tako sodili ludi  drugi Italijani, tedaj bi se dalo i njimi govoriti!
Test o slovenskcin razstavnem vlaku v Prago vzprejeli so bralje Gehs z velikim voseljcm ter se ze pripravl'jajo na dostojen vzprejem. Razstavni izvrSovalni odbor dal je svoji radosti duSka v brzojavki, katero je poslal g. Iv. II r i b a r j u in katera so glasi : .Jako se veselimo prihoda nasili najdrazjih slovenskib bratov na narodopisno razstavo. Vsi nam bodete srCno dobro dosli". — Ude-le?.encev razstavnega vlaka naznanjamo, da bodo vozni listki veljali jeden mesecdnij, to je do vStetega 30. seplembra t. 1. Ne glede na postaje mej Prago in Dunajem more vsak udejezenee na povratku preli^'ati potovanje dvakral mej Dunajem in Ljubljano. Ker je na Dunajit zveza mej juzno in Fran-Josipovo zele/.nico jako neugodna, sklenil je odbor, no potovati preko Tabora, ampak po drzavni zeleznici Cez Brno, Pardubice, Kolin itd., Iorej po najlepsih krajih coSkih, in se vrSe o tein pogajanja, Iz Trsta do Ljubljauje no pojde poseben vlak, torej se morajo rodo-ljubi mej Trstom in Ljubljano pvidruziti razslavnemu vlaku v Ljnbljani, to je pravo-ciisno dospeti v Ljubljano. Uimnje udelegcnce nujno prosimo, naj poSiljajo d.mur iioinudoma nil iiajdalje do 20. I. in. jedneiiin odborniko'; Iv. Ilribarju, dr. I). Mujaronu ali Anl. Tr-slonjaku.  Vozue  eene   veljajo  do  Pruge in
tlllXllj.
Stiijei'sko. — Zu I. tar. rail slovenski' g i m u a z i j e v < '.elji so nasli priiiierue proslore v poslopju slovenske oko-liske sole. Solo olvorijo Iorej lukoj s pri-T'l'lkom novega solskega lela,
—  M e s c a n h k a s o I a v ('. e 1 j i imela je 1S91/95. lela 102 uceuca. Slovencov bilo je 51-, BNemcev" pa 49. Sola je popolno iieiiiska. Slovenski jezik podtu'-iije se le 2 uri ua teden.
—  P o s o j i I n i e a v T v b o v I j a h jo imela v prvili Ireli iiieseeih svojega obslanka 57,023 gld. (50'/a kr, promola. To prifnjo, da ima veliko zaujiaiija od slrani oboilislvu in obelu lepo jirihoilujost.
Odvelnisko pisarno "IvorII jo g. dr. Autoi! Uriiiiieii v l'lnji.
—   Boluisniea iismiljenili biu-tov v (irmlci imela tS'.Kt. I. 2295 liol-nikov v oskrbi brez razlikn \o\v in sliiiiu. Od leh bilo jo 22(50 katolirauov In mod lomi 1512 Shijereev, 72 Kranjcov, 125 Koroficev in 20 Priinoreev. Od vsoli bolnikov ozdraviln jo I5S5 oseb, zdravje zlioljsiilo so jo 374 osehain, umilo pa jo 149 oseb,
Koro.sko. • Nu volilskem shodu, skli-ciinein po di'/.iivnoiii poslanni Ibiinerjii, iz-rekla jo vecina doslih volilcev isloinu n e-•/. a u p a u j e radi celjskega vprasanja, u i kar jo izjavil omeiijeni poslanec, da pdozi svoj maiidal.
Razgled po svetu.
Dliuaj. - - .Wiener /.ciliiiig*1 je objavila eesarsko rofno jiisnio do grol'a Relcredija, s kojim se odpusca isti od sluzbo prodseduika iipravneuiu sodiftCu in se mu izreka priznanje na dolgoletneni eastnem delovanju zacesarja in drzavo ter na zveslem in udanem sluzbo-vanji. Osarjcvo roCno pismo zagotovlja grofa Bclcredija neprcinicnc cesarske dobroliotnosli. Nasteduikom Bclcredija je dolocen bivsi pra-vosodni minister SchOnborn. Intcnovanje se razglasi v kratkcin.
Mestne volitve na Diumjn se bodo baje visile v drugi polovici seplembra, dasi bi se hile morale vrSili po jasnein besedilu nieslnega reda ze prvo dni avgusta. Vlada sauia ru^i zakon, a pri lent zahb-va, naj ga tocno in slrogo vrSe drugi. To je dcmorali-zacija! — Zdaj gre za to, ali bodo gospo-darili na Dunaju liberalci ali pa protisemiti. Zadnji so nam priinorskiiii Sloveucorn zelo naklonjeni in nam pomagajo povsod y borbi ¦/. irredento in domaCo vlado. Ako torej zago-spodarijo protisemiti na Dunaju, «lobe s lem veliko vei-ji ujiliv na vse javno zivljenje v Avslriji; vsled tega nam bode njili prijazuost v veliko pomoc, da strcmo v uic iredenlov-skega zmaja na — slovenski zemlji! Naravno j<> torej, da zelimo zuiage protiseuiilom!
Ogerska. ~ Porocilo o drzavnib do-hodkih v drugi celrlini leloSnjcga lela kaz-j 8,21-2.255 incnj nego lansko lelo v islem casu.
