Političen list za slovenski narod.
v« p«ltt preJeuB Telja: Za oelo leto T)redplačui 16 ^14., ta pol leta 8 fld., la četrt leta
1 rld., za en mesec 1 rld. 10 kr. T »dmliilatnel]! prejeman velJU: Za celo leto 12 fld., za pol leta < fld., za četrt leU I fM., za en metec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Narcčnino prejema »pravniitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške nliee št. 2, II., 38.
Xacnanlla (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 13 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Istukja viak dsn, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. ari popoludne.

7 Ljubljam, v soboto 1. marca 1890.
Letiuk XrVTJT.
V^abilo na naročbo.
Z današnjim dnem pričela se je nova naročba na
»SLOVENCA",
h kateri najuljudneje vabi
opravilištvo.
Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopošljejo naročnine, se ne ozira.
Državni zbor.
z Dunaja, 28. februvarija.
Južno-štajarska hranilnica.
Štajarske neračurje strašno boli, da s svojimi denarnimi zavodi ne morejo več zatirati slovenskih sodeželanov, katerim so prej odrekali posojila iz svojih hranilnic, ako so bile dotične prošnje ali pa celo zemljiške knjige slovenske. Da bi namreč otresli ta neznosni jarem, osnovali so slovenski rodoljubi južno-štajarsko hranilnico v Celji, katera slovenskim posestnikom daje priliko, da jim ni treba pri nemških, njim sovražnih zavodih iskati pomoči. Ves srd in vsa strast nemčurske gospode se torej sedaj obrača proti omenjeni hranilnici, ki je štajarske slovenske kmete rešila iz neusmiljenih krempljev nemškega kapitala. Že v deželnem zboru štajarskem so zaradi južno štajarske hranilnice svoj žolč zlivali nad ces. namestnikom, po zopetnem shodu državnega zbora pa je celjski poslanec dr. Foregger precej prvi dan, t. j. 3. februvarija t. 1. zbornici izročil interpelacijo, v kateri ministerskega predsednika izprašuje, zakaj je vlada dovolila ustanovitev
južno-štajarske hranilnice v Celji, in kako opravičuje žaljenje avtonomnih pravic po cesarskem namest-ništvu in potrditev pravil, po katerih se more človek motiti, kako daleč sega poroštvo?
Ministerski predsednik je včeraj odgovarjal na to interpelacijo in dal Foregger ju odgovor, ki mu bo še dolgo neprijetno brenčal po ušesih. Grof Taaffe pravi, da je ces. namestništvo v lastnem delokrogu dovolilo ustanovitev te hranilnice v smislu hranilničnega regulativa z dn^ 2. septembra 1844, da se proti temu odloku namestništva nihče ni pritožil, da torej ministerstvo ni imelo vzroka s to rečjo se pečati. Minister poudarja dalje potrebo te hranilnice, kar je najbolj razvidno iz tega, da so vloge te hranilnice po bilanci z dne 31. decembra 1889. I. po komaj polletnem obstanku znašale 279.620 gld. 45V, kr., posojila pa 147.125 gld. (Cujte, čujte!) Dalje pojasnjuje grof Taaffe, da omenjena hranilnica ni okrajni zavod v smislu §§ 49. in 50. deželnega zakona glede okrajnih za-stopov na Štajarskem, ampak da je prava hranilnica v smislu hranilničnega regulativa z dne 2. sept. 1844, in da zatadi tega okrajni zastop in deželni zbor nimata nobene nadzorovalne pravice nad njo. ! To nadzorništvo ima upravni odbor in vlada po svojem komisarji. Cesarsko namestništvo je imelo tudi pravico hranilnici po lastni previdnosti določiti sedež in tudi s tem nikakor ni prelomilo avtonomnih pravic deželnega zastopstva. Tudi tega minister ne more priznavati, da bi se mogel človek motiti glede velikosti poroštva. Po § 2. hranilničnih pravil so prevzeli omenjeni okraji splošnje poroštvo, in če so določili v ta namen še poseben zaesek 10.000 gld., to splošnjemu poroštvu nikakor ne nasprotuje, ampak ga za posebne slučaje še v višji meri potrjuje in polajšuje.
Slovenski poslanci so bili s tem odgovorom zadovoljni in ž njimi vred tudi njih prijatelji na desni, kjer se je razlegala živahna pohvala ministerskemu
predsedniku. Foregger je menda slutil, da jo bo skupil, zato ga ni bilo blizo, ampak je raje pohajkoval zunaj po hodnikih.
Legalizovanje podpisov.
Gospodska zbornica je včeraj z nekaterimi nebistvenimi premembami sprejela od poslaniške zbornice sklenjeni načrt zakona, po katerem ne bode treba več pri notarjih legalizovati podpisov na pismih namenjenih za vknjiženje v zemljiške knjige, ako dotični zneski ne presegajo 100 gld. in če pismo ni namenjeno za kak vnanji, ampak za kak domači sodnijski okraj. Zadostovalo bo odslej za tako pismo, če dva poštena moža s svojim lastnim podpisom kot priči potrdita, da je njima osebno znan človek, ki je podpisal dotično pismo. Tudi morete priči svojima podpisoma razun te opazke še dostaviti svoj značaj, svojo starost in svoje stanovanje. Ta zakon pa ne velja za deželno-knjižna pisma, za pooblastila in tudi ne za zneske nad 100 gld. Deželoi zbori bodo s posebnimi deželnimi zakoni določili, katere zemljiško-knjižne zadeve so manjšega pomena v smislu tega zakona. Dosti to sicer ni, ali nekaj je vendar le, kar se dovoljuje iu kar bo zlasti koristilo manjšim in revnejšim posestnikom. Gospodska zbornica je bila enkrat ža odklonila enak zakon iu enaka usoda je tudi včeraj pretila sklepom poslaniške zbornice, ker je večina dotične komisije tudi včeraj priporočala prestop na dnevni red, ali knez Windisch-Gratz in grof Belcredi kakor tudi minister Schonborn in sekcijski načelnik Steinbach so se krepko potezah za te polajšave ter dosegli, da je gospodska zbornica odvrgla nasvet večine in sprejela zakon, kakor ga je predložila zbornica poslancev. Zarad nekaterih nebistvenih prememb so prišli sklepi gospodske zbornice danes še enkrat v zbornico poslancev, ki jim bode pa gotovo pritrdila, da tolikanj potrebni zakon že skoraj stopi v veljavo.
LISTEK.
Naš književni jezik.
Spisal E. B.
L
Književni jezik je podloga vsemu narodnemu življenju. On je takorekoč kri, ki se pretaka po narodnem telesu ter je oživlja in hrani. Ako je pa kri slaba in sprijena, boleha in medli celo telo. Gotovo torej ne bode odveč, ako si to kri v našem narodnem telesu natančneje ogledamo, da vidimo, aH je krepka in zdrava, in v neugodnem slučaji, kako nam jo je treba zboljšati in ozdraviti.
Vsakemu Slovencu, ki bere politične časopise, je znano, kako sodijo naši narodni nasprotniki o slovenskem jeziku. Trdijo namreč, da je naša književna slovenščina nov, izmišljen jezik, ki se le malo vjema z govorjenjem priprostega naroda, in katerega ljudstvo tudi ne razume. Naši zagovorniki sicer takošne napade pridno zavračajo, a za vselej zavrniti jih vendar ne morejo. Vedno in vedno ponavljajo se dotična očitanja po nam sovražnih časnikih in društvih, pa tudi na jako odličnem mestu, — v državnem zboru, gotovo ne na čast in korist slovenskemu narodu. Ako se hočemo takih napadov za vselej iznebiti, treba nam je pred vsem vestno pre-
iskati, ali tiči v trditvah naših nasprotnikov kaj resnice, ali ne.
