75. Strnima
V Ljubljani, » topih, Z. aprila 191Z
XIV. lulo.
.Slovenski Narod' velja
v Ljubljani na dom Jostavljen:
ček> leto.......K 24—
po! leta.......u 12 —
četrt leta    • „   6*—
na mesec   ......   _   2»—
v upravništvu prejemati:
celo \tio.......K 22*—
pol leta , IT—
četrt leta    ......   „ 5*50
na mesec   .   .      .  .   .   „ 1'90
Dopisi naj sc irankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5 Cv pritličju levov telefon št 34.
lakaja vsak dan svečar ti
tnserati veljajo: reierostomia petit rritfi za enkrat no 14 vfai, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk.at po tO vit* Parte I« zahvala vieta 16 vin. Poslano vrata 20 vin. Pu večji it, inercijah po dogovoru. Upravništvn ti;'i -e pošiljajo nsap&Miie, reklamaetfe. instrati Itd. to ie adminiaffatrvae $*v*ti.
- Posataesna stavilite .valja ia vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobna vposlatve rmroailrte se ne ozira. ?a?3dna uekaraa** telefon St ta.
.Slovenski Nafod* velja po pošti: za Avsiro-C grško: za Nemčijo:
celo leto.......K 23 —
pol teta........13—
četrt leta    ......   » 6*50
na. mesec.....„ 2*30
celo kto.......K
za Amerika m vse dmge dežele: celo leto......K 30~
Vprašanjem glede mser-tov se na) priloži za odgovor dopisnica ftB znamka. Uaravaivtve- Eneflova ellca it. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Trn.-
Ogrska kriza.
Dunaj, 1. aprila.
Ogrska kriza je nenadoma spremenila svoje lice. V splošno presenečenje političnega sveta je bil Khuen zopet poverjen z ministrskim predsedništvom. toda ne ker se mu je posrečilo najti izhod iz resolucii-ske zagate, temveč ker je v popolnem nasprotju s svojimi še začetkom tega tedna podanimi izjavami odstopil od svoje resolucije k čl. XVIII. ogr. zakona c\ 1888 ozir. k § 43 nove brambne osnove ter se Je cesarju zavezal, da reši v ogrskem parlamentu brambno reformo brez vsake državnopravne omejitve. Grof Khuen in njegovi ministri so požrli svojo slovesno besedo ter se danes predstavili kot četni Khuenov kabinet ogrskemu parlamentu. Novo-stari ministrski predsednik je poskusil naslikati državnemu zboru nepričakovani razvozljaj kot učinek in rezultat nekake vis maior ter ga prepričati, da so petkovi dogodki odgovor na alternativno vprašanje: ali cesar ali resolucija. Neverjetno, toda vendar resnično je. d? se je grof Khuen predstavil danes odrskemu državnemu zboru kot spasitelj krone in — naroda.
V živem spominu je še. da je KImenovo ministrstvo zlorabilo cesarjevo dovoljenje, naj se v posebni deklaraciji k § 43 novega brambne-c;a zakona ugotovi, da vladarjeva prerogativa »v posebnih okornostih« ^klicati reserve ozir. jib pridržati pod zastavo tudi v bodoče, nikakor ne bo omejevala parlamentarnega prava dovoljevati ali pa odklanjati rekrute, kakor je trdila Kossnthov-ska opozicija. Khuen je pretvoril deklaracijo, tore; oficijalno izjavo vlade, v resolucijo, sklep parlamenta, ki bi naj bil določi! slučaje v ka-urih bi se cesar svoje prerogative ne smel poslužiti. Ta resolucija je postala podlaga pakta med Khue-nom in njegovo mtmkapart na eni in med Kossuthovo stranko na drugi strani. Dvignil se je vihar vodilnih vojaških krogov, skupni ministri ter avstrijska vlada in deloma tudi avstrijski parlament so bili mnenja, da more roditi taka resolucija nai-dalekosežnejše konsekvence ne le za armado samo, temveč tudi za skupnost avstro-ogrske monarhije. Khuen je bil klican na Dunaj in cesar mu je povedal, da nikdar ne pri-
volt v resolucijo, s katero se je bil med tem grof Khuen že popolnoma identificiral. Vladar je bil mnenja, da
ne more in ne sme plačati sprave v ogrskem parlamentu s koncesijami na račun svojih vojskovojnih pravic. Izbruhnila je ogrska kabinetna kriza, Khuen je podal z vsemi svojimi ministri demisijo, ki je bila tudi sprejeta. Khuen in delovna stranka pa so hoteli vladarja prisiliti k rešitvi krize v smislu nadaljncga absolutnega gospodstva dosedanje truijo-ritetc. Munkapart iu Khuen sta si obljubljala sohdariteto in vsak politik, ki je bil poklican k cesarju je ineral izjaviti, da bi kot ministrski predsednik imel proti sebi ne Ic dosedanjo opozicijo, temveč tudi celo dosedaj vladno večino. Khucnovi prijatelji — sami interesiram na tem, da ostanejo vajeti v rokah izkušenega voditelja madžarske gentrv — so slikali cesarja dosedanjega kabinetnega sefa kot edinega rešitelja iz zagate. No, in gospodi so bili pripravljeni mešetariti, iskati nove formule in načine, kako rešiti reputacijo, zadovoljiti krono — in ostati na krmili!.
Vladna stranka se je posluževala pri svoji taktiki izsiljevainega sredstva spraviti krono v situacijo, v kater: bi ji ne preostajalo ničesar arugega, kakor priznati vsaj navidezno resolučno politiko in pa — privilegirano korito rnunkačev.
Toda tudi krona je imela orožje na razpolago: apel na narod, toda ne z vprašanjem, naj si li mognati in posestniki latifundij še nadalje delijo p!en. izsiljen v spon: za vladarjeve pravice, temveč z vprašanjem, smatrajo li ogrski narodi vofflflO reformo za važnejšo ali pa resolucijo k S 43. brambne predloge.
i ak acel bi hipoma strmoglavil dosedanje madžarske patrijote s po-zorišča, razbil bi prepote^co madžarske oligarhije. Pred tem strašilom so končno zbežali resoiucijo-r.aši: Khuen je resigniral na resolucijo ter prevzel zopet svoje posle, v katerih ga hoče delovna stranica tudi v naprej podpirati.
Za javnost pa je bilo ireba komedije, ki bi naj zakrila pr;;ve vzroke. S čudovito predrznosti) je grof Khnen iznašel pravljico o iramatič-nem prizoru v petkovi avdijenci. Ta-
vstraja Khuen še nadalje na z Kossuthovci dogovorjeni resoluciji. Ohraniti sivega vladarja njegovim narodom, obvarovati domovino pred
nedosežnimi I,'on?ekvencami (v teh besedah leži skrita misel: bojte se novega moža!) to je morala biti prva dolžnost ogrskega kabineta, to je dolžnost celega ogrskega naroda^. Docela v smislu te teatralične misli ie bila potem inscenirana cela na-daljna komedija, ki jo je upal grof Khuen danes kot apoteozo zaključiti pred ogrskim parlamentom.
Toda ni se mu popolnoma posrečilo. Opozicija ga je pozdravila s »prvim aprilom in nikakor noče odložiti neverjetnega Tomaža. Narobe vedno jasnejše se kaže, da prične sedaj v ogrskem parlamentu odločilen boj. Khuen in njegovi so zavezani izvesti brambno reformo v najkrajšem času in ker vedo, da gre sedaj za lastno stvar, za lastno vlado in lastne interese so pripravljeni na vsa sredstva. Spoštovani javnosti hočejo natvesti, da v principu nikakor niso opustili resolučnega stališča, temveč da te spor med krono in parlamentom ?e provizorno končan z »medsebojnim pravnim zavarovanjem^ — toda opoziciji ne bo težko dokazati, da so dogodki zadnjih dni le krinka, za katero je skrila munkapart svoje stremljenje ostati za vsako ceno na k'milu. Ministrska kriza se je spremenila v parlamentarno. Khuen in njegovi bodo skoraj spoznali, da so morda !e prevzeli prevelike in malo izvedljive obveznosti, razmere morajo kmalu roditi ali novo kabinetno krizo aH pa poostriti parlamentarno tako, da ne bo preostajalo drugega, kakor apel na voiilce.
V znameniu splošne in enake volilne pravice bi se vladar otrese! sedanjih izsiljevalcev - patrijotov in našel s svojimi ogrskimi narodi.
krat
se je cesar naje restg^irano iz-
javil, da mu vočigled neb aležnosti ogrskega naroda ne preostaja ničesar drugega, kakor — abdicirati, če
Mmv o slsysn^gni narodu: o in njecpili staipjfii.
Pred nami leži knjiga »Slavjan* skite ikonomičeski organizaciji v Hrvatsko, Slovensko, Češko i Srbija«.
Knjigo je napisal poslanec v bolgarskem parlamentu Georgi T. Pe-j e v . ki je pred leti v svrho študij dlje časa bival tudi na Slovenskem.
Zanimivo je, kako sodi Fejev o
slovenskem narodu in o njegovih težnjah.
Vsi Slovani morajo biti ravnopravni v veliki slovanski rodbini , piše Pejev. »toda nikogar naj ne žali in nihče mi naj ne zameri, ako pravim, da zaslužujejo najbolj naše naj-iskrenejŠe in najsrčnejše simpatije bratje Slovenci...
Mal narod, živeč v skrajno neugodnih odnošajih, navezan sam nase, rod, ki je primoran, da vse svoje sile, ves svoj trud vloži v žilavo in uporno narodno borbo — to so Slo-
\ \* 11 v i.
