AMERICAN IN SPQUT FOREIGN : 94 LANGUAGE ONLY AMHR v DOMOVINA emci so razdejali celo češko vas AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING! DAILY NEWSPAPER »•136 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 11, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. bili so vse moške prebivalce, ženske so odpeljali v koncentracijo, otroke pa v zavode. Vas je popolnoma izbrisana iz knjig. Baje so se v vasi skrivali napadalci na Heydricha. London, 10. junija. — Nemci so iz osvete na napad Hitlerje-i rablja Reinharda Heydricha popolnoma razdejali češko vas Ce> kjer je prebivalo 1,200 ljudi. Naciji so pobili vse moške »ivalce do zadnjega, odpeljali ženske v konfinacijo, otroke pa !toške zavode. Nemške oblasti so obdolžile prebivalce te vasi, S|> skrivali atentatorje na Heydricha. SOVI GROBOVI eta Frank Winter šM'čeraj popoldne okrog dveh kil ubit pri delu v Twist laV ]" Co. mladi Frank Winter. v° a' je z električnim svedrom, ;r Je kratek stik, kar ga je nal|1° z odra 12 čevljev globo-1 Star je bil šele 33 let. Sta-je na 16001 Grovewood Tukaj zapušča žalujočo %> Jennie, rojeno Sturm, | 'flt0 Elizabeth, očeta Johna, t er Elizabeth, brata Josepha I ^isa, ki se nahaja pri vo-I ^ in veliko drugih sorodni-|',^ojen je bil v Clevelandu H bil član društva Blejsko Št. 27 SDZ. Pogreb bo v I- zjutraj ob 7:45 iz Žele-pogrebnega zavoda, 458 § p. St. v cerkev sv. Jeroni-n na Kalvarijo. Naj poči-Ijjl'^iru, preostalim sožalje. ^ frank Zakrajšek /1 testni bolnišnici je umrl ■P Zakrajšek, star 61 let. |rval je na 871 E. 67. St. Pr je bil iz vasi Puzelo pri h Laščah, odkoder je pri-'^meriko pred 40 leti. Tu-*aPušča soprogo Frances, Pucel, sina Franka in e'a> hčeri Ano Fink in Al-■ tri sestre: Louise Stern, cfs Leskovec in Angela "'k in več drugih sorodniki je član podružnice št. ^ Pogreb bo v soboto zju-^ osmih iz Zakrajškovega .^nega zavoda v cerkev sv. |ln na Kalvarijo. Naj po-fftliru, preostalim, sožalje. j--o- *evelt je pozdravil Srškega kralja l^ington.—Ko je dospel v jKrški kralj Jurij II. v ^ .^gton, sta ga sprejela Mrs. Roosevelt z vsemi 'toi častmi. To je bilo leta 1939, ko je bil na J1" angleški kralj, da je bil i,1 Nnarh v Beli hiši. i K--o- 0 Slovenka zmagala Hi ' Anthony Zulič iz 21750 1 J'j'f Blvd., Euclid, O. je bi-1 * izmed šestih zmagovalk v \\ N iz vse Amerike za raz- ' ^jbolj praktične pletene | Mrs. Zulič je imela v 0 Pleteno obleko iz zelene ' dobila je kot nagrado za 5' >jni bond ter vožnjo v 11 °rk in vse stroške tekom p v New Yorku. 30,000 1 Je bilo v tekmi s svojimi I l!' ^eli. šest jih je bilopro- 0 j1'1 za zmagovalke, med te 1 Venka Mrs. Zulič. česti- BI i |; t Predstava slik 1 večer ob osmih bo v I; | vi dvorani predstava pre-B slik pod pokrovitelj-p .^nltumega vrta. Slike bo-j ^ovejše iz vojske in druge. j| j J^a bo 25c, toda vsak dobi | J10 steklenico mehke pija-£ J01!!. Slike so vse v bar-* one iz vojske. Narod j J**n0 vabljen. Nemški radio iz Prage naznanja, da v vasi ni ostal niti kamen na kamenu. Vas se nahaja oziroma se je nahajala nekaj milj od Prage, kjer je bil izvršen na pad na Heydricha. Vaščani so bili premogarji in drvarji. Na padalci, ki so napadli Heydricha s puškami in bombami, niso še prijeti. Poleg tega najgršega čina v zgodovini človeštva, ki so ga spo sobni izvršiti samo Nemci, so naciji ustrelili včeraj v Pragi nadaljnih 25 Čehov in šest v Br nu na Moravskem. Tako so umorili Nemci že 306 Čehov zaradi napada na Heydricha in v tem številu niso všteti še prebivalci vasi Lidice. Oblasti v Londonu trdijo, da je bilo v Evropi dozdaj že pobi tih ali obešenih do 500,000 oseb, odkar traja ta vojna. Nemci trdijo, da je štelo prebivalstvo vasi Lidice 483 duš, toda češki viri v Londonu poročajo, da je bilo v vasi najmanj 1,200 prebivalcev. Načelnik nemške Gestapo, Heinrich Himmler, je ob pogrebu rablja Heydricha obljubil maščevanje nad češkim prebivalstvom. In vas Lidice je bila prva njegova žrtev. Radio iz Prage ne poroča, koliko moških je bilo ustreljenih v Lidicah. Naciji so najprej pobili vse moške prebivalce, ženske in otroke odpeljali, nato so pa vas razdejali in ime vasi izbrisali iz vseh knjig in zemljevidov. .-o- Eksplozija je ubila 48 delavcev Elwood, 111.—Pri eksploziji, ki je nastala v arzenalu v tem mestu, je bilo ubitih 48 delavcev. Dozdaj so izkopali izpod razvalin 34 delavcev, druge pa še iščejo. --o- TA SI JE SLABO PREBRAL St. Louis, Mo. — Državni pravdnik je svetoval Jesse Wil-liamsu, naj prizna krivdo tatvine, nakar bo dobil samo štiri leta ječe. Toda jetnik je zahteval porotno obravnavo. Porota ga je spoznala krivim in sodnik ga je obsodil na 10 let ječe za rop in pet let za tatvino, skupaj 15 let zapora. --o- Lovci, motike v roke! člani St. Clair Rifle kluba so prošeni (prav za prav so to ukazi), da pridejo v nedeljo malo bolj zgodaj na klubovo farmo. Vsak naj prinese s seboj tudi motiko, ker bo treba sadit in se-jat. Tajnik Leo Kushlan to zapoveduje, pa nič ne pove, kaj bodo sejali, dasi bi se bo glede žetve že zdaj lahko debatiralo. Pozor, hišni posestniki! Opozarjamo na oglas zavarovalne družbe Haffner Insurance Agency v današnjem listu. Tam je povedano, da se morajo posestva zavarovati po 30. juniju za eventuelno škodo, povzročeno po bombah. Letos še ne bomo kupovali obleko na karte Washington. — Letos še bomo najbrže dobili karte za čaj, kavo in kakavo, ker teh potrebščin primanjkuje radi pomanjkanja adij za uvoz. Toda urad za vojno produkcijo naznanja, da letos še ne bomo dobili kart za racionira-nje obleke. Tudi glede živil nam še ni treba skrbeti, se nam zago tavlja iz tega urada. Do 20,000 Slovanov se pričakuje v paradi, ki bo prirejena 21. junija Pri paradi, ki bo prirejena v nedeljo 21. junija v Clevelandu ob priliki vseslovanskega dneva, ki ga je proglasil župan Lausche, se pričakuje vse od deset do dvajset tisoč Slovanov poleg raznih drugih narodnosti, ki so obljubile udelžbo. Skoro sto raznih organizacij se je že priglasilo za parado. Nastopile bodo v uniformah, narodnih nošah, flotah in z godbami. Pričakuje se, da se jih bo prigla silo še več. Ob lepem vremenu bodo kratki govori ob treh popoldne na Public Squaru, če bo pa dež pa v mestnem avditoriju. Povorka se bo zbirala ob 12:30 popoldne na 21. cesti in Euclid Ave. Od tam se bo pomikala proti mestu. Oho! Naš marljivi novičar, ki zna tako spretno zapisati novice in razne podučljive stvari, nam piše, da bo šel na počitnice, še poprej bo pa nesel svoj pridni pisalni stroj na podstrešje, tinto bo zlil v cestni jarek, pero bo pa zasadil v zelnik, sam \da se bo pa vlegel v senco in bral samo to, kar dragi pišejo. Upamo t da se je o tem prijetnem življenju našemu pridnemu novičarju samo sanjalo, on bo pa še naprej pisal. Do 10,000 Japoncev je padlo pri napadu na otok Midway Pearl Harbor, 10. jun. — Neuradni opazovalci trdijo, da je bilo ubitih ali ranjenih pri napadu na otok Midway najmanj 10,-000 japonskih mornarjev, letalcev in vojakov. Poleg tega so Japonci izgubili polovico svojega brodovja pri tem napadu. Ostanek ladij, ki so bile še zmožne plovbe, je zbežal. Amerikanci so jih tako naglo zasledovali, da se Japonci niso utegnili 'ustaviti za kak drug napad. ----- Nemci zopet napadajo pri Harkovu v Ukrajini Moskva, 11. ju.