0 shodu iicmadjarskili narodnostlj v Uudtinpcstl, ki so je vrsil due 10. I. m., prinaSa poslednji .Slov. Svet" uvodni f-.la-nek. NaglaSuje, da so se udelezili shoda le Romunci, Slovaki in Srbi, piSe:
.Obzalovali so na kongresu, da se istega niso udclezilc tudi druge narodnosli, a izrekli so nado, da se pridruzijo njih programu vsaj ogerski Rusi in Nemci. Iz^lega, ua se Rusi niso ganili, n» treba soditi, kakor da bi ruski narod ne bil polrchen brambe v zdru-zenju z drugimi. Ravno narobe, le ker je madjarsko gospodslvo dovedlo ogerske Malo-ruse k bezsilju in onemoglosti, ni se naSlo toliko razumniStva, da bi tudi ta oddelek ruskega naroda vzbudila k udelefcbi kongresn. Nemci ogerski pa imajo svoje nade; morda je ludi lir obCe ncniskc politikc cislitavskih nemSkih strank uplival, da so se drzali v rezervi. Tostranskim narodnjakom bi bilo zal, . ko bi ludi ncmSko naseljenje na Ogerskem podkrepilo sklepe drugih madjarskih narodno-stij. Na kongresu niso imenovali Hrvalov, no So prvi organ Mla'dbfcehov obialuje, da Hrvalov ni bilo na kongresu, in trdi, da oni bi bili inogli imeti ondi prvo vlogo in s svojo besedo podati kongresu mnogo veco veljavo. Kajti madjarske stranke bodo skuSale slabiti mo6 programa kongresoveev ludi s torn, da niso bite vse narodnosli udelezene pri shodu. Sicer pa bode odsolriost Hrvatov v posle-dicah  Skodovala  tudi  njim.  Prvia spoznajo
nemadjarski muCeniki, kaj morejo v bodoCe pricakovati od politiske solidarnosti Hrvatov, sosebno tedaj, ko se bode blizal duvalizem svojemu koncu. Drugie pa ne bodo mogli Hrvati lastnih rojakov, ki so na Ogerskem, zagovarjati vspeSno; ker se niso sedaj ganili za nje, bodo celo Madjarji opirali se nato, izgovarjanje se, da Hrvalom se ne godi poli-tiSka in narodnostna krivica ne na Ogerskem, ne v Hrvatsko-Slavoniji. Hrvatski separalizem, naj se opraviCujojo kolikor hoCejo, je treba sedaj najslroze obsojati s staligca solidarnosti avslro-ogerskih Slovanov in s stalisca mej-narodne politike".                                          '   .
Mcjiiarodiii kougres se je vrsil v Bruselju. Na kongres so prisli tudi Madjarji in Ronmni. Ronmnski odposlanecdr. Urechia je pojasnjeval razmc? na Ogerskem in za-tiranje Rumuncev. Dokazoval je, da zapirajo Madjarji najboljse romunske rodoljube. Pred-stavil je shodu glavnega' urednika fiasopisa „Tribuna*, ki je bil trikrat zaprt, ta list pa od januarja nap^ej je imel ze 23 pravd. Proti Urechiji je nstal grof Apponyi in jo skuSal odhiti napfide proli Madjarjem ter rekel, da je Ogerska jodna najliberalnejeih driav ter da jo imela naj vec potrpezljivosti z Romuni, vendar pa je priznal, da so opra-yicono mnogo rumunske lirjatvo, a Madjarji jim no morejo uslreCi, doklor no bodo locona skupina v ogorskom narodu, (To so pa ne zgodi, dokier bodo imeli Madjarji mofi v rokah. Ur.). Za shod pribodnjega lela so do-locili BiidimpeSlo z vsoini glusovi proti onim Romuncev. Na shodu jo sodolovalo «() od-poslnncev in je znslopnlo 14 drzuv, Glavnu svrlwi logn shoda pu jo, odslranili inojnn-roduo vojno in ustunoviti mojnarodiio mi-rovno sodisco, ki bi odloftovalo o rnzporih tnoj posnmiAnimi drzavnnti. Ta res plenionita niisol so tojiko kdtij urosnici pri doniisnjoni obnro&onom mini, Ko hi so pa lu'oaniclla, koliko inilijonov bi so dalo uporahilt v hlngor narodov!
lliilljii. — llalijanskl kutolisk! oiisni-karji iz Torino, Gonovo in Rlnm izroclll so piipozu album s prolostom proli slnvnoqll 20. soplemhra; prilo^ili so J'elrovlh gm.sov" v znosku 10.000 lir, Pnpofc je Izjavil undo, da prclokc slavnoKli inirno lor do no uzrnfd ncugoilnostij katollcanom, knknr tiaii, ilu no pokvarijo vosolja vslod lopih usptihov pri vo« litvnli v obMiiitke zhoro. SlodnjlA Jo pnpo?, priporofil caHniknrjom, nnj ho no dujo /,npo-Ijiiti mi pol bni'bo na niuMn, knkor nnfiprolnl i\'isnikiii'ji papo^,a dnovonm zusiiieliiijojo.