Z jasno opredeljenim ciljem so si napravili načrt za narodno delo in za uresničenje teh svojih načrtov zastavljajo občudovanja vredno vztrajnost in železno energijo.
Vsako njihovo učilišče je zgrajeno z mukami in žrtvami, vsaka njihova kulturna naprava se je morala boriti z nasprotstvom Slovencem nenaklonjene vlade, a s splošnimi žrtvami so bile poklicane v življenje razne njihove narodne, gospodarske in prosvetne organizacije, ki pričajo sedaj o slovenskem na-cijcnalizmu.
Kamen na kamen so polagali Slovenci, da si zgrade to, kar tvori danes njihovo narodno imetje, njihovo kulturo, njihov gospodarski napredek.
Zahvaljujoč se svojim dragocenim sposobnostim, svoji marljivosti in treznosti, svoji štedljivosti in energiji so napravili v zadnjih 15 letih v vsakem oziru velik skok naprej ter dosegli kolosalne uspehe ...
Tak narod mora preje ali sleje doseči to, po čemer stremi, tak narod mora izvojevao" uspeh in mora postati, dasi mal po Številu, sijajen zgled za posnemanje.
Tudi briljant je majhen kamenček, a se leskeče v naisiiaineiši svetlobi.
Mal je narod slovenski, toda njegova bela Ljubljana bo še zažigala mogočen plamen slovanske zavesti ter kazala v bleščeči svetlobi narod, odiikujoči se po svojih izrednih slovanskih sposobnostih, narod, ki je vsikdar pripravljen, da se z jekleno vztrajnostjo bori za materijalni in morami napredek vsega slovan-stva.
Naše polno občudovanje takemu narodu, naša najiskrenejša čuvstva in naše najtoplejše želje za gospodarski in kulturni razvoj in napredek naroda slovenskega. -
Laskava je sodba, ki jo izreka po klanec Georgi T. Pejev o slovenskem narodu in njegovih težnjah. Toda ari, ki imamo priliko motriti wloven&kr razmer«- od blizu, ne moremo izrini i
0 bodovnosti   svojega   naroda   t Ako optimistične sodbi1 kakor brat Bol gar, ki opazuje nase odnosa je samo od daleč in ki gleda   vwe v najlepši
1 ući.
Temnih .strani naaaga jarvnegu življenja Pejev ni videl, zato je nje govo ntaeoje 0 nas Slovencih bate optimistično. Ako bi naš prijatelj imel priliki) pogledati v mrkle koto naše politika, potem bi bila pač njegova sodba o Slovencih docela drw-gačna.
Ue bi vedel, da je rz nače politUaa Že desetletja izločena rodoljnbna domovinska ideja, ako bi vedel, da r^l ločuje dandanes v oficijelni slaven iiki politiki samo slepe atrankoarsk* strast, surova sila in krivienoet, ak<» bi vedel, da sc Slovenec v borbi proti Slovencu poslužuje orožja politiSnea^a bojkota, doeim sc» valja v prahu in se pla"i po trebuhu pred mogotci in so-vr&ir:, potem bi šh njeggOTV sodba o našem narodu trla^sila pae cisto dm-gaee in nemara bi bil on prvi — aaj eo Bolgari znani po svojih patrijot-skih euvstviii, ki bi odkrito in gla&no izjavil pred vsem svetom, da je na rod, ki je po svojih predstaviteljih rz svoje politike izločil natajonaml mo meni. nat-ijoualno idejo, kakor sls t<> borili slovenski ■ klerikalci, posrreeen narodni >mrti.
višjo od njega, mnogo mlajšo, z umerjenim vedenjem in dostojanstvenimi kretjami. To je bil gospod VValter. poslanec, financije, podjetnik. 2id iz južne Francije, lastnik lista > Vie francaise«. s svojo ženo, rojeno Basile - Ravalan, hčerjo bankirja istega imena.
Potem sta prišla naglo drug za i drugim .?aeques Rival, zelo eleganten, in Norbert de Varenne, z mastnim ovratnikom, kar svetlim, ker so se drgnili obenj dolgi lasje, padajoči mu do ramen, posipavajoči ga z belimi prhljaji.
Njegovi slabo zavezani kravati je bilo videti, da je ne nosi prvikrat. S prožno gibčnostjo starega kava-lirja je stopil k gospe Forestier, prijel njeno roko in jo poljubil. Ko se je sklonil za poljub, so se razprostrli njegovi dolgi lasje, kakor slap mladi ženski preko gole roke.
Nazadnje je prišel še Foreslier in se je opravičeval, da je tako pozen. Toda Morelova afera ga je zadržala v uredništvu. Gospod Morel, radikalen poslanec, je bil namreč naslovil na ministrstvo prašanje radi zahteve kredita z ozirom na kolonizacijo v Algiru.
Sluga je javil: »Pripravljeno je.«
In odšli so v obednico.
Durova so posadili med gospo de Marelie in njeno hčerko. Iznova se mu je omajalo ravnodnšje, zakaj . bal se je, da ne naredi kake nerod- i
Dunaj, L apriia.
V nedeljo se je vršila v železniškem ministrstvu pod predsedstvom železniškega ministrstva kon-ferenca zastopnikov vlade in .Tužne železnice. Pri seji so se razgovarjaH o onih korakih, ki sc potrebni, da se paralelno z državno železnico izvedejo personalne zadeve tadi pri Južni železnici. Kakor znano, obstoja določba, da mora Južna železnic;; v personalnih zadevah slediti državni železnici. Po daljšem posvetovanju je prišlo do sporazuma glede smeri, v kateri naj se giblje tozadevna akcija ter o podlagi za tarifarične določbe. Potrebna dela bodo zavzela še nekaj tednov, ker asanacijska akcija doslej še ni imela uspeha. PaČ pa nameravajo vpeljati nekatere iz-prernembe   spornega   materijala z
aaaa
Lepi stričen
(Bel - Ami.)
Francoski spisal G u y d c M a u -p a s s a n t. — Prevel Oton Zupančič.
Prvi del.
(Dalje.)
Zardel je do ušes in ni vedel več, kaj bi rekel. Čutil je, kako ga precenjuje, preiskuje od glave do peta, da ga tehta in sodi.
Hotel se.je opravičiti, najti kak izgovor za nedostatke svoje toalete; a nič mu ni prišlo na misel, in tudi upal se ni dotekniti tega kočljivega predmeta.
Sedel je na fotelj, ki mu ga je ponudila; in ko je začutil, kako se vpogiba pod njim elastični in voljni žamet stola, kako se mu telo vgreza v mehkobo, kako ga ta ljubeznivi sedež z oblazinjenim naslonom in stranskimi oprimi rahlo podpira in objema, se mu je zazdelo, kakor da vstopa v novo, prelestno življenje, kakor da se je polastil nečesa dragocenega, da je nekaj postal, da se je izkopal; in gledal je gospo Forestier, ki ni obrnila niti za hip oči od njega.
Imela je obleko od bledo - mo- s
drega kašmira, ki ji je ugodno ocrtavala vitki pas in bujna prsa.
Polt lehti in nedrija ii je gledala iz pene belih čipk, s katerimi so ji bili obšiti životec in kratki rokavi; lasje, vzdignjeni na teme. so sc ji na tilniku malo kodrali in so ii plavali v lahnem, puhastem oblačku okoli vratu.
Durov se je pomiril pod njenim pogledom, ki ga je spominjal, sam ni. vedel zakaj, pogleda dekline, s katero se je srečal prejšnji večer v Fo-lies - Bergeres. Oči so ji bile sive, modrikasto - sive, kar jim je dajalo čuden, skorajda nekam tuj izraz, nos je bil tenak, ustnice krepke, brada nekoliko mesnata, obraz nepravilen in zapeljiv, poln miline in nagaiivo-stt! Bilo je eno tistih ženskih obličij, ki jim razodeva vsaka poteza posebno dražest, kaže vsaka črta svoj pomen, ki se ti zde, kakor da hočejo s slehernim pregibom kaj povedati ali zatajiti.
Po kratkem premolku ga je pra-£ala: »Ali ste že dolgo v Parizu?«
Odgovoril je, in med besedami se mu je_ polagoma vračala samozavest: 'Šele nekaj mesecev, gospa. Pri železnici imam službo; a Forestier mi je napol obljubil, da me spravi morda k žurnalistiki.^
Njen nasmeh se je sedaj bolj izrazil, dobrohotnejši se mu je zdel; zamrmrala je z podrnolklim glasom: fcVemv.
Zopet   je pozvonijo.   Sluga je
lavil
Gospa de Marelic*.
Bila ie majhna trnrngjaska, ka-koršrttin pravimo brunetke.
Vstopila je živahno: bita je kakor naslikana: vlita vsa. kar je je bilo, v temno, kaj priprosto obleko.
Samo rdeča roža, ki si jo je bila vteknila v črne lase, ie vlekla šiloma oči nase, kakor da opozarja na njeno lice, poudarja nje posebni značaj, ji naj da pristojno živo in krepko noto.
Z njo je prišlo dekletec v kratkem krilu. Gospa Forestier ji je pohitela nasproti:
i>Dober dan, Klotilda.«
»Dober dan, Madelena.«
Objeli sta se. Potem ji je ponudila deklica svoje čelo s sigurnostjo odraslega človeka, in spregovorila:
»Dober dan, tetka.<^
Gospa Forestier jo je poljubila; nato je predstavila:
»Gospod Georges Durov, dober prijatelj Charlesov — gospa de Marelie, moja prijateljica, malo ccio sorod niča.«
Pristavila je še: »Veste, mi smo tukaj brez ceremonij, bolj po domače. Saj vam je všeč tako, ali ne?«
Mladi mož se je priklonil.
