Stev. Posamezna številka 20 siotink V Vrstu« v ne(M{o 6* marca 1921 Posamezna številka 20 stothik letnik XIVI — izvzeraši ponedeljek — vsak tlaa zjutraj. — Uredništvo: ulica sv, i f«nHižia Asiškcga ttev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poSlijajo ured-raltvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ue vrf.Caio. — r, ahfetj In odgovorni urednik Šiefan Q od i na. — Lastnik konsorclj Usta Eihici-L — Tisti tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol Itn L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva ta uprave 5tev. 11-57- EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolic! p:> 20 stotlnk. — Oglasi se računajo v Slrokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po40stot., osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L I.—, o&las! dcna.nih zavodov, mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poSitjajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica sv. FrsnčiSka AsiSUega Štev. 20,1, nadstropje. — Telefon uredništva in uprave i i-57 Južna Tirolska in Primorska Južni del nekdanje avstrijske krono* vine Tirolske je priključen h kraljevini lta'iji. Naše Primorje ludi. Prebival* stvo priključeno Tirolske tvorita dve avtohtoni narodnosti. Isto velja za Pri? morsko. Nemški prebivalci južnega Tis rola so postali državljani Italije. Pri* morski Jugosloven i istotako. Tirolski Nemci, ki so priključeni k Italiji, za* htevajo od svoje nove dr/ave vsa jam* stva za svoj narodni obstanek ter svoj politični, kulturni- in gospodarski razvoj. Mi tudi. Do tu bi bila analogija med Južnim Tirolom in našim Primorjem popolna. Po vsej logiki in najclentarnejšem umevanju pojma pravičnosti bi torej smeli pričakovati, da se tu in tam nov* sem enako postopa z novimi državljani ne italijanske narodnosti. Tu pa se neha analogija. Italijani Trentina hočejo po vsej siii. da se občine spodnjega nemškega dela Južnega Tirola priključijo k trentinske* mn italijanskemu volilnemu okrožju. To zahtevajo rad: »zaščite naroda«. V ta nnmen se je potrudil Trentinec senator Zippe! k ministrskemu predsedniku Gio* littii«;. Kakor pa doznamo iz lista »Der Tiroler«, je bil Giolitti drugačnega mne* nja, kakor senator ZrppeL Ministarski predsednik se je izjavil za »najdaleko* sežnejšo toleranco« napram Nemcem, ker to da je najprimernejša politika, da iz južnctirolskega prebivalstva postane* ijo v bližnji bodočnosti zvesii liaKjan* ski državi iani.« Trentinski Italijani so ogorčeni proti IGiolittiju, češ da je »preblag« in očita* jo vladi celo »izdajstvo«: »atentat na enotnost naroda«. Sedaj pa vprašamo: smo * li že čuli iz ust gospoda ministrskega predsednika kako tako izjavo glede nas primorskih Jugoslovenov? Čuli smo pač — in to opetovano — kako splošno frazo o »pra* vi č nos ti«, »liberalnosti«. Ni se pa še godilo, da bi bil načelnik vlade podal ako določno izjavo iz liea v lice kake* mu zastopstvu Italijanov iz našega ozemlja. Ni se še zgodilo, da bi se bil tako odločno izjavil za »najdalekosež* nejšo toleranco« napram nam, priklju* ;enim J u poslov en o m! Odkod ta razlika? IMari ne bi bi!o v interesu Italije tudi to, da bi njeni državniki z modro politiko pravičnosti in svobodoljubja napravili iz fhas zveste državljane?! Mari ne bi to (služilo nje ugledu pred svetom in njene* r.nu slovesu kot res moderne, demokra* lične a svobodoljubne države?! Postali smo »novi državljani« Italije j istotako kakor Nemci Južnega Tirola. (Razlika je ta, da so oni Nemci, mi pa tfugosloveni. Obojni pa bomo tvorili ; dmgorodcn živelj v kraljestvu. Zakaj ! tort-} različno postopanje? Če bi se ta razlika v razpoloženju vlade napram Nemcem iii natn hotela opravičevati z našim pretveznim sovraštvom proti dr* j žavi, odgovarjamo, da trentinski Italijani (tudi južnotirolske ;Nemce obkladajo s »pangermani«, da jim ttidi podtikajo j iredentisti čne naklepe. Razlika v razpoloženju in tudi- v na* merah vlade se kaže posebno očitno in kričeče v praktičnem vsakdanjem po* , stopanju. Nemška tiroL »ljudska stran* j ka« vabi n. pr. prebivalstvo za dan 7. 1 marca na veliko zborovanje na javnem 1 trgu v Neumarktu, da protestira proti i temu, da bi se nemške občine spodnjega dela odcepile od nemškega Južnega Ti* rola. »Nemška zv eza Južnega Tirola« pa poživlja za isti dan župane na zborova* nje v Bolean v isti namen! Nemci v Juž* nem Tirolu morejo torej svobodno in na javnih zborovanjih uveljavljati svoje težnje in zali te ve, manifestirati svoje mišijennje in se oglašati s svojimi pro* testi proti zahtevam italijanskih sode* želanov. Kako pa je pri nas v Primorju?! Nit! sanjati ne smemo o tem, da bi mogli — da o Trstu in Gorici niiti ne govorimo — n. pr. v Pazinu prirediti kako javno ma* nifcstacijo, da bi dali poudarek, pod* kre pijenje svojim zakonitim stremi je* njem, opravičenim zahtevam in pri lož* bam. In vendar je imel Pazrn do zased? be hrvatskega župana in je sedež obči* ne, katere prebivalstvo je vsaj po osem* desetih odstotkih hrvatske narodnosti! Nemške občine v Južnem Tirolu so ostale — kolikor je nam znano — nedo* taknjene, imajo svoje občinske z as t o* pe kakor poprej. Ohranile so svoro avtonomno upravo. A pri nas? Velik del občinskih zastopov so razgnali in na* »tavili vladne komisarje ali gerente, tuie kraju, tuje ljudem in v mnogih slučajih tudi tuje — dobri in smotreni upravi. Spričo take razlike v postopanju med Južnim Tirolom in Primorjem se na ita^ lijanski strani ne smejo čuditi, če ljud* stvo na naši strani vidi razlog tej razli* ki edinole v dejstvu, da so oni novi dre savijani Nemci, mi pa Jugosloveni!! Da smo torej mi radi svoje narodnosti iz* ključeni od Giolittijeve »najdaleko* sežnejše tolcrance«. Tudi mi pravimo z listom »Tiroler«: »Vedno smo mislili, da demokracija po* menja, da naj interesiram ljudski sloji sodelujejo na uredbi notranje državni h stvari!« A to pomenja, da se o koristih ljudstva in o njegovih potrebah ne sme odločati brez njega, preko njega in proti njemu: ne v Tirolu in ne — v Primorju! češkoslovaška republika in Vatikan Malo je držav, ki bi bile v tako iz* jemr.ih odnosa jih z Vatikanom kakor češkoslovaška republika. 2e v stari Avstriji je spadala Češka ined one dežele, kjer je cerkev naleta* vala na hud odpor. Možje, ki so delali ined vojno v tujini za samostojno češko* slovaško državo —< prvi med njimi predsednik Masarvk — so bili odločni Nasprotniki katolicizma. Ko se je ustanovila češkoslovaška re* publika je postalo vprašanje razmerja med Vari kanom in novo državo eden najtežjih političnih problemov. Sestaven del države je tvorilo poleg Češke tudi Slovaška, ki je po svoji preteklosti in po svojem ljudstvu izrazito katoliška dežela. Nastala je nevarnost, da bi O* grška izrabila verske boje v novi državi v svoje politične namene in netila med Slovaki separatizem. Češko*slovaški vladi se zato ni zdelo pametno in koristno, prelomiti politične zveze z Vatikanom. Tudi nov verski pokret, ki se je pojavil v državi in bil naperjen proti Rimu, je ni mogel spra* viti do tega koraka. Pokret takozvanih > narodnih sveče--nikov«, ki se je pojavil po svetovni voj> ni skoro v vseh nasledstvenih dr/avah, je bil najbolj močan in obsežen na Ce* škoslovaškem. Ustanovile so se zveze »narodnih duhovnikov«, ki so zahtevale preosnovo cerkvene organizacije, od* pravo celibata, naroden jezik v cerkvi in slieno. Začetkoma se jo zdelo, da bo to gibanje povzročilo med kato'iškim du* hovništvom cele države veliko zmeda Saj je bilo izpočotka v tej organizaciji včlanjenih mnogo duhovnikov, ki so bili po svojem prepričanju zvesti Rimu in niso hoteli na nobeden način prelo* miti zveze z Vatikanom. Kma'u 3e jo pa izkazalo, da stremi ta organizacija za ločitvijo od katoliške cerkve in mno* gobrojni duhovniki so začeli izstopati. Razkol, ki se ni bil razširil ne na Slo* vaško in ne med nemške katoličane, se je zavrl in ostal omejen na Češko. Papež je razkojno gibanje v zadnjem konslsto* riju obsodil. Ko so se »narodni svečeniki« , zbrali na cerkveno zborovanje, so sešteli mecL svojimi pristaši 133 duhov* nikov in 45.000 laikov. Nastala so nav* zkrižja glede verskih naukov, ki naj bi tvorih podlago novi cerkvi. Eni so se nagibali k protestantizmu, drugi so za* htevali^ združitev s srbskim r»ravosIav# iem. Vsled pomanjkanja enotne in jas* ne verske idejne podlage je doživel po* kret moralen udarec. Tudi število pri* padnikov ni bilo zadosti močno. Na* sproti 133 »narodnim svečenikom« je stalo 2000 katoliških duhovnikov, na* sproti 45.000 laikom 12 miljonov kat o* liškega ljudstva, ki je ostalo zvesto svoji cerkvi. :Novo versko gibanje ni zadobilo splošnega narodnega značaja in zato se vlada ni mogla nanj naslanjati. Vlada je vzdrževala vsled tega še nadalje stike z Vatikanom, Skušala jih je celo utrditi in je stopila v dogovore z centralnimi cerkvenimi oblastvi. Sv. stolica je bila pripravljena se razgovarjati in je raz* motrivala celo prašanjc ločitve cerkve od države. Ustanovila se je apostolična nunciatura v Pragi in češkoslovaška re* publika je osnovala pri Vatikanu poseb* no diplomatično zastopstvo. Kljub tem političnim odnošajem se je Vatikan večkrat pritoževal nad neodkrit tost j o češkoslovaške vlade iu ji očital, da podpira na vso moč novo razkolno gibanje. Sv. stolica se je pri tem sklicc* vala posebno na dejstvo, da podpira češkoslovaška vlada odpadle duhovnike, da jih postavlja na ugledna državna mesta in jim nudi denarno podporo. Po* sebno se je zdelo Vatikanu žaljivo, da daje država na lastno roko novi verski struji dovoljenje, se posluževati katoli* ških cerkva. Češkoslovaška vlada je si* ccr ponovno izjavila, da razkolnega gi* banja ne podpira, a doslej še ni moglo priti do sporazuma med