—Nemške čete so pričele z ofenzivo na fronti pri Harkovu v Ukrajini. Poročilo ne pove obsežnosti te ofenzive, niti če so Nemci uspešni pri tem. Rusi so bili pričeli spomladansko ofenzivo proti Harkovu z namenom, da preprečijo Nemcem ofenzivo proti Kavkazu. Nemci tudi še vedno naska-kujejo pristanišče Sebastopol na Črnem morju, toda Rusi trdijo, da so vse napade uspešno odbili. Anglija hvali poljske avijatičarje za bombardiranje po Nemčiji London. — Angleška vlada je izrazila pohvalo poljskim avija-tičarjem, ki so se udeležili bombardiranja na Kolin in na Po-rurje. Vsega skupaj že sodelovalo 101 poljskih pilotov. Angleški minister za zrako-plovstvo, Archimald Sinclair, je pisal pismo poljskemu premier-ju Sikorskimu, v katerem hvali pogum in spretnost poljskih zra-koplovcev. Pri tem bombardiranju so izgubili Poljaki dva bombnika Poljska bojna letala pa, ki so spremljala bombnike, napravlje ne v Bostonu, so se zagnala v Nemce, ki so hoteli te bombnike napasti in so sklatili štiri nem ška letala, sami pa izgubili samo eno. Sodnik Murphy gre k vojakom Washington. — Frank Murphy, član najvišje sodnije Zed. držav, je vzel začasno slovo od sodnega stola in odšel k vojakom. Vežbal se bo v Fort Ben-ning, Ga., kjer bo ostal štiri mesece. 300,000 OBLEK IZ fILAčNIH ROBOV Iz blaga, kar se ga je dozdaj porabilo za hlačne robe spodaj, bodo lahko napravili 300,000 novih oblek. Robov pa ne bodo nošene hlače pogrešale. -o-- Zadušnica V petek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojnim Louis Kravcar-jem. Sorodniki in znanci so vab-jeni. V Berlinu so ustrelili 7 Nemcev radi izdaje London. — Iz Stockholma se poroča potom radia, da je bilo v Berlinu ustreljenih sedem Nemcev, katere so obdolžili veleizda-' je. Imena usmrčenih niso dana v javnost. NA ISLANDIJI SO FANTJE LJUBOSUMNI Los Angeles. — Iz Islandije je prišel na dopust stotnik marinov, Glenn English. Ta> pripoveduje, da so dekleta na Islandiji zelo prijazna, toda fantje so zelo ljubosumni na ameriške vojake. Vojak utonil Leo F. Kraker iz 4301 Payne Ave., ki je bil v garniziji na otoku Bermudi, je pri kopanju utonil. čE PA TO NI PRIDNO DEKLE! Poughkeepsie, N. Y. — Betty Jo Hargrave, ki je graduirala na Cornellski univerzi v kmetijstvu, ima doma farmo s 700 kokoši; poleg tega nadzoruje 65 vojnih vrtov sosednih otrok in si gradi nov kokošnjak. Dalje oskrbuje čebele ter v prostem času vozi jajca in med na trg. -o- Pridna učenka Florence Prosen, hčerka Mr. in Mrs. Ludvik Prosen, 19716 Arrowhead Ave. je dobila eno leto proste šolnine v Villa Angela. Graduirala je 2. junija iz šole sv. Kristine. Njene povprečne točke v šoli so bile 94. 1. Dobila je tudi medaljo v znanju vero-nauka. čestitamo! O slovenskih izgnancih v Srbiji Poročilo, katerega prvi odlomek danes priobčujemo, je pismo dveh slovenskih samaritanov, pisano v Beogradu meseca septembra 19Jfl, ki sta lani obiskovala slovenske izgnance v Srbiji. Dogodke in razmere sta popotnika dojemala, in zapisovala iz {individualnega in subjektivnega gledišča, kar naj čitalci vpoštevajo. Poročilo je avtentično in ni bilo sestavljeno za propagandne namene. če hočete videti pregnane Slovence v Srbiji, pojdite v mislih z menoj iz Beograda v Mladeno-vac. Od tam stopiva še kam drugam. Vlaki ne vozijo. Morava biti zadovoljna z kolesi. Mladenovac je sedež istoimenskega političnega sreza, 58 kilometrov južno od Beograda proti Nišu. Cesta je krasna. Lepo speljana in odlično tlakovana. V mestu samem je nekaj slovenskih družin, več pa v okolici Vseh skupaj je v tem srezu oko. 90. Razdeljeni so po 12 obči nah ali vaseh: Mladenovac, Vla-ška, Rajkovac, Selo Mladenovac, iovačevac, Velika Krasna, Ame rič, Koračica, Pružatovac, Med-žulužje, Jagnilo in šepšin. Vasi so zelo daleč druga od druge, nekatere so dolge po eno uro in več peš hoje. In pota so tako slaba, da se niti s kolesom ne moreš voziti. Moraš hoditi peš. Isto velja za druge sreze. Sosednji srez, ki je sprejel vase pregnane Slovence, je Topola. Tam je 58 pregnancev iz Slovenije, kakih 12 naših ljudi je pa bilo že poprej ondi. Stanujejo večji del v Topoli sami, ostali so pa razdeljeni po vaseh Trnova, Junkovac, Natalinci, Kloka, Za-bare, Maskar, Zagorica, Belo-savci, šume in Buržinje. če ho-čeva prenočiti v Topoli, nama ne bo kazalo iti daleč ven po vaseh. Zakaj policijska ura je stroga in le glejva, da naju ne zaloti na nepravem mestu! Vidiš tistega-le čudno opravljenega moža na cesti, ki vodi v Trnovo? Oblečen je pol gosposko in pol kmečko, na rami pa nosi sekiro. Od časa do časa, se ustavi in si nekaj zapisuje. Dajva, nagovoriva ga! Nič se ne brani govoriti in marsikaj koristnega nama pove. Poštni uslužbenec je in si zapisuje, kje je telefonska žica pretrgana Maskiran je zato, da bi ga čet-niki ne prepoznali. Saj bi ga najbrž ubili kot Nedičevega uslužbenca. No, nekaj sva zvedela. O tukajšnjih razmerah sva dobila majhno sliko. Naslednji srez, ki naju zanima, je Arandjelovac. S kolesom sva tam v dveh ali treh urah. V tem srezu naj deva 40 slovenskih izgnancev. Večinoma bivajo v mestu samem in v selu Banja. Tudi jih je bilo nekaj že poprej. Od tu jo bova mahnila proti Lazarevcu. Pot je dolga 30 kilometrov. Je pa slaba in potovanje po njej je dokaj nevarno. Tu namreč ni žendarjev in občinskih oblasti ni nikjer. Nedičeva oblast ne seže do sem, da povem z eno besedo. Tod gospodarijo Četniki in uporniki. Videti je, da v severnem kraju prevladujejo prvi, v južnem drugi. Zadnji imajo v svojih vrstah tudi Slovenke. Dospeva do vasi Trbušnica Tamle imava iti čez most, pa je razdrt in deloma sežgan. Samo močne traverze so še na svojih mestih. Pravijo, da bova naletela še na marsikak tak most, če bova dalje časa potovala po teh krajih. In še to dostavljajo, da kadar Nemci potujejo tu skozi z avtomobili, morajo imeti s seboj plohe, da jih vržejo čez potok. (Nadaljevanje prihodnjič.) Kot trdijo očividci, je mnogo japonskih mornarjev utonilo, ko so poskakali z gorečih ladij. Kot se sodi, so