—  S vo|.l ii Co Lov XIII, pniznovtd jo dne 18, 1. m, iar.j linoivliin, dun hv. .loithhim, Tom povodmn ho inn cdkUIhU kill'-dinuli, prolnli in uaiV.>lnlki kiilollmklh drufilov, Sv. «Ni jo pnvabil on lo vso iinvznoo v svojo knji?,nico, l<j(>r so jo ruzgovtujnl •?, iijlntl nad jediio nro n kiiloliskoiii giliaiijn. Ob^ilnvnljo zajedno, da jo mod drfttwo llnliJiiiiHko in cpi-kvijo toliko oHlrogii miNproljn, Pupo?. jo bil pri jnko dobri voljl in jo jako Cvrstogu zdravjn. Sv, maso v corkvi sv, Polrn ho jo iiilclej;ilu volikiuiflku umofcicu.
• - - V nedeljo so jo vt'silu dopoliiilmt volilov zu ilnlijonsko zbornico v Itimu. Proli prineu 0 descale hi ju jo liil Izvoljou znuiil sooIjoIIkI 1) o V olio o, ki jo obsojon no 20 letno jofco. Ako no bodo proj pomilofii'ion ¦ kar za gotovy upojo v llnliji — uniei zbor-niwi ludi to izvolitov, kakor jo slorila s prejSnjimi.
—  Dne P.). I. m. se jo vrsila seju bo-neftkega mestnega Z06lopu in se je razprav-Ijulo o slavnostili dne 20. seplembra. Ker jo klerikalna veCina odbila neki pasus, ki se jo doslajal kraljevega izrazu, nastul je hrup mej zaslopniki v lako veliki meri, da so morali posredovali slrafcirji, ki ko izpraznili dvorano. To je ludi „civilla vomanaP, s katero se tako radi ponaSajo nasi neodresenci!
Xenielja. — V NomCiji so so v'rSile slavnosti ua spomin odlocino bitko pri Metzuj Pri lej priloBnoslt jo izdal naredbo okrozni predsednik v Motzn, s kalero je prepovedal prostopiti francosko mejo vsem velornncem in druftlvom, kokor ludi, da no smejo imeli znanieiij neinske zaslavo oni trakovi ua ven-eih, ki so namenjeni grobom nemSkih vo-jakov, ki so pokopjiii na I'rattcoskem zo.mljiSCu. Ker se boje napadov od slrani Prancozov, ne bo lelos romanja iz Aacliona v Lourdes. To so uzroCilo slavnosli na spomin vojuo I. 1870-71.
Francljrt. — Minister zunanjih poslov, Honolaux, jo Coslital k petdosetletnici ruskemu poslaniku v Parizu Mohronheimu. Baron Mohrenheim je zel6 priljubljen v Parizu. Kol odloficn kalolican zahaja javno v cerkev in pri slavnostili nosi duplirko-sveCo. Njogoya soproga je srediSCe milosrcnosti. Mohrenheim ima sedaj 70 let, je vedno delaven, kajti ni seje, ne umetniske slavnosti, ne primicije v glediSCu, kjer ne bi bil navzoc. PriSel je v Pariz pred 11 leti, a takrat je bil mrzlo sprejet. Danes je vse drugaCe.
-— 18. t. m. so se pobili v Marsilji italijanski in francoski delavci, boj je bil hud, kajti redarstvo je posredovalo brez-uspeSno. Na obeli stratum je ostalo veft mrtvilt, ranjenih pa nckoliko. — Gharmaux-u Straj-kajo tainoSnji delavci v steklarnah.
Anglija. — Sedaj. ko je koncaua vo-litev v zborn'oo na eeli Crti, priobCujemo Stevilno razmerje strank: Od G70 Clunov je 411 nnijonistov (340 konservativcev in 71 liberalnih unijonistov), 259 je opozicijonalcev (177 liberalcev, 70 antiparnelloVcev in 12 pamellovcev). Vladna ali unijonistiska vecina znaSa 152 glasov. Kar povzdiguje angleSki parlament, je dejstvo, da zbornica ne gleda na strankarstvo osebe, ko se ima odlociti na izvolitov predsednika. Tako se je tudi sedaj zgodilo, da je unijonistiska vecina izvolila pvedsednikom zbornice opozicijonalca Gallya, ki je liberalec in je bil predsednik v zadnjem zasedanju._______
Razgled po slovanskem svetu.
HrraSka. — V Varazdinu se je ¦usta-noviio prvo, hrvaSko druStvo za elektricno razsve&ivo, ki je prevzelo nalogo, uvesti to.
svetlobo v mesto. Za to misel ze delajo in upajo, da bodo vse priprave za razsvefiavo dogotovljene ze meseca oktobra. Prvi in glavni polroSnik (konsument) bo mesto samo, katero razsvetlijo z elektriCno luCjo. Zraven mesta uvedejo isto luS tudi v vse javne urade in prostore, kafcor ludi v prodajalnice itd. — V Zagrebu odprejo meseca oktobra novi zavod za stepe-", kateri je ustanovilo druslvo »Sv. Vida". V zavod sprejmejo za sedaj Sest mozkih, katere bodo poucevali v koSarstvu. — V nedeljo, ponedeljek in torek se je vrSila v Zar-.-ebu mejnarodna dirka .kolesarjev*, katere so se udelezili kolesarji hrvaSki, slo-venski, CeSki, madjarski, nemSki iz Avstrije in NemCije ter italijanski iz Milana. Dirki je bil navzoc nadvojvoda Leopold Salvator in drugi odliCnjaki iz Zagreba. ZagrebSko dir-kalisce aluje kot drugo po vrsti v Evropi. — DruStvo sv. Jeronima je izdalo svoj letni ko-ledar ,Danica* v 42.000 iztisih. — Sestanek slovensko-hrvaSkih abiturijentov se je vrSil j 10. t. m. v Zagrebu. Znbavni del slavnosti izvrSil se je sijajno, posvetovanja — glavni j namen! — pa ni bilo, ker so zabave utru- j due abiturijente!
