1891 - Petintridesetletniki ubile j - 1926 the oldest and most popular slovenia« sewspaper in unite« states or america. Amerikanski Slovenec .najstarejU, in najbolj, priljubljen SLOVENSKI list. v % 8tdru2eni« državah ameriških, PRVI SLOVENSKI LIST V "AMERIKI. Gealo: Za vero in narod — 2a pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. R DRUŽBE SV. MOHORJA V. CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. Štev. (No.) 48. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 11. MARCA — THURSDAY, MARCH 11, 1926. LETNIK XXXV. Eksplozija v premogokopu -14 miti - 49 rešenih. V PREMOGOVNIKU V WEST VIRGINIA JE NASTALA EKSPLOZIJA. ZASULO JE VELIKO ŠTEVILO PRE-MOGARJEV. NEKATERE SO REŠILI, KI PA SO BILI VEČINOMA TEŽKO RANJENI. Eccles, W. Va. — V premogovniku Crab Orchard Improvement kompanije v jami Št f ' £ 0 1,1 6 je nastala eksplozija. Mkor je razvidno iz prvih po-je ena oseba mrtva, 28 še zasutih in 39 je bilo rešenih. ®čina od teh je težko ranje-.a- Zadobili so hude opekline ; Plin jih je tako prevzel, da J1130 mogli sami hoditi. Takoj je >Ia organizirana reševalna ak-ki jih je spravila na var-0> Usoda zasutih je najbrže ^ečatena. Vhod do njih je asut in ie g težavo odstranju-ej0 reševalci zapreke, "azstrelba je nastala v istih Jstorih, kakor aprila 1914, .1 kateri je izgubilo življenje 6 Premogarjev. Takrat je Srečo povzročila odprta luč; e< se je premogovni plin in "stala je eksplozija, ^'emogorov št. 6 se nahaja Hnu jame, ki je globoka 520 ev'jev. 2adniih tozadevnih poro-V.| Posnemamo j da so rese-neumorno na delu. Do j.J0 e opoldne so spravili na D^je 14 trupel. 10 zasutih logarjev so žive rešili. ^injenTdržave in REPUBLIKA PANAMA. Janja za novo pogodbo Panama - prekopa, Umirjajo republiko. Trdi-da išče Stric Sam nad-vl»do. ^^boa, Canal Zone. — Pale^11 rePublika je postala lepljiva, odkar se vodijo za 1?ovo P°8odbo ^ ,e ^anama-prekopa. Trdijo, Hn, pluJejo Zedinjene države 5o]n°' bi dobile prekop poti 0nia pod svojo oblast. To ?anamsko republiko ta-uni2il0' zato 30 za~ ^ 1 rePublike pri pog.aja-' ^ 'elo previdni. Vsa pogajanji^ v°dijo strogo tajno, tako V lUni Zedi«jenih držav, ka-tl^Jil'i)'0rnatov Panamske re- Sa a Prav'« da po- i^^l^erika Panami kot na-za prekop velikansko 0—— Mesec marec je raeeec k«> telilkaga tltka. Kaj boš toraj •toril(a) *a katol. list Am«p Mw«*«? y_ _____ KRIŽEM SVETA. —■ Pariz, Francija.— Na pokopališču angleških vojakov,' ki so padli v svetovni vojni in( se nahaja v bližini Amiens, je eksplodirala tamkaj zakopana1 mina, katero so pustili Nemci v vojni. Razdejala je več grobov in napravila veliko luknjo. Človeških žrtev ni bilo. Eksplozija je nastala, ko so delavci na polju potegnili za žico, ne ve-' doč kaj da je. — Chicago, 111. — Mrs. Elizabeth P. Erwood, 1107 Col-', fax St. v Evanston, stara 62 let,: je padla na kuhinjski nož, ki se ji zadere globoko v prsi, da je bila na mestu mrtva. Nesrečna ženska zapušča tri sinove in eno hčer, ki so pa že vsi odrasli. — Carigrad, Turčija. —Turčija je odklonila vabilo Društva narodov, naj se" vdeleži.seje, na kateri se bo predložilo pogodbo, narejeno med Anglijo in Irakom, po liginem svetu. — Chicago, 111. — Mary Jones, stara 35 let, črnka, je našla žalostno smrt v ognju, ki je izbruhnil na 3682 Vincennes Ave., kjer je stanovala. Ko je ogenj nastal, sta se z možem nahajala v postelji- Mož se je rešil, a je zadobil težke opekline. — Buenos Aires. — Pri tu-kajšnih volitvah poslancev so1 zmagali soeijalisti, a poznejša poročila iz okrajev pravijo, da so dobili največ glasov radikali. — Hollywood, Cal. — Mrs. Blanche Dunbar, 32 let, kino-igralka, je tukaj nanagloma u-mrla. Vzrok srčna hiba. — Ironia, Mich. — Dva otro-, ka v starosti 8 in 9 let družine Mr. Albert Randalla, sta šla v soboto s sankami od doma in se do torka jutra še nista vrnila. Sodijo, da ju je zalotila burja in najbrže vrgla oba v reko. I 50 dečkov, skavtov, se je od-, pravilo na pot, da bodo preiskali okolico. I — Chicago, 111. — Edward , Nielson, star 17 let, je že v mla-^ dosti začel s sleparijo. Aretirali so ga, ko je hotel vnovčiti , ponarejeni ček. Na policiji je izpovedal, da jc že kakih 12 ničvrednih čekov spravil v de- . ■ m 0« ■ . KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIC! DEČEK UGRABLJEN IZ POBOLJSEVALNICE. ; Oboroženi moški so napadli stražnika v St. Charles po-boljševalnici in odpeljali nekega dečka, ki je obdolžen zločina. Elgin, III. — Štirje oboroženi moški so vdrli v St. Charles po-boljševalnico na Lincoln državni cesti, štiri milje zapadno od St. Charles, premagali stražnika in ugrabili nekega dečka, ki je bil v zavodu radi zločina, ki ga je izvršil. Policija v Elgin in Chicago je bila takoj obve-j ščena; pazili so na vsa pota,! vodeča v Chicago, kar pa ni, imelo uspeha. Kako so si ugrabitelji prisvojili vhod v zavod, je zagonet-ka, ker so bila vrata, ki vodijo v notranjost, zaprta že ob 6. uri zvečer, kakor običajno, deček je pa bil odpeljan ob 8. uri zvečer. Stražnik je rekel, da je kar nenadoma zagledal pred seboj štiri moške z revolverji riamer-jenimi proti njemu. Trije so ga stražili, četrti je pa šel naravnost v sobo, kjer je bil deček, katerega so iskali. Takoj nato so poskakali v avto in se odpeljali v smeri proti Chicago. St. Charles - poboljševalnica je šola za izpridene dečke v I starosti od 10 do 17 let. Iz kakšnega namena so dečka ugrabili, še ni pojasnjeno. -o- SMRT DELAVCA. Chicago, 111. — Marcus Loo-mis ,star 22 let, 2838 Sheffield! Ave., je padel z odra, kjer je: delal in zadobil tako težke no-j itranje poškodbe, da je istim podlegel. SMRT ZA SLEPARJE NA RUSKEM. Moskva, Rusija. — Sovjet-jska sodna oblast ne pozna u-J 'smiljenja s sleparji. Nedavrio 1 je bil neki Michael Wakin, u-' Uslužbenec zadružne trgovine, obdolžen sleparstva, za kar ga je sodišče v Tomsku, Sibirija, obsodilo na smrt. Poneveril je okrog $3500. Bil je ustreljen. .......