Toda vrata so se iznova odprla, in prikazal se jc majhen, debelušen gospod, čokat in okrogel, pod pazduho je vodil veliko in lepo gospo,
nosti pri konvencijonelni vporabi vilic, žlice, ali kozarcev. Po štirje so stali pred vsakim gostom, eden je bil bledo sinje barve. Kaj neki bi se pilo iz tistega?
Ko so jedli juho, niso »ie govorili, potem pa je prašal Norbert do Varenne: »AH ste čitali Gautierjevo pravdo? Čudna zadeva to!
In sedaj so pretresali ta zamotani slučaj prešuštva, spojen z izsiljevanjem. A govorili niso tako, kakor se pomenkujejo po družinah o dogodkih, priobčenih po časopisju,nego tako, kakor razpravljajo zdravniki o bolezni ali branjevci o zelenjavi. Nobeden se ni zgražal, nobeden čudil dejstvom; iskali so globljih skritih vzrokov z neko profesionalno radovednostjo in s popolno mirno-dušnostjo za zločin sam. Izkušali si) razložiti natanko započetke dejanj v kali, opredeliti vse duševne pojave, iz katerih se je razvila drama, rezultat čisto posebnega zavestnega stanja, ki se da znanstveno pribiti. Celo dame so se razvnele ob tem temeljitem razglabljanju. Rešetali so tudi druge dogodke zadnjih dn», preiskovali so jih. obračali na vse strani, tehtali njih vrednost s tistim praktičnim pogledom in s tistega posebnega stališča kupčevalcev z novicami, ki razpečavajo na vrstice človeško komedijo, kakor preiskujejo, obračajo in tehtajo trgovci blago,
ki ga bodo postavili na prodaj. (Dalja prlhodaliO.)
ozirom na izpremenjerre razmere od jeseni sem. Kadar bodo te dopolnitve rešene, bodo zopet začeli s pogajanji. Pri tem se ie treba baje najbolj ozirati na uspeh leta 1911 in na resnični razvoj v letu 1912. Leto 1911 bo namreč izkazovalo, kljub višjim dohodkom, vsled višjih izdatkov, skoro isti uspeh kakor preteklo leto. Kar se tiče leta 1912. je sicer razvoj doslej ugoden, vendar pa je treba pomisliti, da pridejo višji izdatki za osebje v poštev že s 1. januarjem in da je pričakovati kritja Šele tekom leta. _
Položaj na Hrvaškem.
Zagreb, 1. aprila.
Vse hrvaško časopisje ae bavi z '^opetnim imenovanjem grofa Khue-na za ministrskega predsednika in z rešitvijo ogrske krize, ter konstatira, da je bilo kraljevo pismo most za na-eijonalno delavno stranko, da se reši rez prepad resolucijske politike. Za Khuena je to cesarjevo lastnoročno pismo le milost. Grof Khuen si je izmislil grožnjo vladarja samo, da pred ogrsko javnostjo kolikor toliko zakrije svoj poraz.
Danes je dospela iz Budimpešte >em vest, da bo imenovan ban Čuvaj za kraljevega komisarja. V tukajšnjih krogih tem vestem ne pripisujejo važnosti, marveč so ti krogi mnenja, da so vse te vesti iznajdene samo zato, da ostrašijo Hrvate tik pred volitvami.
Današnji uradni list prinaša o včerajšni avdijenci bana Čuvaja pri <-esarju le kratko notico, v kateri pravi, da je vladar poslušal banova izvajanja in jih v polnem obsegu odobril.
Včeraj oo se vršili \k> mnogih krajih shodi, na katerih so bili postavljeni opozieijonalni kandidati. Jutri se vrši v Indjiji konferenca ra-iikalne stranke na kateri bo stranka nominirala svoje kandidate. Radikalni Srbi «o se priklopili drugim opozicij on al nim strankam za volilno delo.
Rudarske stavke.
Praga, 1. aprila.
Z ozirom na bližnja pogajanja in na korake, ki jih je storila vlada, delavstvo v severnih čeških pokrajinah ui začelo stavkati. Le tu in tam je opažati med neznanimi elementi raznu r jen je, vsled cesar je situacija ko-iikor toliko napeta.
Kakor smo že poročali, se je vrnilo v Moravski Ostravi 41 rudarskih shodov. Vsi shodi so bili zelo dobro >biskana in so delavci sklenili počakati, kak izid bodo imela pogajanja spravnega odbora, ki se sestane dne 10. aprila. Splošno presojajo situacijo precej optimistično, ker se je posrečilo delavcem v principu doseči že do sedaj nekaj preeej tehtnih izboljšanj. Kljub temu so sprejeli delavci resolucijo, v kateri poživljajo vlado, da naj v zmislu delavskih zahtev vpliva na podjetnike.
Angleško.
London, L aprila.
Stavka rudarjev je blizu svojega konca, ker so stavkarski fondi docela izčrpani. Skoro v vseh okrajih so se /glasili delavci zopet k delu.
Iz Amerike poročajo, da so ustavili delavci v anthracitnih premogo kopih delo. Tako podjetniki, kakor voditelji delavstva soglašajo v tem,
da je treba, kakor hitro mogoče, ao-pet aajiaai a delom.
Italijansko - turško tajno.
£ bojišča. 9
T o b r u k, 1. aprila.
Od indijanske strani se ofieielno poroča: Danes zjutraj ao videli sovražnika, ki je štel kakih 3000 mož, v treh kolonah korakati proti Tobru-ku, kjer grade nove utrdbe. Sovražne čete so se ustavile na robu drugega platoja, vendar so ae morale pa vsled ognja naše 14milimeterske baterije umakniti. Nato so nastopili drugi sovražni oddelki, toda tudi ti so se morali umakniti v varno zavetje. Mi nismo imeli nikakih izgub.
B e n g h a s i, ili. marca.
Danes zjutraj smo odposlali eska-dron domačinov, da rekognoscira. Ko je prišel eakadron na severno stran oaze Suni Osman, je zapazil četo Be-duincev ter jo napadel. Beduinei so se morali z izgubami umakniti. Na naši strani je bil 1 mož usmrcen,edeii pa lahko ranjen.
Akcijski načrt Italije.
Paril, 1. aprila.
Iz Kima poročajo, da je tam nezadovoljnost vsled dosedanjih uspehov v Tripolitaniji vedno večja, — Vsled tega so splošnega mnenja, da se Italija v najkrajšem času ne bo mogla več izogibati velikih odločilnih korakov. Italija bo začela prodirati proti Mvtilenom in Lemnosu in pozneje tudi proti Dardanelani. Govorilo so je o lein, tla bo italijanski mornarici nemogoče, prodreti skozi Dar-danele ter priti pred Carigrad. Strokovnjaki pa smatrajo zadevo sicer za težko, vendar pa za izvedljivo, posebno z ozirom na to, da ima Italija najmodernejša sredstva na razpolaganje. Tudi zrakoplovi morejo uspešno pomagati, ker je otok Lemnos le 80 kilometrov oddaljen od vhoda v Dar-danele. Vodilni zrakoplovi imajo akcijski krog 500 kilometrov.
Socijalni demokrati proti vojni.
Milan, 1. aprila.
V Parmi so včeraj priredili socijalni demokrati veliko demonstracijo proti vojni. Demokracijskega obhoda m je udeležilo 10.000 oseb z '200 zastavami in štirimi godbami. Obenem so priredili v novem mestu naeijona-listi shod, na katerem so se izrekli za vojno. Ker so most, ki veže staro in novo mesto, z vojaštvom zasedli, ni prišlo do spopadov. Navzlic temu je bilo pa razburjenje veliko. Na o!>eh straneh je bilo več oseb ranjenih. Nekaj sicojalistov je bilo ranjenih. V Savoni so nacijanalisti razbili socijalist ičen shod. V Fortain so na velikem ljudskem shodu sprejeli energično resolucijo proti vojni.
Mirovno vprašanje.
Pariz, 1. aprila.
V dobro {mučenih krogih govore, da bodo velevlasti v najkrajšem času podvzele v Carigradu enake korake kakor v Rimu. Omejile se bodo na to, da bodo vprašale porto, pod katerimi pogoji bi sklenila Turčija mir. Spioš-no imajo le malo upanja, da bo imel ta korak kaj uspeha. Ce bodo ti koraki brezuspešni, bo začela Italij** i novo akcijo mornarice.
Štajersko.
Volitev župana in starešinstva v Celjski okolici.   V Celju,   1. aprila.