Japonci izgubili od 15 do 18 ladij, potopljenih in poškodovanih. Ker so Amerikanci poškodova li ali potopili dva ali tri japonske nosilce letal, niso imela letala kam pristati in so jih Amerikan ci vse uničili. Amerikanci so izgubili samo en rušilec, ki se je pogreznil in en nosilec letal je bil poškodovan. Nekaj letal je bilo izgubljenih, toda vse moštvo iz potopljenega rušilca se je rešilo. Japonske izgube so toliko večje, ker je pri tem napadu izgubilo življenje mnogo pilotov in mornariških častnikov, katere je težko nadomestiti. -o- Iz raznih naselbin Richmond, Calif. — Pred dnevi je tukaj umrl Louis Kutner, star 70 let in rojen v Pongracu pri št. Vidu. Zapušča ženo Mary, sinova Louisa in Franka ter hčeri Mary in Annie. Nanaimo, B. C., Kanada. — Pred kratkim je tukaj umrl za pljučnico rojak John Jeke, star 45 let in rojen v Velikem Mraše-vem pri Cerkljah. V Kanado je prišel pred 15 leti in tu zapušča ženo, sina in dve hčeri, nekje v Združenih državah pa brata. Nokomis, 111. — Dne 3. junija je tukaj umrla Mary Gojni-kar, stara 61 let in rojena v Gri-žah pi;i Celju na Štajerskem. Zapušča moža, tri sinove in dve hčeri. V Ameriko je prišla leta' 1912 za svojim možem. Brooklyn; N. Y---Pred dnevi je zunaj na farmah v High-landu umrl Louis Jež, ki je bil doma iz Vipave in v Ameriki je bival 36 let, 16 let tukaj v Brook-lynu, 20 let pa na farmi. Zapušča ženo, dva sinova in hčer. Duluth, Minn. — Mary Mra-mor iz Chisholma je dobro prestala operacijo na očesu v bolnišnici St. Luke's. Rock Springs, Colo. — Te dni je umrl John Ivšek, ki je bil bolan čez 15 let. Star je bil 56 let j izvirne vesti iz starega kraja New York. — Direktna poročila iz Slovenije vsebujejo vest, da sta bivši ravnatelj Cirilove tiskarne Franc Hrastelj in bivši poslanik in podžupan žebot zaprta v koncentracijskem taborišču v Nemčiji. * New York. — V Ljubljani so še decembra meseca zaprli 15 letnega sinkota ministra Snoja. Sredi marca je bil mladenič še vedno v zaporih. Zagrešil ni drugega, kot da je s tovariši-dijaki razbil nekaj, šip Italijanom. (Italijani imajo očividno strah celo pred otroci). * Wiener Tagblatt poroča od 19. aprila: "Italija je začela v bližini Ljubljane z javnimi deli. Tamkajšnji močvirni predel nameravajo izsušiti in spremeniti v plodno zemljo. V ta namen so odobrili 11,000,000 lir. 9,000 posestnikov bo imelo od tega korist." * Tagespost od 13. aprila poroča: "Pri proslavi osvobojenja v Mariboru je Gauleiter Ueber-reither izjavil, da bodo vsi tisti, ki dvignejo svojo roko proti Nemčiji, ustreljeni. To naj vedo vsi, to velja za vse!" -o- Tat obleke obsojen na smrt na Dunaju Dunaj. — Johann Walter, star 24 let, je bil ustreljen, ker je ukradel nekaj obleke, ki je bila namenjena vojakom na fronto. Dve osebi, ki sta mu pri tem pomagali, sta dobili 15 in 12 let zapora. MAC'ARTHUR POGLAVAR INDIJANCEV Wisconsin Dells, Wis. — Indijanski poglavar "Rumeni grom" je proglasil generala MacAr-thurjaza "poglavarja vseh ameriških Indijancev" Tozadevne slovesnosti so se vršile ob reki Wisconsin. in rojen v Dobovcu pri Sv. Križu na Dolenjskem. -o- ' Nemec je bil okraden in zato kaznovan Berlin. — V Frankfurtu je naznanil nek trgovec policiji, da so mu neznani zlikovci ukradli iz zaklenjene blagajne 18,000 mark. Sodnija je trgovca obsodila na 18,000 mark globe, ker je imel toliko denarja doma. NEMŠKI MORNAR JE POBEGNIL V KANADI Port Arthur, Ont. — Kanadska policija išče nemškega mornarja Heinza Eichlerja, star 19 let, ki je pobegnil iz ujetniškega taborišča v Neys, Ont. Tretja obletnica V petek ob pol šestih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Frances Franc v spomin 3. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Oltarno društvo Oltarno društvo fare sv. Vida ima nocoj sestanek v novi šoli. Pripeljite tudi svoje prijateljice. Prošnja našim gospodinjam Odslej ne meta j te več proč kositrenih škatelj, iz katerih ste vzele grah, fižol, paradižnik in podobno. Vojna produkcija nujno potrebuje kositer, ki se nahaja v teh kantah. Ko odprete vrh, stresite ven vsebino, potem odprite še dno, kanto dobro omijte, odstranite papirnati napis, zavihajte vrh in dno notri, nato stopite na škat-Ijo in jo vrzite v kak zaboj v klet. Ko bo vlada pobirala te škatlje, boste vesele, da ste pomagale dati potrebno kovino za letalske motorje, plinske maske in drugo. ^iiimmiiiiinniH) ^ JWICT0KY) 5 lMI VMIfID ; f-vwu' «TAT*t 1 MSJon? : : »Hifflf: ; tJgM\3TAMPS ■ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor «117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. __Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No.' 136 Thur., June 11, 1942 '4"H"H"H"l"l"H"l"l"M"l"t 11111 llltltll4.tltlll.lll.lll.t j..tti..!.. Šilo za ognilo James W. Gerard, bivši ameriški poslanik za Nemčijo, je apeliral na nemški narod, naj pobuni proti nacijem, svojim valptom. Gerard svari nemški narod, da se bo lahko srečnega štel, če ga bomo mogli mi, Amerikanci, braniti pred osveto evropskih narodov, katere so Nemci v teh zadnjih letih tako mučili, streljali in obešali. Sicer je lepo od Mr. Gerarda, če čuti usmiljenje do sočloveka. Saj čutimo usmiljenje celo do živali. Toda do zveri, do pošasti v človeški podobi pa malokdo čuti usmiljenje. Amerikanci, ki bomo po tej vojni najmočnejši narod na svetu in bo, vsaj upamo tako, naša beseda precej zalegla, ne vidimo nobenega vzroka, zakaj bi po tej vojni sploh ščitili Nemce pred osveto Poljakov, Čehov, Jugoslovanov, Grkov, Rusov, Francozov, Dancev, Belgijcev, Norvežanov in Nizozemcev. Bojimo se, da so Nemci toliko zagrešili nad temi narodi, da se krivica ne bo nikdar popravila, še manj pa pozabila. Morda bo kdo rekel, da nemški narod ni kriv početja nacijev po Evropi. O, da, da, kriv je in sicer kriv prav toliko, če ne celo več, kot je kriv Hitler in njegova tolpa bandi-tov. Saj je bil nemški narod, ki je postavil Hitlerja na vlado in mu dal moč v roke. Nemški narod si ne more umiti rok nad početjem Hitlerja, ker je vedel že vnaprej za njegove načrte. Saj je Hitler v svoji knjigi "Mein Kampf" natančno določil svoje cilje in do teh tudi zdaj stopa. Nemci bodo morali vzeti nase vse Hitlerjeve grehe, ker niti s prstom še ni nihče ganil, ko je Hitlerjeva banda poži-gala in morila po zasedenih krajih. Torej se 80 milijonov Nemcev popolnoma strinja s tem, kar počenja grozoviti Hitler po Evropi. Slutimo celo, da je odmevalo po vseh kotih prostrane Nemčije, ko so umirali sto tisoči pod razvalinami podrtih poslopij. • Skoro bi prisegli na to, da se večina nemškega naroda škodoželjno smeje, ko Hitlerjevi rablji more Poljake in Čehe in Jugoslovane, in