■<> ..—. KATBIU JUBILEJNI KANDIDAT BO PlttEOOKJie Nil VTČtfU, DA BO IMEL NAJ-i VEČ GLASOV? Iz Jugoslavije -e OB PRILIKI 900 LETNICE IN PROSLAVE SV. BLAŽA JE PAPEŽEV NUNCIJ OBISKAL MESTO DUBROVNIK.—* DRUGE ZANIMIVE VESTI. i Obisk papeževega nuncija v j Dalmaciji. 1 Papežev nuncij monsignor * Hermenegild Pellegrinetti se ] je vrnil z daljšega potovanja * po Dalmaciji, Hercegovini in Bosni. Kakor se je že poročalo, je ob priliki 9001etnice in pro-j, slave sv. Blaža obiskal mesto!'' Dubrovnik. Visoki gost je prišel v Du- ^ brovnik 20. jan. v spremstvu'^ kanonika o. Petra Vlasiča. V ^ Dubrovniku je ostal do sveča- ■ nosti sv. Blaža 3. februarja. ] Med tem časom je obiskal raz- ; na mesta dubrovniške in kotar-ij ske škofije. Pri svoji vrnitvi je : obiskal razna m^ta mostarske '■ škofije. Povsod je bil sprejet od 1 ljudi z izrednim navdušenjem.j' Njegovo potovanje ni bil kak o- ] bičajen izlet ali navadna pa-j1 rada,marveč pravi triumf kato> ; liške misli in svečane manife- ! stacije katoliškega hrvatskega prebivalstva, Južne Dalmacije, Hercegovine in Bosne. V Dubrovniku so mu priredili naravnost kolosalen sprejem. Celo mesto je bilo v zastavah. Pot od mestnih vrat do stolne cerkve je bila posuta z zele- ! njem in cvetlicami, topovi so grmeli in zvonovi zvonili. Nepregledna množica ljudstva je živo pozdravljala visokega cerkvenega dostojanstvenika. Povsod so bile nabite svečane proklamacije, pozivi škofov, občine in mnogih društev. Pred mestnimi vrati ga je pričakala siln.a množica ljudstva z godbo in številnimi zastavami. V imenu Dubrovnika ga je pozdravil s prekrasnim govorom župan Niko Koprivica, nakar 1 so topovi s trdnjave Minčeta izstrelili 19 strelov. Ko je nuncij stopil skozi mestna vrata ga je sprejela celokupna duhovščina, s škofom Marčeličem na čelu, ki je bil v škofovskem ornatu in ki je v slavnostnem govoru pozdravil prevzv. gosta. Nato je šel mons. Pellegrinetti skozi gost špalir I meščanstva pod baldahinom, ki so ga nosili štirje župljani vi narodnih nošah v stolno cerkev, ki je bila nabito polna' ljudstva. Tu je nuncij imel krasen govor v hrvatskem jeziku. Ljudstvu se je zahvalil za veličasten jsprejem, radujoč se, da j vidi tako spontane manifestaci-I je katoliške misli. Vse dni bivanja nuncija v Dubrovniki so se v njegovo čast priredile razne akademije, I cerkveni koncerti itd. Njegova I simpatična osebnost'''je bila 'j predmet splošne pozornosti. 26. I januarja je obiskal otok Kor-čulo in polotok Pelešac. Spre-■ jem je bil povsod svečan . ganljiv. L -O- , Samomor. s V Jaršah pri Ljubljani se je v svojem hlevu obesil posestnik in bivši gostilničar Miha Dim- - nik, p. d. Stefkov, v trenotni t zmedenosti. V zadnjem času je- - večknat tožil, da ga tako glava boli, da se bo obesil. Pokojnik' je bil obče spoštovan in priljubljen mož. Treba pripomniti, dai ta mož ni identičen z g. Miho Dimnikom, bivšim deželnim poslancem. -o- Strašen umor. V okolici Čačka so našli moško truplo brez glave, rok in nog. Dognalo se je, da je to truplo 431etnega uglednega kmeta iz Kuče — Kovačeviča, Kovačevič se je boril na solunski fronti; v vojni se je navadil pijače ter se je večkrat opil. Zato je bil v družini mnogokrat prepir. Ko se je bil te dni zopet pijan vrnil domov in zaspal, ga je lastna mati ubila s sekiro. Nato sta s sinaho njegovo truplo zagrebli v gnoj, potem ga pa zopet izkopali, mu odsekali glavo in ude in ga nesli daleč od doma na neko pot, kjer sta ga pustili. Zločin so takoj odkrili in obe ženski zaprli. Med potom se je mati iztrgala orožnikom in skočila v reko Bjelico, a so jo rešili. Smrt pod tramvajem. 1 V Belgradu je prišel po nesreči pod cestno železnico orož* niški narednik Radovan Marin-kovič. Železnica ga je vlekla par sto metrov s seboj in odtrgala eno roko in nogo. Zavira-ča Rista Cvetkoviča, ki je vodil voz, so zaprli in uvedli. proti njemu preiskavo. -o—— j Razmere v sušaški policiji. Na Sušaku so aretinali tamkajšnjega policijskega agenta Katoviča zaradi nenravnosti in ga odvedli v sodne zapore V, Ogulin. Tem povodom so prišlaj na dan še razne druge nedo-pustnosti v policiji na Sušaku; obtožbe se obračajo posebno proti redai'9tvenemu pristavu dr. Rebiču, o katerem trde, da je dovoljeval in ščitil razna na^ silja povodom! zadnjih volitev,- Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, itd. I Naša banka ima svoje lastne rrert a pošto m zanfsljhnmi bankami 1 I starem kraju in naie poSfljatre so do* j stavljene prejemnika na dom ali n< zadnjo pošto točno in brer vsakej* odbitka. Naie cen« za poiiljke v dinarjih 14 lirah ao bile včeraj sledeče: Skupno • poštnino: ' 500 Din.__I 9.51 1,000 Din.__$ 18.79 2,500 h- Din.___$ 4471 ' 5,000 i—* Din._____$ 10,000 Din.____$185.00 100 — Lir_____$ 4:70 200 « Lir____9 9.»5 500 h- Lir _______$ 21.75 1 1,000 — Lir________________ $ 42.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. al) nad 2000 lir poseben popust. Ker ae cena denarja Čestokrat m* nja, dostikrat docela nepričakovan^ je absolutno nemogoče določiti ceni vnaprej. Zato ae po&iljatve nakažej« po cenah onega dne, ko mi aprejm* lno denar. ' DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI • V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. 