Čudno je že to, da se ravno nam Slovencem kaj takega očita, ne pa tudi Cehom, Hrvatom i. dr. Najboljši dokaz pa, da omenjena očitanja niso čisto neopravičena, so izjave nekaterih rodoljubov, ki so sami že večkrat poudarjali, da so naši novejši pisatelji krenili s pravega, naravnega pota ter se po-prijeli neke na pol umetne mešanice, ki se ne vjema prav z ljudsko govorico, in katera, ne donašajoč nam nobene koristi, le ovira napredek naše narodne stvari. Tako n. pr. beremo tudi v vsakoletnem »Oglasniku" Mohorjeve družbe naslednji opomin: ,0 da bi družbini pisatelji učili se od nedosegljivega Slomška z narodom čutiti, misliti, govoriti, — z eno besedo: pisati po domače, to je v jeziku, narodu lahko umevnem, iz njega povzetem, milo donečem, kakor razven Slomška zo4 malo naših pisateljev."
Žal, da so taki opomini do zdaj le malo izdali, ker je večina naših pisateljev izgubila čut za nepo-pačeno slovenščino. Vedoma ali nevedoma in le druge posnemajoč mešajo t svoje spise nenavadne, in kar je glavna stvar, čisto nepotrebne izraze, ki dajejo vsemu jeziku nekak umeten značaj, ter ga delajo zlasti priprostemu ljudstvu težko umijivega. Vzrokov tej prikazni je več, a v prvi vrsti moramo imenovati neslogo. Pri nas je že od nekdaj smel
vsak pisati, vsak popravljati in prenarejati jezik, kakor se mu je ljubilo; ali z drugimi besedami: manjkalo nam je merodajnega središča, ki bi bilo odločevalo o posameznih jezikovnih vprašanjih. Ker pa je vsak delal, kakor je sam hotel, zatorej se ni čuditi, da so nekateri zgrešili pravi pot ter polagoma še mnoge druge zmotili in potegniji za seboj.
Prenapeto, nepremišljeno čiščenje slovenščina od tujih izrazov je med drugim veliko krivo, da ja naš jezik s časom dobil umetno lice. Grdih tujk, ki se dajo poleg tega nadomestiti z obče znanimi ali vsaj lahko umijivimi domačinkami, kakor: birt (gospodar), Ion (plačilo), špampet (postelja), špraha (jezik), gnada (milost) itd., ne bode nobeden pa-metnjak zagovarjal. Kadar bi pa morali vdomačena tujke zameniti z neznanimi izrazi, tedaj bomo mnogokrat bolje storili, ako prve obdržimo. Tako n. pr. so meni besede: krompir, komaj, mojster, jud, pridiga, . . . vsekako ljubše od naslednjih: korun, jedva, nastavnik, žid, propoved itd. Posebno prenapeto, nepotrebno in škodljivo pa se meni zdi, da bi slepo zametali tudi take besede, ki so samo po tujem uzoru skovane in tujim izrazom le bolj od daleč podobne, pri tem pa v slovenščino globoko vkore-ninjene, kakor: postava (Gesetz = zakon), zapustiti (verlassen = ostaviti), odpustiti (verzeihen = oprostiti), prihodnjost (Zukunft = bodočnost), ravno (ge^ rade = baš) itd.
Kongrua.
Danes se je pričela razprava o kongrui samo-Btojnih kuratov. Nasprotoval je dotičnemu načrtu samo Kronavvetter, izvrstno pa so ga zagovarjali dr. Fuchs, ki je poseben strokovnjak in čigar govor priobčimo v celoti, Pscbeiden, Špelina in poročevalec Gojevoš. Soglasno je bilo sklenjeno prestopiti v posebno razpravo; a ob dveh popoludn^ predsednik sklene sejo in prihodnjo sejo napov^ za torek 4. marca.
Prvi maj — mednarodni delavsiii praznik.
Poročali smo vže, da se je minolo poletje vršil v Parizu mednarodni socijalistiški shod, ki se je med drugim bavil z uvedbo normalnega delavskega dneva, t. j. da bode delavna dnevna doba trajala samo osem ur. Odposlanec iz mesta Bordeauj-a (Lavigue) predlagal je imenom narodne zaveze francoskih delavskih zadrug nastopno:
„1. Velika jednotna manifestacija del a vcev vse h dežel priredili se ima tako, da v en in isti dan po vseh deželah, oziroma povsod, delavci zastopnike gospodujoče oblasti pozivljejo: postavna doba delavnega dneva bodi omejena na osem ur.
2.	Oziraje se na to, da je slično manifestacijo decembra meseca 1. 1888. sklenil kongres ameriški „Delavske federacije" na dan 1. maja 1890. L, določen je ta dan za mednarodno manifestacijo.
3.	V vsaki deželi prirede naj pa delavci to manifestacijo načinom, ki ugaja zakonom in krajevnim odnošajem." —
Pariški mednarodni shod je tudi vsprejel soglasno ta predlog.
O vrednosti in potrebi osemurne delavne dobe ali vsaj o skrajšanji slednje zdi se nam odveč razpravljati. Delavsko dnevno dobo skrajšati je nepogojno treba vže zaradi tega, da se zapreči dege-Jieracija človeštva in da se delavcu omogoči njegova duševna izobrazba.
Socijalistiški listi svetujejo gled^ majnikove mali feitacije po Avstriji, v kolikor to dovoljujejo avstrijski odnošaji, da ne pridejo z zakoni navskriž, naj se 1. majnik 1. 1890. praznuje tudi v Avstriji kakor po vsem svetu. Dopoludne naj se povsodi delavci posvetujejo na shodih o osemurni delavski d<jbi, popoludne naj pa prirejajo zabave in izlete in ee radujejo znova prebujene prirode v čistem, svežem zraku.
Dasi iz srca privoščimo in želimo odmora delavstvu, vendar se povsem ne moremo strinjati s icm predlogom in ne odobrujemo, da bi delavci ustavili v 1. dan maja delo kar na svojo pest in lastno odgovornost, kajti stvar bi se znala zasukali v neprospeb marsikakega trpina. Uverjeni smo, da delavci ne o posvečevanji nedelje ne o nedeljskem počitku nimajo pravega pojma. Da je to gola istina, povedal je Bismarck prilično nemškim — tedaj najbolj zavednim — delavcem, ko je vlada hotela uvesti nedeljski počitek, a delavci so zoper to vladno naredbo ugovarjali, češ, da so vsled tega oškodovani na — zaslužku.
Prvi dan maja more proslavljati vsak delavec na svojo pest, kakor mu drago, toda nemile posle-
dice zadenejo tudi le njega samega, ker nedostatna organizacija mnogih delovršbenih zavodov na more mu jamčiti materijelnega varstva. Posledice tega praznika so povsem v istini premisleka vredne, zlasti v manjših mestih, kakor je naša Ljubljana. V zadnjem občnem zboru tiskarskega društva interpe-loval je neki član glede praznovanja 1. majnika, v odgovor je bil — homeričen smeh po dvorani.
Najpametneje so jo v tem oziru pogodili še Švicarji. .Grfitli-društvo" in druga švicarska društva sklenila so proslavljati 1. dao maja po vsi Švici dostojnimi manifestacijami, a dela ne ustaviti. Istim delavcem pa, ki hcte praznovati ves dan, ne bodo delali ovire in je tudi ne morejo. Podstava švicarske delavske delegacije je: proglašanje 1. dan majnika za občni praznik, v koji dan se na bode delalo, mora imeti zle posledice in spore za delavce, ki gotovo niso koristni delavski stvari. V tem smislu se strinjamo tudi mi z našega stališča predlogom.