Z Reke poroCajo .Nasi Slogi": NaSta-kozvani «biser» (pa madjarski!) res napre-duje, Viada zida palaCo svojemu namestniku. Pri tej pnlaCi je lansko leto zgubilo zlvljenje veC zidarjev, ne da je bil pokliean kdo na odgbvornosl, (Ako bi bill podjetniki Hrvatje I In ne Madjarji, bi bili gotovo kaznovani. Ur.) Na Brajdi, Plasi in Mlaki (predmestja Reke) zgradili so veliko lis in palafi, do eesar bi no bilo prislo, ako bi se ne bil razvil Susak na skodo Roki. Drustvo *Adrla* zida veliko polafio na EHzabetinem trgu, Na SuSnku tudi zidajo obilo his in veliko hrvasko giai-nazijo, Vse napreduje, ali io je za nas le navidezen napredek, ker vsakdo ve, koliko bode to kortstilo ReCanom, a kolikor Hrva-tom posebej. R< ane zamenjuje 1 i d, Hrvate zamenjuje ali v,s«ij zeli zamenjati Madjar. ¦ V Girkvenici zidajo Madjarji velik hotel, ker so vladajoCi krogi resno odloCili, povzdig-niti Girkvenico na viSavo Opatije. Da do toga pride, to ne verjame nikdo, no poskusali bodo odnaroditi hrvasko Primorje. Da ne bi bili prepriCairi o zilavosti, delavnosli in ro-doljubju nasega pritnorskega prebivalstva — pri teh pojavih — kazala bi se nam Cma bodocnost za hrvasko narodnost Susaka in ostalega Primorja. Narod se mora izogibati podlih ljudij a la Pallua. (Ta mo? je bil prod desetimi let! odloCen StarCeviCanee in je tudi podpisal program stranke prava, vsled cesa je priSel, kot odvetnik, v uradno pre-iskavo, sedaj pa je postal odloCen madjaron. Ur, «S.«). Taksni ljudje so prija.zni madjarski niisli v Primorju, a tudi Madjarji so njim prijazni, klunjajo se jim in gred6 na roko, docitn jih rnrzijo iz srca, kajti znajo, da so brezznaCajni in da obrnejo hrbet tudi njim, ko jitn bo to kazr.la osebna korist,
Jtalmacljn. -- Tudi aytonomasi so iz-dali svoj volilni oklic, kateri je prineslo njihovoglasilo »II I) aim a la*. Njih program je: ravnopravnost in pravica (egualianza e giustizia). Tako vsaj piSejo. Ko bi imeli v rokah dezelne vajeti, ne bi se niti zmenili za smisel teh dveh besed. — Kakor poroCa «Crvena Hrvatska", razvil se je hud volilni boj na vse strani. — Na splitskem gimnaziju je bilo v soiskem letu 302 dijakov, 300 kato5iCanov in 2 zida. Po materinskem jcziku je bilo 271 Hrvatov, 3 Srbo-Hrva-tov, 8 Hrvato-Italijanov, 4 Ilalija-no-Hrvatov in 16 Italijanov. Ni li to smesno? — SI. septembrom nastani se v Kotoru jeden uradnik neke zagrebgkc banke (menda srbsker) ki bode posojeval denar proti 5%. — Tamkaj ustanovijo tovarno mila. Oeska. — Minuli teden je bil v Pregi shod odposlancev katoliskih druslev iz Ceske, Moravske in Slezke, ki se jc posvetoval o tem, kako bi snovali katoliske delavske in krgfiansko - katoliske zadruge. Klerikalni ca-sopis „Ceh* je priobcil proglas, kateri sta podpisala mej ostalimi tudi prine Ferdinand Lobkovic in grof Karol SchOnborn. — Cesko narodopisno razstavo obiskalo je ze blizu 1,200.000 oseb. Dne 15. t. ui. obiskalo je razstavc tudi 450 moravskih Cehov. ,Na-rodni Listy' so priobciii o ti priliki slavnostni clanek, v katerem se naglaSa celokupnost dezel Ce§ke krone ter spominjaje zmage pri poslednjih dr2avnozborskih volitvah poudar-jajo, da je Praga vzajemna mati trojedinih drzav Cegke, Moravske in Slezke — vzajemni in najvaznejgi smoter Cehov. — Prav tega dne vrSila se je v HoHcah mladoCeska skupsCina, pri kateri so govorili poslanci dr. Sil, Janda in Kramaf in naglaSali upanje v popolno zraago pri bligajoCih se de2elnozborskih volitvah. SkupsCina je izrekla zaupanje mlado-CeSk«m poslancern. — Uradna cenitev vsled pogrezanja nastale skode v Mostu je konCana in znasa 2,033.130 gld.; 31 povsem podrtih hi§ je cenjeno na 981.958 gld., 35 poskodo-vanih pa 570.08* gld. — Ceski gospodarski shod, na katerem bodo zastopane vse eeSke de2ele, je zagotovljen. Namen shodu je, ustva-riti konkretno gospodarsko organizacijo in pospeSevaii solidarnost mej vserni Slovani po naCelu „Svoji k svojim''. Pri tej organizaciji bodo Staroeehi in MladoCehi skupno delovali. Bosna - Hercegovlna. — Sarajevski ,Bo§njak* roti hercegovske gospodarje, naj bi sadili oljke, da si tako opomorejo na gospodai-skem polju. V elanku iiagla§af da v Bosni pridelujejo mnogo CeSpelj in sladkorne repe, vsled Cesar je mnogo pomagano ljud-stvu. To bi se dalo doseci tudi v Hercego-vini z oljko. Ako bi se v Hercegovini po-prijeli tega podjetja, veli 9Bo§njak", vlada bi gotovo pomagala kmetovalcem v vsakem oziru. — Tujci prihajajo dnevoma ogledat si napredek Bosne - Hercegovine. Ne le posa-micniki, marvei tudi razne skupine drustev prihajajo obeudovatnepdCakovan napredek po-sebno Bosne. Prihajajo iz vseh drzav, kakor iz Nemcije, Ahglije, gvice Hd, Sedaj bivajo tamkaj gospodarski izvedenci iz Avsto-Ogerske, Nemcije Svice, Krvaske itd. Pri-pravljajo se pa ^a obisk: clani trgovinske zbormce v Oseku (Hfvaske) in one v Brnu (Moravska). — Minister Kallay je prispel 19.