1 Vse pošiljatve naslovite na SLQi >VENSKO BANKO 1 ZAKRAJŠEK A CESAREK 455 W. 42j}4 St., NEW YORK, N, Y, ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU, Angleški spisal H. G. Wells Prevedel Paulus "Kar potrebujem od vas, je pa tole. Pomoči potrebujem! Spoznal sem, da brez nje ne gre. Hodil sem okrog, blaeen od jeze, pa pomagati si nisem mogel. Kar ubijal bi bil — in našel sem vas —. In povem vam —' "Dobri Bog —!" se je prestrašil Marvel. "Stal sem za vami — se obotavljal — prišel bliže —." Marvelov obraz je kaz.al začudeno zani-manje. "Ustavil sem se za vašim hrbtom. Tukaj, sem si dejal, je človek, izvržek človeštva, kakor jaz. Ta je moj mož. — In stopil sem k vam in vas nagovoril. In —." "Dobri Bog!" je vzdihnil Marvel. "Ves omočen sem. Ali v>as smem vprašati, kako je to, kaj hočete od mehe, kako naj vam pomagam —? Neviden —!" "Pomagati mi morate, da dobim obleko in streho in počitek in še druge stvari," ki jih že dolgo pogrešani. Ako nočete — vi- deli bodete —! Ampak vi hočete — rao' rate!" "Poglejte!" je začel Marvel. "Ves prestrašen sem še. — Nikar me ne dregajte več —! Tustite me —! In palec ste mi sko-ral odbili —! Vse je tako neverjetno, nemogoče —! Prazna ravnina, prazno nebe, ničesar ni videti daleč naokoli, povsod prazen prostor —. In iz tega prostora prihaja glas —, glas iz neba —. In kamenje —. In pest —. O Bog —!" "Pomirite se! Pogum velja!" jo govoril glas. "Kajti storiti morate, za kar sem v.as izbral!" Tomaž Marvel je napihnil lica in naredil velike okrogle oči. "Izbral sem vas," je nadaljeval glas. "Izvzemši par — norcev tamle v vasi, ste vi edini, ki ve, da hodi po svetu neviden človek. Moj pomočnik morate biti. Pomagajte mi — in velike reči bora storil za vas. Neviden človek ima veliko oblast!" Ustavil se je in klini!, da je odmevalo po praznini. "Ako pa me pre varite," je nadaljeval preteče, ".ako ne storite, kar vara bom naročil — Trdo ga je udaril po rami. , Tomaž Marvel je zakričal od groze, ko se ga je dotaknila nevidna roka. "Saj vas ne bom goljufal!" je hitel zatrjevati in se umikal po cesti. "Ne mislite tega, prosim ! Vse bom storil, karkoli želite, samo povejte mi, kaj naj storim! O Bog—! Karkoli hočete, vse bom storil, — drage volje bom storil —!" X. Marvel v Ipingu. Prvi strah je minil dobrfe vaščane in začeli so razmišljavati. Skepticizeni je dvigal glavo med njimi, nervozen skepticizeni sicer, pa skepticizem je le bil. Mnogo laže je, zanikati možnost nevidnega človeka, ko pa vanj verjeti, in na prste dveh rok se je dalo sešteti tiste, ki so ga videli izginiti v prazen nič in so občutili njegovo nevidno, pa -krepko pest na lafctni koži. In od teh očividcev in prič sta dva umolknila, — Wad gars, previdni in iz-l«išeni vaški kovač, se je nedostopno-,zaprl za vrata in zapahe svoje hiše in ni ga bilo več na spregled, JatTers pa je še vedno ležal kakor mrtev v veži "Poštnega voza." Velike in Čudne reči, ki presegajo vsakda- njost, naredijo večinoma manjši vtis na ljudi nego navadni vidni dogodki. Iping se je vrhu tega pripravljal na ljudsko veselico. Vse je bilo praznično. Že ves mesec so nestrpno Čakali na binkoštni pondeljek. Proti poldnevu so se celo tisti vdali veselju in zabavi, ki so verjeli na nevidnega človeka, previdno sicer izpočetka in obtotavjrnje se, pa silili so se k prepričanju, da je za vselej izginil iz vasi, in nekateri, najbolj skeptični, so celo zbijali več ali manj dobre šale iz vsega dogodka. Toda vsi neverni in verni — vsi so kazali ves tisti dan značilno nagnjenje za družabnost —. Na llaysraanovenv travniku je stal bel šotor in gospa major Bunting in druge dame iz vasi so- tam pripravljale čaj. Šolski otroci so plesali in se igrali po trati pod nadzorstvom gospodične Cussove in Sttck-butove. Novodošli cirkus je bil predmet živahnega v osel j a in velike radovednosti. — Ni dvoma sicer, v zraku jo visela lahna ner-voznost, pa ljudje znijo dobro prikrivati svojo boječnost v takih slučajih. Stari Fletcher — dobro ga je bilo videti skozi ok 110, obraščeno z bršljanoni, ali pa1 skoai rtcsH1' odprta vrata — je previdno stal na w ji položeni črez dva stola, in je belil ; ,;jl, svoje sprednje sobe. Gospod Iluxter J kor po navadi slonel pri oknu svoje P1 jalne, kadil in zrl na veseli svet. v,r Krog štirih popoldan je prišel sem l)(\c. si neznan človek. Kratkih nog je bi'- [ 5i lušast, velik, valjarju podoben in jir nos je imel in obnošen klobuk iz zajčJ0 $ ke mu je visel na glavi . Zelo se .ie ' ^ mudilo. Njegova lica so bila zdaj M5'/ zdaj napihnjena. Njegov obraz je bi^ ^ skrbi in z nekako prisiljeno naglic |l pal. Sel je mimo cerkve in pomeril k' naravnost proti "Poštnemu voau. JJI drilgSmi ga je videl tudi stari Fl«t<''Ij^njj tako se je zagledal v nenavadno, P,lM j^i1 se kretajočo prikazen, da se mu J*' množina apnene vode noopaženo nI" J piča v dvignjeni rokav. , j" Neznanec je govoril sani s beoj, ^j' zdelo. Lasknik cirkusa je to opa*'1, j1' slučajno stal na cesti, in tudi IIun^1'. ^ v t&ifornkmii ituvikid s _ Amebikmski Slovenec ■m 'limrn «»i i »fimi.il' ........ mi •B)iii-"ii-ini,.-l »ui.iJ.i.. r..............................i, .„ i..... i ,„, P tri in najatarajii slovenski list Tk* first »d th« eldest Sle-t * Ameriki ve m an newspaper in America, UstaaoTljen IeU WJ. Established J.89JL Ishaja T»ak dan raxua nadeli, p on- Iaaoad daily, axcapt Sunday, MaJfc MMbst ie «b«tot Ml enweftUu dar. ud tha altar hslManb Izdaja In tiska! Published by? EDINOST PUBLISHING CO EDINOST PUBLISHING CO NastoT uredništva in aprare] Addrcw of publication officaj 1849 W. 22nd St., Chicago, ILL 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 009«. 'Phone: Canal 009a Naročnina! Subscription! T* celo lete , , j^nn For one year _$5.00 Za pol leta ..........,.., ... __________ 2.50 For half a year______ 2.50 Za Chicago, Kanado in EvroPOi Chicago, Canada and Eurspaj Za celo leto_ ^ 6.00 For one year .. 