republiko in Vatikanom. Ko je češkoslovaški minister za zuna? nje zadeve dr. Beneš bil zadnjič v Rimu;, se je razgovarjal z zastopniki, cerkve o vseh teh vprašanjih. Razgovori so se vr* šili med Benešem, državnim tajnikom kardinalom Gasparrijem in njegovim kooperatorjem monsignorjem Ceretti* jem. Ceretti se je bil že svoječasno se* stal z Benešem v Parizu pri mirovni kon* terenci in že tedaj sta razpravljala o di-plomatičnih odnašaj i h med Cerkvijo in Češkoslovaško. Kakor zatrjujejo, so bili razgovori med Benešem in Vatikanom prisrčni in češkoslovaški zunanji minister je zatrje* val, da je po njegovem verska edinost podlaga narodne in državne edinosti Čeh o * Slovakov. Kakšni bodo uspehi teh razgovorov, bodo pokazali prihod* ni i meseci. CaškosiovaSka Preganjanje češkoslovaškega ljudstva ob času vojne PRAGA, 5. Po statistiki, ki je bila ravnokar objavljena, je Avstrija inter* niralai in pozaprla 3500 Čehov vsled nji* hovega političnega prepričanja. Nad 26.800 delavcev je bilo premeščenih na Vestfalsko, v Srbijo, v Belgijo, Romu* nijo in Malo Azijo, kjer so morali vršiti prisilna dela- Vojaška sodišča so delo* ma obsodila deloma dala usmrtiti brez sojenja 1500 oseb in 72 listov je bilo ustavljenih. Amnestija iz L 1918 je po* vrnila svobodo 18.000 Čehom. Spomenica češkoslovaških Nemcev Har dingu PRAGA, 5. Nemško * nacionalni po* slanec Lodgmann je izročil ameriškemu zastopniku v Pragi spomenico, ki je na* slo vijena na predsednika Hardinga in v kateri nemški nacionalisti protestirajo proti versailleski saintgermainski, tria* nonski in ncuillyski mirovni pogodbi, ki nasprotujejo demokratskim načelom Amerike. Evropa — pTavi spomenica — je bila balkanizirana, narodi se ne mo* rejo združiti k skupnemu sodelovanju. Samo Amerika reši lahko Evropo, ako ho zahtevala izpremembo mirovnih po* godb na podlagi samoodločbe narodov. Lodgman pozdravlja iiardinga v imenu miljonov zatiranih kot apostola nove dobe. Semenj vzorcev v Pragi PRAGA, 4. Semenj vzorcev v Pragi se razvija z velikim uspehom, ki se veča z vsakim dnem vsled prihajanja števil* nih obiskovalcev iz tujine, posebno iz Nizozemske, iz skandinavskih držav, z Balkana, iz Nemčije, Francije itd. Praš* ko mesto je priredilo pojedino v čast tujcem, katerim je praški župan dr. Baxa požele! dobrodošlico, Odgovorili so: francoski poslanik v Pragi g. Couget, predsednik upravnega zbora scineske pokrajine g. jugoslovenski zastop* nik g. Lukavac in - norveški 'časnikar Hanner, ki so vsi rraglašali simpatije svo* jih rojakov za Češkoslovaško. PRAGA, 5. Uspeh II. semnja vzor* cev v Pragi postaja z vsakim dnem več* ji. Sklepajo se številne kupne pogodbe. Posebno se kupujejo izdelki iz Javionca, sodarski in zlatarski izdelki, likerji kon* servirano sadje, kožuhovlnc in majolike. Londonska konferenca Grki in Turki so odgovorili LONDON, 5. Včeraj popoldne je ime* la konferenca zopet sejo. Na dnevnem redu je bilo zopet vzhodno vprašanje, dočim je vprašanje nemške vojne od* škodnme v zmislu ultimatuma odloženo do prihodnjega ponedeljka. Grško in turško odposlanstvo sta konferenci na* znanili odgovore, ki ste jih dobili od svojih parlamentov. Prvi je v imenu grškega odposlanstva govoril Kalogero* pulos. ki je sporočil, da je grška narod* na skupščina predlog zaveznikov glede Smirne in Trakije enoglasno zavrnila. Nato je Kalogeropulos pred konferenco protestiral proti temu, da imajo zavezni* ki namen izprecaonirt pogodbo, ki so jo podpisati in s tesni Griki odvzeli kraje, ki so ji bili prisoj eni. V imenu obeh turških odposlanstev7 je tudi to pot govoril zastopnik angorske vlade Bekir Samy beg. Sporočil je, da je angorska narodna skupščina predloge Trakije in Smirne enoglasno sprejela, dočim upa, da se bo glede drugih dolo* čeb mirovne pogodbe dosegel z zaveznl* ki popoln sporazum potom pogajanj. Konferenca bo Turke zadovoljila LONDON, 5. *Da% Maik trdi, da bo sevreska mirovna pogodba izpre* men j ena v prilog Turfiid. Francija Lloyd Georgeov govor in francoski tisk PARIZ, 4. Listi toplo pozdravljajo go* vor Lloyd Georgea, »Petit Parisien« imenuje ta govor odločilno obtožnico. »Matin« prasvt, da je bil govor strašna obdolžnica in da bo vsak Francoz ga* njen, ki ga bo čita L -Victeirc« piše, da je to udar z bičem, ki ga Nemci bodo občutili. »Jaurnak ugoUvija, da je Llovd George branil Francijo zelo odločno. Vsi listi izjavljajo, da i o bil včerajšnji dan zgodovinske važnosti za Francijo. Francija ni poslala vojnih ladij v Severno morje PARIZ, 4. Minister za mornarico za* nika vesti 6eŠ da je Francija opozorila nekoliko oklopnic, naj bodo pripravijo* ne, da odpkijejo v Severno morje. Francija ne misli izdati novih bankovcev PARIZ, 2. Agencija Ilavas javlja, da so vesti, ki so jih objaviti nekateri listi, češ da so pripravlja zakonski načrt za izdajo papirnatega denarja v znesku no* vih 10 milijard, popolnoma netočna, Ne* utemeljena jo ravnotako vest, da se bodo vozili tarif? na žefoznicaji zvišali za 30$, ____ NemCIIa Uradni krogi za to, da se ne odneha BERLIN, 4. Wolffova agencija poro* ča: Komisija strokovnjakov se jo bavila pod predsedništvom državnega kanec* larja z gospodskim! posledicami, ki bi nastale, ako zavezniki izvršijo svoje grožnje. Vsi člani komisije so se stri* njali v tem, da bodo te poslcdice za nemško^ gospodarstvo sicer zelo hude, da pa Nemčija mora vendar odreči svoj podpis zahtevam, katerih ne bi mogla izpolniti Istočasno se jc vrnilo pod pred* sedništvom ministra za notranje zadeve posvetovanje s poslanci zasedenih po* krajin. Ugotovilo je, da so londonski ukrepi resni, da pa niso prišli nepriča* kovano, kajti vlada je spričo tega pred* vzela primerne korake. Lloy4 Georgev govor pred nemškim drŽav rum zborom BERLIN, 4. Predsednik državnega zbora Loebe jc prečital nekoliko mest iz govora Llovda Georgea. Nato je iz j a* vil. da gotovo ne bo noben poslanec mnenja, da so zahteve zaveznikov v skladu z versaitlesko pogodbo. To izjavo je večina pozdravila s ploskanjem, do* čim so socialisti, neodvisni socialisti in komunisti razgrajali. Komunist Adolf Hoffmann je zahteval besedo. Ker mu je predsednik ni dal, je postalo razgra* janje še hujše. Seja jc bila prekinjena in prerekanja med posameznimi poslanci so trajala dalje. Seja se ni mogla zopet začeti. Prihodnja seja bo jutri. Nemški listi za preirganje londonskih pogajanj BERLIN, 4. »Lokal Anzeiger« ^ in »Deutsche Zeitung« pišeta, da ima Nemčija račun izzvati prelom, ker "bi za* sedba novih treh mest razveljavila ver* sailleski mir ter bi Nemčiji povrnila svobodo postopanja. Proti sprejemu londonskega ultimauma BERLIN, 4. Mnogo društev, med nji* mi zveza industrialcev, posestnikov in trgovcev, je poslalo von Simonsu brzo* javka, v kateri ga pozivajo, naj no od* neha. _ Amerika Vstoličenje novega predsednika Žedinjenih držav WASHINGTON, 4. Danes se je vrši* la svečanost vstoličenja novega pred* sednika Žedinjenih držav, .Novi pred* sednik Harding je imel pozdravni go» vor, v katerem jc naznanil, da se Zedb njeno države tudi v bodoče ne bodo me« šale v evropske zadeve. Vsled tega ne bodo Zedinjene države stopile v nobe; no trajno vojaško zve^o in nc bodo prevzemale nikakih obvez nasproti ino* zemstvu. Amerika pa je pripravljena sc udeležiti mednarodne konfcrcnce za razorožitev In bo z veseljem pozdravila ustanovitev mednarodnega sodišča. Ze* dinjenc države ne bodo dale nobeni dr* žavi povoda, da bi jim objavHa vojno, Ako pa bo Ameriki vojna vsiljena, te daj bodo vsi Amerikanci nastopili slož* no za obrambo svoje domovine. Predsednik jc v svojih daljnih izvajanjih naglaŠa!, da je treba ščititi ameriš* ko industrijo, toda tako, da bi tuja konkurenca zmanjšala draginjo v Ameriki Glede prevoza po morju je Harding rc kcl, da Zedinjene države ne bodo mogle tispešno prodajati svojih proizvodov v prekmorske države, ako ne bodo imele dovolj sredstev za prevoz blnga. Poziva Amerikance, naj skušajo v tem zmislu uveljaviti svojo podjetnost in nadarjenost. Gre za napor, ki bo imel velik po* men, ker se bo ameriško blago pre* važalo na ameriških ladjah, na vsa tr* žiiča celega sveta. Treba bo znižati davčna bremena, olajšati izdajanje kre* ditov in zagotoviti mir v industrijskem svetu. Delo mora biti pravično plačano Harding je proti neupravičenemu vmešavanju v Sade v trgovske zadeve. Poizkus revolucije v Sen Salvadorju I.x\ PAZ, 4. Včeraj je v enem armad nem zboru izbruhnit pun t. Punt jc bil takoj udušen in ljudstvo je predsedniku republike priredilo manifestacijo v znak sočutja. Bilo je proglašeno obsedno stanje. __ Švicarski tečaii ŽENEVA, 3. Lira marka avstr. krona 1*28.5, angl. funt 23 35. ir. frank 4275, dolar 5'996.2 ŽENEVA, 4. Lira 21987. marka 9735, avstr. krona 1'30, angl. funt 23*362. fr. frank 43'275, dolar 5*9612. Hol^tisko gibanje v naših Srdih V naši deželi živi še na stotine kmet* i Nastopni načrt niti zdaleka ne od; skih družin v popolni gospodarski od-l^ovarja našim načelom. Načrt hočt* visnosti od veleposestniške gospode. Ot j 'rediti kolonske razmere le začas* pamtiveka obdeluje to uboga ljudtv< j to. Poživljamo kolone in vse, ki jim le tujo zemljo in dela v potu svojega obra \ Aigor briškib kolonov pri srcu, da se za za tuje koristi. Koloni ži've v razme } »glase k besedi in izrazijo svoje nu, rah, ki so v naprediuh državah že izuav j > načrtu, na premagane in do tal odpravljene. Ni \ M Siliti Primorskem se pa borijo koloni že de | a setletja za svoj obstanek in kljub vsen j rakuponajemninskih pogodb med lasf naporom še niso poštah lastniki zemlje ■ liki zemljišč in zakupojemalci v Brdih: ki jo obdelujejo. Po svetovni vojni so se j člen I. koloni začeU znova organizirati. Priše t Kolonsko razmerje se med gos;xv je med nje dr. Henrik ruma m oznami < darjem in delavcem na zemlji odpravi socialno revolucijo, ki bo dala Kolonom :n n.im6sfo ^^lo -zem'jo brez odškodnine. Ker pa nazna^ njena revolucija ni hotela priti, je dr. Turna izprevidel, da upanje na revoluci jo kolonov ne more zadovoljiti in da je treba razmere kolonov že sedaj urediti, da je treba njih položaj že sedaj olajšati. Predložil je kolonom »Furlansko po* godbo« m jih pozval naj jo sprejmejo. Koloni pa so jo zavrniti in odklonili, ker se jiim je zdela nevarna žn škodljiva. »Edinost« je v svoji številki z dne 15. fe* bruarja 1921 pisala o hibah te pogodbe in povdarjala, da bi po > Furlanski po* godbi« nastavljala kolone »Deželna zve* za delavcev na zemlji«, ki obstoja po ogromni večini iz Italijanov. Koloni so se te določbe prestrašili; ker so videli, da bi po tej pogodbi lahko spravila »zve* za delavcev« v Brda tuje kolone, ki bi domačemu ljudstvu vzela zemljo. Saj so čuli že večkrat iz ust veleposestnikov grožnjo: »Če se boste upirali, bomo po* klicali pa Kahibreže v Brda!