Ruse, katerih Nemci ne smatrajo sebim enake, ampak za mnogo manj vredno raso, bližje živalski kot človeški. Ako bodo dobili Nemci po tej vojni šilo za ognilo, ako bodo tlačeni evropski narodi plačevali Nemcem samo glavnico nazaj, brez vsakih obresti, se ne bodo smeli pritožiti. Dobili bodo nazaj samo to, kar so dajali. In pošten je le oni, ki posojeno vrne in če hoče biti res pošten, vrne s posojilom tudi nekaj obresti. Zato smo prepričani in iz dna srca prepričani, da se po tej vojni ne bo dobil človek, ki bi hotel prositi milosti za nemški narod. Niti z orožjem ga ne bo mogoče ščititi. Ta človeški rod, ki danes tlači to nesrečno zemljo in ki se^ zaveda strašnega gorja, ki ga je povzročil nemški narod, "ne bo tega pozabil. Vsi tisti milijoni, ki z orožjem v roki slede Hitlerju, vsi tisti milijoni, ki ga ubogajo in vlivajo topove ir> izdelujejo bombe, so prav toliko krivi, kot je kriv Hitler in celo več. Hitler ukazuje, narod ga uboga. Zakaj ga uboga? Zato, ker ga hoče, ker nemški narod hoče biti več kot drugi narodi, ker hoče biti gospodar nad celim svetom. Zato bo plačal i Hitler i ves nemški narod. Samo naj počakajo še malo, bogami. - —> i Da se ne pozabi. . . >. - 11 -j Obravnava za drugi del obtožencev je bila odložena do 4. decembra 1931. Ob tej priliki je bilo postavljenih pred sodni stol 30 Slovencev iz vseh delov Julijske Krajine. Bili so v zaporu pred zaslišanjem polnih 18 mesecav. Drugega niso imeli skupno, kot da so bili člani slovanske manjšine v Italiji. Sodno postopanje proti 27 drugim obtožencem je bilo ustavljeno, ker jih italijanske oblasti niso mogle dobiti v roke. Kljub temu, da je prišlo na zaslišanje 30 obtožencev in je bilo nagromadenega proti njim ogromno materiala, je trajala obravnava samo dva dni za vse skupaj. Obravnavi je zopet načeloval general Saporiti. Za državnega pravdnika je bil izbran odvetnik Fallace. Ta je začel obravnavo z besedami: "Pri današnji obravnavi ne moremo storiti drugega, kot ponoviti obtožbo, ki jo je podal državni pravdnik Sanna, ki je poslala v smrt štiri člane morilske orjunaše, ki so padli pod fašističnimi kroglami. Osebe, ki so danes na zaslišanju, so istega tipa." K obravnavi je smelo samo nekaj zastopnikov inozemskih vlad, nekaj časnikarskih poročevalcev in zanesljivi fašisti. Več obtožencev je priznalo krivdo. Največ njih je priznalo, da so bili člani društva "Adrija" v Gorici, ki je ostala še od razpuščenih slovanskih organizacij. Ta družba je imela nalogo, da preskrbi prehrano za revne slovenske dijake. Obtoženim se ni moglo dokazati drugega, kot da so bili aktivni v kulturnih organizacijah svoje narodnosti. To je zlasti poudarjal obtoženi dr. Avgust Sfiligoj, katerega je hotel naslikati njegov italijanski zagovornik, postavljen od sodišča, kot "dobrega Italijana." Tedaj je skočil dr. Sfiligoj beseda iz naroda Janko N. Rogelj: Pismo iz New Yorka Plemenita ideja slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki prihaja iz navideznega mrtvila v močno in vsestransko oživljenje. Iz širne Amerike dobivam bodrilna pisma, da naj vstrajam pri mojem delu kot direktor publicite-te, ker naš slovenski narod v Ameriki se je pričel zavedati resnega položaja v naši rojstni domovini. Hvala vam vsem za tople besede in priznanje, ki je za mene visoko čislano plačilo. Dajmo in pomagajmo vsi in vsak, vsepovsod in vsak čas; večje hvaležnosti še ni dobil naš narod v Ameriki, kot jo bo dobil takrat, ko bo naš trpeči narod v domovini s solzami v očeh užival usmiljenje dobrosrčnih in dobrodelnih slovenskih src v daljni Ameriki. Proč z vsemi izgovori, pahnite v pozabi j enost vso našo preteklost, kajti naš narod v domovini leži na tleh, poln krvavečih ran, iz katerih odteka sok našega slovenstva, kri naše krvi. Sedaj ni čas, da bi se midva prepirala, če je potreben resnične pomoči, če so oni v domovini združeni v bolesti in boju, bodimo tudi mi združeni v usmiljenju in pomoči, iče so bile storjene napake, to je človeško, sedaj naj pamet sledi usmiljenemu človeškemu srcu. Jaz v imenu desetih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki prožim roko na sodelovanje z vsemi, ki imajo blagohotno voljo in plemeniti namen za blagovestno pomoč krvavečemu narodu onkraj morja. Pretekli teden sem dobil pismo iz New Yorka, pošilja ga mi so-brat Leo Zakrajšek. V pismu mi je poslal sprejemljive sugestije, katere bom upošteval v bodoče. A najbolj tople pa so njegove besede, s katerimi se pridružuje naši pomožni akciji, ko pravi, da moramo nabrati najmanj $250,-000.00, to je: Samo en dolar od vsakega Slovenca v Ameriki. S pismom mi je poslal tudi njegovo pesnitev o bolesti naše poteptane domovine, čitajte in mislite, poglobite se v globoko, zamišljene besede, ki vam slikajo rane in trpljenje naših bratov in sester v domovini, če vas ta bolestna in turobna izpoved ne gane, potem nimate več srca v„svo-jih prsih, ampak — mrzel kamen. Pesnitev se glasi: SLOVENIJA T OH . . . Kaj čakaš, sinko moj? Mur res ne čutiš, mar res ne slutiš, da Triglav šivi in mogočni, naš vamh zvesti tisočletni, vkovan v verige je železnet kot bil bi zlodej bogokletni; da sestre — Drava, Sava, Soča, vse tuzne, solzne in krvave, ti nosijo čez morja širna obupne klice in pozdrave? Kaj je s teboj? Kaj čakaš, sinko rp,oj? Mar res ne vidiš, mar res ne slišiš, da narod tvoj tiran brezčutni barbarsko bije in zatira s pestjo, jekleno okovano, ga z lastne grude besno tira; da majka, brat in sestra tvoja od groze, smrtne bolečine trepeče, stoče, obupuje, v prihodnjost črno zre in gine? Kaj je s teboj? Kaj čakaš, sinko moj? Kaj še miruješt mar res ne čuješ, da v robstvo naši so pregnani sinovi, močni in junaški, da hčere, zdrave in cvetoče, podvržene pohoti so divjaški; da mladež naša, nadebudna, prisiljena je zdaj teptati najdražje narodne svetinje, — nu lastno mater je pljuvati? Kaj je s teboj? Kaj čakaš, sinko moj? Da se ne zganeš, da se ne vnameš, ko pekel vlada zdaj nad nami, ko v vas in hišo tvojo rodno se tujec nam sovražni seli, lasti si grudo našo plodno; da govorica naša materina je hud zločin za nas postala, da zvon utihnil nam je v linah, nam pesem v grlih je zastala? Kaj je s teboj? Kaj čakaš, sinko moj? Mar moja kri po žilah tvojih se res že vsa je zvodenila, se v srcu tvojem vsa ljubezen do rodne grude že je posušila? Mar je svoboda, polna skleda, ti mozek ves že otopila in zlobna laž in tuja vera ; azum je zdravi zastrupila ? Govori, sinko moj! In ako res nič več ne zmoreš mi biti krvni sin in brat, in ako res ne čutiš, in ako res ne slutiš vseh mnogih mojih težkih ran, mi bodi vsaj so-človek, vsaj bodi