Včeraj se ja vršile v občinski hiši posvetovanje slovenske večine glede volitve župana in starešinstva v novem občinskem zastopa Celjske okolice. Pojavili ste sa namreč aa županstvo dve rasni slovenski kan* didaturu Mnogi razsodni okoliški Slovenci so hoteli imeti dr. Božiča, ker so si vočigled močni, dobro disciplinirani nemški opoziciji v občinskem zastopu želeli energičnega, inteligentnega slovenskega župana. Dr. Božič je že tudi dalje časa tako-rekoč sam vodil občinske posle v okolici, ker je bil prejšnji župan Glin-šek zadnje čase neprestano bolan. Obe ti okolnosti in temeljito znanje dr. Božičevo v občinskih zadevah ga je priporočalo za župana. Glede njegovega bivališča bi mu tudi ne bilo kaj očitati, ker stanuje več ko pol leta na svojem posestvu in tudi večkrat v ostalem Času. Klerikalni občinski zastopniki bi tudi ne imeli veliko proti njemu — ako bi ne bilo med njimi znanega ogavnega dr. Benkoviča. Ta je gnal stvar na povelje celjske duhovščine tako daleč, da včeraj ni došlo do sporazuma, dasi je dobil pri poskusnem glasovanju dr. Božič 9 in Sušnik 8 glasov. Klerikalni kandidat za županstvo je namreč bil veleposestnik Avg. Sušnik iz Celjske okolice, osebno sicer dober mož, a za županstvo v tako težavnih okoliščinah malo sposoben. Klerikalci se sklepu večine niso hoteli ukloniti in dr. Benkovič je prevzel jako žalostno nalogo utemeljevanja svojega in duhovniškega stališča v občinski zborovalnici. K današnji prvi seji novega občinskega zastopa je došei kot vladni zastopnik dr. M i c h 1. Ker najstarejši slovenski odbornik, g. Tomaž Orah, ni pravočasno došel, je otvoril in vodil prvo sejo nemšku-tarski odbornik Karel Ban, posestnik na Babnem. Izjavil je, da so danes prišli vsi moži vkup, da bodo to-to reč naprej pelali; kak je bilo do-sihmal, tak naj bo naprej. iMož si sicer ni vedel kaj začeti s svojim predsedovanjem. Na to je dobil besedo dr. B e n k o v i č , ki je zagovarjal in priporočal klerikalnega županskega kandidata Sušnika; Božičevo kandidaturo je pobijal z razlogom, da dr. Božič ne biva stalno v okolici. Ker je zavijal sklepe včerajšnjega sestanka slovenskih občinskih odbornikov, sta ga morala popravljati dr. B o ž i č in jako odločno Jak. O m l a d i č iz Oaberja. Nemci so molčali in se le smehljali. Ban je priporočal za župana posestnika Jurija StrenČana,ki so ga Nemci izvolili za obč. odbornika v prvem razredu. Ban je imenoval na to za skru-tinatorja Slovenca Oraha in Faza rine a; dr. Benkovič ni bil zadovoljen s tem in hotel imeti v skrutiniju zastopnike vseh treh strank. Na to je Ran imenoval za skrutinatorie Graha, dr. Benkoviča in Karla T e p p e i a. Županske volitve so se na to vršile trikrat. Pri prvi volitvi je dobil dr. Božič 10, Sušnik 10. Juri Strenčan 9 in B a n 1 glas. Za dr. Božiča je torej glasovalo 7 naprednjakov (razmerje v novem obč. odboru je po strankah 7 naprednjakov. 13 klerikalcev in 10 Nemcev ter nemšktitar-jev)1n 3 klerikalci. Eden od Nemšku-tarjev je napisal na glasovnico kar Strenčana in Bana. Pri drugi volitvi je dobi! Sušnik 10, dr. Božič 9 in Juri Strenčan 11 glasov, (£koda, da vzpričo te sijajne discipline v slovenskem taboru ni dobil Strenčan večine! Op. ur.) Pri ožjih volitvah je bil na to izvoljen za župana Avg. Sušnik z 19 glasovi; Strenčan je dobil 10 glasov in ena glasovnica je bila prazna. Pri debati glede števila
občinskih svetovalcev se je oglasil dr, Ambrožičk besedi in predlagal, naj se volita iz vsakega volilnega razreda po 2 svetovalca; izjavlja, da bodo Nemci, ako se jim to dovoli, sodelovali stvarno v občinskem zastopu. Temu pritrdi dr. Božič in pri glasovanju so vsi občinski zastopniki razun Confidentija in Sušnika za ta predlog. Dr. Benkovič je imel pomisleke, a je končno tudi glasoval za Ambrožičev predlog. Stavil je pa predlog, po katerem bi naj prišel v starešinstvo mesto dr. Božiča klerikalec K 1 i n a r. Pri volitvah so dobili dr. 3 o ž i č 25, C o n-f i d e n t i 28. G o 1 o g r a n c 29, F a-zarinc 29, Strenčan 20 in Ban 18 glasov. Klinar je dobil le 9 glasov in je propadel. Žreb je odločil za G o-1 o g r a n c a kot prvega obč. svetovalca. Neprijetno se je opažalo, da je izid skrutinija naznanil Teppei vedno najprej nemški, na kar je dr. Benkovič prestavljal. Dr. Benkovič je pri izklicevanju imen klical Nemce s Herr ... Celjska okolica postaja torej zelo dvojezična in v interesu dvojezičnosti je želeti dr. Benkoviču še več enakih uspehov. Tudi drugače se je posluževal v debati z Nemci nemščine, na kar je bil Karel Teppei tako vljuden, da je govoril slovenski. Torej v okoliškem občinskem odboru splošen napredek. Ce se slovenska veČina iz te seje ni kaj naučila, potem nas čaka v Celjski okolici zares sijajna bodočnost!
Deželni poslance dr. Kukove« v Veržeju. V nedeljo, dne 31. marca, je sklicala Narodna stranka shod v Veržeju. Vršil se je v Hedžetovi gostilni. Došlo je toliko domačih volileev in so&edov iz Bucečovec, Križovee, Mote in Ljutomera, da so bili gostilniški prostori mnogo premajhni in je moralo veliko ljudi stati zunaj. Predsedoval je tržan gosp. Sršen ml. Deželni poslanec veržejskega trga, dr. K u k o v e c, je nato obširno govoril o položaju štajerskega deželnega zbora in o drugih aktualnih političnih vprašanjih. Omenjal je tudi zadeve, Tičoee se veržejskega trga, v katerih je imel priliko posredovat i, t a ko glede občinskega pašnika in različnih nesporazumi jen j z vodstvom murske regulacije. Na neko interpelacijo, ali zadeva krivda nedelazmožnosti našega deželnega zbora slovenske klerikalce ali Wastiana, je odgovoril dr. Kukovec, da nedvomno slovenske klerikalce. \Vastian je z obstrukcijo res grozil, ali izjavil je še pred koncem pograjani- da odneha, nakar so dali nemški nacijonalci njegovi skupini glede nameravane preureditve de-želuega šolskega sveta prosto glasovanje. Pogajanja so se nato razbila vsled odpora slovenskih klerikalcev proti zvišanju deželnih doklad. Govoril je se nadueitelj Cvetko iz Vučje vasi o zadnjem obenem zboru štajerske kmetijske družbe. Zborovalei so nato z vsemi proti glasoma dveh navzočih klerikalcev, od katerih pa eden niti volilec ni, izrekli zaupanje deželnemu poslancu dr. Kukoveu. A' resoluciji glede morske regulacije pa izjavljajo zborovalei, da se odločno zavarujejo proti temu. da bi sip ista ustavila, ker prispeva itak za njo država 70'zć.Naj se dela v neskrajšanem obsegu nadaljujejo, četudi začasno ua račun države same, ki itak lahko kasneje obračuni z deželo. Dolžnost in naloga je osobito slovenskih državnih poslancev, da v tej zadevi store vse eventuelno potrebne korake. Ta lepi shod v Veržeju je iK)rnemben radi tega, ker je dobil gospod je pomemben radi tega, ker je dobil dr. Kukovec pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah v Veržeju le malenkostno število glasov. Umazana klerikal-
na hujskarija proti dr. Kukoveu ni obrodila torej niti v doslej klerikalnem Veržeju zaželjnih sadov.
Iz Celja. (Različne novi-c e.) Za tajnika Južnoštajerske hranilnice je imenovan na mesto pokojnega Janka Vavkena g. Matija B e n č a n, ki je že dolgo vrsto let v službi pri tem zavodu. — Na občnem zboru celjske Posojilnice sta bila na novo izvoljena v nadzorstvo gg. dr. Ernest Kalan in Wutt. V načelstvu so ostali isti gospodje. — Kakih ma-nir se poslužujejo objektivni Ho-chenburgerjevi sodniki napram Slovencem, kaže sledeči dogodek: V petek popoldne ob 6. je šel tajnik Zadružne zveze g. Stibler v neki družbi mimo okrajnega sodišča. V istem trenutku pride ven c. kr. okr. sodnik VVatzulik. Ker si je zelo natančno ogledoval neko damo v družbi, je postal S. nanj pozoren in je za njim pogledal. Watzulik je obstal in ga začel fiksirati; ker tudi S. ni imel povoda se možakarja bati, je tudi on obstal in tega prezanimivega sodnika mirno gledal. Watzulik je na to stopil k blizu stoječemu stražniku in najbrže zahteval, naj Stibler-ja — aretira! Toda stražnik se ni ganil, VVatzulik je pa moral imeti neko — zadoščenje. Zato je glasno vprašal nekega mimo došlega gospoda: ;>Vi, g. li., kdo pa je ta človek, ki me tako nesramno (!) fiksira?* Ker je imel g. S. v znani aferi Teppei-Stibler in dr. opraviti z \V„ ga ta gotovo pozna in je smatrati W. vprašanje le za prav drzno provokacijo. VVatzulik misli, da živi še vedno v blaženih burševskih časih. Za sedaj naj sličica tega dogodka zadostuje. S kakimi čustvi naj pač gredo Slovenci pred tega c. kr. sodnika? — Na ustanovnem občnem zboru Izobraž. kluba, ki se je vršil v soboto »pri Zvezdi*, je bil izvoljen za predsednika tajnik Z. Z. g. Miloš Stibler, v odbor pa gg. Weixl, dr. Lev Brunčko in Lesničar. — Priprave za slavnost ob priliki Čitalnične petdesetletnice so v polnem teku. Sestavil se je sedaj pod predsedstvom marljive gospe Ele dr. Kala-nove ženski veselični odbor, ki bo s pomočjo nekaterih gospodov uredil in oskrboval Šotore na večerni veselici.