6.00 Za pol leta 8.00 For half a yeag 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalaal na ■radniitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izida list.—Za zadnjo številkol v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira* POZOR:—številka poleg Vašega naslova na Iiatu enači, do kedaj imata Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagata lista Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ako je vredno odgovora. Naši socialisti so kaj naivni ljudje. Podobni so v taktikah ljudem otročje narave. N. pr. "gospodje" pri rdeči Prosveti vidijo za vsakim grmom "klerikalca" (pod tem imenom mislijo nas katoličane). Kadar jih slučajno prime za njih dolga oslovska ušesa kak drug list, tedaj to ni mogoče drugače, kakor da so ti s klerikalci v zvezi. Naivni so pa tako, da včasih celo kažejo na lastne sodruge, da so z nami v bogvekaki tajni zvezi, ako jim' taki kaj očitajo, ali jih kaj posvare. Mi se takim trditvam prav pošteno smejemo, naj imajo duševni voditelji ban-krotnega razdiralnega socializma svoje veselje. Ako jim to nedolžno veselje kaj koristi, jim ga prav privoščimo. Vsa stvar je ta le. "Gospoda" pri Prosveti, ki ima patent na laži in obrekovanja je zašla s svojim nadležnim vsiljevanjem nesrečnega socializma tako daleč, da si je prisvojila pravo diktaturo nad članstvom v tem oziru. V listu Prosveti, ki je glasilo jednote in katerega plačujejo člani in članice, se dela dan za dnem reklamo za razdiralen rdeči socializem'. Članstvo pri jednoti pa obstoji iz ljudi raznovrstnega mišljenja. Kaj čuda, če so se taki ljudje konečno naveličali neprestanega trobentanja, rdeče Prosvete. "Gospoda" postopa zadnje čase precej brezobzirno in kdor ne tuli v njih socialistični rog, ta kratkomalo ne velja v njihovih očeh nič in kot s takimi tudi brezobzirno po- ; stopajo. Člani katoliškega mišljenja pri SNPJ. so precej časa tupatam protestirali, pa ne pomaga nič, katoličani so pač mehki, ko bi bili odločni bi bilo v tem slučaju drugače. Drugače pa je seveda s člani drugih prepričanj. N. pr. komunisti so se z socialističnimi voditelji pri jednoti sporekli glede taktike, še menda bolj pa glede kruhoborstva. Med Zavertnikom in No- ; vakom je nastal polemični boj, ki se vedno bolj razpleta in postaja za socialiste že precej nevaren. Komunisti namreč imajo svojo svetovno mednarodno organizacijo takozvano tretjo in-ternacijonalo, ki je pod pokroviteljstvom ruskih boljševikov v ' Moskvi. Ruski komunistični voditelji podpirajo kot se čuje komuniste po vseh deželah, zlasti pa njih tisk. Sklenili so pa o-benem, da morajo komunisti po vseh deželah, tako se glasi njih tajni manifest, gledati da dobijo v roke vodstvo delavskih or- ■ ganizacij in potem delati za revolucijonarno gibanje. Ameri- J kanBki delavci so jih pri svojih unijah pobrcali proč, ko so silili ' na vodstvo. Pri nas Slovanih pa imajo komunisti več sreče. 1 Hrvate imajo že skoro popolnoma pod kontrolo. Tako menda je zadišalo tudi slovenskim komunistom vodstvo pri SNPJ. Na zadnji konvenciji so hudo rogovilili in le malo je manjakalo, da niso socialistov pomedli izven gl. odbora in se sami usedli n.a ( krmilo. Tako je nastal boj med socialisti in komunisti. Nas ta 1 boj sicer malo briga in bi tega na tem mestu ne razlagali, ko bi ■■ se očetu Zavrtniku neprestano ne sanjalo v njegovih hudobnih domišljijah, da so "klerikalci" in komunisti v zvezi proti socia- J listom. "Gospoda" pri Prosveti dobro ve, da je ta trditev laž. ; Ampak laž je njim prav dobrodošla, če se morejo z njo kaj pomagati. Mi ubogega kratkovidnega Zavrtnika samo pomiluje- j mo, da more biti tako naiven, da misli, da se bo s to lažjo iz , blata izkopal. Še ne dolgo tega, je newyorski G. N. nekaj pri- , jel gospode pri Prosveti. Kaj je ta list odgovoril ? To, da "kle- ^ rikalci" in liberalci roka v roki napadamo socialiste. Komanist ] Novak pa se je laganja že dobro priučil od Zavrtnika in je v ] zadnji številki komunističnega lista naivno zapisal: "klerikalci" ( in socialisti so v zvezi." Bogve, s kom bomo v zvezi prihodnjič. , Gl. tajnik Turk je menda kot smo sliš.ali povedal rdečim "gg." ^ pri Prosveti, da on se z njihovimi idejami ne strinja. Takoj so j ga baje proglasili, da je v zvezi s "klerikalci." — če to vse ni j BfcMKainmiii L .L i ■ i - ------------■-.r ■ ■ . ... ,., -.. . ■,. = vredno smeha, potem ne vemo, kaj naj bi bilo. Tiči smo "klerikalci", z vsem smo v zvezi. Ker se je baje Godina na letni seji negentelmansko zadri nad očeta Zavertnika, bo gotovo prihodnja noviča, da smo "klerikalci" v zvezi z Godino. Res smeha je vredno, kar počenjajo naši socialisti in komunisti. Najbr-že jim je kdo prodal taka očala, da vidijo za vsakim grmom 'klerikalca." Resnica pa bo tako le: Ljudje, ki se zbirajo pri Prosveti in Del. Sloveniji so navadni kruhoborci. Kjer je korito tja rinejo. Članstvo pa blufajo, da se borijo za delavske pravice. Kadar pa slovenski delavci kaj potrebujejo pomoči, jih pa živ krst ne ridi iz socialističnih ne komunističnih vrst. Voditelji socialistov kot komunistov so brezvestni prefriganci. Tisti, ki jim pž sledijo in verujejo so pa prav kapitalno naivni. Če bi jim Za-i-ertnik zatrobil, da je slišal na starega leta večer o polnoči tra-vo rasti, bi mu vsi prav gotovo potrdili in prikimali. Nekateri judje so že tako minuto rojeni, da hočejo biti slepljeni. Kdor ie tak — svobodno mu! ZA VZAJEMNOST V INDIA-NAPOLISU. Indianapolis, Ind. Cenjeni urednik A. S. Pro-Isim Vas, odmerite mi kotiček v vašem priljubljenem listu. O delavskih razmerah se ne bom hvalila, ker so take, da se človek še komaj pošteno preživi. Omenila bi le, da smo imeli v nedeljo, dne 21. febr. nekak shod v slovenskem Narodnem Domu. Namen shoda je bil, naj bi se tukajšnji Slovenci, ker nas je itak