Naš časnikarski poklic zahteva strogo, da moramo dan za dnevom prebirati mnogo listov. Toda iz vseh ima katoliški novinar ta vtis, da se delavski bataljoni povsodi organizujejo in da so povsem prešinjeni z brezverstvom. Prejeli smo po naključji 4. štev. lista (izhajajočega v Pragi) „Časopis stavbinskih delavcev, glasilo v obrambo gmotnih koristij zidarskih, kamnoseških, tesarskih, mizarskih pomočnikov" itd. Ta list je bil zaplenjen, vzlic temu lehko omenimo, da je bil naslov uvodniku: „Je-ii aH ne?" — namreč Bog. To je posnetek iz neke knjige: ^Delavska filozofija". Na obrobku prve strani pa stoji z mastnimi črkami: „Prvi naj je dan našega odmora. Prvi četrtek maja meseca bomo počivali!" — Ta poziv je najboljši dokaz, da se slovansko delavstvo hujska od neke strani za spojitev z velikonemškimi socijalisti, katerim so francoski delavci, kakor poroča list ^Devetnajsti vek", poslali iz Pariza brzojavno čestitko na volilnem vspehu.
Brezobzirni kapitalizem ima to usodno zaslugo, da je izvežbal delavske legijone. Združenje tisoč in tisoč delavcev na enem mestu ima nujno in neobhodno posledico, da se delavci organizu,ejo. Človek je družbinsko bitje, in kjer posluje sto ljudij skupno, ondi se snuje živi organizem, osnuje se občina. Vsak vkupni organizem pa mora oviadati neki duh. In ta duh — tega faktuma nihče ne bode tajil — je v delavskih organizmih dandanašnji odločno brezbožen.
Z veseljem belježimo, da je delavstvo v Slovencih zlasti na Kranjskem, narodno, še večje veselje pa bi imeli, ko bi naši delavci priznavali, da niso samo narodnjaki, temveč tudi katoličani. Žal, da sta socijalizem in anarhizem zapeljala po navodu nihilistiških hujskačev kratkovidni del delavcev tudi na blodni pot ter vzela marsikakemu delavcu vero in narodnost, brez kojih ga ni bilo in ne bode človeka. Ako se delavci ne bodo znebili svojih največjih neprijateljev, ako povsem ne bodo zvesto vdani iz cele duše veri svojih pradedov in svojemu narodu, ni zdnje najmanjše nadeje rešitve.
V kulturnem svojem pomenu je proletarijat že danes orjdk, ki nosi ves svet mattrijalnih in duševnih plodov na svojih močnih ramenih, toda v političnem oziru je gled^ vplivanja na zakonodajstvo in vlado do danes pritlikavec in bode ostal pritlikavec iz prej navedenih razlogov in podlaga nasilnih kapitalistov, ali kakor Goethe v nFaustu" reče: Wir schatTen 'g Eisen, Sie 5cbm leden Ketten!
Konservativna stranka rada podpira in zagovarja društvene premembe v korist delavcev, ako se ti ne izneverjajo narodu, iz kojega pohajajo, ako se ne rogajo sv. veri in njenim naredbam; za delavce, ki se niso prodali in dali zapeljati, pripravljen se je potezati vsak Sloveu in katoličan. V tem zmislu želimo tudi mi z našega stališča odkritosrčno, da bi bili skoro strti okdvi, ki doslej žulijo delavski stan. Skoro naj posije v to noč bede blesteči žarek življenja radosti, ki dandanašnji obseva samo družbinske mogotce, ter učini iz delavskih živalij nezavisne, srečne ljudi. In tisti dan, ko bode bodočnost prinesla tudi tem trpinom lepše, slajše dnove na zemlji: blaginjo in pravo krščansko omiko, nastal bode delavstvu: najkrasnejši prvi majnik!
\aša drnštva.
III.
—in — Povedal sem že, kako bi se moglo priti po krajši in ravnejši poti do vspehov, katere bi imela bralna društva, rekše: po knjižnicah. A bralna društva nimajo samo naloge, širiti in vzbujati veselja do branja. Postavijo si, vsaj za gotove čase, tudi nalogo, da svoje ude navajajo ali vežbajo v narodnem petji. In sad tega truda se pokaže o veselicah, besedah in sličnih dogodkih, katere prirejajo ob nekaterih časih. Torej ne samo berilo, ampak tudi petje goje ali imajo gojiti bralna društva.
Zdaj pa se poprašajmo, kako izvajajo in kake vspehe imajo v tem obziru bralna društva?
Skoro moramo reči, da je ta namen hvalež-nejše delo nego prvo. In če se ozremo v zgodovino naših društev le za nekaj let nazaj, moramo priznati, da so taka društva izvrševala ta posel na hvalevreden način. Seveda moramo omeniti, da pevski zbori niso bili vselej srečui v izbiri skladb. Iz začetka je bila dostikrat ta izbira naravnost nemogoča, ker je nedostajalo pripravnih pesnij, ka-keršne se prilegajo manj izobraženim pevcem in poslušalcem. Vendar je bil ta izgovor kmalu precej piškav, ker se je naša glasbena književnost zdatno in vsestransko gojila in pomnožila, da si je le nekoliko izurjen glasbenik lahko preskrbel potrebne in za-se prikladne napeve. Ker pa so kmetska bralna društva rada posnemala in še posnemajo kar mestne čitalnice, katere imajo vendar dokaj drugačno obzorje, drugačne ude in drugačne pevske moči, ni čuda, da so marsikdaj pripravila in še pripravijo na »kmetski oder" take napeve, za katere je še
(Dalje Y prilogi.)
,Slovenci se moramo v jeziku drugim Slovanom približevati!" Ta nauk sliši se pri nas pogostoma, in mnogi se prav pridno in — nepremišljeno po ojem ravnajo. Celo lepe, dobre, vsakemu Slovencu umijive domačinke izpodrivajo in zamenjujejo nam s hrvatskimi in drugimi slovanskimi izrazi. Vprašam: Kaj nam more tako posilno »približevanje" koristiti ? Da bi mogli po tem potu kdaj z nam sorodnimi narodi jezikovno edinost doseči, to je prav otročja, popolnoma neizpeljiva domišljija. Ce pa sprejmemo v svoj jezik samo kakih sto slovanskih, ali recimo, hrvatskih izrazov, katerih pa prav za prav ne potrebujemo, kaj nam je s tem pomagano? Toliko, kakor nič; pač pa se to na slovenščini močno pozna in ji daje tuj, umeten značaj. Zaradi tega se jaz nikakor ne morem sprijazniti z besedami in oblikami, kakor: čitatelj (bralec), šetati (sprehajati se), uvet (pogoj), nego (kot, kakor, ampak) itd. — Tistim Slovencem pa, ki želijo postati Hrvatje, tega gotovo nibče branil ne bo; samo to jih prosimo, da bi se v govoru in pisavi posluževali kar naravnost hrvatskega jezika, našo slovenščino pa pustili pn miru, naravno in nepopačeno, kakor nam jo je Bog dali
Nahajajo se pri nas tudi ljudje, katerim se priprosta, nepokvarjena slovenščina zdi nekako — predomača, prekmetska. Mislijo ji torej s tem ugla-diti pot v omikane kroge, da jo lišpajo (!) z umet-
nimi, učenimi besedami in oblikami. A vspehi so domišljanim ravno nasprotni. Mnogi rodom slovenski, a v tujem dubu odgojeni meščani in tržani ne umejo prav te umetne mešanice in zaradi tega manj marajo zdnjo. Pa tudi med pravimi rodoljubi ima takšen jezik malo prijateljev, o čemur se lahko prepričamo, ako nas je volja. Jaz sam sem vprašal več znancev in prijateljev za njih mnenje v tej stvari, in vsak je z menoj vred obžaloval, da so nam naši pisatelji jezik tako popačili. Jeden izmed njih mi je naravnost rekel, da je izgubil skoro vse veselje do slovenščine in slovenskega branja, ker mu preseda tisto posilno hrvatenje in sploh tista čudna zmes, ki se dandanes šopiri po mnogih »slovenskih" časopisih in knjigah; da je on v tem oziru jako občuten in ga zbdde vsaka nenaravna beseda ali oblika, kakoršnih v našem slovstvu vse mrgoli; in da so njemu nemške knjige, nemški časopisi ljubši, ker se mu pri njih ni treba zaradi jezika vedno in vedno jeziti. — Nauk iz tega resničnega dogodka, ki ga gotovo ne smemo prištevati redkim izjemam, lahko si posname vsak sam.