t. m. v Sarajevo, od kjer se je podal na letovisce v Ilidze, kjer ostane vec Casa. — Sarajevski nadskof Stadler je imenovcn apostolskim legatom za slovanske dr2ave na Balkanu. — V Sarajevu ustanavljajo novo dezelno banko za Bosno-Hcrcegovino z glav-nico 5 mitijonov gld. SreCna Bosna! Vse take naprave izvrSuje ali podpira vlada. Kaj stori vlada pa pri nas na Slovenskem? NiC, nie, nic! Se ovha nas, ako hoCetno kaj narediti I
Srbija. — Iz Belgrada javljajo, da je napadla srbsko kraljico Natalijo neka slabo-urr.r.a zenska v Casu, ko se je vozila iz cerkve na dom. Zena je kraljico dvakrat ndariia   s  pestjo,   no   ni   je   poskodovala.
—   Kralj Aleksander in mati Natalija sla odpotovala v inozemstvo, in sicer mati v Biarritz, a kralj obiSCe svojega oCeta Milana v Lucernu, od kjer se porta k materi v Biarritz. — Umirovljen je avsto - ogerski po-slanik v Belemgradu, baron Thoramel; na njegovo mesto pride baje dosedanji po-slanik iz Teherana.
Oriiagora. — Dne 15. t. m. polo^ili so temeljni kamen prvi vojaSnici na Cetinju.
—  PoroCajo Casopisi, da so ubili nekatcri Crnogorski hajduki tri hercegovske oroznike, ki so nadzorovali obmejni h^rcegovsko-Crno-gorski hrib. Nasli so vse tri popolnoma oro-pane, brez obleke, pu% in sabeij, kakor tudi brtz novCiCa.
Itolgarlja. — V Sreilcu so proslavili oblelnico Koburgovega dohoda v Bolgarijo. Kakor javlja »Agence Balcanique*, slavnost se je vriila sijajno. Nekateri ljudje so razdrli gomilo Stambulovo ter nameravali izkopali truplo, kar jim je prcprecilo re-darstvo. — V Sredcu je umrl in bil tarn pokopan Rajko KitanCev, Clan sobranja, ki se j? posebno potegoval za Makedonce.
RusRa. — Minoli mesec so bili iz-gnani iz Wiadivostoka (vazna morska luka y Tihem oceanu) vsi ptuji zi«li in oni domaCi, ki so se peCali s posojevanjem denarja na velike obresti. Oblastnije ruske so objavile, da ptujini zidorn ni dovoljeno cez Aleksan-drovo tnejo. To so Rusi pametni ljudje. — Iz uradnega poroCila posnemamo, da je bilo 1. 1893.-94. v carskem glcdalisCn ruskenj 598 predslav, ki so dale 3,666.819 frankov, v moskovskem pa 974 predslav z dolmdkom 4,441.073 frankov. V Moskvi je bilo iJ5 ita-Iijanskih opernih predst.iv. Gornje fitevilke se nanaSajo samo na carska rnska gledisCa. V Rusiji je okolo 200 glediSC, — Kakor po-roCa parizki .Figaro", znameniti ruski glas-benik Rubinstein, ki je umrl prcd par leli, je zapustil lepo premozonje in v zapuSCin-skem !istu dolocil posebno premijo. Za to premijo se bodo rnogli poganjati glasbcniki vseh narodov. Premija se bode delila vsakih pet let in sicer prva to leto v Berolinu, za pet let druga na Dunaju, trefja pa v Pa-rizu. —• Ruski pisatelj NemiroviC - Danccnko je bil pred kratkim v Zagrebu. Ta znameniti pisatelj ?.ivi v Itfiliji, a zivcl je tudi v Fran-ciji in Spaniji. — Znani slavift, ruski pisatelj, profesor kazanjskega vseuCilisCa A. J. Alok-sandrov, je priobcil v rusCini zgodovino Gr-negore pod naslovom: Ihrropiu pi:uiiiTiH ,ty-xoiiiion ;i;n:mir 'Icpiioit I'opn ii i;nr.ii:i'r>- inn"rr. HiiKaian 1. (,Istorija razvitija duhovnoj ziznji °ernoj Gori i knjaz-poet Nikolaj I."). — Ruski car je imenoval druzega sinu kneza Nikile Crnogorskega Mir kot a, poroCnikom v 15. ruskem polku.