K nameravani trgovsko-obrtni reklamni razstavi nam piše neki ugledni slovenski trgovec: Zadnja leta se je v naših časopisih večkrat govorilo in pisalo o razstavah. Kmetovalci so si želeli prireditve manjših kmetijski razstav, ker so že-* leli deloma pokazati, kaj premorejo* slovenski kmetje na Sp. Štajerskem glede vinoreje, živinoreje, hmeljarstva, sadjereje, perotninarstva itd. Od teh različnih želj se jih je uresničilo doslej le malo. Edino savinski hmeljarji priredijo kaj malega in letos se hočejo postaviti tudi čebelarji v Celju. Trgovci in obrtniki so bili doslej bolj pasivni. Deloma nam Je manjkalo dobre organizacije in nam manjka iste pravzaprav še danes, ker imamo med nami malo vsestransko naobraženih mož. Naša trgovina in obrt je še-le v razvoju, s tujci še danes ne moremo povsod z uspehom konkurirati. Zato moramo biti še danes pri javnih nastopih zelo previdni, da svojemu ugledu ne škodujemo. Reklamno trgovsko-obrtno razstavo torej hočejo Mariborčani prirediti! O stvari se bo še sicer — kakor vidim — razpravljalo na posebnem sestanku dne 14. aprila. Vendar pa bi bilo dobro že poprej nekoliko obvestiti javnost, kako in kaj. Za svojo osebo od te prireditve nič veliko ne pričakujem. Nemški obrtniki prirede, če se ne motim, le-
Rienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lytton - Bulwer.
Četrti del. (Dalje.)
»Gospod Savelli — bodite pogumni,« je rekel Orsini, dasi je sam trepetal. »Ne gre za maščevanje,nego za počaščenje. Sodim, da se glasi povabilo za vas tako, kakor zame.«
»On — me prosi — prosi — naj ua Kapitolu pri njem večerjam; prijateljska večerja — kuga vzemi njegovo prijateljstvo — po tako hrupnem dnevu.«
»To je tudi meni sporočeno,« je jekel Orsini, obrnivsi se do enega Trangipanijev.
Povabljenci so kmalu zapustili ■davje. Zbrali so se v malih gručah in se med seboj živahno menili. Eni ae bili zato, da naj bi vsi pobegnili, loda beg bi pomenil priznanje. Misel, da jih je Še mnogo, da so odličnega stanu, jim je dala pogum, skleniti, da se odzovejo povabilu. Stari Colon-na, edini baron med povabljenimi goliti, ki ni bil na zaroti nič udeležen, jie tudi edini odklonil tribunovo povabilo.
»Pah,« je rekel čmerno, »za en dan je bilo tega uživanja dovolj. Re eite tribunu, da bom jaz preje spal, kakor bo on   večerjal. Sivi lasje ne preneso take slavnostne mrzlice.«
Banket se je začel že zjutraj. Ko je Rienzi vstal, da bi odšel, se je začel Raimondo od njega poslavljati, ker je hrepenel, da bi se z nekaterimi svojimi duhovskimi prijatelji posvetoval, kako poročilo naj pošlje pape žu. Toda neusmiljeni tribun je rekel resno:
»Gospod, rabimo vas pri nujnem opravku na Kapitolu. Jetnika imamo — treba je preiskave — morda pride do usmreenja. Idite!«
»Kaj res, tribun?« je jecljal dobri škof. »Čuden Čas ste izbrali za smrtno obsodbo.«
»Minola noč je bila še #trašnejša, - Pojdite!«
Zadnje besede so bile izreeone na tax način, da se škof ni več mogel več ustavljati. Zavzdihnil je, mrmral, urejal svoja oblačila in sledil iribunu. Ko je ta korakal po dvoranah, so ljudje vstajali s sedežev. Rienzi je odzdravljal smehljaje, z odkritosrčno vljudnostjo in prikupno prijaznostjo.
»Gospod prefekt,« je rekel tem-nogledemu, v črn žamet oblečenemu možu, mogočnemu in ošabnemu rimskemu prefektu Ivanu de Vico, »veseli me, videti tako odličnega gosta Zahvaliti se bo treba s tem, da Vas v kratkem obiščem v Vaši palači.« In obrnil se je do poslanika iz Tivolija: »Tudi Vi, gospod, nam ne bodete odrekli prenočišča, kadar bo trta dozorela.«;
»Mojster Venoni — svojo pravdo .sle dobili. Sodišče pripoznava Vase pravice, a prihranil sem to novico za današnji slavnostni dan — upam, da me zaradi tega ne boste grajali.« Tako je govoril tribun vrlemu meščanu, ki bi ga bil med toliko velikaši iahko prezrl. Toda Rienzi je trgovcu posvečal posebno pozornost. Ko je še ž njim govoril, je zagledal starega Colonno.
»Gospod,« mu je rekel z globokim poklonom, a tudi s posebnim poudarkom, »danes zvečer vas ne bomo pogrešal i.«
»Tribun . . .« je začel Colonna-
»Ne sprejmem nobenih opravi-čevunj,« je tribun naglo rekel in je žel dalje.
Ustavil se je za nekaj trenotkov pri skupini preprosto oblečenih mož, ki so ga opazovali s posebnim zanimanjem. To so bili učenjaki, ki so v Rienziju videli dokaz čudovite sile duha nad telesom. V tej družbi je 8 tribunovega čela izginila vsa slovesnost, kakor da je med duševnimi sorodniki. Njegovo življenje bi bilo srečnejše in večja njegova posmrtna slava, da je njegov duh zasledoval cilje ueenjaeke.
»Ah, carissime,« je rekel in se oklenil roke onega učenjakov, »kako je s tvojim tolmačenjem mramornih kipov T — Na pol si gotovi To me veseli. Obišei me vendar, prosim te, kakor ▼ prejšnjih časih. Jutri — ne, tu-
di pojutrišnjem ne, a prihodnji teden bova lahko imela mireu večer. — Ljubljeni pesnik, Vaša pesnitev me prestavlja v Horacijeve čase. A zdi se mi greh, da zapostavljamo svoj jezik za latinščino. Vi zmajujete z glavo*? No, Petrarca misli kakor Vi. Njegov epos vrlo napreduje, tako mi poroča prijatelj. Ah, tu je ta prija telj. Kako naj izrazim svojo srečo, da mi je pisal tako tolažilno in navdušeno pismo. Mojih namenov ne precenjuje, pač pa moje moči. Toda o tem pozneje.«
Pri teh besedah je mrak legel na tribunovo čelo. Nadaljujoč svojo pot med dolgo vrsto plemiče v in knezov jo zadobil zopet oblast nad seboj in tieto dostojanstvenost nastopa, ki jo je bil med svojimi stanovskimi tovariši opustil. Tako je sel sredi množice ven.
»Dostojanstven je,« je rekel nekdo, ko so se gostje vsedli. »Ste-Ii zapazili, da pravi b sebi »mi« — to je kraljevski način govorjenja.«
»Priznati se mi mora, da so odlično obvladuje,« je menil poslanik Viacontija, »če bi bil manj ponosen, bi na njegovem ošabnem dvoru rekli, da je klečeplazi
»Zakaj očitajo tribunu, da je ponosen t« je vprašal neki profeeor iz Oologne. »Meni se ne zdi ponosen.«
»Meni tudi ne,« je pritrdil bogat zlatu i nar.
Se so trajale take nasprotujoče
i^i opazke, ko je stopil tribun v dvorano, v kateri je kraljevala Nina. Tu si je s svojo lepo osebnostjo in s svo jim srebrnim jezikom pridobil pri damah večjo naklonjenost, kakor jo je užival pri njihovih možeh.
Čim pa so bile opravljene te ceremonije in je Rienzi sedel ua konju, se je naenkrat ves izpremenil in postal pomembno in strogo resen.
»Vikarij,« je ostro rekel škofu, ;>Vaša navzočnost nam bo jako potrebna. Vedite, da zboruje zdaj na Kapitolu sodišče, da sodi morilca. Milost nebeška me je v minoli noči obvarovala, da nisem postal žrtev bodala najetega morilca. Ali vestr kaj o tem?«
Pogledal je skoro tako presun ljivo, da bi ubogi kanonist od začudenja in strahu skoro s konja padel.
»Jazi!« — je rekel.
Rienzi se je nasmehnil.