mi — samaritan! Naše bajte Strašno nas je vlada udarila s tem, ko nam je vzela svobodo naših stanovanjskih hiš. Kako smo se trudili in delali v naši mladosti, češ, sedaj delajmo, ko smo še mladi in varčujmo, da bomo imeli kaj za stara leta. Toda, sedaj pa smo tako rekoč izgubili vse, kajti če bodo drugi gospodarji, kako se more od nas pričakovat, da bomo mi hiše vzdrževali, in popravljali. Mislim, da jih bomo pustili, da bodo razpadle, saj kupiti jih itak ne bo hotel nihče. Nekateri najemniki se že smejejo in nam celo privoščijo, češ, da se prav godi hišnim gospodarjem. Toda le naj si zapomnijo, če je vlada vzela sedaj nam Svobodo, da jo bo pozneje tudi njim. Vse to se dela zato, ker je vojska, vsaj tako pravijo. Ali bi ne bilo prav, da bi sedaj, ko ljudje dobro delajo in tudi zaslužijo, da bi tudi gospodar dobil nekaj več za stanovanja, saj je vendar gospodar tisti, ki mora vse vzdrževat in plačevat. Ta postava je krivična, pa saj bo še kaj več krivičnih postav, če bo še kaj dolgo ta vojna trajala. Sedaj pa še malo poglejmo, kako smo rentali stanovanja v bolj revnih časih. Večina najemnin je bila med 10 do 25 dolarjev. Sedaj pa računajte, iz tega je bilo treba plačevati davke, popravila, razsvetljavo, vodo itd. Povem vam, da če bi gospodar ne znal sam kaj popraviti, bi ne bil mogel izhajat s tako nizko najemnino. Tega tudi nihče ne premisli, da gospodar dela in ne gleda na uro, kedaj bo nehal. Seveda, ko bomo mi ta stari pomrli, se ta mladi ne bodo toliko brigali za stanovanjske hiše. Po mojem mnenju se bo vse predrugačild in vse stanovanjske hiše bo imela samo vlada, tedaj-pa bo tudi najemnina precej višja kot pa je sedaj, ker država jih ne bo mogla vzdrževati tako pečeni, kakor jih mi sedaj. Sedaj pa še poglejmo, ali je bil gospodar upravičen, da je zvišal najemnino. Seveda ne glejmo pri tem na tiste razkošne apart-mente, v katerih stanujejo bolje plačani ljuje. V teh apartmentih se najemnina ni še nikdar znižala. čeprav se plačuje tukaj za tri sebe približno $50.00, a za pet sob pa kar $80.00. Torej, o teh ne bom govoril, ker ti ne spadajo v naš razred. Tukaj hočem povedati le o apartmentu, kjer se renta tri sobe za $15.00, ali pet sob za $22.00. Tako se renta sedaj, a ko je bila depresija, niso ti stanovalci plačali skoro nič, saj tudi niso mogli, kajti izmed sedem družin jih je bilo šest na mestni podpori. Torej se lahko ve, da niso mogli plačevati najemnine. Potem pa so polagoma pričeli delati, toda bili so dolžni na vseh koncih in krajih. Imeli niso ne obleke, ne pohištva, vsega tega je bilo treba kupiti. Zato jim nisem hotel takoj povišati najemnine. Mislil sem si, naj si najprej malo opomorejo in potem pa bodo plačali nekaj več, saj so sami priznali, da sem jih imel v stanovanju v izgubo. Sedaj pa je skočila vmes vlada in nam zopet uzela tistih par dolarjev. Ali je to pravično? Ali naj bodo sedaj tisti gospodarji, ki niso ničesar dali zraven in ki se tudi ne razumejo, kako se renta revnim ljudem? S pozdravom, Frank Opaskar, st. Spomini na Kolin Piše Jože Grdina kljub verigam, v katere je bil vklenjen, na noge in izjavil, da še smatra za odločnega Slovenca in da je edin vzrok, da se nahaja tukaj, ker ni notel zatajiti svoje narodnosti. Nismo izgubljali časa na kolodvoru, ampak jo takoj ubrali proti glavnemu cilju, slavni ko-linski katedrali sv. Treh kraljev, ki nedaleč od kolodvora ponosno kipi proti nebu, ta kraljica Kolina, ki napravi na do-šleca mogočen vtis. Kar je cerkev sv. Petra za Rim, Hagija Sofija za Carigrad, to je katedrala sv. Treh kraljev za Kolin. Hvaležen pisatelju knjige "V Kelmorajn" sedaj že pokojnemu škofu dr. Karlinu, ki me je potom te knjige tako v popisu kakor v slikah seznanil s tem krajem, sem s spoštovanjem stopil pred ogromno stavbo gotskega sloga, katero krasita dva orjaška zvonika; potem pa v družbi mojih sopotnikov stopil skozi velika vrata v svetišče, ki je tudi na znotraj tako veličastno, tako mogočno, da človek pri vetopu kar ostrmi. Videl sem cerkev sv. Petra v Rimu, videl Hagijo Sofijo v Carigradu in videl razne druge slavne katedrale in bazilike in priznati moram, da je v častnem seznamu največjih cerkva upravičeno zaznamovana v cerkvi sv. Petra v Rimu, ta prelepa hiša božja, ter prišteta med največje in najbolj slavne hiše božje na svetu. Naj prvo smo se poklonili sv. Trem kraljem, katerih zemeljski ostanki se nahajajo v tej cerkvi, kakor to omenja staro poročilo. Po ustnem izročilu je dala shraniti ostanke sv. Treh kraljev cesarica sv. Helena v Carigrad, od tam so jih potem prenesli v Milan, kjer so bili do leta 1162. Takrat jih je pa nemški cesar Friderik Barbaro-sa (Rdečebradec), ko je premagal in porušil Milan, izročil kolinskemu nadškofu Raj na 1-du Daselskemu. Tako je Kolin prišel v posest prav dragocenega zaklada, ostankov sv. Treh kraljev, za katere so Kolinčani napravili krasen umetniški re-Iikvijar, ki je kakor po umetnini tako tudi po dragocenosti prav velike vrednosti. Ne spominjam se že več toliko o raznih podrobnosti iz te tako veličastne stavbe, spominjam pa se dobro lepe podobe v stolici takozvane Dombild, katero sem takoj spoznal iz že prej omenjene knjige. Podoba se na dveh straneh odpre ter predočuje: srednja slika Mater božjo z božjim Detetom v naročju, katerega molijo sv. Trije kralji; desno od Matere božje pa slika, ki predočuje sv. Uršulo in njene tovaršice. Sv. Uršula je kolinska svetnica, ki je okrog leta 451 po Kr. blizu Kolina pretrpela mučen iško smrt s svojimi tovaršicami vred, ki so padle zadete od pušic in mečev divjih Hunov, ter pretrpele mučeniško smrt za sv. ve- ro. Na levo od Matere božje je sv. Gereon z tovariši; tudi koli nski svetnik. Cerkev je, kakor sem že omenil, zidana v. gotskem slogu, podobno kakor cerkev sv. Štefana na Dunaju, katero sem si ogledal, ko sem se vračal iz Rusije. Gotski slog je neopo-rečeno lep, le preveč je svetišče temno v tem slogu. To sem videl pri cerkvi sv. Štefana in to sem videl v kolinski stolici sv. Treh kraljev. Veličastna pa mora biti, kadar je dobro razsvetljena, ki pa takrat seveda ni bila. Hodili smo po cerkvi, ogledovali njene znamenitosti, posebej še velika vrata, bogato okrašena z svetimi podobami, ki so prava umetnina. Po pregledu svetišča sem ugotovil, da je dr. Karlin izredno dobro opisal to svetišče do vseh podrobnosti ter svojim Slovencem povedal o tem, kar je vredno da vedo. Dr. Karlin je bil eden izmed onih redkih Slovencev, ki se je potrudil, da je prišel sem, kamor so pred več sto leti romali naši predniki Slovenci. Ni šte-dil s časom in z denarjem, s katerim prav gotovo ni razpolagal v taki svoti