Zamolčati ne morem, da zlasti nekateri prena-petneii ne poznajo nobene meje v pačenji naše mile materinščine. Oni takorekoč mrzijo in se naravnost ogibajo vsega, kar je navadno, vsakemu lahko umljivo; željno pa segajo po vseh manj znanih ali umetnih besedah in oblikah, ter sploh de-
lajo z jezikom, kakor s kako igračo, ne pomislivši, da je isti živa stvar, katere ne moremo in ne smemo samovoljno prenarejati, in ne ozirajoč se čisto nič na potrebe praktičnega življenja. Ndte v tem oziru samo jeden izgled! Neki slovenski sodnik ali „sodec", kakor se sam imenuje, nasvetuje med drugim za pojem »Bezirksgericht" izraz »kotarski sod" I Človek res ne v^, ali bi se jezil, ali smijal nad takim svetom!
Jaz bi ne govoril o vsem tem, ko bi tdko počenjanje ne imelo jako škodljivih nasledkov ža vse naše narodno življenje. Naj si ogledam stvar od katerekoli strani, povsod vidim le škodo, a nikjer niti najmanjše koristi. Zlasti je to pačenje naravnega narodnega jezika veliko krivo, da si slovenščina ni mogla povsod v javnem življenji pridobiti tiste veljave, kakor jo rodoljubi želimo. Zatorej mora pa zanaprej vseh zavednih, za zdrav narodni napredek vnetih in za srečno prihodnjost našega naroda skrbnih Slovencev sveta dolžnost biti, da ustavimo delo omenjenim kvariteljem slovenskega jezika; skrb nam mora biti za to, da se naša mila, blagoglasna slovenščina očisti vsako nepotrebne tuje, umetne in priprostemu ljudstvu neumljive primesi, ter da postane zopet taka, kakoršna bi edino moral«, biti: v resnici domača, vsakemu lahko umljiva.
Priloga 50. štev. »Slovenca** dii6 l.marca 1890.
mestuim pevcem, ki imajo za seboj zvečine večletno pevsko ali celo glasbeno šolo, treba dosti časa in napora, da dosežejo namen, ki ga je skladatelj želel.	^
Ne tajim res lepega napredka, ki se je izpod-nesel pri nas glede petja, bodisi cerkvenega, bodisi posvetnega, in tudi cecilijancem rad privoščim nekoliko kadila v tem obziru. Vendar fakt, ki se ne morejo tajiti in ki nam ne morejo ugajati, pa tudi ne bodem zamolčal.
Naš narod ima res veselje do petja v vseh svojih stanovih, kar je jasno in ne potrebuje dokazov. Vsako početje se mora, ako ne mastno zabeliti, vsaj koažftii s petjem. Še celo taki, ki jim Bog ni naklonil preobilnega pevskega darii, hočejo nolens volens pokazati svojo d«faro voljo — vsaj v veseli družbi.
Toda poglejmo naše kmetske pevce iu pevke! Saj ti 80 za naše članke merodajni! Pred kakimi, recimo: dvajsetimi leti so naši pastirji in pastarice pelf« na svojih pašah in pri svoji živini brez števila svetih pesnij, katere dandanes čujemo pav^dtto le še pri starih ženičicab, ki tožijo o izprijenem sveta in zdihujejo po starih časih. Kakšne ps «g te svete t«estti? .Brez teh lahko opravimo", čujemo odgovarjati koga.
Zdaj pa se popra&ajmo: kake pesni pa dandanes poj6 pastirji in pastarice? Take, kakeršne znajo. Marijine in druge nabožne pesni, kakeršnih so se svoje dni naučili od cerkvenih pevcev, ne znajo, ker se ne poj6 več na koru. Teh nabožnih pesnij slovenskih, kolikor se jih še poje v cerkvi, ne morejo zapomniti, ker so njih napevi pretežki ali besede pretemne in premalo jedrnate; kolikor je pa latinskega petja, ne morejo ga seveda pojmiti iu le prerado se zgodi, da se latinske besede zlorabijo in parodizujejo ali travestujejo. In to je ravno značilno, da ljudstvo duhovnikovo latinsko petje le malokdaj travestuje, v tem, ko se pri latinskem petji pevcev kaj rado zgodi. Zapisali bi radi v teqi obziru trje besede, toda ne maramo, da bi koga ne spravili iz ravnovesja,	(Dalje sl^di.)
Politični pregled.
v LJubljani, 1. marca.
2Votraii|e dežele.
Uelavska stanovanja. Davčni odsek je izdelal postavo o znižanji davščine od novih poslopij za delavska stanovanja. Postava oproščuje davka ona stanovanja, ki so le delavcem namenjena, in sicer če so jih zgradile občine, društva, delavske zadruge ali delodajalci. Ta prostost traja 24 let. Posamezno stanovanje more obsezati najmanj 40, zazidani prostor celega poslopja največ 250 štirjaških metrov. Letna stanarina za štirjaški meter stanovanja sme znašati na Dunaji največ 1 gld. 75 kr., v krajih po 10.000 prebivalcev 1 gld. 15 kr., v ostalih krajih 80 kr.
Češko-nemška sprava. Komisija za razdelitev sodniških okrajev imela bode mnogo posla, katerega ne bode mogla rešiti do deželnega zbora. Z Dunaja se poroča, da se češki deželni zbor ne bode sošel meseca maja, kakor je bilo sprva določeno, marveč je odložen na nedoločen čas. — Dva moravska češka lista očitata Cehom, da so se pri spravi premalo ozirali na Moravsko ter skrbeli le za svoje koristi.
Tnanje driare.
Nemčija. Dne 20. t. m. je bilo oddanih 7 milijonov volilnih glasov. Polpeti milijon jih je bilo proti kartelu in le poltretji milijon za kartel. Od teh sedem milijonov je dobila kartelna stranka 2,546.694 glasov in sicer: konservativci 919.646, svobodni konservativci 457.936 in narodni liberalci 1,169.112 glasov. Antikartel je dobil 4,484.766 glasov in sicer: prostomišljaki 1,147.863, centrum in Hanoveranci 1,420.438, socijalni demokratje 1,341.587, ljudska stranka 131.438, Poljaki 245.852, Alzačani 100.479 in divjaki 97.109 glasov. — Ako primerjamo te volitve z volitvami 1887. 1., razvi-dimo, da se je 7,487.991 glasov, akoravno je število prebivalstva večje, skrčilo na 7,031.460 glasov, torej za 456.351 glasov. Teh 456.851 glasov je menj posebno radi manjše vdeležbe alzacijskih in cen-trumskih volilnih okrajev. V primeri z letom 1887. se je število glasov prostomišljakov povečalo za 202.561 glasov, dasiravno je bila manjša vdeležba volitev in dasiravno so jim seoijalisti stavili ovire. Socijalni demokratje so dobili namreč 567.405 (1,341.587 mesto 774.182), ljudska stranka 22.066 in divjaki 71.206 glasov več. Vse druge stranke so dobile manj glasov, kakor 1887. I. Volilni okraji centruma so dobili, ker niso bile volitve tako živahne, 206.657, Alzačanje 147.175 (100.479 namesto
247.654) glasov menj. Tri kartelne stranke izgubile so blizu milijon glasov in sicer: konservativci 274.858, prosti konservativci 235.259 in narodni liberalci 480.046 glasov; sicer je ta izguba za te tri kartelne stranke le formalnega pomena, ker so glasovali namreč konservativci za narodne liberalce in narodni hberalci za konservativce.
Bolgarija. V Paničevi zaroti se je dokazalo, da so bili merodajni vnanji vplivi. Vsled tega se je Stambulov izrazil proti mnogim osebam, da bode Bolgarija storila korake pri vnanjih državah, naj priznajo princa kot bolgarskega kneza in tako za-branijo spletke v deželi. Trdijo, da se države temu ne bodo ustavljale, ker žel^ mir na Balkanu.