»Ne, moj dobri škof. Vidim, da vi niste rojeni za morilca. Ali naj nadaljujem: da bi ne bil v stari, ki se tiče mene, sam sodnik, sem ukazal, naj zaslišijo jetnika v moji odsotnosti. Pri zaslišanju —- ali ste videli pismo, ki mi je bilo prineseno med banketom!«
»Da; prebledeli ste!«
»Ne brez vzroka; pri zaslišanju je priznal, da ga je najelo devet paj odličnejših rimskih baronov. Ti bodo nocoj pri meni večerjali! Naprej, vi-j kari j!«
75 s*te*.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 3.
tos v Mariboru obrtniško razstavo. AH je to vplivalo na mariborke slovenske tovariše, da mislijo tudi oni kaj prirediti? Če je moje domnevanje pravilno, potem bi se pa moralo na to misliti že veliko popreje. In trebalo bi misliti na kaj resnejšega ko na »reklamno« razstavo. Jaz si od kake reklamne razstave, kupa skupaj navlečenega blaga in orodja, kakor ga človek vidi prav lahko v vsaki večji izložbi, nič ne obetani. In stvar tudi premalo vleče. Za trgovca taka reč ni velike vrednosti — obrtniki pa se bodo tudi mogli v tem kratkem času težko pripraviti. Na razstavo ne da nikdo rad vsakdanjega blaga. Neprijetno bi bilo. ako bi obiskovalci primerjali nemško razstavo, za katero se vrše dolge in temeljite priprave, s slovensko. Ali se pa misli le na nekako lokalno razstavo, združeno s kako veliko ljudsko slavnostjo? To bi morda šlo. Pred vsakim drugim podjetjem, ki bi se naj izvršilo že letos, pa bi odločno svaril. Sicer pa želim, da bi se o stvari razpravljalo še naprej in trezno vse presodilo, da bi ne bilo namesto zaželjenega uspeha neprijetne blamaže.
Od Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Vljudno vprašamo slavni okrajni šolski svet, gospoda vodjo okrajnega -Tiavarstva in visoki deželni šolski svet, če so vam znane tukajšnje vne-bovpijoče šolske razmere. Na celem štajerskem ni na nobeni šoli in že toliko časa takih razmer, kakor tukaj, škandal, taka malomarnost mero-dajnih oblasti! Ali res ni nikogar, ki hi se z energijo zavzel za stvar? Za :akrat dosti. Sicer pa so vam v dokaz tukajšnjih škandaloznih šolskih razmer na razpolago podrobnosti. Gradiva dosti, še preveč!
Iz kraja teme. (Napad na učite-i:aJ V Koprivnici ^kozjanski okraj), ^amor zaradi  zagrizenosti župnika Prešerna in zaostalosti tamkajšnjega iudstva še do sedaj ni posvetil nobeden žarek napredne ideje, sta pre-"ekli četrtek   zvečer   napadla dva mladeniča    domačega nadučitelja "*>obiša in njegovega sina (ki je tn-di učitelj), ko sta se ta dva vračala s sprehoda. Eden izmed napadalcev je ;adueirel?evemu sinu iztrgal palico rz rok in rekoč: r>Prej si me ti. Tro-iš, tepel. sedaj ti bom pa vrnil... zaci prav na • katoliških nočin mlatiti jo glavi svojega nekdanejga učitelja, ^rugi napadalec se je celo z nad 2 kilograma težkim kamnom lotil svo-;h žrtev. Napadalca, brata Sikošek, ta že pod ključem. Pripomniti je, da o Koprivnicam   najbolj   zvesti dr. ankovičevi in Peškovi   volići (glej dde volitev!), dogodek sam nam jc pa v neovrgljiv a   žalosten dokaz, kam plove nas narod pod praporom lujskajočega klerikalnega časopisja ^roti učiteljstvu in   kakšne sadove -ode dr. Krekovi nauki »dejanjske« danske politike. Za nemški Schulverern je bila v »iradcu v opernem srledališču velika prireditev, ki j«' dala čistega nad 5000 ron. Tako delajo Nemci v Graden in Irugod. Pri nas pa še gieđaHiea ne >oremo napolniti, kaj še, da bi moglo gledališče sodelovati   za obrambna društva.
Koroško.
Velik požar. V Draganju so ' nele iskre iz dimnika streho iz deščic na posestvu Runde. Ogenj se je silno hitro razširil in naenkrat je *-<la cela vas v plamenu. Gorelo je H hiš in vaška cerkev. Kljub napornemu delu več gasilnih društev so vse hiše in cerkev popolnoma pogorele. Rešili so prebivalci samo nekaj oprave in živine. Pogorelo pa jc več goveje živine, drobnice in 16 prašičev. Pri gašenju je dobil posestnik Runda težke opekline na obrazu in po rokah. Škoda znaša nad 50.000 K m jo komaj za eno tretjino krije zavarovalnina.
Dvojčka v vlaku. Neka dekla, ki je služila v Spitalu se je peljala včeraj tik pred porodom čez Beljak domov. V vozu ji je postalo med ožnjo slabo in povila je dvojčka. Poklicali so zdravnika, toda bilo je nrepozno. Dvojčka sta bila mrtva, nesrečno mater so odpeljali v bolnišnico.
Primorsko.
Iz finančne službe. Finančni kontrolor dr. Gustav Gaudusio je imenovan za finančnega tajnika v rržaškem finančnem okolišu.
Iz Soče so potegnili pod želez-"riskini mostom v Gorici truplo bivšega nočnega čuvaja Antona Žon-k'arja, ki je bil že delj časa nekoliko slaboumen. Ne ve se ali je izvršil Žongar samomor ali se je ponesrečil.
Letalne vaje vojaškega letalnega oddelka pri Gorici so ustavljene in se bodo nadaljevale šele v jeseni.
Samomor 151etne matere. V Markovijah se je hotela zastrupiti 8 strupenimi plini lSletna Celestina Brezec. V pravem časti so jo rešili in
odpeljali v bolnišnico. Brezeceva je hotela izvršiti samomor iz obupa. Ima namreč že enoletno dete, katerega oče pa. jo je vedno bolj zanemarjal in končno zapustil, tako, da je živela Brezee v največji bedi.
Nesreča na železnici. Snoči le povozil tovorni vlak v prosti luki v Trstu mornarja Lorenca Vidota. Stroj ga je popolnoma raztrgal in so le s težavo izvlekli posamezne kose izpod kolesja. Će se je Vidoti ponesrečil ali je izvršil samomor ni znano.
Tekmovalno korakanje. Lahi v Trstu so hoteli danes prirediti tekmovalno korakanje iz Trsta na Opčine To prireditev je policijsko ravnateljstvo v Trstu prepovedalo, in sicer zaradi javne varnosti. (Morda se boje, da ne bi trčili na poti s Slovenci).
Finančni stražniki dobe revolverje. Ker sta se pripetila v zadnjem času v Trsta dva slučaja, da je bil iinančni stražnik dejansko napaden in težko ranjen, so sklenili stražniki, da nujno prosijo, da se jim dovolijo v službi revolverji. Ker je ta zahteva povsem upravičena, se bode to brž-kotne v kratkem zgodilo.
Avtomobilska nesreča pri Devinu. Včeraj jc trčil blizo Devinu avtomobil, v katerem so bili tržača-ni Košut, lastnik kavarne Miramar /ligon, njegova soproga, 2 otroka in sestra njegove soproge v enovpre^-ni voz princa 'i1iurn-Ta\is, v katerem je bil neki gospod iz Devina v spremstvu s svojo sestro. Šofer je že od daleč videl voz in dajal znamenja. Tudi voz se je umaknil kolikor sc Je mogel. Vendar je vsled preozke ceste zadel avtomobil ob voz, ki se je prekucnil. Potnika sta padla v . i stni jarek. Moški |e dobil lahko, sestra pa težje poškodbe, ker si je zlomila roko in si pretresla nevarno možgane. Vsled sunka sc je obrnil avtomobil, pri čemer je zadel ob obcestni kamen. Avtomobil se je prekucnil. Iz voza so padli vsi potniki in so bili vsi poškodovani. Na mesto nesreče sta prišla slučajno brata Dottori. ki sta nudila ponesrečencem prvo pomoč in poklicala zdravnika iz Devina.
Nove aretacije v Pulju. Včeraj so aretirali v Pulju šefa mestnega stavbinskega urada, inženirja Bor-zija, uradnika v stavbinskem oddelku Karla Prešli a in cestnega nadzornika Blaža Pola. Aretacije so povzročile veliko iznenađenja, vzrok aretacije še ni znan, gotovo pa je. da je aretaeija v zvezi z goljufijami v bivšem vodstvu mestnega gospodarstva.
Kuga   na Llovdovem parniku
»Bregenz <. Kakor smo že včeraj poročali se jc pripetil na Llovdovem parniku »Bregenz^ slučaj kuge. V Bombavu se je vkrcal na parnik neki fiindn kot potnik II. razreda. Kot ciij je navedel Afeksandrijo. Med potjo pa je zbolel in zdravnik je konstatira! na njem znake kuge. V Suezu so ga izkrcali in prepeljan v lazaret, parnik pa jc odpiui naprej. Ko je prišel do Port Saida je. prišlo iz Sueza brzojavno obvestilo, da ima omenjeni Hindu pravo azijsko kugo. Tam so morali parnik popolnoma desinficirati, nakar jc odpiui v Trst. V Trstu je dobil parnik sicer libero pratico, preiskali pa so šc enkrat vse moštvo in potnike, ter so jih obdržali za 4 dni pod zdravniškim nadzorstvom.