« in namesto kolonske pogodbe se sklem zakuponajemninska pogodba. Člen n. Za zakupodajalca se smatra lastnik ali užitkar, za zakupojemalca pa najemnik s celo svojo družino. Člen UI. Za vsa določila, ki niso obsežna v po* Sodbi, so veiiavne krajevne navade in obstoječi zakoni. Člen IV. Vse že dane pogodbe in izvršilni spi» si, nanašajoči se na izpraznitev kolonij, se s to pogodbo preklicujejo. Stroške odpovedi, izvršilnih spisov in preklicov nosi prcdlagtelj. Člen V. Zakupodajalcc mora skleniti zakupe* najemninsko pogodbo z vsemi koloni in za vsa zemljišča, ki jih obsegajo se* danje kolonije, dopuščena pa je aron* dacija, pod pogojem, da se to izvrši v icaii pa ivamorezo v i^rua-i« ---.--»-r *---r j I i ai Nadalje je bila po »Furlanski pogod* soglasju v^seh prizadetih strank. Obvez« bi« dana možnost, da mora kolon z! nost sklenitve .pogodbe>scj ne nanaša na zemlje, če gospodar umrje, posestvo posestva ki jih vsled delitve premo, proda ali daruje. Sploh pa dr. Tumova zenja med solastnike, pričnejo lastniki pogodba ni odgovarjala krajevnim raz*! obdelovati sami, ali po svoji družini, meram v Brdih. Zato so koloni izrekli člen VI, dr ju. Tumi nezaupanje, prepovedali so Kolikor je mogoče, jo skrbeti za to. mu, se pogajati v njihovem imenu z last* niki zemljišč. Sledi naj na tem mestu iz* java, ki so jo poslali števerjanski kolo* ni našemu listu v objavo: Izjava števerjanski koloni, zbrani na sestan* ku dne 17. febr., so vsled soglasnega sklepa odlelonili furlansko pogodbo kot podlago za sklepanje novih pogodb z gospodarji zemljišč ter po daljši debati; sprejeli načrt pogodbe, sestavljen po pripravljal, odboru snujoče se »Kmeč* ko* delavske zveze za Brda«. Istočasno izjavljajo koloni s tom javno, da ne sma* trajo več gospoda drja. Tumo za upravi* čenega, pogajati se v njih imenu z last* niki zemljišč. Morebitna pogajanja bodo vodili koloni sami, pritegnivši v slučaju potrebo primerne svetovalce. Za š te ver j a nsk e kolone: Predsednik »Društva delavcev na zemlji«: Bratu2 Jernej, 1. r. Odbornik: Franc Karara, 1. r. Sledi naj načrt pogodbe, ki ga je iz* delala snujoče se »Kmetsko * delavska zveza za Brda«. Ugotavljamo še enkrat, da se »Kmetsko * delavska zveza« bori za načelo: Zemlja kmetu! Izključni go* snodar zemlie bodi oni, ki io obdeluje. da obsegaj vsako v najem dano posestvo poleg vinogradov in sadovnjakov, tudi toliko obdelane zemlje, da zadošča za preživljanje zakupojemalćeve družine, rejo za gnoj potrebne živine in toliko gozda, kolikor ga je potreba za nabavo vinogradu potrebnega lesa. Za ostala zemljišča pa plača najemojemalec pri* merno zakupnino v denarju. Člen VII. Zakuponajemninska pogodba za taka zemljišča, kjer je treba vinograde obno* viti, traja 12 let, v slučajih, ko se po# godba nanaša na ohranjene vinograde, pa 9 let Sklenjena zakuponajemninska pogodba je v vsem obsegu in podrob* nostih veljavna tudi za dediče zakupom dajalčeve. Morebitne testamentorično določbe, ki kršijo dogovore predstojeća pogodbe se smatrajo za ničeve ter so neizvršljive. Prostovoljna prodaja ali daritev zemljišč od strani zakup odaj al# ca, nima spreminjajočega upliva na trajnost in določbe predstoje&e zaku* ponajemninske pogodbe. V slučaju prt« silne prodaje (dražbe), si zakupojcmaleo pridržuje pravico sodnim potom izttr* jati odškodnino, ki mu pripada za de* pitan IL »EDINOSTI ■*v rt»i u, on t o. marca 1921. $&nsko fckodo, nastalo vsled predčasnega prenehanj« pogodbe. Člen VIII, Vse dobrote in robote so odpravljen ne. Gospodar ne sme staviti do kolona nikakih zahtev, ki bi ga poniževale in kratile v katerikoli obliki njegovo pro? stosr. Člen IX. Prvotno določena najemžeina se vsa* ko leto regulira tako, da se spravi v sklad z zakupnino, določeno za prvo le? to. Pri tem prihaja v poštev valuta lire 5n višina zemljiškega davka, u važe vaje načelo, da se najemščina visa vsporedno 2 morebitnim padanjem oziroma z morebitnim dviganjem lire ter z viša« njem, oziroma nižanjem davkov. Za u? ^otovitev lirine valute sluzi kot podlaga cena vinu 11. 11. 1920. To načelo ostane nespremenjeno za. zemljišča oddana v najem izključno za denarsko najem* Sčino. Člen X. PrkleBek v grozdju se deli na licu me* sta po teži na polovico. Če sta obe stranki zadovoljni, se sme deliti tudi vi* no v kleti na polovico. Dan trgatve se določi sporazumno, toda tako, da je os bema strankama dana možnost nadzor rovari trgatev in delitev pridelkov. O* »tali sadni pridelki so dele tudi na poslovico. Način delitve določita stranki spoiazumno. Člen XI. Zakupnina se mora plačari ^akupo? dajalcu na dom v dveh enakih obrokih. Prvi tekom navembra, drugi meseca ju* lija vsakega leta. Član XII. Zavarovanje poslopij in zemljiški d:tVs ti gredo na za kup odaj al če vo breme. Ob^ črnske naklade na izravne (neposredne) gemljiške davke delita pogodbenika na polovico. Člen XIII. škropilnice nabavi najemodajalec, žveplo in škropilo plača vsaka stranka polovico. Člen XIV. Zakupodajalec in zakupojcmalec sta dolžna zavarovati vinograde proti toči. Zavarovalnino plačata na polovico. Člen XV. Les cd obrezovanja in suhih trt dobi zakupodajalec. Drevesa se smejo pose* kati le sporazumno, veje in korenike dobi zakupojemalec, deblo si delita na polovico, Zakupojemalec je potem obs vezan obnoviti nasade s pridržkom pra* vice do odškodnine za izboljške kon^ cem pogodbe. Člen XVI. Hiše se dajo v najem, brc>s najen^ bČine. Člen XVII. Zakupojemalec je odgovoren za ohra? đjevanje in ureditev oddanih prostorov in pritiklin. Majhne poškodbe, ako niso nastaJe vsled njegove krivde, se popra* vijo na njegov račun. Člen XVIIL Zakupojemalec je obvezan paziti na zemljišče, nasade in pridelke ter mora preprečiti vsako novotarijo, služnost ah obremenjenje, ki bi se utegnilo .vršiti na Škodo lastnine ter nemudoma naznaniti zakupodajalcu vse polastitve, ki so sc izvršile, ali bi se nameravale izvršiti od drugih in sploh vsak slučaj, ki bi utegnil predrukajčiti stanje lastnine, Člen XIX. Zakupojemalec je obvezan skrbno Iz? vrševati poljedelska, dela, po dobrih pra; vilih poljedelstva. Čistiti potočke, vzdrževati grive, zare itd. Dalje ne sme raz* našati raz zemljišča gnoja, ki mora žiti za ohranitev rodovitnosti. Člen XX. Naprave novih vinogradov ter drevesnih nasadov sploh izvršuje in vzdr? žujc zakupojcmalec na račun zakupo? dajalca, da one dobe, ko dado pridelek. Nato se izroče zakupojemalcu v oskrbo. Za sadike mora skrbeti zakupodajalec, gnoj jve jemlje iz kupa kolonije. Člen XXI. Zakupodajalec, ki je bil odskodovan; za vojno škodo ima obveznost da skrbi za vzpostavitev poškodovanih ali uničes nih hiš, vinogradov in nasadov ter vzpo^ staviti posestva v predvojno stanje. Vzpostavilna dela. poslopij ali zemljišč, katere je izvršil zakupojemalec spora* zumno z nnkupojemalccm, se mu mora^ jo nagraditi po primernih cenah od zne* sk? dotične vojne odškodnine. Člen XXII. Vsak spor, ki se nanaša na razmerje med zakupodajaleem in zakupojemal« cem se predloži posredovalni komisiji, ki obstoji iz petih članov. V komisiji volita vsaka stranka po dva člana,^ pc* tega izvolijo člani komisije. V slučaju, ko se sporazum ne doseže doma, se za* tem predloži razsodniški komisiji pred sodiščem. Člen XXII. Vsaka stranka ima pravico raz velja* viti kolonsko pogodbo iz sledečih razlo= gov: Kadar ena stranka no izvršuje vseh v pogodbi določenih pogojev; kadar ved z zadostnim številom delavnih moči In si za pranlno obdelovanje ne naje* ma drugih delavcev; kadar zakupojemalec zagreši proti zakupodajalcu hudo razžalenje zoper čast, to pa le tedaj, če je bil pred sodnijo zato kaznovan radi prestopka zoper varnost časti na več ka* kor na 48 ur zapora. Kadar zakupoje* malec zagreši tatvino na zemljiščih, ki jih ima v zakupu. Člen XXIV. Vojno odškodnino za izostalo trgatev hi uničenje sadja v letu 1915 si delita zakupodajalec in zakupojemalec v b stem razmerju, kakor bi si bila delila pridelke. Zakupodajalec napravi vse po* trebne korake, da. se zakupojemalcu iz= plača vojna odškodnina za leto 1915 In sicer za vse tiste pridelke, ki bi bili glas som pogodbe pripadli izključno zakupo? jemalcu. Stroške za cenitev in ugoto= vitev škode delita stranki v istem raz* zakupojemalčeva družina "ne razpolaga mer ju, kakor se deli vojna odškodnina. Boj meti Rusi \ti Angleži za gospodstvo u Aziji I. ••Neizmerni so viri angleškega bogast*jnje Rusije proti evropski in azijski Tur* vsem je tu omeniti premog, železo injJitJčnem oziru je , . .t baker. Posebno uspešno more Anglija prednja Azija smoter angleških teženj, tekmovati z vsem svetom zaradi svojega: ker tvorijo te dežele most do indije, ------—i:*^ ir, i brez katere si ne moremo mtsUtt angle* premoga, ki je najboljše kakovosti, in ki ga izkopujejo v neizmernih množi* nah. Naravno je, da se je pod tako u* godnimi pogoji visoke razvila angleška industrija v vseh strokah. Življenje angleške industrije pa se prospeh še dva važna činitelja. Prcdpo> goj za industrijski razvoj je nabava su* j škega bogastva «kt gospodska. Tudi v rusko * turški vojni 1. 