Italija. Vojni minister namerava odstaviti več višjih častnikov. .Capitan Fracassa" namreč poroča, da je najvišja vojaška komisija naznanila devetnajstim višjim častnikom, da vsled starosti in drugih vzrokov niso več sposobni za vojaško službo; naj torej iščejo druzih služb, sicer jih bode vojno in;? olsterstvo uradjjo uroiroyilp,
Francija. Minister Spulier je obljubil nemškemu poslaniku MUnstru, da se hoče Francija vdeležiti berolinske konference o delavskem vprašanji. Danes je poslal Spulier Herbertu, francoskemu poslaniku v Berolinu, pismeno poročilo o vsprejeti konferenci, da ga prebere nemški vladi ter jej izroči njegov prepis. V poročilu je povedal Spulier želje francoske vlade, katere ima gled^ na delavsko vprašanje. Konferenca bode skoro gotovo dn^ 15. marca. Število francoskih zastopnikov pri konferenci se bode pozneje določilo. Boulangisti pa nočejo o tem ničesar vedeti. — Dolgovi Francije so vedno večji. Proračun ?a leto 1891 zahteva 700 tnilijonov posojila in povišanje davka (od špirita, sladkorja itd.) za 180 milijonov. Od teh 700 milijonov je odločeno baje 400 milijonov za vojaške potrebe, Finančni minister namerava povišati davek od velikih skladišč, a zemljiški davek zmanjšati. Vprašanje pa je, ali bo finančni minister Rouvier prodrl s VTojlm predlogom, ker mu zbornica nasprotuje. Proračunih so, da bi si morala Francija 15 do 2 milijardi isposo« diti, ako hoče zagotoviti svoje sedanje dnancijalno stanje.
Anglija. Marquis Salisburj je sprejel 27. t. m-nemškega poslanika, grofa Hatzfeldta, ki mu je izročil formalno povabijo h konferenci o delavskem vprašanji. Taisti dan je poročal v zbornici Sir James Fergusson, da prihajajo s Krete od angleških uradnikov poročila o pomirjenji. Pustošenja in zločini 80 baji ponehali. Vsi ubežniki, razven šestnajstih, se lahko slobodno povrnejo nazaj na Kreto. Vsekako pričakovati je povsem boljšega stanja.
Dnevne novice.
(Mestni zbor ljubljanski) je imel sinoči sejo; navzočih je bilo 23 mestnih odbornikov. Župan g. G r a s s e 11 i omeni visokega odlikovanja grofa Ilohen-warta, zastopnika ljubljanskega mesta v državnem zboru, ter si izprosi pooblaščenja, da v imenu mestne občine gospodu poslancu čestita na tem odlikovanji. Zbor temu pritrdi z dobro-klici. Mesti Praga in Gradec sta doposlala proračuna za tekoče leto. Odbornik dr. Tavčar stavi nujni predlog, da občina ljubljanska dovoli 50.000 gld. za nakup glav-niških delnic za dolenjsko železnico in naznani sklep dotičnemu konsorciju. Odbornik Hribar naglaša, da je svota premajhna, ker bode dolenjska železnica Ljubljani največ koristila. Promet se bode povzdignil, železnica bode plačevala svoje davke v Ljubljani, kjer bode skoraj gotovo tudi prometno ravnateljstvo in železnične delavnice. Ker se utegne železnica podaljšati do Karlovca, bodo tudi osrednja skladišča v Ljubljani, torej naj mestna občina dovoli za nakup delnic 100.000 gld. Dr. Tavčar nato nasvetuje tajno sejo, ki je bila z večino sprejeta, torej nam o debati ni mogoče obširneje poročati. Pri glasovanji je bilo 11 glasov proti 11, da je treba z ozirom na veliko svoto dvetretjinske večine, in ker je za 100.000 gld. glasovalo od 23 mestnih odbornikov le 12, glasovalo je napisled za 50.000 gld. 20 mestnih odbornikov. — V letošnjo redno naborno komisijo sta bila izvoljena odbornika vitez Zitterer inVelkavrh,v komisijo za odmerjenje vojaških pristojbin odbornika Klein in Dolenec. Pravni in personalni odsek sta predlagala o VVithalmovi ponudbi glede kolizeja: 1. Mestna občina ljubljanska dovoli izbris služnosti na posestvu Jos. Vik. Withalma vložna št. 224 kat. občine Sp. Šiške s pogojem, da jej ta brezplačno prepusti v last od parcele št. 498 isti del, ki je zaznamovan v priloženem načrtu, ia da jamči za dolga prosti odpis tega dela parcele; 2. mestni magistrat naj izvrši ta sklep. Oba nasveta sta obveljala. Dalje sklene zbor, da se dovoli razdelitev parcele št. 143 8V. Petra predmestji za stavbišča z naročilom, da me.stni stavbeni urad določi visokost
okrajkov (Gesimse) novih stavb ob cesti. — Druge točke dnevnega reda so bile odložene na prihodnjo sejo, ki bode prihodnji ponedeljek. Poleg ostalega dnevnega reda pride na vrsto še poročilo pravnega m personalnega odseka o letošnjih dopolnitvenih volitvah za mestni zastop.
(Svarilo.) Od c. kr. kmetijske družbe kranjske smo naprošeni objaviti sledeče svarilo: Proti strupeni rosi na trti je edino sredstvo škropljenje z modro (plavo) galico (bakrenim vitrijolom). Žahbog hočejo brezvestni trgovci porabiti to priliko ter sle-pariti vinogradnike s prodajo ničvrednega in celo škodljivega blaga, če tudi po nizki ceni. Z Dolenjskega so došle kmetijski družbi vesti, da pro-dajejo nekateri tamošnji trgovci modro galico po 16, kr. in v Ljubljani jo nekdo ponuja po 29 kr. kilogram. V pojasnilo naj služi, da stoji galica danes na Dunaji 87 do 38 gld. oziroma, ako jo kdo kupi cel vagon, pa 32 do 3,3 gld. Iz tega je razvidno, da bakrenega vitrijela nihče ne more prodajati po gorenjih eenah. Kar ti brezvestni trgovci vinogradnikom ponujajo, ni druzega nego solno-graški, dvojni, bayreuthski ali admonški vitrijol, ki obstoji iz ene tretjine bakrenega in dveh tretjin železnega vitrijola. To, kar pa nekateri dolenjski trgovci po 16 kr. kilogram ponujajo, to pa ne more biti nič drugega nego zelena galica ali železni vitrijol. Solnograški vitrijol stoji v tovarni 16 gld., zelena galica pa 4 gld. novi cent. Ker zelena galica nima za trte nobene vrednosti, je vsak ogoljufan, ki kupi drugo nego pravo modro galico. Modra galica mora biti lepe temnomodre (plave) barve. Kranjska kmetijska družba je pripravljena zastonj poslati gg. župnikom in županom po Kranjskem male vzorce modre galiee, da se vedo kmetovalci pri nakupu ravnati. Želeti je, da kmetijska družba izve imena nepoštenih prodajalcev galice, da more vinščake pred njimi svariti.
(Razpis nagrad.) Da se pospešuje zatiranje kmetijstvu škodljivih mrčesov, ukrenil je glavni odbor C. kr. kmetijske družbe kranjske razpisati štirideset nagrad po 10 goldinarjev, do katerih imajo pravico občine, oziroma vasi, katerih županstva dokažejo, da je vsa občina letošnjo pomlad marljivo zatirala gosenice, črve, hrošče itd. Prošnje za te nagrade naj predloži županstva potrjene od dotičnih kmetijskih podružnic do 1. junija. Priznane nagrade smejo občine za katerikoli občekoristen namen porabiti.