malo po številu, ne cepili v dve stranki, .ampak da bi biii bolj složni med seboj. Kot je vsem tukajšnjim rojakom znano, imamo kupljeno zemljišče za gradnjo nove šole in cerkvene dvorane kakor tudi zemljišče za novi Slov. Narodni Dom. Veste pa vsi, da bomo težko uresničili naše načrte in izgotovili eno, kakor drugo, ako ne bomo delali roko v roki. Predsednik Narodnega Doma je otvoril shod in pozval poslušalce, naj se prijavi k besedi, kdor ima kak pameten predlog. Priglasilo se je več govornikov, med njimi je bil prvi naš j Rev .Father Kazimir Cverčko, j ki je z umnimi besedami potr- ^ dil dejstvo, da smo vsi Slovenci | in tudi vsi katoličani, ter da je prepričan, d.a ni med nami nikogar, ki bi ne bil katoliško krščen, zakaj bi torej izdajali to, kar je bilo našim očetom in nekdaj tudi nam vsem brez iz-( jeme sveto, in zakaj bi se delali, da smo nekaj drugega, kot . smo v resnici. Koncem svojega govora je prosil, naj se mu raztomalči, zakaj se v Zdr. Dr-! žavah gradi jSiarodne domove? Nato so sledili razni drugi govorniki, katere je občinstvo z veseljem poslušalo, končno nastopi delničar John Matelič ter nam pojasni in razloži, kakega pomena je Slov. Nar. Dom, in koliko koristi imamo od njega. Omenil je tudi, da to ni lastnina posameznika, ampak delničarjev, ter da so del-, nice, katere so bile plačane pred desetimi leti po $10.00 vredne zdaj $27.50. Ker pa je sedanji Nar. Dom premajhen j in ne odgovarja vsem potrebam, bi ga po primerni ceni prodali in pričeli z gradnjo novega. Nato je zopet nastopil Father Kazimir in nas je pozval, naj bomo složni v obeh stvareh, kajti izprevidel je, in vsakemu mora biti jasno, da potrebujemo šolo, kakor tudi narodni dom. Zato bi vas prosila, cenjeni rojaki, da poslušamo glas našega duhovnega pastirja ter da pustimo, kot je dejal on, stran-karstvo na stran, se poprimemo in smo složni. Ko bodo razpisane delnice za novi Slov. Narodni dom, sezimo po njih. Ravno! tako dajmo tudi kolektorjemj za gradnjo nove šole, kolikor, bo v naši moči, saj verno, da da-, mo za pravo stvar, kar bomo' dali. Katarina Skerjanc. ' -o--I ŠE MALO POJASNILA PRO- SVETINEMU DOPISNIKU, j Barberton, O. Rojak Tony Svet se jezi, ker naš župnik obiskuje rojake po sosedni naselbini Kenmore. — jPodlo in nizkotno je tako beračenje po hišah, piše. Zopet lignoranca Tony, kot sem pove-Idal že v mojem prvem dopisu in pri tem zelo velika. Pravi, ako smo se gar mi v Barbertonu že naveličali -in ga nočemo več podpirati, dajmo mu "pasoš," ali pa naj še nadalje berači samo po naši naselbini in druge naselbine pusti pri miru. Stvar je ta: ko se je pred nekako desetimi leti z.ačela tukaj akcija med rojaki za ustanovitev svoje lastne fare, so bili zraven tudi rojaki iz Kenmore in tudi sedaj ti spadajo pod našo faro in Tone Svet menda , ja ne bo komandiral naše ljudi ■ kam da naj spadajo. V Prosve- j ti v njegovem dopisu čitamo 1 nadaljeT Menda pomotoma sta se zglasila (naš župnik in ko- j I lektor) tudi v hiši, kjer je pod- , pisani na stanovanju, pri Louis Jj Valant. Naletela sta bore sla- i bo. Soproga br. Valanta je , brala gospodu take levite, daj^ jih ne bo pi'av lahko pozabil. Kot cerkveni kolektor pred piar leti sem obiskoval tudi rojake po Kenmore in bil sem tudi pri rojaku Valant. Vedno in povsod sem bil prijazno sprejet in družina Valant koti ona njegovega brata, mi je poznana kot zelo prijazna in go-, stoljubna. Svoj prispevek so dali naši cei'kvi in se kot taki prištevali kot farani naše cer-' kve v Barbertonu. Sedaj pa, ■ ker naš župnik gotovo ni zmožen telepatije, in tako tudi ne rojak Valant, pa je zlobno in podlo, ako ga je šel obiskati kot svoječasnega farana? Ker Tonetu Svet ni znana stvar, mu moram še povedati, da se ni noben duhovnik sem silil, niti nas ni noben duhovnik silil, da si naj ustanovimo svojo faro. Ravno narobe je bilo. Nasprotovali, oziroma od-J svetovali so nam, da naj si jo J ne ustanovimo in težkoče smo 1 imeli, da se je nam fara sploh pripoznala od škofije. Ko smo j enkrat to dosegli, smo imeli I zopet težkoče dobiti sem svojega duhovnika. Iz vsega tega sledi, da se ni noben sem usi-ljeval, ampak smo g.a sami sem prosili. Ako pa so rojaki, ki so prvotno bili za cerkev in ki so prvotno podpirali cerkev, pa sedaj tega ne delajo več in nočejo ,si ne moremo pomagati in tudi jih ne siliti k temu. j Ako kdo tacih neče več biti I faran in noče, da bi kedo od cerkve prišel k njemu, naj naznani in gotovo bo, da ne bo dobil nobenega obiskovalca več^ od te strani. Stvar pa nikakor ni tako enostavna tudi v tem oziru ne. — I Lahko naštejem slučaje, kjer j se ni hotelo ne duhovnika ne j cerkve, pa je prišla potreba in | se je potem zahtevalo oboje. | Poznam rojaka, ki se primoj i kr . . . duša, da ne da farjem nič, potem pa je grozil, da bo | pisal na škofa, ker se ni krsti-jlo njegovega otroka zato, ker j ni hotel omenjeni zadostiti i zahtevam cerkye. Le ne tako pokoncu z glavo, rojak Svet, in pri tem tudi vsi drugi. Kričati, krok.ati, mukati i znajo celo živali, ker ste pa vi ljudje, ni ravno lepo oponašati te. Tukaj imamo rojake, ki se prištevajo socijalistom, ateistom, oz. taki, ki ne verujejo, pa jih je večina, ki so zmerni ljudje, s katerimi se človek i-ad skupaj ses.t.ane in ako pride do kake debate, je zmerna in raz-lidemo se kot prijatelji. Ako hoče kdo razširjati svoj nauk, naj ga na lep način, ker v nasprotnem slučaju se pač mora porabiti "klin s klinom." Vojska je zločin moritve, pa ali bi bilo pametno, da bi se kdo postavil pred nasprotnika s knjigo "'E-!tika?" Ali bi ne bilo podobno I to delu in naporu "junaka" i Don Quixote? To omenim, ker rojak Svet omenja pisavo v Amer. Slovencu. Bodite prepri- i čani ,da se tudi