1878., tekom katere bi bila Rubija kmalu za* vojevala Carigrad, se je morala Rusija na svojem zmagoslavnem pohodu v Ca^ rigrad ustaviti le vs5e«d angleškega po* sredovanja. Posledica sAvantija*. V tvojem goreru sf> je epoamil zborovanja Zveze v Genovi, ki jc bilo začetek proleter-*lcih pridobitev. Gleue reakcionarnih dogodkov pravi, da jih jc bilo predvidevati. So ljudje, ki mi. tlijo, da fe revolucija prozaik, revolucija pa jc mu-čeoiitvo. Treba je zatajevati osebne težnja ter so podvreči disciplini, brez katere nt moro biti govora o revclucii'. Zalo pozdravlja zvezo * p>litičn-u e Iranko. Fotrcfcaa Je priprava in iii^, ako hočemo revolucijo. Sciavcllo (komunist) poudarja, da jc treba fckup ; negr. delovanja za zmago nad reakcijo. Ostali borno ped disciplino v veČin!, Poživlja na medsebojno apcMovanje. Ločeni po ideji, morajo biti vendar složni v boju proti kapitalizmu. Stagnetti (anarhist) poživlja r.a. složni boj preti nasiljem meščanstva. Voditeljem kliče: Pospešite korak ter povzročite aplo&no gibanje. Poživlja k tlc^i v tem odločilnem trenoikti, Reina zaključi v imenu vodstva Zveze zborovanje 3 pozdravom in zahvalo mestu Livorno. Zaliva-Jjuje tudi rdeče straže za vzdrževanje reda. Ri^oia (prejšnji Lajnik zveze) govori na aploSno željo ie nekaj besed, poživljajoč zbcrovalce k složnemu delu, Ramella (predsednik) popravi voditelje Zveze ter vzklika Rusiji. IVolctariat bo ne glede na foi-•uaine neskladnosti 5c solidarne jši z Rusijo. Zberevalci zapnsic dvorano pojoč internationalo. Komunisti so ustanovili sindikalni odsek komunistične stranke, katerega nrjuen jc organizirati in voditi komunistično propagando v strokovnih organizacijah. Vodstvo odseka Ima svoj izvrševafni cd-ber, katerega člani €0: Repossa, Sehiavella in Mi-lanesi. Odsek ima sve^ sedež v Milanu pri osrednjem uradu komunistično stranke. 000 Končni rezultat ii%-omskega zborovanja itaJijan-ekih etr o kovnih organizacij nam dokanije, da ni prišlo v Zveza do razkola le vsied tejia, ker so ko-niinLsti v manjšini. Ta manjšina je pa precej znatna in bo brez dvoma delala nasprotnike ni sc velik? pregla'vice. Vendar pa ni misliti, da pride do ločitve sindikatov, ker so se socialistični \cdjc v Z\ ezi izognili prelomu z Moskvo, kar bi biio utegnilo imeti ugodne posledice za Zvez-c, ker bi bili kom-,. -nisti naj.br2c tako močni, da bi nad-vladali nasprotnike. Socialistična -stranka bo torej kohkor t >iiko -- f- , razpcdagaia z delavtkimi inncžicaini v y.'oje poli- KVetOSteianSKega tifne &vrhe. Od njenih uspehov bo edvispa iy.pre- roviu m izvozni *r',i' Tz svoiili r^rom- miru, sklenjeaiega me ljih, kakor tudi ohranitev vpliva nad njimi ni lahka stvar. Politično in gospo^ darsko zasužnjenje v takih ogromnih obsežnostih pa se z vojaško silo ne da trajno ohraniti. Zato je treba najti drupripomočke. In Angieži so moistri v tem. Z razmer roma malimi vojaškimi silami drže v ciali£ii v Zvezi. Stranka se bc morala boriti za delavsko nadzorstvo v industrijskih podjetjih. Tozadevni zak'-nsk! načrt, ki ga je pred:o2il Giolitti zbornici, pride kmalu v razpravo. Nasprotniki socialistov, ojačent po tilnih porazih, lei so jih doživele pro4etarsko stranke cd meseca septembra 1. 1. pa do danejs jo «e pc-rtavili .proti temu zakonskemu, nacrtu. In- verjetno je, da bod<> roki v raznih obes naJi začeli različno teči, v enih prej, \ drugih pozneje.) 3. Reklamacije za vpis izpuiv'enih ve lileev se za\"rnejo, ee niso opremljene ; doka^ilnimi listinami. Vsi volilci naj raditega takoj preskrbijo rojstne liste v dokaz, da so rojen' v anektiranem ozem lju, in sicer najpozneje 31. majnika 1899. domovnice v dokaz, da imajo domovin sko pravico v anektiranem ozemlju, in sicer Še od č^isa pred 24. majnika 1915. in ne zgolj radi svoje javne službe; kon eno potrdilo občinskega urada, da bivn jo v občini najmanj že od 4. decembr -1919. Reklamacijski roki pričnejo prej kmafu in bodo prekratki, da bi si volilci mogli preskrbeti omenjene listine šele, ko ugotovijo, da niso vpisani. 4. Reklamacije se vlagajo pri župan stvih, izjave proti reklamaciji za izbri-; pri županstvih ali pri pristojnih politi« ; nih oblastvih, pritožbe prot2 zavrnitv' reklamacij pa, kolikor se da posneti i: zakona, naravnost pri komisiji, ki je določena za odlocevanjc o teh pri> tožbah. Reklamirati sme samo, kdor jc vulilee v dotični občini, ne glede na to*, a!i i o sam \*pisan ali ne. NajboTje bo, da vla gajo reklamacije za v]>is tisti sami, ki so izpuščeni, in reklamacije za izbris samo takšni, ki so sami vpisani v voli'ski ime nik in ki jo njih volilska pravica neiz' podbitna. Reklamacije morajo biti posebne vsak posamezni primer, ne kumulativno za več volili cev hkratu. 5. Povdarja. se, da za izvrševanje vo lilne pravice ne zadostuje, da jo ima kdo po zakonu, nego jo neobhodno potreb« no, da jc volilec tudi vpisan v velilsk imenik. V Trstu, marca 1921. Politično društvo »Edinosti. Lagali so In oedaj morajo prefelicevati! O dogodkih v Logatcu povodom p-HK>da oalov»Miški\ Čet je rPiccolo* — r>a podlagi poročil očividcev, kakor je trdil — pripovedoval: Srbske čete, ki obkolile kolodvorsko poslopj«, so pozvale ono, ljubiti enakopravnost vsem veroiz,>ove, i^ci bodo nareU vse ^ sUe da preprečijo J^-Sfi danjem V t,VOjl državi, lako JC Rusija sprejetje te^a načrta, četudi v fie tako Oimlieni *■ ^^ čcsar ^ ilaUjajl£ki žeIezuK;ariS vkljub angleškemu nasprotovanju udej* obliki. Čutijo tako močne, da iščejo cd krt boj, iast^UH £ ok ^ • yjr ^b^ih voiakcv na.c Tudi V Tuskosjaponski vojni je ZavJ .SorfaKati so pa primoram zastal vso Na to ,ugo£lovmaj da ec jc umakuiJ, več aH rauoje svoji oblast? vsa ljudstva, ki so .predmet ^em mestu v Aziji. t. j. v Indiji. Ko je nastal med obema tekmoval* kama spor zaradi Perzije, sta se L 1907. njihovega izkoriščanja. Angleži so silno spretni, celo mojstri v izrabljanju doma* čih razmer doticnvh kiaiev v svoje dobro. Neslogo, needinost in zavist med po< sameznimi domačimi mogotci znajo iz* Po zadnjih dogodkih »o se scciaii^ti pcsiavitt [ stiiliice ia taj ^"i. , a?" . , T oko je pnročal obe državi na numi način pogodili ter, si razdelili to veliko deželo v dve tako; zvaiii »interesni sferi«. Rusiia ie dobila severni dtl, Anglija pa juzra. Perzijska ludi v teoii>i na anlirevolucicnarno umik mera pač zadovoljiti vledo in meščanstvo, k:, sta so pred kratkim tresla pred mogočno stran-, kc. Dana fc sedaj najlepša f-ri'ika za pomirjenje! i duhov, ko je največja stranka Italije odložila svoj j i bcljšc.iiki Ucbuk, ter ponuja svojo roko csiaiioi 1 strankam v = prave. Proti tej spravi so seveda desa; in levi skrafncii. Eni kž.kor drogi bo drža^ nevarni, zato ie verjetno, da pride do sprave, ki si jo inerajo želeti vsi ljubitelji reda in del?. koriščati kakor malokdo. Zlasti velike neodvisnost; je bila tedaj samo še uspehe dosegajo s tem, da podpirajo na papirju; v re&niei jc pestaia Perziia vladajoče razrede v njihovem izkoriščen predmet izkoriščanja dveh naj mogoč* vanju pro^etarskih množic, ki morajo nej^ih iinperializmov sveta, take hlapce vati tujennu imperializmu in pc-hlepu domačih mo^otocev. Anglija ima zlasti v Aziji velikanke pokrajihe, ki se nahajajo polna gospodarica, nadalje Perzija, Af* ganisl&n in druge. Azija pa je tudi ruska zemlja. Pod ca^ rističnim režimom je biTa ruska ekspan^ zi\"nost v Aziii zelo velika. Lahko reče^ mo, da so f;klcpali Azijo do sedaj ruski in angleški pohlepni prsti. Tekmovanje v eksnanzivnesti teh dveh velikanov ie privedlo do spopada med tema dvema velesilama. Antagonizem med Rusiio in A^uliio jc logična posledica v njunem stremljenju po zavoj e van ju Azije. To nasprotstvo med Rusijo in Anglijo je precej staro. Krimska vojna, kt se je 1. 1856. dovrši'a tako nesrečno za Ru* sijo, je an^lc^ko delo. Uspešno bojeva^ Konec zborovanja v . Uvornu Llroreo, 3. marca 1921, Kakor rrco poro&Jf, oc fe moralo glasovanje vrled KtJiteve kcirHni tov, ki «o »aMev&li pcimea-sko tflascva^je, rpetložiti na četrtek. Tako sta prišla na gle^cvsnje dva predloga, in cicer predlaga v encui Aazario (komunist) brezpogojno priključitev -k Moakvi, a v drugem Ramella (socialist) prieicp v rdečo aitemackmclo sindikatov, tc Ja. isteča. iio eni^ Zveaa ostati v stikih s «o-cialilično politično Ttraalco. Iisicp pa Zveza it am-sterdjuiiike Intcrnacicualc 8e-Ie po sklepih mo-ekovrkega zitercvan^a rdečih ffrndJkartov. Gijtscvalo ie Hi isiljcn članov po svojih odposlancih. Sccialistični predk^ je debel preko miljon jj'a-sov pvcrauniili 4i8.000}. Komunisti so torej pro-padli, toda rai ko-Ii v «imdikatih tvočejo. Osiali bodo J v st: o kovnih organiracđjah In v njih samih bili preti reftrmirtičnim in uokomunističnim v.