Knjizevnost in umetot
„SlOTanska kiijiXniea." — Izsel je 41. snopiC, ki prinaia izvirno povest „Po-s a v C e k", spisal Anton Susnik v baraki po Jjubljankem polresu. Povest je zelo zanimiva. Cena za nenaroCnike 18 kr.
Prihodnji snopiC prinese tudi izvirno povest .Sraodin", katere dejanje se vrsi v nasi Vipavski dolini.
Nadalje naznanjamo veselo novico, da „Slovanska knjiznica'' priobci v petih sno-piCih vse pesmi in prozo nasega sloveCega Krilana (pokojnega Josipa Pagliaruzzi.ja); isdajatelj je sklenil 2e posebno pogodbo z lastnikom, visokor. g. Antonom KlodiCem vi-tezom Sabladoskim. Velika veeina krasnih poezij ni se bila nikjer natisnena. PosamiCni snopiCi se bodo prodajali precej draze; zalo naj se vsakdo naroti na „SIov. knj.", ako hoCe po ceni dobiti tudi te spise.
„Kiijiznica za mladino". — Dotiskan je ze 8. snopiC. Obsega prvi del pesmij slavnega Antona Martina SI o m s e k a. — To podjetje je ze v mesecu avgustti pasivno; Kaj se le bo?! Na Gorigkem je najslabSe Tolminsko!
BNada." — Sarajevska krasna »Nada" se je zaCela bolje zanimati tudi za nas Slo-vence. V BNadi" smo idejalno zdruzeni Hr-vatje, Srbi in Slovenci! Izborno 1 V dveh slevil-kah se je obsirno bavila z nasi in Simonom GregorCiCern; prinesla je tudi   njegovo sliko.
—    V zadnji stevilfci je pa priobcila jedno novo GregorCiCevo pesem, v izvirniku in hr-vaskem ali srbskem prevodu. Cujemo, da ima „Nada" 5e GregorCiCevih pesmij, ki niso bile §e nikjer natisnene. Evo prvo pesem v iz-virku in prevodu:
CyetlUarki. Dala mi je r<52ico. Ro2ico cvetoco, Odsla z lahko n62ico V tuj jo kraj nesofio. Sam, samcten bis'al sem Pri tej v6l\ sami, Ro2o nje zalival sem Dan na dan s solzami. Ro2a ta ?ven6Ia je O tej slani rosi, Draga — bolj vzcvetela je, Drugim rozic n6si.
Lo nosi'jim rozic, le nosi,
A pride prerano ti fias,
Ko ro2e pad cvele ti bodo na vrtu,
A zvene ti cvetni obraz.
Tedaj pa na rozice v vrtu
Se vsakdo ozrl bo vesel,
Potem pa z zasmehom se bridkim obrne
V  obraz, ki je rano odcvel.
* To bodo paC* bridko bolelo Razvajeno tvoje srce,
V  dno du§e te bode skelelo In tekle ti bodo solze.
Jaz gledal pa bom u daljavi Cestilcev ti «v^rnih^ zasmeh — In sodil po pameti zdrayi; Saj vendar kaznnje se greh!
"prodavacict crtje^a.
Dala mi je ruzieu Srcd najljep§eg ev'jeta ~ I krenula nozicu Usred tugjeg sv'jeta Samotan sam bivao Kraj ruziee puste, Svaki dan sam livao Na nju suze gnste. Ta je ruza svenula
0  toj slanoj rosi, Draga IjepSe procivala, Drugim ruzo nosi . . .
Daj nosi im tozh'q-, nosi,
Al rano re dori ti <"as,
Kad ruzo «e ti tvome cvjetati vrtu,
A svenuco lica ti krns.
Na ruzo vo u vrtu tada
Svak' vosela oka ti zret,
A s posmjehom gorkint osvrnut se onda
Na lice, kom' ocvo je cv'jet
To teSko ve boljeti tebe,
1  bo! «'e ti na sree lee,
I na dnu tie dufie da zebe, I suze ee gorko ti te»';. Ja gledaeu pak iz daljine Porugljiv tvih <vjoniijeh   sm'jeh I tu ('e mi miso da sine: l'a ipak gle kazni se gr'jehf
Josip MiluUi>vi(-.
Slovensko - aiurleska   slovniea.   —
Spisal Peter Jos. Jeram. Zaloga .Arncrikaii-skoga Slovenca". To\v«>r, Minn, II. S. Aim.-rica. 1895. Sir. 179. Cena za Zjodiiijerie dr-zavc 1 dolar; k nam gotovo vi>C, kolikor znaSa poStnina. Kakor primerno, porablja 10 Ktranij proslora za pouk u izgovarjanju. Po vsej slovnici je obilo vaj. SlovcriSCina j<- jako polualna. Avlor jo poSleval gotnvo pi-jiktiCuu raztnere, podajajo, pa v obCe obilo slo-var.skega gradiva. Ta slovnica je prva svoje vrsle na slovetiskem jcziku. Ulegne sluziti ludi Slovcncem v domovini, Ilvalft vredi-n je tudi razIoCen in Codon ti.sk, ki je pri slov-nicali so posebno polroben,
OeSkii slovnica — zn Hrvate. 1'iav-nik Stjepan Radii* v Zagrebu numeruje iz-dati Cosko slovnico za Ilrvate in hrvasko za Gehe. Ako zbcre 300 naroCnikov. cl;i slov-nico v tisek; lirvaski slovnici za (\v\\e dodii ludi obsczni hrvasko - Ceski slovarCek. .Slovnica bode slala 50 kr. in so naroCa pri omenjenoin gospodu v Zagrebu, Mcdulircva ulica 17-a.