meni ne dopa- i de tako pisanje, mislim reči i I boji, ker prostor se bi, ko bi ne ] ibilo boja, lahko porabil v dru-ge bolj potrebne svrhe, ker pa ,je boj, ni pač druge pomočiC i Ko bo med naš narod prišla toleranca, to je, ko se bo zadosti amerikaniziral, posebno ko odraste naša mladina, sem gotov, da ne bo nam treba kaj tacega pisati in bomo lahko vso svojo ] moč obrnili k delu v svojem delokrogu. Katoličani za ver-;ske stvari in rdečkarji, ali kakor se bodo takrat imenovali, za svoje. Anton Okolish. -o- SMRTNA KOSA. Calumet, Mich. Preminula je tukaj rojakinja Ana Špehar v 74. letu starosti na domu svojega sina Paula Špehar na 9. ulici, po dolgi in mučni bolezni. Pokojnica je ena izmed starih ameriških Slovenk. Na Calumet je prišla pred več kot 40 leti. Živela je skoro vedno tu. Njen pokojni soprog in vsa J družina je vživala vedno naj-! večji ugled v tukajšni naselbi-1 'ni. Kot skrbna slovenska mati' je vzgojila dva sina. Eden je tu na Calumetu nadstražnik že več let, eden pa je ugledni trgovec v Bovie, Minn. Blagi ženi naj bo lahka ameriška zem-ljic-a in naj počiva v miru! Sinovoma in ostalim drugim sorodnikom pa naše sožalje! Preminul je tukaj tudi te dni rojak Tomaž Mrak v 43. letu starosti po kratki hudi bolezni pljučnici, kateri je podlegel v par dneh. Stanoval je pri Karol1 Gerele na Blue Jacket, Calu-1 met. Pokojnik zrapušča v stari domovini očeta in tri sestre. —1 Naj počiva v miru in večna luč mu naj sveti! j Oba pogreba sta se vršila iz , slovenske cerkve sv. Jožefa in pogrebne obrede je opravil domači g. župnik Rev. L. Klopčič. Poročevalec. -o- ROJAKOM NA EVELETHU! Eveleth, Minn. | Kam pa v nedeljo popoldan? ( Na Eveleth v City Auditorium. J Kaj bo pa tam novega? Nekaj. , kar se ne vidi vsaki dan. Trp- j Ijenje Kristusovo v premikajo-, čih slikah. To pa to, je vredno,. da si gremo ogledat. Zato pa rojaki na Evelethu, Gilbertu,' Biwabick, Aurori, Virginia in drugod, ne zamudite te lepe prilike. Pridite vsi dne 14. marca na Eveleth in napolnite veliko dvoi-ano mestnega Audito-diuma. Ne bode vam žal, boste vi-riuma. . . -o- ROPARSKI NAPAD V PRIVATNI HIŠI. Washington, D. C. — Šest banditov je prišlo v razkošno stanovanje Mrs. Caroline Williams na 16. cesti. Povezali so osem služabnikov in gospodi-, njo, ter odnesli dragocenosti v vrednosti $2500. Nadejali so se večjega plena. Enega od ban-1 ditov so dobili1 v past hotelski, uslužbenci. Njegovo ime je J. r Peter Davis, star 22 let. Pred enim tednom je Mrs. Williams' odnesla v hotelsko blagajno spraviti dragocenosti v vred-j nosti $100,000. -o- širite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca! Prosvetin žarkomet je februarja t. 1. posvetil v Chi;' holm pod naslovom: "RazmeK v Chisholmu." Žarkometar pravi med drugim: "Po narodnosti smo v večini, zato pa i"13' mo v mestnem svetu enega celega primorskega Hrvata. sto ima okrOg sto javnih del ; Slovencev je pa up osi enih ce" lih 12 . . 1|' Žarkometar dobro ve, da ^ i bili letos izvoljeni v mesti1 1 svet štirje odborniki, cel odW s pa šteje 5 članov, torej so * 1 večini 4 proti 1. Zato pa, ker j' 1 Mr. Raškvan v tako velik ] manjšini, tudi ne more nffl ' nih del dajati. Žarkometar & ( jbro ve, da ako je imela v nies'" s ■nem odboru večino stranka,'1 t kateri pripada Mr. Paškvan, ^ J imeli Slovenci oz. Jugoslovan' 88 odstotkov vseh mestnih ^ J • • h' l v svojih rokah, med njimi jeu tudi chisholmski žarkom*-1^1' f kateri je imel delo s plaC° ' $200.00 na mesec. Zato mu P poročam, da naj prosi, da 9»' Molek posveti v njegove i*10 gane. da se ne bo sam1 sebe P® ■ zobeh tolkel,—Eden iz Chish0'' J ma, ki razmere dobro pozn8, , J | Mr. Molek je te dni zoPc ^ poskočil s svojega redahtersK 'ga stolčka, kakor bi ga ruj^ ? mravljinec vščipnil v nogo- - y j nič tako hudega ni bilo, k^V-'da je čital v "Amer. Sloven«1' , članek : "Nekaj o cerkveni fj ^ španski inkviziciji." —- To JJ jj 1 možičke tako pogrelo, da je Z'J kričal ves iz sebe : "Gorilo ^ rejo!" — To razburjenje 1 seveda umljivo onemu, ki ^ ^ i leka pozna, kako je čečka' ^ inkviziciji pred leti v Kon°^ f |tovi ropotarnici, ali bolje, ^ ,ko je preplankaval razno J - ^ | dovsko blato. Čudno je „ ,da je Molek porinil gorilo n'1'' ^ ko jo. je dosedaj še vedno s *^ tako rad pral in tako rad , Pa ne, da bi mu mila zmaiVr valo!? S: * * Po "Prosveti" so te dni s^t no kričali o "Amer. Slovenj j Vse kar moremo je, da se Y sveti lepo zahvalimo za r®"^, mo. Rdeči gospodje misli.)0'^ | nas grozovito uničujejo, a /1 kler bodo nas tako uničeV / ? smo jim prav hvaležni. 2 ^ I hovo reklamo so nam pri1d p; marsikaterega naročnika. član njih .jednote piše: tajnik je priobčil dopis v | sveti in notri se strašno jnad nekim listom "Amer. ^ jVenec." Ker pa vem, da ^ graja, je vedno dobro, za p ^ (jaz pa rad poznal t.a li^-. Vam pošiljam $2.00 in n11 pošljite.." To pismo, kak«1*^ imamo še več, pokazU.1e> Prosveta dela izvrstno rek ... za "Amer. Slovenca."' y no, hvaležni ji moramo b> Tu se je popolnoma Ur<>; ^ pregovor: Človek obrac . t Bog pa obrne! Torej, naP1' reklamo! .