>dit*;ljeiri sindikatov, ki imajo v oblasli organizirano delavstvo. Fo jjlascvanjtt Je poveril Serraii, glavni urednik Navodila za reklamacijsko pos opanje 1. Rok za reklamacije prod volilskim imenikom, za vpis izpuščenih ali za iz* bris neupravičenih volilcev, traja 14 dni. Rok za pregledovanje volilskih imes nikov, izloženih v pregled pri župana stvu, traja 5 dni. Rok za izjave prizadetih volilcev v>ro* ii reklamaciji za njihov izbris traja 3 dni. Rok za pritožbo proti zavrnitvi rekla* maci je traja 3 dni. 2. Roki za pregled imenikov in za vla* ganje reklamacij tečejo od dneva, ko županstvo objiivi, da so imeniki izloženi na pregled. V objavi se mora reklamacij ski rok določiti. potrebno, da. volilni Piecolo« 1. marca o dogodi* t h v Logatcu. V »vejem, večernem izdanju od dne 3. marca pa piše — premeten in pofiten, kakor >c _ pcxl nedolžnima naslovom »Nove podrobnosti o dog diih v Logatcu <, da so se ćtr»ri odirale kolikor toliko drti2.ače, nc^o se je mojflo sodiU po vih poročilih očividcev. LetočKcv cWcUti Ju^o^l'-v enem da so fe izvršila na normalen način, razun kakega hrupa na »trani JujiotJovenov. Dne 27. tr.. m. popcludne je pač vdrlo v postajne pojopje nekaj »sokoli*tov«, ki so karali nekake prcMrano-n^-cirmaiistiine nampae, niso pa razen tega izvrši pikake^a sov^ažne^ čiaa. Za kip no \v res «de'-\ da hočejo ra. trgati itaBjanako zastavo, ki je ie visela, a tiso mogli storiti tega, ker »o Jo LtalijanaiJ Železničarji sneli, jo nesili razvito po trgu in >o ^ tem odnesli na vlak. Le neki jugoslavenski žcle^-i -čur je očital italijanskemu, kako da more on, ko i scciaii-t, Ščititi narodno zaMtavo, na kar rnu j* ta odgovoril ostre, da zadava predstavlja domovino in da on je najprej Italijan fn pot* m le socialist. Hitro posredovanje lugcdovecskei« oro?niitva {e — tako zaključuje =Piccolo- «vc,a zadnje paročilo — odstranilo »sokoUtrte« u potaje, obrat so je vzpostavil in W vrai reJno. — Ce pfJ-reenamo, kako je :>Piccolo< poročal poprej in kaii,. sc nrora umikali sedaj ter preklicavati, pa nst;> ^ jasno, kolilvo krivde na. raafcurianju duhov je pripisovati lainiivim in zlobnim poročilom italijansk? i listov, hi vaake muke napravljajo slana, pretira ve jo in z\Tačajo resnico, da le ščuvajo. Potem ni čnidc-, da se ita'ijanski, iU*k ialiko razdražljivi dulio- ter. potem pa jočejo ui vikarji. Ali ti ljudje res 3e -ne Nujno je torej odbori in sploh volilei pazijo na župan br. ske razg^se in jih takoj naznanijo urect^ proid7tej»a rckčdeUt 1 ništvom naših listov; najboljše jef da jicmcnu?! vpošljejo točne prepise; N'sckakor mora Potni lisi jo iziubU Ivan cu tako gro no razburjalo. Neprestano sejejo ti lis*-vfi " " ' ' stočejo, če «e pojavljaj« ruislrjo odnehati (■ 1 — ičuvanja plctucna pr% ti iz poročila izhajati1, od kdaj teče rok za pregled in rok za reklamacije. (Prav doma iz Podi*t fl pri P cd grad a. Potni list je bil izstavljen za potor -nje v Ameriko. Kdoi- je našel aH bi našel omenjei 1 PODLISTEK TUJINEC 04) XII. Tu<£ nedednje^a dne so iskali Stanka ia šo uo> tclr, da. bi £c te izvedelo, kaj se >e zredilo. Ali, niso fia naili. Potem pa. so Ugli, da £.0 oJ.poČijejo, to!a-£eč v n&di, da. se jro^Tne, ko so pomiri in !sjo prespL Njegov be^ ec si Se tolmačili aa sto načaiov, a edino Mada je ffatila pravi vzrok njegove boli in njegovega čudnega vedenja sinoči. No, bilo je tudi takih, ki so se smejali, govoreč, kako da je bilo ca £cstiii vae veselo ia pjjaco, da. ec nI vedelo, kaj je kdo delalT niti ne. kako ee končala gostija. Stanko jo bi4 res kaker pihji, ali ne od vm&.' vse, kar ^e dežnd in občutil, odkar -Je prižel v Du-brovnik, ni dopuščalo njegovim iivcem niati časa, da bi ®e ptCTirili, niti da bi se razbistrile njegove razvnele rsirii. čutil je potrebo svežiane in zraka, kaker da bi bil epil z vinom, ali, niti 1 Jadna zvezdata noč ni osvetila zmedenih misli, niti mu vbLažila obnpae žalosti. Sramoval «e |e tistega, 5car je atcril, in tudi radi tega ne bi povrnil za nobeno stvar na evetu. Še so nru tujnc4o v uBe&h zlobne besede naptiega Starca: — A cdkoda pte prav za prav gospod? — Oo pa mu ni nstć odgovoril, ker tedaj ni vedel dti sam, odkod* da je, pa tudi bed^ ne v«, — Pa, sern-H res iz Sablj^ev--ali iz Mtla- fcovice, ali Bučavca ... ali,., odkod? — j« mislil sact psi sebi grenko, korakajoč povej ene glav« po bt*b£ ccsti proti $umrtu: ne da bi mislil, kcd d« ■odi. Tiha in ten^a j« bila noč, ia vtfoko nebo tudi ^niiTio, ali nekclik j svitlejšc in polno zvezd. Nočna tmina napolnjuje d-išo vsakogar s tesnobo in strahom, pcjebnc pa dušo tujega človeka v nepoznanem kraju. Razločeval si tu pa tam "tudi Liio v temi, aH Yv ika f.c jc priklonila o*> brdo in sc ogradila s čem, čuvajoč zvesto *>očitck svojih, ne čLe- ieč, da bi se ji kio rribliial v tc.n času. A mnoge ciprese, temnejše in večje, nego po dnevu, so plašile samotnega cotnika La ga »ta ganjale, da stopa hitrejše. ^ Slednjič sc j s s«iel med visokimi in strmimi bregovi, ki co zapirali temno delino, ter krenil na neko pot pod n-prn, ki se je vijugala k izvirku reke, od-keder J»c jc Eul tudi zamolkli Strm vode. Hodil je e počivala, pričakovale, da jih zavrte, — A jaz tem tak od nekdaj — ;ic govoril sam »ebi in no spominjam sc, da bi bilo kedaj v sneni moči, ker.... Spominjal se je tedaj svojih olroSkih let in sta-riSev, ki sc ga prenašali in voziti te mesta v vas, pa iz -vasi v eelo... In čfan je občutil prijetno toplino novega gnezdu, eo ga odvajali dalje v nepoznan kraj, kjer je vnovič omrzel, o oikogar lju-bežni na bik? IDalfe.) MM lisvi iMa rudnika Gotovo je Ncumann pri idrijskem rudniku veliko zaslužil- Kot strokovnjak jc povzdignil produkcijo pri nas in kot spreten trgovec je blago dobro raz pečal. Pomagala mu je pri tem tudi varčna soproga«, kakor nam kažejo omenjeni dogodki. Ti podatki so vzeti1 iz knjige: Stiuiien an den Grabstattern alter Geschlechter der Steiermark u. KarAiten. sesta\il Leopold pt. Beckh AVi dmans tet ter — Berlin 1878. . Začetkomil so žgali rudo na isti na» čin, kakor dandanes napravijo jo oalje. Na tla so položili sklad drv, na njega plast kamenja, zopet drva, potem zo* pet kamenje i. t. d., da je nastala velika konica. Nato so kon?co zadelali z zerp Ijo. To se je zažgalo, da se je kamenje skuhalo in se od njega ločilo srebro. A pri tem se je zgubijo preveč rude. Leta 1536. so si zmislili drugi naeiln. Na drva so postavili glinast lonec, vanj so vsuli stolčeno kamenje, vrh nje^a položili drugi tonec, m sedaj žgaB, da je spuhlelo srebro iz kamenja. Pozneje so SU korak naprej in napravili enake reči Ta način topljenja se pa ni posebno obnesel. iMed rudo je bilo nekoliko žve? pla, ki pa ni modo izpuhteti ali se spojiti z zračnim kisekom, tako se je združilo s srebrom in pridelali' so erao* ber mesto živega srebra. Le kjer je biu posoda počena, da je moj4ct zveplenl sopar izpuhteli, je ostalo srebro na dnu. še sedaj sc dobe na krajih, kjer so tako primitivno žgali kamenje, lončene ere* piiijc, pobarvane z rudočim cinobrom - -zmesjo iz žvepla1 in srebra. Okolica našega mesta je bila obdana z zaraščenimi tiozdi. A ker so veliko lesa po » »rebovali za stavbe, za kurjavo po hišdii ter za topljenje rude, je bilo kmalu da^ leč na okrog vse posekano. Potov v gore ni bilo, saj jih še dandanes ni veliko. Strmi hribi in globoki jarki med njimi niso vabili ne rudarje ne podjetnikov, se manj gozdarje, da bi napravili ko5ovo> ze. A ker so les le rabili, pomagali so m na drug način. Spravljali so drva in hlode v Idrijco in kedar je ob deževju hudo narasla, je plovila drva in hlode proti mestu. Leta 1551. so omisLii daj ne »grablje« pri vhodu našega me* sta. Tu jc voda pustila lesovje cn sama odtekla prod Soči na Tominsko. 1 ako nam postrežljiva Idrijca nad 350 let zastonj dovaža potreben fces. Pritoževali so se začetkoma in tudi v novejšem času posestniki dolenjih hiš, da zadržu> jejo »grablje« odtok vode, tako da vod* zaostaja in poplavi nekaj mesta tcv V Trsiti, dne 6. marca 192L »EDINOŠTa Jtrari m. ftstet Hst, fe cjLpraicn, da ga odda pri trfaSH paro-ftrodni dmib! »Coifclieh?, Najditelj dobi primerno »afrad«, Vttlgu* Tclt tiec^m, «rg o aeclplmtar. LfudsKo hoče fciii varaao, aato varajmo ga. To fe menda geslo fiesrcčnikd, ki gA urejuj« in spisuj« preblagorodn« fcs&rodna dama, In to je Jedro člaceiea, ki fe bil eatisnjen v zadnji številki tega časopisa med rai-«iiini k uh rajsko - enansvteniini razpravami. V tem članku oasn namreč £ospa urednica zelo ogorčeno pore, kako pardoa Njim, je zaostala sapa pri ockem predavanju, h kateremu so priliiteli ljudje •obojega apolau ne samo is golega zanimanja 2a siapevedano razpsavo, ne le, da se snidejo v razvedrilni druščini prijateljev ia znancev. marveč v prvi vrsti zato, da izražajo svojo pozornost in svoj pezdrav predavatelju samemu, s katerim so jih, odnosno e njegovim preganjanjem na Koroškem, s— jn.-mill rami časopisi«. Torej ne predavanje, oc vsebina predavanja, predavatelj jc glavna stvar, Kaj jajce, ali je dtjbro ali ne! Ali je pulka za Vt: &ko noč bila p.i spovedi tli ne, to jc glavna stvar Da Je le predavatelj naroden ali celo narodni mučenik, petem lahko govori o čemurbodi in kakoi« b^H, Giagarl v »levenščini, ki ni slovenščina. Popolnoma upravičen je tedaj iizdi Va3 vzklik, goapj "iredolcu: cCemu debata pri predavanjih? Tako pa es fe po tistem predavanju lahko oglasil poslušalca, U je * razgalil samemu sebi neko duSno plast, ki — a© le. h čini;Snlc-a. Njuno St&nje je opastte, Prenapel se vsled Boirau^e poškodbe umrl. Včeraj zjutraj se je predstavila na rešilni postaji ficka žt-n^ke. Zdravnika je ihte naprosil?, saj v ulico Gatteri St. 36, kjer potrebuje njea moz Ru-_k.li Krizmančič zdravniško pomoč. Zclr.avrJk se 75 ojdpeljal z vozom rezilno . postaje na lico mesta. Xri vuančiča pa je našel žo mrtveca. Zdravnik jo ■ugotovil, da ro jc cc5 rrcnapel ia vsled notranjih fn>' kc-iib umrl. S luoaaom &o rs ranili. Včeraj zjutraj je pnSe! j .