(Šolska novela.) Z Dunaja se poroča: Pred včerajšnjo sejo šolske komisije gospodske zbornice so se posvetovali škofje in konservativci zbornice. Navzočni so bili kardinal grof Schonborn, knezoškofa graški in ljubljanski, knezoškof vratislavski dr. Kopp in brnski. V seji komisije pa je naučni minister v daljšem govoru razjasnil načela, katerih se je vlada držala pri načrtu šolske novele.
(Klub amaterjev-fotografov v Ljubljani) ima v ponedeljek, dne 3. marca zvečer ob 8. uri vajo in društven večer v prostorih c. kr. strokovne šole za lesno industrijo. Pristop, kakor navadno, vsakemu prost.	Načelništvo.
(Požar.) V četrtek po noči je v Solkanu pri Gorici pogorela tovarna za pohištvo g. Cibeja z vsemi stroji. Škoda je velika.
(Starine.) V okolici Grgara na Goriškem so pri razstreljevanji nekega pečevja našli pod veliko skalo več bronastega orodja, ki utegne biti kelti-škega izvora. Vse najdene predmete so oddali deželnemu muzeju v Gorici.
(Delniško društvo .Prvi narodni dom" v Ru-dolfovem) ima občni zbor dn6 18. marca ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu so: Konstituiranje društva, poročilo o delovanji osnovalnega odbora, račun za leto 1889, glavni račun in bilanca, nasveti radi porabe in naložbe gotovine ter razdelitve dobička, volitev upravnega odbora._
Raznoterosti.
— Kako v Argentiniji pijance kaznujejo. Mlad Anglež je prišel v Argentinijo (dežela v južni Ameriki), da bi stopil v službo pri železnici. Prvo dni po svojem prihodu privoščil si je naš junak malo črez mero ljube mu vinske kapljice. V tem stanu ga je zasačila policija ter odvedla pred sodišče. Ondotni zakon pa govori: Kdor kaj stori, kar ne koristi, mora to s koristnim poravnati. Po tem zakonu obsodili so ga na osemdnevno pometanje ulic. Z denarjem in zaporom bi bil rad zadostil postavi, a služba mestnega pometača bila je za-nj nezaslišana kazen. Težko sicer, a vendar jo
je prestal. Misleč, da bi ga utegnila tako neprijetna kazen še doleteti, pobrisal ju je domov ua Angleško, ne brineč se uiti za argentinske železnice uiti za službo pri njih.
—	Ženska politika. „Kar se mene tiče," — rekla je soproga precej poznatega nemškega poslanca, — .kupujem onda, ko je v državnem zboru vojaški stan na dnevnem redu. Moj soprog vajen je tedaj na tako velika števila, da se mu zde moji računi mnjhni."
—	Vsled kačjega pika je pomrlo v Indiji 1889 1. 1165 ljudij in poginilo 81 goved; divje zveri so raztrgale 65 ljudij iu 2252 goved. ludijska vlada je plačala 12.754 funtov šterl. za usmrčenje 389.472 kač iu 961 divjih zveri.
—	Strašni viharji so divjali 2. dne janu varija t. 1. na kitajskem obrežji. Valovi odnesli so okoli tisoč čolnov od obrežja iu jih večinoma razbili. Tri tisoč ribičev našlo je smrt v razljučenih valovih.
—	Dohodki avstrijskega Lloyda so znašali 1889. 1. 8,436.986 gld.; dolgost vožnje pa-robrodov 1,792 119 milj. Leta 1888. znašali so dohodki 8 251.493 gld, torej so znašali dohodki 1889. 1. 185.493 gld. več, dasi so prebrodili parniki 41.288 milj manj. Vspeh pa se ne more ugoden imenovati, ker se je v tem letu posebno podražilo kurivo. Vsled zboljšanja avstrijske valute in ker se je voznina večinoma pobirala v zlatu, prikrajšani so z druge strani dohodki, ako jih računamo v papirnatem denarji. Blaga je bilo v prošlem letu vedno mnogo za prevažanje; posebno dosti izvozilo se je ■sladorja zadnje tri mesece v Turčijo, na Grško iu na vzhod. Konečni račun bode še le pokazal, kakovo je pravo finančno stanje in ako se ta družba lahiso nddeja bcljše bodočnosti.
Telefrrami.
Dunaj, 1. marca. Ministerski predsednik kot minister notranjih stvarij je dal na podlagi najvišjega pooblaščenja in v dogovoru s sodeležnimi ministerstvi baroiui Lazariniju in Alojziju Prašnikarju kot koncesijonarjema lokalne železnice Ljubljana-Kamnik dovoljenje za ustanovitev delniške družbe pod tvrdko: „Lokalna železnica Ljubljana-Kamnik s sedežem na Dunaji", in potrdil pravila.
LVOV, 28. februvarija. Češki in poljski klub sta položila venca na krsto Hausnerja. Pogreb bode jutri; nagrobni govor bode govoril poslanec Eomanowicz.
Lisabon, 28. februvarija. Do predvčeraj je podpisanih že 80.000 funtov za brambeni zaklad.
Umrli »o i
26.	feb. Damjan Klančar, pisar, 77 let. Stari trg ma-ra.smus. — Franc Pucel, gostač. Ulice na Grad 12, srčna hiba.
27.	febr. Ana Kregar, krojačeva hči, 1 leto 10 mesecev. Rimska cesta 15, bronchitis,
V bolnišnici:
24. febr. Andrej Podboršek, gostač, 68 let, catarrhus intestinalis.
26.	febr. Helena Hudnik, delavka. G6 let, marasmus. — Ivan Rebol, gostač, 47 let, jetika. — Marija Pišler, gostija, C9 let, emphysem.
27.	Jera Ježek, gostija, 75, carcinoma ventriculi. — Lorene Kobau, kajžar, 46 let, jetika.
Tujci.
26. februvarija.
Pri Slonu: Trojan Ignacij, trgovec, iz Gradca. — Hirschman, trgovec, iz Siska. — Heidinger, potovalec, Spitzcr, Sch\varz, trgovca, Back in Mohr z Dunaja. — Viktor pleiu. Cirheimb, e. kr. stotnik, z Dunaja.
Vreiiieu.Hko Nporo^^ilo.
Cas
Stanje
opazovanja
"7. u. zjut. 2. u. po^. 9. u. zvec.
ir»kom6r» T mm
28
731-3
732-5
toplomttre po Celzija
-30 -4 8
Veter
"vžli. sr. vzli si. vzh
Vreme
"oUIacno sneg oblačno
m
s?
0<N
S ct a
0-20 sneg
Srednja temperatura — 4'5'' za 5'9° pod normalom
l>iiuajMka borza.
(Telegralično poročilo.) 1. marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88	gld.	kr
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 88	„	t!0	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .110	„	—	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	90	„
Akcije avstr.-ogerske banke...... 932	„	—	„
Kreditne akcije ..........319	„	45	„
London.............119	„	50	„
Srebro .............—	n	—	«
Francoski napoleond.........9	„	44',s „
Cesarski cekini...........5	„	00	„
Nemške marke ..........58	„	40	„
priporoča raznovrstne
^izitiiiee
po nizki ceni.
Zahvala.
Za vse mnogoštevilne osobne in pismene dokaze tolažiliiega sočutja v bolezni in smrti naše ljubljene
se tem potom, ker nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti se, najiskreneje zahvaljujemo. V prvi vrsti pa bodi srčna hvala prečastiti duhovščini, darovateljein krasuih veucev, gospodičinam, ki so svetile ob krsti, gg. pevcem in nositeljem krste in vencev.
Žužemberk, meseca februvarija 1890.
(1)
Žalujoča rodbina lleliovec.