^11 AMKR1KAN5KI SLOVENEC BISTVO HIPNOZE. dobrimi 50imi leti še je zrušila teorija pariškega profesorja Charcota, ki je smatral hipnotično spanje za umetno Povzročeno histerijo. Te razla-ife se je držala do zadnjega Casa takozvana psihološka teo-Bernheima iz Nancyja, ki temelji na normalnem značaju "'Pnoze. Bernheim misli, da je 'salt človek pristopen hipnotičnemu spanju, če le zna dru-a človek obuditi potrebno razpoloženje v njem. Vse je torej opisno od zdravnikove spretnosti in ni torej govora o ka-^ Posebnih zmožnostih ali ^vnostih. Ta dosedaj splošno ^ffliaiia teorija ne pove prav 0 bistvu hipnoze, in tu se «ne delo prof. Pavlova. Do-\ ^ je, namreč, da sta nava-' en in hipnotičen zapovedan Panec medsebojno sorodna Java. Staniče na površju Jj ^°Zganov valujejo med tem, 0 sPi'ejemajo ene izmed njih ®wianje vtise, se druge "zavr-in počivajo. Tudi po dnevu i t;^imo zvonec, če smo za-. P 'Jeni v zanimivo knjigo: te-3 Je torej večalimanj zavrt ^ožganih oddelek, ki osla-Je sluh. Isto velja za zamiš-. . navdušenega ali godbo ps'j'šajočega človeka. Prof. , k je našel, da je "sen" i j,,J "notranja zavor.a." — 1 n a je le v količini, ne pa 5 ^fovosti. "Zavora" je del-obalno Janje, a spanje je Veli.'3' ^ se raztegnila na 't j.'a Polja možganov, .j ^ .'P^otičho spanje na pove-\i %f!ira iz prirojenih "zaspa-k zivčno-psihičnih procesov. z' t5,aven biološki pojav je tudi >'je |Jpni "raport," t. j. vez L jClti hipnotiziranjem in medi-. c ni)' ^mučena mati n. pr. spi ,8. jj^telji bolnega otroka, ne w kakršnikoli hrup J ei> a se takoj zbudi, čim di "Itn16 stolcanje otroka. Takih j„i, 1%J:'0V je več, in razlogi so ^SJ' različni Javori pošali možganskih delov; ne-'x^ica bdi, medtem ko vse druge spijo. Zakon indukcije, ki ga je odkril Pavlov, pravi, da povzroči napeto delovanje enega dela možganov (n. pr. poslušanje) istočasno zavrtje drugih živčnih centrov. Isto velja za hipnozo — tu deluje samo ena "varnostna" točka: povelje se izvrši, ker ga nič ne moti, vse ostalo je "zavrto," počiva. Hipnoza je torej sorodna "vplivu," "razpoloženju," "simpatiji" vsakdanjega življenja. Na pripravljenosti "ubogljivosti" temelji vse šolsko, rodbinsko, družabno in drugo življenje. Dela prof. Pavlova so torej dognala, da so hipnotični pojavi nekaj povsem normalnega. Na njih ni nič mističnega, o-kultnega in skrivnostnega, treba jih je le pravilno razumeti in stvarno razlagati. UMOR INIAMOMOR PRI DOMŽALAH. ' Skrivnostna smrt žene mladega moža. — Pekoča vest in obup. — Samomor. V četrtek, dne 12. m. m. je Marija Prem k iz Sv. Trojice pri Domžalah - umrla nenadne smrti. Takoj, ko so jo pokopali, so se'začele razširjati Ijifdske govorice, da je postala žrtev zločina in da jo je njen mož Andrej Primk zastrupil. Premkova žena je bila že 50 let stara in se je kot vdova s petimi otroci poročila pred sedmimi leti s takrat šele 25-letnim Andrejem Premkom, na katerega je tudi prepisala vse svoje premoženje. Po starosti nerazmerni zakon se je razvil med obema V pravi pekel. Neprestano sta se prepirala in pretepala, pri čemur je Premk svoji ženi vedno grozil, da jo bo ubil. Dne 11. m. m. ji je pripravil čaj, v katerega ji je bržkone pomešal strupa. Dejstvo je namreč, da se je Premkova po zavžitju čaja pričela zvijati, napadali so jo krči in padla je kmalu v nezavest. Že drugega dne popoldne je nesrečnika izdihnila. Premk se je udeležil pogreba svoje žene v precej vinjenem stanju, kar je vzbudilo splošno pozornost. Po pogrebu je krenil v bližnjo gostilno pri Sv. Trojici, kjer je dalje časa popival. Iz omenjene gostilne je odšel nekako ob 9. zvečer in potem neznano kam izginil. — Nihče ni vedel, kje je in kam je odšel. V pondeljek, dne 15. m. m. pa so ga našli zasledujoči o-rožniki iz Domžal v gozdu pod Sv. Trojico na tleh. Ležal je v nezavesti. Sumi se, da je vsled strahu pred zaporom in kaznijo še samega sebe zastrupil. Pri njem so se namreč pojavili enaki znaki zastrupljenja, kakor pri njegovi ženi. Premk je še istega dne popoldne umrl. Cela zadeva je zelo skrivnostna in še vedno zelo zamotana. Upajmo, da bo prinesla v zagonetno smrt obeh zakoncev več luči šele preiskava in raztelesenje obeh zakoncev. — Pokojni Premk je bil' zelo surov in nasilen človek ter strah in trepet tamošnjega prebivalstva. .iS?® -o- Skrivnosten avtomobil je prihitel ponoči v Ajdovščino in se vstavil pred pošto. Izstopili so štirje elegantni gospodje, ki so hoteli brzojaviti v Trst po denar. Upravitelj jih je zavrnil. Odšli so proti Vipavi. Orožniki so jih aretirali. Sodi se, da so to drzni tatovi, ki imajo na vesti številne vlome. -o- Povejte trgovcem in obrtnikom, ki oglašajo v "Amer. Slovencu", da je to Vaš list, v katerem oglašajo. VEDNO SVEŽE CVETLICE za vse prilike, šopke za poroke, vence za pogrebe in sploh vse, kar spada v to stroko. Naročila sprejema za vsakovrstne cvetlice za velikonočne praznike. Cene nizke, izbera velika pri: Kilhullins, 703 Main St., Forest City, Pa. s,t,sr,č,p Camels bodo » najzvestejši kadilni prijatelj, katerega ste sploh še imeli Camels so najprisrčnejši prijatelj, dober tovariš miljonom razvajenih kadilcev. Pojdi kako daleč hočeš in plačaj še toliko, Camels bodo najzvestejši kadilni prijatelj, ki ste ga kadaj imeli. Nimajo utrudljivega okusa in ne pookusa po cigaretah in ne obžalovanja niti en dan v življenju Camels. Samo polna in prijetna kadilna zadovoljnost, ki dela življenje veselo, kjerkoli se kade Camels. V te cigarete gre vsa zmožnost največje tobačne organizacije na svetu. Samo naj- boljše je dovolj dobro za Camels. Najbolj izbran turški in ameriški tobak. Najbolj vešče mešanje. Najfinejši cigaretni papir, ki ga za nje izdelujejo v Franciji. Takoj, ko zažgete Camei, veste, da ste se spoznali z prijetnim in sladkim kajenjem, ki ga ljubijo miljoni. Ako še ne veste, kako dobre so Camels, jih poskusite. Priporočamo vam, da primerjate Camsb ^ katerokoli cigareto, ne glede na ceno. Vzemite Camel! CI G A R E T a /T jimmu»i>uu»'«»uiMm..............1"*1" \ PISANO POLJE -_------j. m. Trunk__ McCabove muhe. VIII. In zopet razsodi sodnik Mc-Cabe: "Od papeža do zadnjega kurata so duhovni veliko bolj človeški in manj verski, kakor mislijo mnogi laiki." — Tako sodbo izreče človek, ki je bil tako "manj človeški," da je prelomil svoje samostanske obljube, in je tako "verski," da niti na kakega osebnega Boga ne veruje. Celo