-kat pomoči Ti a re?0no poslt'o 23 letni Ivan V'iii?, -ianurjcč v uli'.i Ferriera Sč. 5. Vitis je prlppvedoval ždravniku, da mu je" vrgel neki neznanec kamen 7 ^lavo in ga raniL Dali so mu p.iiuerao ponicć ter. jja nato poslali v domača oskrbo. Vesti Iz Gorllks Umrl je pred. g. Gotard PavletiČ, bivši dolgoletni dekan v Šempetru pri Gorici. V času dolgega begunstva je leial mrtveuden na postelji, dokler ga nI Bog preložil. Doma je bil iz Standreža pri Gorici; to jen fe bil leta 1857. Truplo Teodorja Hribarja, »Icvcnikega trgovca iz Gorice so v čredo pripeljali iz Dunaja, kjer ^e bil umrl in so »a zagrebti v domačo zemljo. Fašisti pred sodiščem. Ta dopis jc brl zadnjič natočen v toliko, da je bil obsojen tudi Gigante n« dva meseca ječe, pc;^sti'cne s samoto. Seveda so oba tička takoj ir^mstSi, radi amnestije, ki pa kot ramo ne velja za prestopke te vrste. Goriški listi komentirajo ra-pravo. Neki list «e spedtika nad tem, da jc g, Lukežič pričal v slovenskem jeziku, češ da zna dobro italijanski. Naj sc list lepo pomiri; imel bo priliko slišali slovenski jezik še drugje, tako na pr. v goriških laških trgovinah, ki živo od našega ljudstva. Počasi se bodo merda naučili jezika tudi na magistratu. Dobro bi bilo, da bi mali na5 jezik bolje tudi gerpedje faiisli, da bi vedeli ločiti, kdaj pišemo državi nevarno, in kdaj zahtevamo samo sveje pičle pravice. V Vrtojb! se jasno kažejo vjc dobrote nevih ča~ sov. Namesto prejšnjih prostornih hiš, nam gradijo le majhne bajte. Tudi fo vse pclno Špekulantov, ki gledajo samo na to, kako bi nas pri gradnji hiš osleparili. Zato opocarjamo vse, da so skrajno previdni pri eklepanju takih dogovorov, da ao pozneje 110 bodo kesal:. I* Podmele«. V nedeljo dne 20. 3., takoj po maSi, L J, cb 11. pred., priredijo tukaj v prostorih gostilne pri Mesarju javni shod odborniki novo-ustanov kmot. in deL gosp. zadr. na Idriji pri BaČi. Z^lasijo naj se vsi člani, kateri so se vpisali v Tol-Tranu. Piičakuje ee obilna udeležba. Neereča z mino se je nopet e^odila pred par dnevi (v torek) na Oslavju. Nekemu dečku jc raaai-šarilo obe no£L — Nesreč z municijo Še vedno ni konca, ta strahovita kronika ^o množi od dne do i sas. VTJiled kmet. fn delavsko gospodarsko zadrugo na Idriji ob Bači. katera se je ne-dolgo na r.cvc. popolnoma cancst^DO ustanovda: Prvi odbor načelstva ia nadzorstva zastopajo kmetje in delavci, uradniki in rokodelci, duliovnik in učitelj, tiari, pretskušeni, že sivi možje, pa tudi V/zgledni in navdušeni -fniadsroiči. Tako naprej in povsod, pa ci bat', da se naše korenine cmajejo. Pred -dobrua mcieccm so priredili ti cdbomiki shoj na Ponikvah, kjer jc predava! odbornik Ko. vaSS o ksnet. in delavskem zadružništvu in o novo ustanovljeni na Idriji ob Bači, ki je ob tej priliki žel od vseh strani veliko zanimanje od našega napredrsege. ljudstva. Nedeljo pozaejc ce fc ttšII shed v Tribu?!, kjer fe bila obilna udeležba in ravno isto navdušenje za združenje in za-drugo. Tudi na Slapu hi na Pečini so ae priredili slični sliodi, k dobrim in zadovolji\dm ttspehom. Treba je pojasnila našemu ljudstvu, radi tega jo priporočljivo, onemu, kateri čita slov. časopite, da peve v priložnosti tudi sosedu, kal o gospodai-skern zadružništvu. V gostilni naj bo v govora ne drevnom redu gospoda r s-ivo in zadružništvo. Kakor poroča v-Gcriika Straiai od prešlega tedna, so vrši v nedeljo 6. 3. 1921 ob 3 popek pri Sv. Luciji v dvorani g. Milvuža javni ?bod za županstvo Sv-. Lucije in okolico. Ta pbed priredijo odbemiki kmet. tn poslila okoli 5 do 600 delavcev. Kapital jo v pretežni večini jugosloveaski. Belgijski kapital za fugodovesske teUsnice, Iz Bruslja poročajo, da je osnon/al konzorcij iz bel-gijskih kapitalistov, ki prevzame zgradbo fn obnovo jugoslovenskih Železnic, Konsorcij razpolaga z velikim, kapitalom. Belgija se približuje razmer a,« mirnega časa. Belgijska vlada ;e izdala pred nedaViiim Časom naredbo, v kateri dovoljuje svobodni izvoz brez vseke carine za sledeče predmete: maslo, kakao, živila, ouhe čebule, sol, mineralne vode in milo. Iz tega je razvidno, da eo prehranjevalne razmere v Belgiji postale zopet normalne. Isto velja že delj časa za belgijsko industrijo in belgijske rudokop*,. Belgija je v najkrajšem času raaumela, da se je treba poprijeti z vso energijo del«, ako naj pride država zopet v ravnotežje. * Neposredne pristojbine za prevoz blafs med Trstom in Češkoslovaško. Za gotove vrste blaga se vpeljejo neposredne pristojbine za njihov prevoz :z Trsta na češkoslovaške postaje. Nove pristojbine stopijo v veljavo 1. marca t. J In sc določbo na pedlagš Italijansko valute. Tarifa predvideva. 55 izjemnih pristojbin za uvoz in izvoz blaga. Razteza sc na malodane vse postaje, ki leže na glavnih progah češkoslovaških drčavnih železnic, poieg tega tudi na najvažnejšo postajo zasebnih želcmie v Češkoslovaški Kam izvaža Jugoslavija svoje blag*. V prvi polovici leta 1920, je odpadlo od vsega pg-oslovenskega izvoza na Italijo 48.61 odstotkov; n* Nemiko Avstrijo 32,86 odet., na Grčko 3.95 odsL, na Čeiko-sdovaSko 3.13 odst., na Francijo 2.62 odst. ia Bol- g<*rr;o 2.42 odst. Vse drugo države so particijnrale na fugeelovcnskem izvozu ivomaj po 1 cdst. ali Se manj. V tretjem četrtletju leta 1920. pa ee je razmerje bistveno iTpresneailo- V Avstrijo 50 je iz Jugoslavije izvozilo 47.91 odst. vsega blaga, v Italijo samo 19.81 odst., v Češkoslovaško 15,12 odst, v Francijo 4.34 odst., v Ogrsko 336 edst, v Griko 3.10 odsL itd. Jugoslovenaki agrarni produkti, kakor kaže statistika, težijo v vedno vcč£ meri proti severu. Vsled pomanjlcaaja pesebne trgovsice pogodbe Nemčija doslej ni bila deležna v večji meri na ju geslo venskem izvom, Ukinjanje Jugoslovemskih iinančnib delegacij v ins^iemstvu. Jugoslo/easki finančni minister Je cdredil ukinjenje vseh finančnih delegacij, ki obstojajo v inozemstvu, Nih pcsZe prevzamejo banke, niitvo ministrstva sa finance izdalo naredbo vsem državnim blagajnam pri finančnih oblastvih tn davčnih uradih, d* «prejm€^o te bankovce proti reversu, da j-ih izročijo v rameajavo najbližjim podružnicam. Narodno banke -do 31. marca t. L, u centrali v Belgradu do 30. apriJa t. I ine!. Na ta način bodo državno blagajne v Interesu lastnikov 9 sprejemanjem bankovcev vršile ulogo posredi al-cev pri zamec-javaagu. URADNICA eouJco dobil družici Po&sd&ft pou »Refaa: na upvcivaiitvo, [373 J GOSPODIČNA fbivia pM^rnjika moč) izurjena v tivsnfu, išče primerne službe. Pisati na uprav« oiMvo pod ^Goričankac, (373) 22LETNA gospodičaa, trgovska nasfavljenlia, službe v kaki trgovini. Gre tudi kot vzgojiteljica k osirotelim otrokom. Razume se na malo gc. ej?cdinjstvo. Gre n&jrajže na deželo. Nastopi lak* ko talcoj. Ponudbe pod ^Zeleni bršljan« na unuva niStvo. (36 J) 200 DEBELIH HRASTOV, za vgako tipor.^bo, imn na prodaj Fran Kebe, Goče št. 31 pri Vlpsvv, 1363) DVA MIZARSKA POMOČNIKA sprejme v traja * ŽGANJE na drebno 1 debelo, posebno pristen alivovec, dobite v žganjarai, ulica Trento Iti, INVALID vešč slovenskega in nemškega jezika žeti stopiti v službo in sicer za vratarja ali čuvaja ali kaj dodobnegi. Ni slov pri upravništvu. (354) ODDA ae v najem . Hotel Korina« ugoden za leto-viščarje. Tudi je mnogovrstna stavbinska oprava na prodaj, kvo pri irrseratnetii oddelltu =Edi. Josipina Lenardič Stanislav Pečnifc porojena Trst, 6. n?arca 1921 (203) ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Mu lama si. MM, — Larfsa salata. DaJcilSia glavnica In rezervni K č. SI. S3S/m0S3 Jznftji &uiae!s0 nt U!?a|3t!&s tm&flt -■ -■---■ -■■■ llradnc ur« otf M S .. .■■■- ■ ZAHVALA Strti nepopisne boli veled izgube naSe najdraije fn nepozabne Hiike Planer gofenke I. očit. tečaja ki fe preminula 2. marca v Tolminu, izrekamo srčno zahvalo vsem onfcc, Id so s požrtvovalno Iju-"bezalvoatjo lajšali nje trpljenje in skušali ublažiti oa'o neizmerno boL Iz glebine dušo se zahvaljujemo vsestransko požrtvovalnost ravnatelju konvikta gospodu dr. Calvi-Ju, preblagi gospe Drašlerjevi in gospe dr. Zervjnovi ter gospodu nadzorniku Sp^rzr.pan, kakor tudi zdravnikoma gg. dr, Zerzuna in dr. Imperatorju. Izrekamo srčno zahvalo gosp. civiL 'Lcmisarj'j in profesorjem učiteljišča, vsem predstojnikom in uradnikom vseh civilnih in vojaških oblasti v Tolminu, prečastiti duhovščini, učitelfstvu meščanske in ljudske šole, kakortudi gojenkam in gojencen učiteljišča, v^cj šolski mladeži in vseai onim, kl w na kterisibodi način izkazaH zadnjo čast naši nt pezabni pokojnici, Ti'3t» Tolmin, marca 1921. (208J ŽALUJOČA MATI IN SORODNIKI. DVE ZAKONSKI postelji z vzmetjo prodam p~j ugodni ceni. Via dell'Istria 64 V. vrata 19. (361) NAZNANJA!^ slavnemu cbčinftvu, da sem p»de3 delavnice odprla tudi salon za »zgotovljene zimsko obleko in letne plašče ter raznovrstne obleke, Priporočam se za obilen obisk. A. Mer* molja Rieger, ulica Commcrciale 3. £>80 POZOR! Kdor Lolo kupiti vrvi, strango, ogluvj (H alf tre), opa3ivniee, vrvi za zvonove in stolpe-ne ure, sploh vse v mojo stroko spadajoče pc* trebščinc naj ae obrne na staroznenč vrvarnl v Postojni Alojzij Vagheka, vrv ar. 313 POSESTNIK VODNE ^AGE in stanovanjskih poslopij ob isti v zelo prometnem kraju ob žclesoi I sprejme v svrko bolj£e«Ja izrabljanja vodne moči kot družabnika kakega praktično izvežbanc£« mojstra {kovaškega, mizarskega, ali kaj sličnejja?, ki razpolaga a potrebnim orodjem, ia če mogoči s kakimi »troji. Ponudbe pod =Vodna moči m upravniStvo. 33'J Fran Szolik, lastnik, delo, Franc Čelaa, Postojna. 3.1 323 UBIRALEC In popravij&lco glasovirjev in harmu-cijev Andrej Pečar, Trst, ul, Coroneo 1, V. 33 I ŽGANJARNO v ulici Media it. 22. kjer se do»d vaaliovrstno pristno žganje ki razni liLerjj pj zmernih cenab, priporoča lastnica iMarija Szolik. 31 KROJAČNICA Avguat Stular, uk S. Franeesco D'Assisi It. 34. III. nad. jč edina dobroznanei krojačnica v Trstu. 