Ribje olje
v I^jubljani se lahko uživa in prdiavlja, tolaži kašelj, olajša odkašljevanje; bolnik, uživajoč ga, se sploh boljše počuti in dolji slast do jedi. Steklenica HO kr. Vnanja na-ročila izvršujejo so z ol)ratno pošto. (i2)
Andr. Druskovič
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
priporoma po zelo iiizlci ceni
okove za oktia in vrata, štorje za .Hokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Homan-ee-nient, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lei>o in inoeiio narejena
štedilna ognjišča
Vodnjake za zabijati v /emljo, s katerimi je mogoče v inaliii urah in majiuiimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji Ktojall, kakor tudi aa lesene cevi inesiugastc tronibe in ventile in železna okova.
'Mtsm,	s	(9)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnlce, krampe itd.
Tndi se dobiva zmirom sveži dovski mavec (Lemfcnfeldcr Gups) za
gnojenje itolja.
Trgovina z železnino
Albin C. Ahčin-a
v Ljiitoljaiii,
Ch	■■.■J.««''	M,
ima vedno bogato zalogo stavbiiiskega orodja, lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, železa pleha, drota, mesinga, bakra kositarja, cinka, naklov, precepov z vijakom (šraubštokov), ter vrtalnih strojev za ključarje in kovače, kladev, svedrov, obličev, pil in dletov, tudi dinamita, vžigalnik vrvic in kapic.	(24-4)
Staro železo, mesing, haker, kositar, cink, svinec kupuje se vedno po uajvisjiii eenali.
Gradec: Lekarna Vendelina pl. Tmkiczyja, deželna lekarna, Sackstrasse.
Diuaj: Lekarna Viktorja pl. Trnkiczjf ja. „pri sv. Frančišku" ^nh AnAm kemična tovarnah.. Hundsthurmerstr. 113.
Nepresegljivo za zobe
salli;iM"aslEii vila
aromatična, vpliva okrepčevajoče zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust nepri etni duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
11. saliclliinoliiii prašni
splošnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnoiio zahvalnih pisem, ima vedno sveii v zalogi
ebna Moczv
zraven rotovža v Ljubljani.
Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnk6c2yja, „pri zlatem levu", ^^^ Vnnnttia nnvnčilu
Vlll., Josefstiidterstrasse št. :(o.	Atnutnja nmonia
Ounai: Lekarna dr. Ofona pl. Trnk6czyja. „pri Kadeckiju",	pof^o izvrsH-
111., Radetzkyplatz št. 17. (5)	JeJo."^^^
Priporoča svoje izdeilce prečastiti duliovščini in p. n cerkvenim predstojnikom po uajnižji ceni v najnovejšilj in lepili oblikah.	(5)
Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike.
Staro orodje iu posode jemlje v popravo.
Ivan Kregar,
izdclovalcc cerkvenega orodja In posode Rimska cesta št. II, Ljubljana,
naznanja prečast. duhovščini in si. občinstvu, da je otvoril
pasarsko delalnico
ter se priporoča v izdelovanje najraznovrstnejšega cerkvenega orodja, kakor:
monitrano, oiborjev, kelihov, tabemakelj-nov, svečnikov, lestencev Gnatrov) itd., katero obljubi izvršiti po najnovejši obhki, po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu pošteno, lično, trpežno in po najnižji ceni.
Sprejemlje tudi staro orodje v popravo in pre-novljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji. (IV) llustrovani ceniki so zastonj in franko na razpolago.
O. kr. priv.

zavsirovalnioa
.ASSICURAZIONI GENERALI'
38,369.84910 217,257.394-75
ll0,8l3.920-80
23,202.77410
(Občno zavarovalno društvo v Trstu.)
{Ustanovljeno 1. 1831.)
Jamstveni zakLid družbe . . . gld. Izza ust. je plačala družba Skod za > Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 » Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » Družba zavaruje:
1.	na človeiko življenje v vseh mogočih sostavah.
2.	Zoper škode ps pozam na cerkvena, gra.<;činska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-
vega razpoka in onega pri parnih kotlih.
Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20''/„ odpust normalne premije.
3.	Zoper ikode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vrednostnimi pošiljatvami vred.
4.	Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal.
5.	Zoper telesne nezgode na račun prve sploSnje za-varovalne družbe zoper nezgode na Dunaji.
SV Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij:
veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku;
nezasUvljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku;
pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja 3e živečega zavarovanca;
omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije;
brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska 16.000 gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vejtkl, in sicer po enoletnem obstanku;
zavarovanje ne preneha mej vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije.
NevoJnlkl na suhem (uradniki vojaSke pošte in brzojava, vojaški zdravniki, vojaSki živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaSki duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vejniki na suhem od feldvoblja navzdol ne plačajo depolnllnih premij, za vojtkino zavarovanje do zneska 3.600 gld., ako je polica že tri leta veljavna.
Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok takt lečen in neodvitea, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati nt te ttreke.
Družba jamči za olajiave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji Skod, katere vedno točno izplačuje.	(d)
Glavni zastop v Ljubljani: O. Tagliapietra,
Oradiščt št. 4.
gflT"
Stiskalnice zazelenoplčolnžir
tekom enega leta smo
700
komadov prodali samo v Nemčiji in Avstro - Ogertki,
kar dokazuje njihovo korist in važnost.
B^* Ne pozabiti ohraniti si posebno
Bluntov patint, za ohranjivanjs raznih pii,
sladkih in zelenih, deteljo, turfilce, repulh peres itd.
so odlična iznajdba nove dftbe,
dokazana s prakso, ter veliko koristijo kmetijstvu;
dokazano je s tem, koliko strojev smo dosedaj pro-
kiijti zadnjeletni poskusi so pokaz ali da so repna peresa
izvrstna zimska krma.
dali, kakor tudi z mnogoštevilnimi sijajnimi spričevali ob-lastnij in kmetijskih prvakov.
Navodila rabe, ki jamčijo gotov vspeh, kakor tudi prospekte, ocene in spričevala gratis in franko.
PH. MATFARTH L Comp.,fJJ«'"'"' Dunaj, n., Taborstrasse 76. (lo-s)
Frankohrod ob M. in BeroUn N. edini opravičeni izdelovatelj tliskalnic s samostoino in nepretrgano delujočim navornim pritiskom, patent Blunt.
Št. 3314.
Razglas.
(3-3)
Podpisani mestni magistrat daje s tem na znanje, da je
nim ireči sto v LiuUaiio
J J
le tistim g-ospodnrjein. dovoljen, ki se skažejo s potfdiloiii prlstojneg-a županstva, da so jih smeli iial>ii*ati, ter da jih smejo prodajati.
Vsem drugim, ki se ne bodo skazali s tem potrdilom, bode se l>lag-o od^-aselo, proti njim pa se bo postopalo liaaseii-skim potom.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 20. februarja 18H0.
eloTen.
Za vsako gospodnjo!
ktera želi dobro kavo pripraviti!
Pazite dobro na to, da so razširjeni ZSlboji
& zavitki, kteri niso pravi. FranckW
ampak	_
IHT goljufivo ponarejenil-
Hocete li okusno pijačo in tečno kavo imeti,
zahtevajte pravo ^^Franek'ovo'^ kavo, ktera pa je le prava s temi registriranimi markami:
Krivo je misliti, da se .dobra kava" le iz
samih kavinih zrnc pripravlja, ne — kajti dober pristavek povikša kavino moč, njeno barvo in njen okus. —
To je resnično, prepričajte se blagovoljno z poskusom
prave Franek'ove kave.
z* OrXXO k«vo: s 4 illcainl Ica.^Vi.Il.ila. srne - 1 iUco FrOJS-Olc^ove iKMTt .
„ znleorLo „ : „ 3 „	„	„ - 1 , Frous-olc^ova »
D. 2939 Nr. 9 IV.	J.
r. Gregorija Riharja,
katerih lastnica je bila do svoje smrti sestra skladateljeva, Jerica Rihar, se dobivajo sedaj le še pri podpisanem.
Leopold Rihar,
(10-9)_kapelan v Križih. Pošta Tržiž.