kot razpolaga marsikateri ameriški Slovenec, ki bi si lahko z malimi stroški, tako rekoč skoro mimogrede ogledal to in še marsikatero znamenitost, toda se dandanes ne brigajo. Dr. Karlin se je pa pobrigal, da je prišel sem in je vse to svojim rojakom mojstrsko popisal. Tu je od strani tega pisatelja lep prispevek k slovenski književnosti; lepši kot pa kaka povest. Kdaj so pričeli graditi to svetišče? Dr. Karlin nam v svoji knjigi pove, da je že za časa Karla Velikega zgradil nadškof Hildebold na tem prostoru veličastno stolico, ki je bila podobna moguški; Ko so pa prenesli v Kolin ostanke sv. Treh Kraljev ter so od vseh strani začeli prihajati romarji, so pričeli misliti na novo ve-ličastnejše svetišče. Na praznik Marijinega Vnebovzetja leta 1248 so položili temeljni kamen svetišču, toda je šele leta 1322 stavba toliko napredovala, da se je blagoslovilo kor, to je prednji del cerkve. Potem se je pa stvar zelo zavlekla. Nastopili so manj ugodni časi za nadaljevanje zidanja. Nato se je pričel verski boj in po Nemčiji se je širil prot«*-1 stantizem. Pri takih razmera® je gradnja cerkve vedno b-1 pešala. Od 16. stoletja dalje ttxx pa kar zaspala. Ob času fran" ijegc coske prekucije, so jo, ^a'f0[}rav piše Dr. Karlin, spremenili/,^ skladišče za seno. Toda WJ?0ve kot tako, četudi še ne dodelan|rija in tako ponižano je občudo\a ^ sam veliki francoski cesar Na' videz poleon. . da j V začetku 19. stoletja se Jjje n pa stvar obrnila tako, da se J iem pričelo živahno delovanje z v sedo, peresom in prispevki, r^ se z gradnjo stolnice Dr( ljuje. Pruska vlada šama ni? p to delo podpirala in kralj F%0 r derik Viljem IV. je prevzel P ^ kroviteljstvo nad dogradit™ y] stolice. Velikansko, delo je pač t po napredovalo in 15. okto . iter j 1880 je bila stolica Koli* 1» svetišče sv. Treh Kraljev s fe, (Dalje na 3 strani) ^ f Milili'""" fci T Čfi Ha! jverjarf" al' pan!la ^i,iiiiiiil"»nlfijiir _ 1^21'j ( -Oh, gospodična Marink ^ posled sva ostala sama,' Je Japit., zaljubljen fant, ki je ^jjtfen'j zil za ongavo Mary, pa j°pL. čno dobil v kot pri plesu v » 1 "Da, končno sva vendar^V J vsaj za trenutek in na ta ^ fo^ tek sem že toliko časa čakat- ^ ^ slutite, gospodična Marici , ^ vas mislim vprašati?" je Wek "Da, nekaj se mi sanja o_ ^ L toda me ne bi vprašali, ce rj^,,, tili, kaj vam bom odgovor^ t(ll)' odreže brhka Micka. Fant ^ ^ zopet čaka ugodnega ti6 y0Vo da bo sam z Maričko. da ,]p 41 k zopet vprašal, če si bo kaJ i na mislila. Iudn< iepS Pri nekem banketu se ■> te ne merilo, da je sedela neka na dama pri slavnem z^aroV t da Ker je hotela pričeti raa^ ;mer pa ni vedela drugega P1' fa se ga, je vprašala zdravnika- tVejte "Prosim vas, gospod J^ «j ob povejte mi, po čem vam Je ' če zanesljivo konštatirati f t^j n deti, če je človek res mi'te ' j* nit; "To, draga moja £oSp%)i^ - nas zdravnike popolnoma ^ iVam stvar ugotoviti. Pri h iPo j neha biti srce, pri'žensk 1 . • tt čc se jezik čisto umu'1 J :emu t st kc • I "3iru Zahtevajte vedno Buckeye pivo- taT; • k v ga JgrV |r —J| FT^IMl Va, | I Tffl pn-Jl If ftaj -i 0 D w V^M M ^M k i wJk iitwPlliPffly AJ 11 bi MH IdkaLaiS^HiH h BiH: , Samo najboljše primesi so v Buckeye pivu. l]et-penečega Buckeye piva vas bo poživil v vročih ? nih dneh! double eagle bottling co- RAZVAiALCI BUCKEYE PIVA a(>1$ 6511-19 St. Clair Ave. HE 4b JOHN POTOKAR, lastnik .h 1Us iNt. Soč Vn Pd I>1 ce fii *dn< Reg file bati ItagTTTTTTTTTTTTTrirTrXIIIXIXXXXXXIXXXXXXXXXXXXXXX; 'zaklad v srebrnem jezeru PTTTTTTTTTTTYTTixxrxxxrxxxxxxxxxxxTXiixxzxrxxxxxx 'iegove besede so bile prav prav žaljive za kapitana. Pa ► šegavo jih je povedal in fove majhne oči so vmes ta-Prijazno pomežikale, da mu nihče ni mogel zameriti. Le tidez se je kapitan naredil, •Ja je užaljen, ter zagodel: • N me še enkrat vprašate, L iem pošten, vas nemudoma ni v reko!" tiho —! Menite, da se da 1 • 1 Droll kar takole v vodo Poskusite, če je treba!" " So, no —! Saj ni mišljeno ••1 hudo! Do dam mora biti ]j( 4 vljuden in ker ste teta, L Pač tudi dama, mislim. ; !(er pa se s plačilom še ne sli." J I. 'e! Dolžen pa ne maram ||(,H niti za eno samo minu-Tako je moje načelo, če leba!" iej[ell —! Pa poj diva v pi- sta. Potniki so gledali"1® njima in vsak si je po svo-l( nVlagal čudaško osebnost rek:2a sopotnika, go 15P'tan se je kmalu vrnil in , Ko pravil: >TDS>odje, da bi bili videli saHnuggete —! Segel je jeii J*o v tisto vrečo na kon-j I fkava pa pokazal polno a li ^e zlatih zrn, velikih ko Pn lešnik in še večje! Ta-Bte Vek je nekje našel boga-ji s ranzo — zlato žilo — vam |a," jj1'-" t z<5011 je plačal voznino in se llUt! Po krovu. Zagledal je jo družbo. Počasi je j p k njim, oko mu je ob-,na cornelovi rdeči bradi '"dno je dejal: p Fostite, sir, — ali se ni-' vi 'k nekje videla?" VIiil ™el je pogledal v stran. ;g0v e da bi vedel —." \et 'meni pa se čisto tako zdi, . Va se že videla —. 0 lvejte, ali nikdar niste bi lnlo!^ob Missouriju?" iVf ^i ne v Fort Sullyju?" ' je ® niti ne poznam." l'lali 111 —! Ali smem zvedeti, 0, > je ime?" h > je gledal Cornel. ste mi všeč, sir! In če ^ kdo všeč, mu prej ne | 'Wru, da zvem, kako mu j! Tako mi je v navadi, če v»» vi ste meni zelo všeč," Mro odgovoril cornel. temu pa bi ne zagreje nevljudnosti in vas nad- za vaše ime!" ij^aj 'ne?" je pomežiknil j ' "Po mojem mnenju ni a nevljudnost, če vpraša ,°8a po imenu. In če bi vprašali, bi vam nemu-|!°dgovoril. Jaz vsaj svo-i'niena ne skrivam in ga l vsakomur povem. Skriva v tisti, ki nima popolnoma Vesti!" 'e mar mislite razžaliti?" Nil cornel. ' na misel ne hodi! Ni-fj ine bom razžalil žive du-/ J Je treba. ' ^ pa zbogom, sir! In svo- |le obdržite za sebe! Ne ma-K zvedeti!" se je in odšel, ^lasi je škrtal za njtm. eni kaj takega —! In v; ^ram vtakniti —!" j raJ?" se je smejal eden j ^h ljudi. "Jaz na tvojem f|bi tisti usnjati vreči od-J!■ » pestjo!" 1 i »i podlegel!" j ph&w _! Taka osebica ! te[ ]>J neki vzame telesno let' .'