Dnevne vesti-
h Kaj prinese bodočnost? V nedeljo je bil dan. ki bo morda ostal globoko zarezan v zgodovini kranj-ske dežele. Ta dan se je namreč vršila, kakor poroča »Slovence , pod Stolom siavnost dogotovitve predora, ki bo dovajal potok Završnico do vrha hriba nad Mostami. Z do-gotovitvijo predora nad Mostami so končana prva dela za napravo deželne električne centrale. Dr. Lampe je torej pričel z izvedbo svojih projektov o izrabi vodnih sil na Gorenjskem. Ne vemo, s kakšnimi čuvstvi je započel to delo, toda ako je količkaj primerjal naše razmere z nadurni, ki jih goji glede plodonosnosti zasnovanih električnih naprav, moralo mu je biti tesno pri srcu in nehote se mu je moralo vsiliti vprašanje, ali bo to podjetje res donašalo deželi in kranjskemu prebivalstvu tiste koristi, ki so se mu obetale, ali pa bo ta naprava grob visoko letečih nad, trajna obremenitev deželnih financ?! Pa zdi se nam. da dr. Lampe ni mož, ki bi bil preveč skrupulo-zen in čisto gotovo je, da ga vodi tudi pri električnih napravah načelo, ki ga je nekoč proglasil za svojo zvezdo vodnico: — -Bolje je. ako se nekaj napravi, če tudi z izgubo, kakor pa nič.« Toda to so načela de-sparaderjev. ne pa reelnih podjetnikov. In ini menimo, da bi dr. Lampe ne smel igrati va banque, za to ne, ker ne igra s — svojim denarjem. Če bi dr. Lampe igral s svojimi sredstvi hazard, bi mu to zabavo prav radi privoščili. Tako pa igra drzno igro z
deželnim novcem, za to je sama v lavnem interesu, ako to njegovo igro opazujemo in spremljamo s skrajnim nezaupanjem in največjo skep-tičnostjo. Predor, služeč deželni električni centrali, }e torej dograjen in dr. Lampe je slovesno praznoval to prvo etapo uresničenja svojih načrtov ne javno, marveč v intimnem krogu svojih najožjih zaupnikov. Slab znak, slab omen je to in mi se bojimo, da bo deželna električna eentrala ne vir blagostanja, marveč vir gorja za kranjsko deželo. V tej bojazni nas utrjuje usoda sličnih naprav v Nemčiji. In Nemčija ni Kranjska! Sicer pa želimo, da bi se naše zle slutnje zgolj v interesu dežele ne uresničile, če prav bi imeli sto vzrokov, da bi dr. Larnpetu privoščili, da bi se vsi njegovi projekti temeljito ponesrečili. Toda mi nismo tako zlobni in tudi ne tako hudobni, kakor dr. Lampe!
+ Umevna odklonitev odgovora ua interpelacijo v zadnji seji trgovske in obrtne zbornice. Pišejo nam: Ko smo zvedeli, da je bil Ivan Podlesnik, bivajoč že več let nekje na Gorenjskem in ne, kakor je na glasovnicah stalo s stanovališčein v Ljubljani, povabljen k vladi, da je podpisal svojo izjavo o sprejetju izvolitve za svetnika trgovske in obrtniške zbornice, smo si bili takoj na jasnem, da je bil odgovor na izborno utemeljeno, na samih dejstvih slonečo Rohnnamiovo interpelacijo »nepristranskemu (vsaj Podlesnik ga za takega ima), predsedniku volilne komisije zelo težak in da ga je kratkomalo kot nedopustljivega odklonil zato, ker je mislil, da bo s tem skrajno neljubo mu afero najhitreje spravil s sveta. Pa ne bo šlo m naj »Slovenec« še tako moleduje, da se naj akt v predsedniški koš vrže, da se ne bodo liberalci še enkrat blamirali, c Kako pravi že pregovor: Kdor se poslednji smeje, smeje se najboljše. Ni dobro biti bolj papeški, kakor je papež sam.
-i- Interpelacija   g. Rohrmanna
je spravila klerikalne svetnike trgovske in obrtne zbornice, kakor se nam poroča, v velikansko zadrego. Sicer tako zgovorni in k raznim medklicem vedno pripravljeni kričač Ložar je nemo z odprtimi ustmi poslušal navajana fakta. Videlo se je vsem, da bi najrajše svojega tovariša Pod lesnika kar hitro zatajili — Judeže igrali — ker vsak stavek jih je zadel v živo. Podlesnik, ki je bil spočetka vsled navedenih resničnih podatkov nenavadno osupel, je prišel prvi k sebi in je jel neovrgljivim navedbam porogljivo kimaje pritrjevati. Iz tega obupnega stanja — kar za obesiti se nam je, so si misliti — rešil jih je vladni zastopnik, za-trjevaje. da so akti o zadnjih volitvah zaključeni. Oddahnili so se težke more, ki jih je tlačila, se jim je odvalila od prsi in glasno so pritrjevali končnim besedam vladnega zastopnika.
Čisto določno govorimo! Z
ozirom na našo trditev, da si je dr. Pegan dal od svojega klerikalnega tovariša izplačati za zagovor enega izmed obtožencev, ki so prišli pred sodišče radi septembrskih dogodkov, znatno vsoto, piše včerajšnji »Slovenec: »Razume se, da ne moremo o tem pisariti, ker nam ni o tem nič znanega. »Narod« le naj bolj jasno govori in naj svojo trditev dokaže. Naj »Naroda tega našega poziva ne prezre!« Naj se »Slovenec - le potolaži, njegovega poziva ne bomo prezrli, marveč bomo govorili čisto določno. Dr. Pegan je računi) prvotno Vencajzu za zagovor enega septembrskih obtožencev, ki je bil nota bene klerikalec, 200 K. češ, da je vsled zagovora zamudil 10 ur, kar odgovarja vsoti 200 K, ker se pri deželnem sodišču navadno priznava odvetniku po 20 K za uro. Teh 200 kron Pegan sicer ni dobil, dobil pa je 100 K. Vemo sicer, da ima dr. Pegan zelo slab spomin, tako slab. da se ne more več spominjati, kakšen plamteč in navdušen »srbofif« je bil on nekoč in kako aktivno je sodeloval svoje dni pri gotovih demonstracijah, tako zelo pa inu vendar še ni opešal spomin, da bi več ne vedel, da je L 1909 po rojstvu Gospodovem dobil za zagovor somišljenika in tovariša sodemonstranta sto srbrni-kov! Ali naj še boli osvežimo pešajoč spomin gospoda — >Engelberta< ?
+ Novi župan v Metliki. Včeraj se je vršila v Metliki volitev novega župana. Izvoljen je bil za župana s 23 glasovi zdravnik gosp. dr. Rudolf Weil>l, odličen pristaš narodno-na-predae strauke. Za občinske svetovalec so bili izvoljeni gospodje: Milan G a Š t i n, Josip F 1 c i š m a n, Otniar S t a r m, Karel Govane e, Josip Gr b e o, Milan W a e h a in Ivan G o-I j a. Županovanju uskoka Jatraša je torej za vedno odklenkalo in Metlika, ta starodavna nepremagljiva trdnjava napredne misli, je zopet dobila župana, ki bo mož na svojem mestu, vnet za blagor občina*je v, delaven za uspešen razvoj v upravo mu izročene občine. Metličani si bodo pošteno oddahnili, da so se vendar enkrat izne-
bili župana, ki je bil vsled komedij, ki jih je uganjal v zadnjem času, samo v sramoto metliškemu mestu. Vrlim metliškim somišljenikom čestitamo, da so si izbrali za župana mo ža, eegar vsa preteklost in sedanjost jamči, da bo vodil ladjico občinske uprave v duhu, katerega je prožeta pretežna večina metliškega prebivalstva.
+ V znamenju žganja. Prvi dan obč. volitev v Krškem je bil danes. Kakor prvi pot, so klerikalci tudi zdaj napajali svoje »zavedne volil-ce« pri farovškem podrepniku hi krojaču Golobu, le s tem razločkom, da je bilo zdaj tudi že žganje dobro kot argument za klerikalne kandidate. Kot oberkantiner posluje leskov-ški Kopitar, ki je bil pred kratkim zopet obsojen na 80 K globe, event. 8 dni zapora radi uradne razžalitve in vtikanja v izvršbo  javnih služb
— zločinstvo iz navade.
-r Iz justične službe. Sekcijski Šef v justičnem ministrstvu dr. G. Ladenbauer je bil odlikovan povodom svoje vpokojitve z redom železnega križa II. razreda. — Višji dež. sodni svetnik v Celju Adalbert Ko-tzian jc imenovan za višjega dež. sodnega svetnika v graškem okolišu. — Deželni sodni svetnik v Celju dr. Adolf Rošan je imenovan za višjega dež. sodnega svetnika v Celju.
— Državni pravdni k v Novem mestu dr. Anton Rogina je imenovan za višjega dež. sodnega svetnika.
-r Iz državno železniške službe.
Železniški asistent g. Karel K o m p v Škofji Loki je premeščen v Pazin. Bil je dober tovariš m izboren družabnik in ga bodo tovariši težko pogrešali. Bilo mu srečno v novem kraju!
Odlikovanje. Meseca januarja t. L v pokoj stopivšemu, splošno znanemu in priljubljenemu c. kr. gozdarju g. Karolu Šebeniku v Idriji podeljen je bil za njegovo vestno in vzorno 401etno službovanje srebrn zaslužen križec s krono.