;]arziiciirl[6Tiw?.SrcaJewovei.|
Katoliška srenja v slavnem glavnem mestu Weimar
dosedaj ni
srenja imela nobene
sobico. Nemogoče je bilo, ■ DŽn ■
glav:
cerkve, ampak le molitveno" da bi v njej imelo prostora dovolj število pobožnih pri nedeljski službi Božji. Ce tudi brez pripomočkov postavili smo spomladi temeljni kamen novi cerkvi Srca Jezusovega. Stavba kazala je, žali, velike težave, ko smo prišli na pesek in se je v globini kot ncprošeni gost prikazala voda. To je oviralo zidanje in je zvišalo troške za 2.5.000 mark. Vkljub temu smo z Božjo pomočjo postavili v poletju vtlik del cerkvice. Zdaj pa so pošli vsi pripomočki. Moči naše srenje so bile skrajno napete. Revni in premožni se udeležujejo s pohvalno gorečnostjo pri dona-šanju darov. Celo dninar donala svoj dar, otrok svoj prihranjeni vinar. Več nam ni možno storiti. Kako nam je tedaj zidati dalje? Vsi drugi viri so nam zaprti. Zato se obračam še enkrat na Vas, krščanski bratje, s prošnjo za kak kamenček za našo cerkev. Ne poznam druge zaloge, ljubi prijatelji, kakor tisto, katera je vzidana v Vašo krščansko dobrodelnost. Dajte torej, kar Vam dati veleva ljubezen ; „slehern, kakor je namenil v svojem srcu, ne z žalostjo ali po sili, zakaj veselega darovalca ljubi Bog." II. Kor. 9, 7. On, ki sejavcu deli seme in daj« kruh v živež. Vam bo pomnožil sadove Vaše dobcodelnosti. Pomagajte nam, ljubi kristijani, k zgradbi hiše Božje! Kako sladko čutilo, svoj dar prinesti v čast Božjo! Kako tolažljiva zavest, si s tem storiti dolžnika Boga! Bog je zvest plačnik, ki tudi neopo-minjan obresti daje ob pravem času. Katoliki! pomagajte nam nadalje zidati! Boljše je malo dati, kakor ničesar! Z veliko malih darov bo postavljena naša cerkvica. Vsak dai° po poštni nakaznici ali v pismenih jiiamkih aam je prijeten. Bog blagoslovi!
(5-5)
K. Jiingst, župnik. Weimar, Thiiringen
vzajemni zavod za zavarovanje škod
na Dunaji, I., Itaekcrstrasse 14,
koncesijovan vsled ministerske naredbe z dnem 28. februvarija 1889.
Zavod zavaruje:
iiiiiiD

pu SKOIl
, slrell
aPlT^UlnVi i ~	zavarovama jamčijo solidarno prvi vzajemni zavarovalni zavodi,
U&DlIlU/iljl, kateri so člani razdelilnega društva vzajemnili zavarovalnic. Vsled zveze z vzajemnimi zavarovaloimi zavodi zamore „UNIO" zavarovanja v največji vrednosti sklepati iu daje ua podlagi te zveze svojim zavarovancem največjo varnost. Vsakoletni prebitek razdelil se bode mej zavarovance.
Zavod vpeljal je tudi novo, doslej še ne poznato stroko zavarovanj«, namreč:
ZaTaroTiffliB certaili zvooot iiriti preloioi ali razjol!!!.
škode, katere niso nasledki požara, temveč ki nastanejo vsled druzih katerih-koli slučajev. K vdeležbi v tej zavarovalni stroki vabijo se vsi prečastiti cerkveni predstojniki.
Tudi posreduje zavod pri prvih vzajemnih zavarovalnicah
Jg^ zavarovanje na življenje in proti nezgodam. IJI
Vprašknja glede zavarovanj blagovolijo naj se podpisanemu glavnemu zastopu ali pa okrajuiui gospodom zastopnikom dopošiijat>.
Zsfetoptiištva po deželi oddajamo zaupnim osebam, katere se naj pismeno ali ustno pri podpisanem glavnem zastopu oglase.
Ljubljana, meseca februvarija 1890.	(3—2)
Glavni zastop zavoda „Ui\10 CATHOLICA" v Ljubljani
za Kranjsko, Spo^e-Štajarsko in Primorsko.
m
iidf ?@|l,j
zavod za cerkvena dela
Tnomosi, Tirolsko
se priporoča za naročila
kornih klopij, spovednic, kle^alnikov altai»jev in pi-ižiiic,
v gotiškem, romanskem in bicantinskem slogu.
Sabe
lesene^ fino oljnatoharvane in pozlačene,
v	velikosti.
Izbiiknjene (relief-) podobe
kot n. pr. 14 podob križevega pota.
a^ CHRISTUS CORPUS ^
s križem ali brez križa, fino oljnatobarvan za cerkev in dom, kakor tudi za milijonske in polJake križe.
Božično -jasHčne predstave Cvetlice od lesa
pristno posrebrene in pozlačene, za cerkvene altarje zaradi lepe oblike in trajnosti posebno priporočljive.
Oljnate slike na platnu v vsaki velikosti,
kot n. pr. za altarje, bratoviiine, zastave, bandera itd.
Postaje križeveiia pota
na platnu oljnato- barvane, z okvirjem ali brez okvirja.
Svet«! grobovl-
Ilustrovane cenike poAifjam na zahtevanje franko in zastonj,
Z veseljem potrjujem, da so sohe, katere sem pri Vas naročil, gledč umetniške izvržitve zadovolile tak6 mene kakor tudi dotično župnijo, istotako tudi hvaležno priznavam, da ste točno in v pravem času izvrSili naročilo.
Na Dunaji, januarija 1885.
SpoStovanjem
(8—5)	Edvard baron StUJfried.
EDVARD ZBITEK,
izdelovatelj transparentue steklene mozajike v Olomucu Ha Morarskem, (delavnica v Neustiftu pri Olomucu) priporoča
Strogo obredne, v vseh velikostih ter posebno opozarja na sv. grobove, ki so napravljeni za manjše prostore ter se razpošiljajo celotni v dveh zabojih. — llustrovani in opisovalni ce-nilniki na zahtevanje zastonj in franko. I^redragi gospod! Sv. grob smo hvala Bogu dne 19. m. m. nepohabljen dobili ter se neizrečeno veselim, da si smemo čestitati, kajti sv. grob je vsestranski všeč. Spoštovanjem bilježi dr. Štefan,	(5-4)
konzistorijalni svetovalec in mestni župnik v Karlovcih v Sirmiji, 2. dan aprila 1880.
Podpisani osnovalni odbor delniškega društva „Prvi narodni dom t Rudolfovem'* si usoja uljudno povabiti vse delničarje tega društva k
ki bode dne 18. marca 1890 ob 8. uri zvečer v dvorani „yarodnega doma" v Rudolfovem.
r* r o tff r fi m :
1. Konstituiranje društva. — 2. Poročilo o delovanji osnovalnega odbora. — 3. Račun za 1. 1889. — 4. Glavni račun, bilanca in popis premoženja in absolutorij. — 5. Nasvet radi porabe in naložbe gotovine. — 6. Nasvet za razdelitev dob.čka. — 7. Volitev upravnega odbora. — 8. Volitev pregledovalnega odseka in dveh delničarjev za sopodpis zapisnika in skrutinacijo.
(1)_Osnovalni odbor.
Trgovina z železnino
Albiii-a C. Ahčin-a
v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8,
priporoča svojo bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po uajnlj^l ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih ploič za komate, potem rož, steselcev, ds, zavomio za vozove, okov za vozč itd., Sin za kolesa, podkev, cokel, koi^jskih žebljev, slokih žag, kds, srpov, slamoreznih kds, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj.	(28-3)
B^T staro ielezo, mesing, baker, kostUir, cink, svinec kupuje se vedno po na'viSjih cenah,
k
ladajaUlj: Matija Reltf.
OdsovMai vndnik: IfMMlJ Žnrtb
Tisk .Katoliike Tiskarne" v I^nbljanL