Ljnliljaiia in Biejsko jezero. — lla-lijanski loposlovni Casopis »L' litustraziotte ilaliana" z dne 10. t. m. je prinesla dve sliki o nasi slovenski metropoii: Ljubljano in nje grad ter ono Blcjskega jezera r gra-diCem in otoCiCem.  Sliki ste dobro izdciani.
„Prodaiui ncvesta", opera glasovilega Cefikega glasbenika Snietane, uprizori se na Dunaju v dvorni operi. Tako vsaj poroCajo; zgodi se pa to vsled izrecne  -2elje  ccsarjevc. !
ToIstcj?a najiiovpjsi romait   „Gospo-dar pa   kmct"   ugleda   boli   dan   skoraj v I vseh  jezikih.   V slovensCini   ga   je   priobcil „SIovanski Svet",  v  nemsCini je ze  dozivel drugo izdanje. Italijanska  zalozna   knjigarna I bralov Treves v Milanu je ze naznanila,   da ga izda v ifalijanskem prevodu.  Pariski   za- I loznik Chailley izda kmalu  drugo   izdanje v francosCini.
Foulard - Seicle 60 Kr.
bis 11.3.35 p. M. japancsische, chincsisclie etc. in den nou-esten Dessins und Farheii, sowic sriivvarze, weisse und fftrbijre Hannabarg-S«id« von 33 kr. bis fl. 14.1!.", per Meter— glatt, geslreifl, karriert, fiemustert. Da-mastc etc. (ca. 240 versch. QuhI. und i»(.H)0 vcrseh. Farben, Degsins etc.) Porto- und steuerfrei ins Hans. — Muster umgehend. Doppeltes Briefpor'o nacli der Schweiz.                                                                        [¦>]
Seideu-Fabrikeu G.Heim»berg (t. u. k. Hon.). ZURICH.
Javna zalivala.
Vsem onim velikoiluSnisn darovalcem in daro-valkam. ki so nam ob napravah za operelo .Jamskii I v a n k a" pomogli zmagati prve in najhujSe zapreke, t. j. gmotne s tem, da so zrtvovnli 127 gld.; tir.dalje vsem taslitim sodelovalkam in sodelovatceni na njih narodni poZrtvovalnosti, posebej pa ('astitinia ftospi-cama Sorlijevima, kateri ste veliko pripomojjli k ne-priiakovanem dobrem nspehu s svojim tot-nim svi-ranjem na glasovirju: C. p. Jos. Develaku za odstop
dvoriSfa:   ctr.   lirilcllVm ;  nhpm.i   Aircpmn    Ivrninitu in
Sattlerju, ki so nam pomagali vsestransko; slednjii obiskovakem iz Kanala, Gorice, Sv. Lucije, Kobarida, Podmelca itd. na njih mnogohrojnem posetu — izrrka n a j i s k r e n e j 5 o z a h v a 1 o   ,
Oitalnifnl odbor. V ToJminu, 20. avjjusta 1S95.
Hrano in stanovanje
m tri dUafce
Igde neka slovenska dru±ina z
dezele v boljgi drugiiii v Gortei.
Oglasiti se v „Gori§ki Tiskarni".
•Pianino"
v dobrem sfanu proda se po cenl.
KJe? Pove iz prijaznosti upravnistvo „SoCe*.
OekliCO (ucenlfo)
sprejme v hrano in oskrbo-van je neka slovenska druzina v Gorici.
VeC se izve v »Goriski Tiskarni*.
Si Jakob Strukelj - Trst
Oiia CaserRiitli, ikii piiui ielia Biseraa. r \Za               (nasproti veliki voja»niei),
Y?X prodaja po neverojetnih  nizkih cenah vsako-'v9k vrs!na angleSka
kolesa (bic^kle).
Zasfopstvo koles ,Adl«r* iz tovarne H. Kleyer I Frankfurt in koles „ttaleii;h* Nottingham f| Ansrlezfc.1.
Kolesa BA«H»-r* so  svetpvno znnna in rabijo v nemSfci vf.jski.
Jami-i se za vsako koto 12 mesecev; PoSilja  se  na  deZelo  in  ua vso kraje. Frevzame se vsakovrstna  popravljanja  koles ;j in sivainih strojev.
Za trgovce in kroinjarje!
Naiboljso in II.IJ-r-eiiejji)! kupovali^iCf za vse vi>lo: tnozko in zouske iiogavire, Jagerjevo perilo, rohc(i itd. v lovar-m'riki zalogi
Jos, Mandl, Dunaj
J. SWiwwifrass,- H (l«'i \VippIii.;.'<-islra-.c IS.)
Nujlobiihi   )'ti:}>9-
xiljntrv po iehznki
in  ixiiJi na   vse
.sti'itnf.
Glavni zastop
DVOKOLES „SW!FT"
iz
orozarne
V
Sfeyru.
Daja se pouk.
Posebnost v kolesifi za vojake,
neprekosljiva  dvokolesa, ki   so svetovno znann radl solidnostl In
elegantnostl. \jff9> Piodiijatii, jmxoJiiJcIii,popnivljala In Iniatii /aloKo -- vse po nizkl ccnJ
Nunska ulica st. 14-16 v Gorici.