pinjo masla ima na lastni glavi, pa hodi na solnce in sodi druge. Na vrsto pridejo iznov.a "spolno nedozoreli," njemu vrlo priljubljena lajna. Na Angleškem morajo veljati posebne določbe, o kakršnih vsaj meni ni prav nič znanega, da McCabe govori o "zaobljubi celibata pri šestnajstletnih." Splošna določba je, da mora biti duhovnik najmanj 24 let let star, ko je posvečen, in bo vsak, ki morda ni, kakor McCabe ,abnormalen, spolno popolnoma zrel ,nune pa po novejših določbah sploh ne dela-1 jo trajnih obljub in se po preteku te dobe vsaka lah^o povrne med "svet." Bo zopet napačna premisa in gola predrznost, ako McCabe vzklikne: "Naj poginejo, ako ne morejo dobiti zrelih moških za objem svojih zastarelih in smešnih idealov." Poginejo naj, seve, potem bo imel McCabe mir pred grizočo vestjo. "Redovniški sistem je sleparija in hinavstvo od začetka do konca," sodi bivši redovnik. Ali ni s tem obsodil tudi samega sebe ? Ko je vstopil v redovniški stan, je tor.aj samo slepa-ril in bil hinavec prve vrste. Ni , čuda, da tak slepar in hinavec j ni mogel vzdržati in dela "si-'stem" odgovoren, ko je bila krivda Ie pri njemu samemu. Redovnike sodi in obsoja kar pavšalno, pri čemur igrajo vlogo pijača, denar in — ženske, prav kakor prej tudi pri posvetni duhovščini. Zadnji njegov razlog je impertinenca prve vrste, posebno iz ust človeka, ki je po begu iz samostana najprej letel za — žensko. Taki babjeki so najstrožji sodniki, prav kakor so bili s popisovanjem "dogodkov" v Prosveti najbolj zaposleni oni, ki bodo imeli v tem oziru pač prav kosmato vest. Še eno in isto ponavlja povsod. Ker bi pa za tako pavšalno obsodbo utegnili poznovalci razmer vendarle pozorni postati, namreč na Angleškem in Irskem, se zateče v Evropo na kontinent in v Južno Ameriko. Za obsodbo dotičnih redov in redovnikov mu zadostuje zopet njemu podoben nergač in ne-zadovoljnež, ki se bo našel med stoterimi. Še več. "Ameriški prijatelj dobrega značaja" (vse je dobro, kar mu napeljuje vodo na njegov lajnarski mlin), mu pripoveduje nekaj, in, halo, takoj pride stvar na veliki zvonec in sodba je "potrjena." Zdi se mi, če bi Mc-Cabu kak Človek "dobrega značaja" pripovedoval, da na pr. v Afriki redovniki zapalijo vodo in v goreči vodi pečejo u- , boge protestante, da bi moža- • kar kar bruhal iz sebe ogorčenja o nemonalnosti. Paradirati začnejo zdaj — nune. Prosvetarji so se morali kar oblizovati. Tudi med temi . se najdejo — nergačinje. Ker gliha povsod vkup štriha, so seve take nezadovoljke izlile svoja srca odpadlemu redovniku, in nesreč v samostanih je ves svet poln. Ima nekaj izjem, a še te so — senčnate, ako ni Prosveta ustrelila tega kozla. "Breme, ki ga vzamejo nase v ' otroški nedolžnosti (menda ja ne že tedaj, ko so še cicek momljale?), je v letih, ko postanejo nune zrele (take pečenke so mastne!!) zelo neznosno." Na tisoče je neomože-nih, poštenih žensk med svetom, ki niso nofeefie nune, a ^ bodo tudi imele "breme."!] tovo jih bo "potroštal" Mej be, drugače bo jim za scafj| Da morajo biti ljudje za "1 čo" drugih v takih skrbeh!] O poklicu nun, ki učijo dj dino, oskrbujejo bolnike, n*j mestu je jo starše sirotam, vJ|, žujejo umobolnice, zaveti, skrbijo za starčke. . pravi f ni uskok, da je "življenf kloštrih malenkostno, dol časno, in v splošnem brezf risti." Bolj naduta kaka s0? ne more biti. On je moral | kone radi "kratkegačasa"! klošter, in ker ga ni bilo, J' popihal, in za "imenitno velevažno življenje smatra da se kdo čimpreje obal"1* odedi, potem ima ves sf( ^ tem neznansko korist. pravo zadel, kaže brez®J predrznost, ko imenuje k'1] ško cerkev "zločinko naPl1 človeštvu," ker baje zap™ J* mlade deklice, da nimajo'1* če" v materinstvu. Mat^'1' J ipoklic je gotovo tudi lep." '' bi šel malo k materam VP"1 za — srečo! In pri tem • ^ postavlja, da svet pozna.^, Baje je vse resnično. ^ ^ 5 ravno podvomiti, a rRze\ ^ svete in gotovih njenih s cev bo tudi med amerika113 . Slovenci malo ljudi, ki t deli, da to niti kake muh« J J temveč brencelji čisto n® « nega nezadovoljnega Edino, s čemur se odliki, jih dela malo "mastne,' J, * da malo farško — Poda,j, . Cv Jc Vsaka družina , ^ chronique scandaleuse, r' manjše ali večje škaim* ^ Ostanejo naj med štiri1111 ^ nami. Tudi duhovščina * stani imajo nekaj te ro^' ^ Cabe sicer sam omenja ^ ^ sodi o tem katolik; ne tolik, vsak pameten seve ne, ker bo prepad ^ takim pravimo pri nas. ^ frknjeni. . ^ to Pater Bede Wrigley ^ ^ pravilno glede zasebne^ | Ijenja, enako kardinal a McCabe in z njim tflj Jj sveta so podobni gotov1' L skam z dolgim in ostrim' Jt- kom, ki vsako jutro 0 < J^, skem studencu poPr*y % "Botra, ali ste že sliša^tk Rus ima za take k^^ft, pak pregovor: "Ne nos' • k iz hiše pred vrata." Ji jjj • Spasitelj pa ima nl° 'jL obvezno resnico, ki spekla McCaba in ™ jI I "Kdor je brez greha, ij pobere kamen." ^^ Itj MALI OGLASI- ;; _I______ -NA PftODAJ hiša, 5 sob; y ({ dve kari, 'Hot water heatt. 1 3924 N. Whipple St., Cm^J ^ —NA PRODAJ—lepa P^vr^jP cerista, mesarja ali rfS ■ bližini kino. Veliki pr°st jdtf fy vino 2-6 rm. stanovanj ' ji! North Ave. Phou«: Bel ^ C'icago. Ill- • __^H —STALNO DELO, ,,či('! S na teden med tem ko s« ^ | mobilske obrti. Pridi"" na naslov: S. O. Dav>'^ ! > S S. Dearborn St.. ^ __ —V NAJEM ali na Pr0%c^ ! na 5516 Indiana Ave- .gV;i.j i ji, 8 velikih sob, parna % J , 1 palni, ekstra Lav. TJ* , \ Zidana garaža za «fy Lastnik 7126 Langl«.v * , et III. Phone: Stewart -POSLOPJE ZA onRT*^ Jo brick cottage," v <1<>S koj $1200. Cena je *43 V ' C' Western Ave., bliz« ' J «5], Chicago, m.--^ \ —NAPRAVITE svoje ° p';, \ vidne. 5000 akrov Waju, kjer raste žito >' „^ j mlekarijo, v Wiscon^'^ ^ t, delilo in prodalo, k