•' , 1 nisi videl, kako je opra-i filter jem? Takega člove-l dočaka, da se mu pribli-I kVarna roparica skomj tr-q 1(1 cev in mu da kroglo ta-™ LVnokrvno, kot da' ima . J4ke'ga zajca pred seboj, r Človeka, pravim, se je 1 bati! SPOMINI NA KOLIN (Nadaljevanje z 2 strani) Sicer pa ni samo radi njega, da sem ga pustil pri miru. Koj bi jih imel pol tucata proti sebi. Tega pa ne maram. Izogibati se moramo vsega, kar bi vzbujalo pozornost. Posle imamo tukaj na ladji, ki si jih ne smemo pokvariti, če hočemo, da uspejo." Droll je stopit po krovu in prišel mimo Indijancev, ki sta nepremična sedela na svežnju tobaka. Ko sta ga zagledala, sta vstala. Droll ju je zavzet pogledal, pa naglo pristopil in dejal po špansko: "Glej glej —! Veliki in Mali medved —!" In po špansko sta mu odgovorila : "Ke(ko izrienadenje —! Teta Droll —!" Podali so si roke. "Kaj pa je vaju privedlo sem v države in posebej še na tale parnik?" V New Orleansu sva bila in domov potujeva. Veseli naju, da se vidimo! Mnogo mesecev je minilo, odkar smo se zadnjikrat srečali!" "Da! In Mali medved je medtem že precej zrastel Ali živita moja rdeča brata v miru s svojimi sosedi?" "Zakopala sta bojno sekiro in je ne mislita več izkopati." "Kedaj prispeta k svojim ljudem?" "Ne veva. Veliki medved se ne povrne prej domov, da omoči nož s krvjo človeka, ki ga je razžalil." "Kdo je tisti?" Indijanec je mignil z očmi h cornelu. "Beli pes tamle, ki ima rdeče lase." "In s čim te je razžalil?" "Udaril je Velika medveda v obraz." "Ni mogoče —" se je zavzel Droll. "Ali je ob pamet —? Ali ne ve, kaj se pravi, udariti Indijanca —? In posebej še Velikega medveda —!" "Ne ve, kdo šem. Povedal sem mu svoje ime v jeziku svo-. jega rodu, ki ga ne razume Prosim svojega belega brata, naj molči" "Ne boj se Poj dem še k drugim, ki bi tudi radi govorili z menoj. Videli se še bomo Nekaj časa ostanem na krovu." Odšel je proti krnu Iz kabine je prav tedaj stopil oče mladega dekleta. Sopot niki so ga obsuli in poizvedovali, kako gre hčerki. Bolje da ji je, je pravil, zavedla se je in druga ji ni treba ko miru. Pohitel je k Indijancema in se ta hvalil pogumnemu dečku. Droll je obstal in čul zahva lo. Vprašal je Toma, kaj se je zgodilo, in si dal pripovedovati zgodbo o pobesnelem panterju. "Da da" je pravil. "Pogumen dečko je Prav za prav že ni več deček, cel mož je!" "Se poznate?"' "Nekajkrati smo se že srečali." "Srečali ste se —? Pravil je, da je iz rodu Tonkawa. Kolikor vem, rod Tonkawa ne potuje več, v rezervacijah živi ob Riu Grande." Rezervacije so pokrajine iv Zedinjenih državah, ki jih je vlada Indijancem nakazala za bivališča in ki so njihova ne-oporekljiva last. Vsi Indijanci se seveda niso dali naseliti po rezervacijah, mnogo jih rajši še danes živi v svobodi. Raztreseni so po Skalnem gorovju kjer jim nihče ne more do živega. "Rod Tonkawa, da!" je pritrdil Droll. "Veliki medved pa sc ni naselil na rezervaciji, zvest je ostal navadam svojih pradedpv. Ves divji zapad je njegova domovina, danes je tukaj jutri tam, prav tak je kakor' Winnetou, veliki poglavar Apačev." vesno posvečeno. K posvetitvi je prišel sam nemški cesar Viljem I. z cesarico Avgusto ter več člani cesarske hiše. Le nekaj je kalilo to velikansko slavje—nadškof kolinski je bil takrat radi katoličanom krivičnih postav pregnanstvu. Svetišče, ki je ponos ne samo Kolina, pač pa cele Nemčije, je posvetil pomožni škof in stolni dekan dr. Baudrija, tistega, kateremu je šla ta čast, ni bilo navzočega. Tako ni moglo biti od strani katoličanov pri taki slavnosti,/ onega navdušenja kot bi moralo biti in niti navzočnost samega cesarja in cesarice ni mogla odstraniti one temne sence, ki je ležala nad svetiščem; nadškofa ni bilo. Ko smo si togledali slavno svetišče, šli smo še malo^po mestu, preko katerega teče Rena, ti je glavna reka Nemčije; tudi ta me je zelo zanimala. Videl sem Volgo v Rusiji, Tibero Rimu, Marico v Bolgariji, Jordan v Sveti deželi in druge, pa me je kot taka zanimala tudi široka Rena, po kateri plovejo razne ladje z svojimi tovori; zlasti pa me je kajpada zanimalo tudi mesto. Ne daleč od stolice sv. Treh Kraljev sem si ogledal prav svojevrsten' spomenik. Kakšen je bil? Rimska volkulja z dojenčkoma. Takega sem videl samo v Rimu. Saj je to uradni znak starega Rima, po pripovedki o tisti volkulji, ki je doji la dvojčka Romula in Rema tam pod rimskim Palatinom. Ta svojevrstni spomenik, ki je Iz kamna, ni bil majhen, a kako visok pa ravno ne morem povedati. Zakaj in odkod ta znak v nemškem Kolinu, to je bilo meni uganka. Ali odtod, ker so tod nekdaj gospodarili Rimljani, ali od tod, ker-so jo Rimljani večkrat dobili od Starih Germanov po grbi, jaz res ne vem. Kolin kot tak je zelo staro mesto, ter sega njegova zgodovina celo pred Kristusovo rojstvo, ter je bilo že takrat prav živahno tržišče; zlasti pa se je razcvetelo okrog 50 let po Kristusu, ko so se tu razvile rimske šege in navade. Napravili so cirkus, kapitol in vodovod. Mesto se je z v a 1 o Colonia Agrippina, po soprogi cesarja Klavdija, ki je bila baje tu rojena. Rimski cesar Konstantin pa je dal zgraditi preko Rene nov most, ki je bil nujno potreben za promet in kupčijo z drugimi narodi. Mesto se je pozneje moralo pokoriti francoskim' kraljem. Bilo pa bi preveč praviti o zgodovini tega mesta, ki je doživelo tudi marsikatero neprijetnost, kljub bogastvu in blago stanju, ki ga je bilo deležno mesto radi lege ter se kot tako lepo razvijalo. Leta 1815 je zopet pripadalo pruskemu kraljestvu, pozneje pa novozgrajenemu nemškemu cesarstvu. Kolin je odločno katoliško | mesto ter je vsled svoje katolik; ške odločnosti Često trpelo radi j tega, ko so bili zavedni Kolin-j čani krivično zapostavljeni od, strani nemške protestantovske j vlade; ampak upogniti pa se; niso dali, četudi je železni kan-j celar Bis mar ck ustanovitelj j Nemčije tako kruto pritiskali nanje. Voditelj nemških kato-' ličanov, nadškof kolinski je moral v ječo in pregnanstvo, a uklonil se ni, kot se niso hoteli ukloniti zavedni katoličani, ka-i ten? je krivično šikaniral Bis-; marek. Končno je morala popustiti vlada v Berlinu, ko je uvidela, da s tem nikamor ne| pride. Zato vsa čast nadškofu kolinskemu, ter vernim katoli- j čanom, ki so se vztrajno borili, za svoje pravice. Omenil $em, da so pred sto-j letji tu sem romali tudi naši I Slovenci. Dr.