395 FOTOGRAF ANTON JERJUČ, TRST, ulica Ro: a (poštna ulica) 24, Gorica, Corao Verdi Ivrtci ulica) St. 36 priporoča ee svojim sorojakom. (2 i LEKARNA V NABRE2INI ima za tibke, malokrouo ia rakitične otroke: Erouision metoda »ScoiIj s železom; Pristno rib}« olje prve vrste. — rnp, aesiavljen Lt ramih trav za kalcij in zs moč, — Proti malariji: krogljice in tekočina tuuta«* tinktura železa in »Vino ferro chi-na-. — Kroglice aBrera^ In -Švedske kapHce« (»pecijalitet^) za želodec In apetit. — Najboljša osveJ.evaln *. limonada »Rožž? vedno eveža. — Maziio In fluid prMi revnM^istan. — Obliij (cerotti) *a hrbet in kiirja oCi ter drugo tu- in inozemske jpe-cijaliietc, 282 SOBNE PEČI od 1.000 (tisoč) JugosJ. kron n&pre/. Štedilniki od 1.500 (tisočpetsto) juijori, krou na» prej. Za porušene kraje ia begunce popust, Anton Gregorc, MejageJ, Jugoslavija. 30S 200 SPALNIH SOB iz trdega lesa ali mehkega, masivnih ali fournirajuh se proda. Dobava po dogovoru. Delo solidno. Cena od 5.00 (pet tisoč) jugoslovenskih Itrea naprej. V porušene kraje Li begunce popust. V*,e pove Janez Gregorc. Mca-geš, Jugoslavija. . 24 BUKOV IN HRASTOV GOZD za posekati se pro. da; 18 Johov 2 url otl postaje, cesta do postaj 1 brez klanca, dobra. Več pove Valentin Fregoro, Mengeš, Slovenija. 30«3 HIŠA enonaiLitropna z g^^Hlno. več stanovanj —- na Savi pri Jesenicah — prometnem kraja, nasproti glav: t ne to- varn e, se proda. Več peve: Valentin Gregor, Mengeš, Slovenija. 301 i provzroc-1 marsikteremu Ir&ncirtu po. sesmiku dok;ij »kode. Tudi naši poslanci so sc na Dunaju potegovali in lirjali, naj sc ^rublje oastrnnijo, a ministrstvo ie raje cenjeno škatlo dotičnemu porav* nalo, mesto da bi stara in nemoderno napravo odstranilo. Preračunali so namreč, da hi voznika, ki bž tako po ccni prevažal kakor Idrijca, ne dobili, niti ko bi si najeli voznika 8 konjem in vozom, nivi ko bi vpregli moderno elektriko. Listnica v rudniškem arhivu pravi, da e napravil »grablje« oskrbnik. Urban ijnkhiirn. III. Velik dobrotnik idrijskega rudnika je bil cesar Ferdinand I. Radi vojske jc bila trda za denar, poteg tega je bila kupčija z živim srebrom in cinobrom radi nizkih cen slaba, gotovo se je tudi pri odjemalcih kaj izgubilo. Leta -1550. je vladar zniial za Idrijo mitnino za po= lovieo, dve leti pozneje so opustili tudi polovico cesarskega davka. Leta 1557. je zopet cesar preskrbel za Idrijo ccs ne j še žito, meso in vino. Zlasti !. 1559. so se Idrijčani zelo bali, da pridrve v Idrijo Turki. Turki so takrat že pu^ stošili okoli Postojne, Cirfcnicc in Lo-gatca. Požgali so že več vasi. Idrijeani so vsak dan s strahom pričakovali, da pri* lomastijo Turki tudi v Idrijo. 30 rudar« fev je stalo vedno na straži, pomagali I so Jim pri tem tudi kmetje iz okolice, a Trnkov v Idrijo le ni bilo. Vendar je rudnik takrat zelo trpel. Prometa v ti* stih easih ni bilo posebnega. Zato je pri* manjkovalo tudi živeža, kajri rudar nc pri delit skoraj nič: vse jc treba dovaiati. Da bi bedo vsaj nekoliko olajšali 60 od* kazali rudarjem poseben prostor, kjer so lahko pasli koze. Za bolne rudarje so preskrbeli v Ljubljani v bolnišnici do 30 postelj. Tam so imeli rudarji zdravnf* ško pomoč, zdravila, hrano in vse druge potrebščine brezplačno. Zaslužek v de* rnarju je bil takrat zelo majhen. Celo paznik ni imel več na dan kakor 24 kr., včasih Se manj. Rudarje so pa plačevali od stota pridobljenega srebra. Leta 1553. so dali mezdo 14 gld. za stot. Do* bilo se je Te od prvih 9 stoto v plačilo, deseti stot je šel za cesarski davek. Si* ccr so pa bila tudi živila po oeaii. Lis stina iz leta 1559. pove, da jc stal takrat lun t mesa le 5 krajcarjev. Marsikateri stari rudar ve še dandanes povedati, k a* ko po ceni so {njegovi predniki đzha* j ali. Spomin na čase, ko je stal funt me« sa 5 krajcarjev, se je ohranil Se do da* nes. Več rudarskih družb in več £ospo# aarjev na ednem kraj« ni kaj dobro vplivalo na razvoj rudnika. Ena ni mela sreče v jami, druga je zopet imela smolo pri prodaji, vse so pa zabredle v dolgove. Nobena ni mogla redno plas čevati svojia rudarjev. Niso se mogle zediniti Jia eno i no ceno za esrebro on cinober. Varjrostne naprave «0 bile po* manj Id j ive, nrvnotako kopanje in vrta; nje. Leta 1575. jc kupila: Hofkammer za 170.000 gl. od obeh družb jame in vse naprave. To se je zgodilo v glavnem vsled prizadevanja nadvojvode Karla. Tako je postala država edina lastnica vsega podjetja. Takratni oskrbnik Ivan KisHng je prii tej kupčiji posredoval in potem tudi ostal na čelu vsemu pod* jetju. Bil jc pravi strokovnjak v rudar* stvu, a obenem tudi organiz. prve vrste. KLsling je uredil vso upravo na novo in razširil podjetje, kolikor so mu moči dopuščale. Napravil je nov »status^ za rudniške uslužbence. Načeloval je vsemu podjetju, rudniku in gozdovom, on oskrbnik — Venvcser. Pri tem so ga izdatno podpirali rudniški uradniki. Delo) so razdelili' v posamezne oddel* ke, vsakega je nadzoroval paznik. Ure* dil je delavni čas, skrbel za jajvno var* nost in neumorno deloval 11a to, da se Idrija izloči iz todminekega sodnega o* kraja. Idrija se je namreč večala in do Tolmina jc tako daleč. Zahteval je ea Idrijo samostojno sod&ijo. Ta cilj je do? segel in res ee fe ustanovila L 1623. v Idriji aodnija. (Dalje prih.) HALI OGLUŠI se režaciifo po stotink beseda. — Nais^ao^la pristojbina L 2.— Debel« Crke 40 stotink besed«] Najmanj«® pristojbina L 4.—» Kdor ilČ« plača polovžeoo ceno. Razprodala kmetije Fran Bizjak v Zalogu it. 25 pri Postofnr, a«, znanja, da razproda svojo kmetijo z okoli 70 orail zemlja, hid<) in gospodarsko poslopje, 2 konja, 1 kravo, 1 telico, 1 junica, 3 vozove in drugo gospodarsko orodje. Prodaja se vrli skupno do sobote dne 12. t, te* ali pri na-drobni razprodaji, ki se VTii v ponedeljek dne 14. t. m, ob 9, uri dopoldne v Zalogu itev. 25. (202) FRAN BIZJAK. HIŠICA z d verni »stanova n>I, v bližini aie»t& so proda. Naslov pri upravništvu, (364] TRGOVINA M. FERJANČIČ, Vipa\-a, iSče izučeae prodajalko. Nastop tako$. NOV VOZ, trpežen ia krhek so proda. Pliskovica Stev. 21. (366J 2 LEPA KONJA, 9 let stara, *redn,'e veHkosti, za v^ako rabo, vajena gozdarske vožnle, &e takoj prodaš ta. Trst, Via Uaine Št. 7, gostilna. (367] UČENEC za buffet so ižče, Milcm^ ul XXX. otto-bre £t. 19. (3t»6J PETNADSTROPNA USsl preda za L 160.000 nI. Madonnina 4 II. P69) HIŠICA v krasni logi mesla ae proda, cena ugodna. Ul Madonnina 4 II, od 15—16. (370) 20LETNA gospodična ieli znanca z bogatim, dobrim gospodom. Ponudbe ped o Tajnost j aa ispravni Stvo. (371) V KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR ISCE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« • I Prodaje Mijsiiih strojev in orodja France Kavčič u Št. Vida pri Vipavi bo prodafcl na sejni 14, marca t, I. potom prostovoljne jarvno dražbe vse svoje kmeti^ke stroje in orodje, kaltorj kosilnf stroj, velike travoiftk« jjrablje, ročno mlati?« nico, sUanoreznico, Sackov pla& 3 kmetijsko vozove z vso opravo Ia več ročnega orodja. (206) Naznanilo. „Okrajna posojilnica v Koninu^ registr. zadruga z neom. zavezo, naznanja svojim zadružnikom, da ie po presledku radi evakuacije začela v prejšnjem prostoru v Komnu zopet vsako sredo poslovati. 207 Načelništvo. Tvrdka ALARICO LAKTSCHNER Lastnik LGO de V1SINTINI Trst Via Rima 2S (blizu Poste Telefon l&d) Delavnica za popravljanje koles. Zaloga mot. koles In potrebfičln. — Pnevmatiki za kolesa, 31 motorna kolesa In avtomobile. — Zastopstvo koles „STUCCHI" — Straa Iv. jeOTNU&T« v vrstu, one o. marca rrJi. 2«men>arva fcOkronskili bankovcev, Generalno t Pepel j C Stvar, ki je I»ttva? a iadzomištvo pigcslovenskega ralniatratva za ft-1 PfljrCSliejŠi &OYOT. ~>ance javlia tledečes Da se olajša zamešava ban-1 lovcev po 20 dinarjev (80 K). Id jih odjemi Je Na- f ° .. ndna banka kralevine S i IS, je generalno nadzor-J Vsaka kil j lga SQ l&hkt) odpre, Če bi Danaj^t stavbeniki v Jugoslaviji, Jugosloveaska j bilo Življenje VSeh ljudi odprto, bi Se "iada vodi, kakor javljajo iz Bdgrada, razgervore z, marsikdo tisočkrat Zahvalil Za to, rar'ičnimi dunajskimi stavbenhnd »taro krilce, pred-pavitik, suknjico, ruto, čeveljčke oziroma copate, Vs bosta sprejele s hvaitržnim srcem. Opomnili r:. ramo, da siroti obiskujeta slovensko ljudsko šolo t Sv. Iranu ter da so naše narodnosti. Upam, da tale gerka proSnja ne bode brez uspeha. Darove hvaležno sprejema gdč. Zmaga Grijič, vrtnarica v Narodnem domu« v Sv. Ivanu od 8'30 do 13 ure, in sicer vsak dan izvzemsi nedelje. Ravnateljstvo društva državnih vpokojencev vabi .se držav >je vpokajence, vdove in sirote, vštevši •vpokajenc železničarje, h saji, ki «e bode vršila v nedeljo o, t. m. cb 16, uri v dvorani »Tartnri«, Via Carducci 24. Razpravljalo se bo o memorandumu, Ll te bil vladi predložen o skrčenjintruštvenih pra-v«i ter o drugih morebitnih vprašanjih. IVAN BALOH: Hoje vjerne mfslf \'eKkr» je že bik> zborovanj in shodov moških, kjer je bilo pričujočih le malo mož. Kadar bodo enkrat dobile ženske na celem svetu volivno pravico, takrat mno Uo moških ne bo eclo noč domu. Cvetic, ki sem jih nosil na svojih prsih Ze nisem bil nikdar vesel, zato ker so vedno ovenele. c Iz ognja mojega si ca jc vzklil že mno? tokrat žar, ki ni nikogar vnel. V tolažbo mi je bilo samo to, da se je neštetim zgodilo isto t ako. Ko It? sc popisale vse.skrite misli, vsi laj'ni nak'epi, ^ sa tiha sovraštva, vsi zlob? ni nameni in vsa neznana hudodelstva — je ni knjige, ki bi vse to mogla obseči. e» Otrok, ki hodi za svojo materjo, ki ima oči. ušesa, roke, noge in srce zanjo, bo ostal dober. t- Dobro je, da je sumo ena luna;. Če bi bili dve, bi se marsikateremu pesniku emešafo, ker bi ne vedel, katero bi opeval j o Naju cenejši zdravnik ne more ozdra* i viti rane, ki je skrita na dnu nesrečnega srca. Mnoga beseda, ki je bila prehitro iz? govorjena, jc bila že stokrat kaznovana. t* Pravica je morala zatisniti svoje o&, ker sc je zgodila največja krivica. o Najlepša se mi zdi v sedanjih časih snežna plan in snežna gora, ki mi pra* vita: Zima je in mraz, potrpite: pride pomlad cvetja in Velikanoč vstajenja... o Kadar je pesnik najbolj nesrečen, ta^ krat je s^esem njegova najlepša. c Ura, kadar bije, bije tudi na uro tvo* jega življenja. C Naše življenje se mi zdi kakor široka cesta. Ob najlepšem solnčnem svitu la» ! hko padeš na njej. Di. MAČEK LEOPOLD ZOBOZRAVNIK Trst, Corso Vittorio Emamiele III. 24,1. sprtjama od 9-13 In otf 15-1«. Brez bolestno Izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, omerlSki !n Švicarski sistem. Samo na debelo za preprodajalce! Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čistilo ?a čevlje Brili, Ecla, Llft, različni glavniki, Sp ga, dišeča raila, kratače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. S. Nicolo 19 GIACOMO LEVI S, Nico o 19 Plačam L 180 - in tudi več za mg | | lepe zimske kože Im 1^1 (belic fn rumenic). Kupujem tudi kože lisic, viuer, dihujev itd, po najvišjih cenah. Za večje množine pridem osebno na lice mesta. Pišite fakoj na Trst, V. Cesar® Eattisti (Stadion) it. 19, '!. nađstropša (fjo S LjubllansKa Kreditna banbii I Podružnica v Trstu« Centrala v Ljubljani, Podružnica: bij!, ioroilie, fiorita, Saral., Split,Tn(, Marlbsr PB|. Seliiilii glavnica K 58.000.800. Stserva K l5.0BO.fl5O Obavlja vse v bančno stroko spadajoča posle. — Sprejema vloge v Urah na hranilne knjižice proll 3' Za direktno dobavljanje azbornega, čistega ali baker vsebujočega, naj-izdatnejšega in najbolj ekonomičnega ŽVEPLA AUIANIM S Trsi, vejefi Via Nsjeva-S, Vfci ka izbera vsakovrstnega bia^a sii tnolko in ženalic. — B ago za autuje, žamet, barhaat, s ile, otamin ter razaiii prsdmetov za okras oblek. Vse po zaižaa h konkarenSnili cenah. liiaiiiuiv ntiji^i^c p. uh a fm r na žlro-račune proti 3*/a Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v n3jem varnostne celice. Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13.1 Inssrlrnlfg« „Edinosti 54 obrnite se samo na zastopnike p. Ptocco a Hmoru Mm i!!i§r posssfuo USNJE ler vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulico Odine (prej Bclvedere) Priporoča se (27) CINK (mineralvodno podjetje) s 4 natronzdravUiščnimi vrelci, velikimi glino in premogovnimi ležišči (dovoljeno Izkoriščati) v krasnem vinskem dolu Južnoš'ajerske s približno 12 orali izvrstnimi polji in travniki, gozd za posekati, 2 nadslrep.10 moderno vilo z lastnim vodovodom in napeljavo električne luči, 5 gospodarskimi poslopji In postajnim sMa« diščem, živim in mrtvim inventaijem, za nizko ccno Jugoslovcnskili kron 1,930.000. Vptašanja naj se naslovijo pod „Posestvo 885" na anonćno ekspedicijo Jadran Maribor, Gosposka ulica štev. 14. 205 Hiirejša kot polet ptice, ki hiti na soln* čni jug, je niisel k ljubečemu bitju. o Zapuščen človek se mi zdi kakor otok, d;> katerega nobena Ladja ne pripluje. * o Izpod slamnate revne koče je revež reveža še redko kedaj zapodil zato, ker sta si bila oba brata. ZA NARODNI OBP.ANBN! SXUD Nabralo se ie: V Trata: Mladuia p\i »v. Jakobu L 525'—, Jakob Bazovec L 50"—, CiriliC-ič L 125 — V Fotl^ielcu, K!av*žah in Kneži nabral® zavedne Ilovča-nke 27. m. m. L 264*—. V Kccah in Postojni na ženitevanja Mice in Ivela L 245'—. V Tinkami na krštenfn SLavice L 40'—. Nadalje darovali: Trgovec Bcrovničar z Brc^a L 500'—; V Podkraju. Go-spad Alalija L 20'—; g. Gregor L 50'—; Neitnt-nevano l. 50'—; V Trstu: Druiina Raherjeva L 50'— in Din. 2(f—. Danačnii izkaz znaSa L 1^19 D »a 20'—. Skupna svota L iO'029'— Din. 40r-. V zadaj era izkazu NO Sklada se jc vrinila jakv nacljuba pomola, katero s tem popravljamo, da s© n^ši vrli Lonjerci nabrali mej Seboj že L 10©0l (tisoi) in re sto, kakor je bilo javljeno. Istotako Je popraviti, da se je v Senožečah in okolici nabralo Liar 610'— Pozivlje prijatvij F. K,, da iz\ oll položiti Lir 500'— za Ohransbeni sklad, radi izgubljeno stavt — Priiutel) L. Siroj a iirasji is i nanje prafi ns^ki iizurci Seidel & Neumann In ,S!nger*Gast & Oasser Bogat* zx(3|a vg^ pat^USiia. I^i^S/SK?1« Jk«]?r» PRflHCESCO BED8ER Trst, ui Csmpsrtile L * Mshaoiea aeij .nic* c« vsa!ro puprsvliaD^. (10) Szdelani raznobarvni cj! mm Ustrojenje, izdelovat^« in barvanje se izvršuje z jamstvom. — Kupujejo se navadne flsiCje koZc in kuno. t: Trgovina kožahovfn«Trsf, Vfa Gatteri 32 Edino mazilo Edino mazilo ki dhranluje in ga vzdržuje mehk«. Skiadiš^ v Trstu, ulita Torre btanca 12 • Telelon ilev. 10 ITJUII DAROVI Za sirote Griuutči^, nabrano v Trnovem L 413'- Zima se svojo mrzlolo in svojim mi. i Lir SO'^ ne^enovani in revež; po rr^t^ ..^i:_____- Lir 25—t neimenovani, R. Valenčic, neimenovani lom zelo lepo uphva na \toch srca. Podrta hiša je kakor strto srec. Nima Hrambe, ne zavetja* ne strehe, ne miru. Kadar je človek na vrhuncu svoj c sre= u^, naj bo pripravljen, da ^a zadene ne? rmdoma blik nesreče z neba. Ljubezen je beseda, v kateri so našli nešteti neizmerno sreče, drugi neizmerno gorja. o Tisti, ki je napre j napovedal, da se bo usmrtil, se je že velikokrat — skesal. c Grm ob cesti, s trnjem obdan ima mir, ker ga nikdo ne pogleda in mu pusti v miru njegovo trnje, njegov cvet in sad. o Kadar občuti kdo težko bol v svoji samoti, naj jo zapusti in gre med druge fiudi, ki ne vedo zanjo in naj tam molči, pa bo pomirjen. c Zv ont ko izdoni, ne pusti za seboj no= btnega spomina, pesem izpeta pa zariše najbolje brazde na dnu človeške duše. # Ob smrti velikih pokojnikov točijo mnogi javno sobic bridkosti. d;i» skrrjejo liaiihem solze radosti. o Tisti »Žalujoči ostali«, ki so natiskani % časopisih, bi ob veseli potrebščini stra* f no protestiral*, če bi prišel ran j ki nazaj. o V naj bridke j ših svojih urah nikdar ne pozabi, da tudi po na jhujšem viharju na* etopi — mir. o Oc bi zbral vsa razboljena in nesrečna £rca na zemlji, katera tehtnica bi jih nosila? C Pahna se mi zdi tako lepa, ker je brez cvetja. Če bi imeJa cvet. bi prišel kdo in ga utrgal. in Stanič Jožef; po L 20'—: neimenovani, Karče, Tomšič Peter, T. Valenčič in J. K. Kalan; po L 10'—: Skerlj Franc, Ličan in V. ToroSič; po L 5'—? Škrabalja, N. N„ Josip Perkan, I. Benigar, Butinar Franc, Mikhiletič, Jenko Jo5t=s, J. Bc-nigar, Jo3ip Zviu&isič, Princ, latok in Josip Princ; po L 4*—: N N., Valtnčič Franc in Znidertič Mirko; po L 3'—> Ladico Zarcik, BoSa Jožci in Butinar; L 2'—: Beni« ar; A. O. R. Sežana 25 L'—; po 10 L: Jcsip M&-carcJ, župnik v Skednju, Jakcb ĆemaŽar, Župnik v Šmarjah (Koper), Akvjr in Marija Mučič v BorStu, Viktorija Ravbar iz Dutc-velj 5t. 98; po 5 Ls Barke vi jan (že priobčcrro), Ivan Lah iz Sv. M. AL SpodL, Gusti Res, učiteljica v Boljuneu, uec-nca Ji> iiia in Riliard Gi'opajc, Scala Monticello 5t. 3; po 4 i,: Antonija Lali iz Magdaleno Spidnje. Družine FurLm tudi iz Magdalene 10 L (Anton 3, Jožefa 3. Marija 2, Alojrtja 2). Skupaj 99 Lir. Gospa mama Ščekova, via Armcna 7, daruje 5 kg fižola in ko-fčfrk slanine. Udova GrL^ancičcva izreka vsem bla-gim ■darcvateljem srčno zahvale. — Nadaljne darove je poslati Da naslov: Šolsko vodstvo Katinara, Trgovsko - obrtna zadruga v Mi registrovana ssdr. z rieorr.ejeni^ jamstvom ul. Pler Luigi da Palestrina št. 4r I. n. sprejema hranilne vloge od L 1 done. Navadne vloge obrestuje po 4 večje po dogovoru. Trgovcem otvarja tekoče Čekovne raCune. - Posoja hranilne puSlce na doni. - Rcntnl davek plačuje iz svojega. Daj« posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na oseono poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan Izvzemal nedelj In 2 parceli v Ljubljani § pripravni za vrt, stavbik> ali skladišče se prodasla skupaj aH posamezno, Vpr. pod „R/59" na An. zav. Dr BeseJjaJr, Ljubljani- ODLIKOVANI ZUVOD 2A VRTNARSTVO 2N CViTLIŽARSTVO nr«l£VTKir M. GERMANN, Trst, JSSM™ Nasadi v Redipuiji pri Ronkih, — Semena za vrtove krmo, travo, deteljo in cvctlfce vseh vrst. — Sadni čebulček. — Sadna drevesa, sadike jagod in špa« gljev. Maline, kresno grozdjiCe (ribez). Trtnc sadike za namizno grozdje, Ceniki zastonj. 170 Pošiljat ve v tu- in inozemstvo. Zasironfci — \mim — gjBjgngg Braćo Zcrlt Osijek L Jugoslnvlla Pisarna: Trst, Via Roi&no 4 200 piima zastupstvo i ponude za vsa-kovrstnu robu, osobito kolonijelnu i manufakturnu za izvoz u Jugoslaviju M.ESSANDHO LEVI MINZI-Trst Via Relterl St. 1 — Piazza »osario — Via Malcanton S«. 7 Velika izbera spalnih 8n jedilnih sob, kuhinJiVega pohištva kakor tudi posameznih predmetov. Proračuni in projekt! m Delo solidno ■■ m III IIHM : Via S. I I«. 13, I I Na; I F ti S s! 1 I cen__ _ ^ _________ izredno ugoden'nskt-p " 5 I ČEŠKE STEKLEHIHE i Naznanjajoč našo preselitev U Francesco 9 ?ul Coroneo s! dovoljujemo ob tej priliki opozoriti cen], gg. trgovce 5n gostilničarje na izredno ugoden nskt-p CHlndii. raznovrstne steklenice In kozarci za vino, pivo in Žganje, Sipe, rasnc-rrstae svetilke in druga kuhinjska posod«, vse po Uonkur. ccnah DEBUSIO & DOMENIŠ Trst, Via Coroueo 13, tel. 12-34 hiii«ihi« «« j j J V ^fC'- Najboljše mazilo za čevlja Podružnica u Trstu, ul. del Toro St. 10. — Telefon 31-72 praznikov od 8 do I' □ <83. CrVZĐO VOĐO Trst — Via Malcanton štev. 12 - Trst. Prodajalna manifakturnega blaga z veliko izbere odej, trliža, bele tkanine, madapoian. zefira za srajce, ženskega perila, nogavic, brisalk in blaga za obleke. Zavese »zgotovljene in na meter, — Žimnice se pripravijo tekom dneva. Vedno novi dohodi RT Specijaliteta pletenin 3 L ne -J •it S Schicht Sila nas uči StedlH! Zato fAtilene gotj>od:nfe samo ko} n«Jbot|5e nreJsk\i?eno, p rev o Schichiovo milo" z znamko „Jelen", Schicht pr«09 ^eriia t* i> draga afialenje v kuhuiii in Milo z^jBLEKOM* 45 pov»od v no»ledp;ih vei'ko?Hh; XU komttdi. Vb 1*0 komodi. 4-detm, Zastopnik! FRATPAH frsi, Via Tiniore Stev. 5, — Teleton Stev. 11-64