I'ngata   zaloga   5 i v a I n i h   9 t. r o j 0 v raznih zislemov. kakor tudi puSk.
Cudovite kap\jice
sv. Autoint Pad'.jvaiiskc^'a
Nt>prrk»>ljive ».:«rai! Cwlovitili tmi-nj in oilstratiijt.- v kriitkeni Ta-u t< (iripro>to rabo t-ne ziit'ii'e dvakrr.t na dan, v.-akli-ro bob-zen zelo.le.-no, zlate ?.ile, oni;.ticc. liipoliondrije, na jclrib, s-kazenc krvi.
€0110 cue stelilciiit-e :J0 kr.
Prodaja m> v v.-cl, jriavnih l.-kar-•    ¦                   Za
poSiljalvo pa edino v b-karnici
Cristol'oletti v Goriei.
Od pri'iunogih /alival priohCujcnio lu lo do-:
V St. Slehri na Koroikem. 17 apnl Z vclikini vesi'Ijt'iii Vain naznanjaiii, da je nioja mati ozdravi-la, kn je /mizila '2 slekl. Vafiih slavnoziianih kapljii- sv. Antona. luiela je krC v pisih. kali rega uiuiipi zdrawiiki niso mogli ozdravili. dukler me sreccu <Uu'.ij ni opozori! na Vase Cudovilo zdravild. Posljite 111: . . . itd.                       Juiwz Kmui'iiik.
M a II e n h e r ^. Nad -JO let trpi'I m'Iii na srf-ni Imlezni. tlokler uE.-em zaCd u/.ivatl s[oveCih kapljie sv. Antona. Prosim. da mi zopet poiljote . . itd.       J.tfutmi KniutiUch.
Nad 50 let pripoznano za najboljse umivatno n
ftfPOLLO-
Pravo samo z gorenjim otiskor Pred ponarejenim se svari.
Ivan Cej
trgovee z ogljem
via del Corno St. 18 v Sorici
priporoca. svojo hoj?ato zalogo sladkeg'» oglj.«, ka tcro prodaja po najnizjl cenl in dostavlji na dom po uarofllu. Ne boji se tekmovanj; cu nijediie strani.
Naravno   mlneralne voda Iz raznil f   studoncev.
I KemiLni, farmacevtlgni In droBarljak j     ixdelki najbolj dislane  domaLo ii I     tuje xdrawilske posebnostl. j Ribje olje, naravno In Izvrstno,  pri jotnaga okusa In kamlcno 6l»to. Ribja olje z  zolazom   all   seJeznin
Jodom. Na)6lstaiia iveplanokltlo apuo c. kr kmalljske iole v Gorici za vlnarakc rabo. Zdravila   za   zivlno,    konjski   cvot konjskl pra&ek, govaji praiak. Homeopalicna zdravlla.
prodaja novoustanovljena lekarna
A. Gliubich y Robati§6u
v Trstu
ulica Solitario St. 12
pript.ro.'a »u rojakom  iz Ooriftke   in lirugini Slovenrem v Trslu, kajti v istej   se  toCijo   le   prlstna
vipavska 6rna In bela vlna iz prvaske obfilne In s Krasa.
PriporoCa se posebno Hloveiicem,  ki pridejn
po opravkilt v Trst.
Kuhinja prav dobra in po cenl,.
Podpisaui priporoCn svojo
ki jo
•emeW-ena iz ItiSo St. \, trgn *«'. An
toiia v hiSo
&+~&t* 2 ulico Dreosfl-I^J
zraven preiioil^ea .Stella d'oro* na isfom Irgii.
tJdani Ivan Tosof mizar.
Mlekarija M, Wasmeyr
v Jivolijj" (Baronov^e - Roina dolina) pri Gorici,
prlporoia
dnevoma sve^e zdravilno In za
dojenee prirejeno mleko. Dohiva se v proilajalniei jcstvin pri
Ivanu Janeseh-u
(pr.-j K. Alpi & C.)
v Vrtni ulit-i (via (iinrdiuo).
zrzzzPo zdravnikihpripcrocano '—
Op.
Razglas.
Nazuanja se, da
javna  d ra2ba
zaslavil 1L n-lrllela t. j. meserev aprila, maja In junija 1894.
zacne   v ponedeljek,  '.). septembra 18iK».
ter  se  bo   ti-td.iljevala nastednje  Cetrlku   in ponetleljke.
0d ravnateljstva zastavljavnitM' in /, njo zdruzene hranilnice. V Goriei. dne 3. avgusta 1895.
Kaiser-Jubilaums-Kirchenbau-Lose a 1 fl,
Glavni dobitek
Zadnji mesec
goldinarjev
vreden. S r e L k e so na prodaj v Gorici v v.soli motijaliiicith.
5*i A TlfClT-rW^   zdravst. preskusen
k/XlXlvM   KJ V (Spricevalo: Dunaj 3.Jul. 1887
umm
veliko
MILIJONOV
preskuieno in uspeh dokazano, zdravni^ko priporoCeno in ceno
zobno Cistilo in ohranllo.
8a**>   Dolitva se tiovsou   -^HS
8ELE NOG)
IZ6RANE PESMI
stanrjo 5Q kr.
KLODlCEV
materia blagoslov
*¦¦
stanc 18 kr., po poSti 20 kr.