- Karlin je to kaj j lepo popisal, zakaj in kako so i romali v daljni Kelmorajn. j Zakaj? Po Evropi je razsajala strašna bolezen: črna kuga, ki je morila, da je bilo groza. Črna kuga, ta je hujši kot pa vsaka vojska, celo strašnejši od sedanje. Ljudstvo je iskalo pomoči pri Bogu, pa so romali na razne strani in tako tudi v Kelmorajn, da si z molitvijo in težavnim romanjem izprosijo pri Bogu, da jim prizanese. Ljudje se obrnejo k Bogu šele tedaj, kadar jih res udari, dokler jih samo lepo vabi, se Mu rogajo, se smejejo in plešejo, pa si izmišljajo Vsakovrstne budalosti. Svobode in demokracije polne koše in to 3eve vse brez Boga, ker pri ljudeh, ki se jim dobro godi, Bog nima nobene veljave. Dr. Karlin popisuje v svoji knjigi, kako so Kolinci lepo sprejemali te tako od daleč do-šle domarje, ki so prišli kar v procesijah, pa so jim stregli, jih gostili prav po krščansko; tako, da se človek divi taki gostoljubnosti. In ti romarji so hodili od cerkve do cerkve, katerih v Kolinu ni malo, pa so molili in peli. Cez dan so imeli pogostoma svoje zabave, katere so Kolinci radi gledali in celo plačevali v ta namen posebno vstopnino, iz katere so se romarji hranili. Iz vsega popisa je razvidno, da je vladalo pravo pošteno, da bratovsko razmerje med došlimi romarji in Kolinci. Drug drugemu so radi pomagali in razveseljevali in to v tistih "nazadnjaških" časih. A danes v teh "naprednih," teh prosvetljenih časih pa tako sovraštvo kot v peklu. Zdaj smo čitali, kako so padale bombe na to metso, ki je postalo žrtev paganskega nacizma z Hitlerjem na čelu. Razdejanje je bilo, kakor poročajo, strašno. Verjetno, dasi je bilo morda poročilo pretirano. Vsako tako razdejanje je treba obsojati, pa naj se zgodi kjerkoli. Zančilno je to, kakor so poročali, da je bil ta največji naval bombnikov na Kolin, odločno katoliški Kolin. Radi tako važnega železniškega omrežja pač, no in pa radi industrije. Pa je drugod v Nemčiji tudi, ampak Kolin je bil najbolj i prizadet, kakor pravijo. Jaz to obžalujem, ker v kolikor morem reči, meni so se Kolinci aopadli, oziroma nič napačnega nisem opazil na njih. Pa, da so Angleži prizanesli vsaj slavnoznani katedrali, že to je vsaj nekaj. Angležem. končno ni zamere, ker Hitlerjevi razbijalci so to prej uprizorili v Varšavi, Londonu, Belgradu in drugod, torej je to bilo le povračilo nacijem. Kdaj in pa kako se bo to končalo, to pa Bog vedi. Po ogledovanju katedrale sv. Treh Kraljev in Kolina, smo si nakupili še vsak nekaj spominkov, nato pa se odpeljali proti Bremenu, ki je pa tako prote-stantOvski, da smo z dr. Trda-nom le komaj istaknili neko katoliško kapelo, da je mogel potem opraviti sveto mašo. V Bremenu bi človek moral opol- dne iskati z lučjo kako katoliško cerkev, v Kolinu pa enako menda, da bi našel protestan-tovsko. Taka je razlika med Nemci in nemškimi mesti. Dne 9. julija smo se potem odpeljali s krasnim parnikom "Bremen" proti Ameriki. To sem čitateljem nekako dodal k spisu "Po širokem svetu," ker nisem objavil takrat, pa sem zdaj, ko je zadela Kolin tako težka preiskušnja. Bog se usmili te človeške pameti, ki le ruši in kolje. -o- meta je znašala 50 milijonov funtov šterlingov. K temu pa je bilo prišteti še poldrug milijon ton blagovnega prometa z manjšimi ladjami preko drugih prekopov. MALI OGLASI Sobe se oddajo Odda se 3 sobe starejšim ljudem brez otrok. Oglasite se po 5 zvečer na 14205 Darwin Ave. (137) Manchester, srce Srednje Anglije Manchester, glavno mesto grofije Lanshire, velja za središče svetovne trgovine z bombažem. Leži kakšnih 300 km se-vernovzhodno od Londona in šteje preko 800 tisoč prebivalcev, če ne štejemo gosto naseljenih sosednih krajev, kakor Al tringhama, Macclesfielda, Stock-porta, Oldhama, Salforda in drugih, med katerimi ima n. pr. Oldham sam več nego 150,000 prebivalcev. Vse industrijsko ozemlje, ki mu je Manchester središče, ima najmanj 2 milijona prebivalcev. V Manchestru je sedež najstarejših evropskih predilnic in tkalnic, od tu se je ves svet mnogo desetletij oskrboval z bombažnimi izdelki. Če je pozneje vsa ta industrija zašla v težko krizo, je iskati vzroke pač v tem, da so tudi ostale evropske dežele polagoma razvile svojo bombažno industrijo in da so angleški tekstilni industrijci sami v drugem desetletju tega stoletja osnovali v Indiji mogočne tvorni-ce, ki na podlagi cenejših delovnih moči lahko uspešno tekmujejo z manehestersko tekstilno industrijo. Nič manj važna nego tekstilna pa je tudi manehestrska železna in strojna industrija, ki izdeluje n. pr. avtomatske stružnice in druge precizne stroje, ki imajo veliko vlogo za izdelovanje orožja, granat, bomb in drugih takšnih stvari. Med te mi tovarnami je znana zlasti tvrdka Whitworth & Co. Zelo pomembna je nadalje manehes-terska industrija kavčuka, kateri pripadata n. pr. svetovno znana tovarna Dunlop Tyre Co., Firestone Rubber Co. in druge. Omeniti bi bilo končno še celo vrsto kemičnih tovarn, ki dela-| jo danes seveda isto tako za obo-1 roževanje. t L. 1894 so dogradili 60 km; dolgi Manchesterski prekop, po, katerem priplovejo parniki lah-j *ko do osrčja Manchestra, in si-.] cer tudi parniki, ki segajo do 8 m globoko v vodo. Ti parniki dovažajo brazilsko gumo od Amaconke do manehesterskih tovarn, z njimi pa odhajajo izgo-tovljeni avtomobilski obroči, že pred šestimi leti je znašala teža z ladjami uvoženega blaga 3 in pol milijona ton, teža ria isti način izvoženega blaga pa 2 in tri četrtine milijona ton. Skupna vrednost tega blagovnega pro- Dekle dobi delo Sprejme se mlado dekle za lahka hišna opravila. Mora stanovati v službi. Pokličite LOng-aere 5431 (138) Lepa farma naprodaj Radi bolezni se proda 30 akrov farmo, 7 milj vzhodno od Paines-ville na deželni cesti 84, 35 milj od Clevelanda; na farmi je hiša 9 seb, velik hlev, velik kokošnjak in kokoši. 10 akrov trte, 100 jablan, 2 akra špargljev, plinski vrelec. Za podrobnosti se oglasite v Grdina Hardware, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. « _ » I - Kupite U. S. vojne Bondc, III da pomagate va- j ||1 ši deželi in sebi. I $otitty Rafting* I PUBLIC SQUARE Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $3.75. Pokličite Liberty 2067. _(141) Peč naprodaj Proda se Tappan plinska peč. Vprašajte na 1389 E. 53. St. (137) Trgovina naprodaj Proda se grocerija in mesnica v slovenski naselbini. Pokličite ENdicott 2058. (137) Nova obleka Moške, "all-wool-tropical" hladne obleke po vaši meri. Regularna cena $29.50; sedaj in do 28. junija special $26.50 SLAMNIKI MOŠKI SLAMNIKI Po $1.35 $1.65-$1.85 in $2.85 SLACK SUITS Mcški slack suits, saforized, pralne obleke $3.95 in $4.95 john močnik ZALOGA MOŠKIH IN DEŠKIH POTREBŠČIN 772 East 185th St. Stanovanje iščemo Dve odrasli osebi iščeta stanovanje, obstoječe iz 3 sob. Stanovanje naj ima posebno stranišče in shrambo za obleko. Najraje med 55. in 80. cesto. Kdor ima kaj pripravnega, naj naznani na 1246 E. 58. St. (136) RE NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. East 61st St. Garage > FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoCa za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro._ Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. ^ KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDEI/DVAL-N-ICA NAGROBNIH SPOMENIKOV FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 C% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj slovenian grocers ass'n stores) Special Prices Effective June 11 to June 18 Large 11c IVORY SOAP Med. 3 for 20c «*]■ ClOTRtf WHITE WITHOUT BLEACHING Hiyt L- • (HYDOL Š8; Giant 65