— Romanje v Rim je padlo, kakor smo že poročali, v vodo. Prireditelj tega romanja — urednik »Bogoljuba« pravi, da je romanje odpadlo zategadelj, ker se vrši letos na Dunaju takozvani evharistični kongres. Ne vemo, če ta izgovor drži, najbrže je samo pretveza, da bi se na najlož-ji način olajšalo in opeharilo nekaj pobožnih dušic za par svitlih kro-nic. Častivredni urednik »Bogoljuba- je namreč zahteval, naj mu pri-glašenci pošljejo preliminirane stroške za romanje naprej, sedaj pa vrača poslani denar ženicam, ki so mu šle na lim. z odbitkom 2 kron, ki mu baje pripadajo za — njegove stroške in njegov trud. Kakor se vidi, je urednik »Bogoljuba« izboren praktik, ki temeljito razume umetnost, kako se na lahak način zasluži denar. Kakor pretkan židovski agent! Toda ženice, ki jih hoče posvečeni gospod opehariti za težko prislužene novce, niso s takšno prak-tiko »Bogoijubovega< urednika čisto nič zadovoljne ter so vprizorile proti njemu pravcato revolucijo. Na »Bogoljuba^ je te dni kar deževalo ogorčenih pisem. Eno izmed teh je nam prišlo slučajno v roke in priob-čujemo ga v zabavo naših čitateljev z vsetni njegovimi pravopisnimi in stilističnimi hibami in napakami. Evo ga!
Dragi Gospod urejevalec
Bogoljuba
Žalost   nam jc presunila serce ko srna iz vedli da ne grema letos urim ker smo prav radostno pričakovali še bol nam je pa serce ranilo, ko moramo to slišati kaj ste sklenili iz nami, ali smo mt krivi da ne grema aH smo vam dali zato denar da nam ga bo te zdaj tolko od tergali pa žali Bog mi nisma tega uzrok da ne grema urim   ste le vi,   zato pa vi škoda   terpite nemi že tako imajo krelikalce ljudje ugrif zdaj vas boja pa še bol imeli ker tako postopate iz tujem denarjem dakar po dve krone iz varžeta ljudem kradete, vi če ste mislil kaj takega bli lahko rekli da ni treba zdaj še denarjev dat ga boste pol dali če borna   šli pa to je vnebo   upijoČi greh od vas da tako ljudi uderete boja ljudje še bal slabo govorili od vas ker jim sami priložnost  dajete če še prema! govorijo ker to ne bo  tiho ostalo  ker letos smo bili na menjen jet   drugo leto bote pa  prosili   in   prosili pa bote teško ljudi dobili   ker  to nebo prikrito  ostalo  ker  žal nam je vsem skupaj da srna se dali tako hitro na limauce vjet ker oni Gospod neboja nas več za pisal kadar bo kam za jet ker vidma da jim se zate kronee se iz šlo da jih boja tako kmal zaslužili ker le se bo   tudi   kmal v narod zvedlo   ker   še   advokat ne računa enga pisma tolko kakor   boja zdaj Oni   zaračunal   ta pisanje tojint pa dam vedet u imen vseh   ki so zapisan da nam ni prav tako postopaj-ne ker smo zmeraj slišali danas vera in sedma  zapoved  uči ne kradi zdaj nas pa Oni sama učeja dase ži-her golfa in krade  kadar priložnost prinese tako  kakor je je zdaj Vam kosmo vam denar prinesli  ker toje
zdaj moderno saj so Oni sami v pridigi rekli da svet dela po modemi toje tudi zdaj pri njih moderno daso po dve krone uzeli za en malo pisaj-na ker je včasih dobro pridiga slišat dase potem človek ve raunati m dase pod uči kar sam ne zna jest ko pišem kobi mogla iz njim govoriti bi jeh jest podučila kaj in kako se ima po veri raunat ako nam ne pošlete vsega denarja bomo pri morani sodniško postopati.
V spoštovanja Vas pozdravlja vdana V. M.«
.— Gospod Peter Teplv, kapelnik Slovenske Filharmonije. Pred nekaj tedni poročali so tržaški listi m tudi ljubljanski časopi«i, da se namerava preseliti ljubljenec tržaškega občinstva gosp. Peter Teply, kapelnik 97. pešpolka, v Ljubljano. Odbor Slovenske Filharmonije potrjuje to vest in naznanja z veseljem, da se mu jo posrečilo, pridobiti toli odličnega, glasbenika za naše mesto. Gospod Teply, ki je prevzel vodstvo Slovenske Filharmonije s 1. aprilom t. 1., je nam Ljubljančanom že dobro znan. Kdo sc ne spominja krasnih koneer-tev izza časa vojaških vaj, ko je godba pešpolka št. 97 bila nastanjena ^ Ljubljani, pa tudi pri koncertih Glasbene Matice videli smo gosp. kapelnika sodelovati z nekaterimi izbornimi godci svoje godbe. Kako priljubljen je bil gosp. Tepli v Trstu, priča odhod ni ca, njemu na čast prirejena o*i ondotnih Slovencev. ~ Edinost« piše o tem: »Odhodsniea kapelniku Teple-liiu jc privabila predsnočnjem v gornje prostore restavracije »Balkan« lejjo število častilcev in prijaieljev tega iabornega muzika in iskrenega prijatelja nas Slovencev. — V imenu, zbranih gostov je pozdravil gospoda Tepleva predsednik Slovenske čitavl-niee gosp. dr. L M. Čok, v imenu podružnice Glasbene Matice gosp. dr. Slavik in gosp. Mahkota, v imena Dramatičnega društva gosp. Hlaea in v imenu gledal iščnih igTaleev gospod Dragu tinovič. Vsi govorniki so uaglašali velike zasluge gosp. kapelnika Teplega za napredek tržaškega Slovenstva na polju glasbene umetnosti. Vsi so ni u pokladali rribut dolžne hvaležnosti, označujoč izgubo, ki nas zadene z odhodom odličnega glasbenega umetnika in zavednega Slovana, a čestitajoč Ljubljani na tej odlični pridobitvi. — Gosp. kapelnik Teplv se je zahvaljeval govornikom s toploto, ki je ovajala, kako te^ka mu je ločitev od tržaških Slovencev, « katerimi so ga bolj in bolj spajate vezi s skupnega stremljenja k lepemn in vzvišenemu. Gosp. Toplemu še enkrat na tem mestu: Obilo sreče in obilo uspehov v prestolnici Slovenije !<- — Gosp. kapelnik Teplv, rodom Čeh, je absolviral praski konzervatorij z odliko, ter bil na to nekaj let član različnih velikih orkestrov v Avstriji, Nemčiji, na Švedskem in v Rusiji. V svojem rodneni mestu Praga je sodeloval v nemškem gledališču pod ravna tel jstvom Angelo Non-mannom tri leta kot prvi goslač. V tem času mu je bila priložnost, sodelovati pod znamenitimi dirigenti novejšega časa in sicer: Mahler, Motri, Weingartner, Itihard Strauss, Nikiš, Edvard Colonue in drugimi, ki so kot svetovnoznani umetniki gostovali v praškem gledališču. Po doslnženih vojakih je prevzel kapelništvo najprvo pri 40. in nato pri 07. pešpollm v, Trstu, kjer jo deloval na umetniškem polju deset Jet. — Gosp. kapelnik Te-ply dirigira svoj prvi koncert t Ljubljani na velikonočni ponedeljek dne 8. aprila v veliki dvorani hotela »Union« in nastopi nekaj dni potem tudi v komornem kvartetu, tem biseru glasbe. Natančna poročila o teb prireditvah priobčimo pravočasno.
Z Bleda. Pri zadnjih obč. volitvah je kakor s težavo in s pomočjo pooblastil ter različnih nepostavnih dejanj — radi enakih v drugih krajih   so bifi   povzročitelji sodnijske kaznovani — zmagala   iarovška lista. Izvoljenih je bilo največ pristnih fajmoštrovih petoliznikov, nekaj zaupnikov S. L. S. s farovškega shoda in nekaj jih je prišlo v odbor, kakor Pilat v sodbo.   Večino imajo nazadnjaški kmetski odborniki, popolnoma naravno seveda   za probujajocj se letoviški Bled. Že v naprej je bilo jasno, kako bodo ti zastopniki uspešno delovali za naše obrtnike, hotelirje, posestnike vil itd.   Pri včerajšnji obč. seji,  ki sta se je udeležila radi važnosti dnevnega reda tudi gg. okr. glavar in okr. zdravnik  je prišel na vrsto sanitarno-policijski red. ki nai bi   urejeval   zdravstvene zadeve, Brezdvomno je tak red za zdravilišče Bled Bledu tako potreben, kakor jezero. Kljub vsemu prigovarjanju ga obč. odbor ni sprejel in je tako s pomočjo kmetskih odbornikov pokopan, ponovno pokopan toli potrebni sanitarni red. Za zjokati se je nad takimi   politiki   in domoljubi' Zaupniki    S. L. Š.  s farovškega shoda bi bili morali to že naprej videti in naj bi se ne bili podvrgli posvečeni komandi, ako jim je bilo za resničen napredek Bleda,  Pa  je to postranska stvar, glavno je, da ima človek oblast in moč, vsaj navidez-
no, v resnici je itak vsa pri »oberko-mandi«. Res, žalostno, da povsod igra osebnost prvo vijolino! Ako bi dali kaj na svojo čast tisti, ki streme po napredku Bleda, naj bi vrgli svojo odborniško čast pred noge njemu, od katerega so jo prejeli, da ne prevzamejo nase odija sovražnikov napredka. Podoben miserere, se bojimo, bomo še večkrat zapeli. Kljub temu glasovanju v obČ. svetu proti sanitarnemu redu upamo, da ga vendar dobimo. Višja zdravstvena oblast in nadzorovalni organi bo vsaj šla preko teb zastarelih in neutemeljenih ozirov, da reši škode najpri-Ijubljenejšega in najlepšega kraia daleč na okoli. Poživljamo jo k energičnemu nastopu, velika večina blejskih občanov ji bo za to hvaležna!
Iz Podkraja. Prostovoljno je re-signiral na župnijo Podkraj naš vrli župnik preč. g. Jakob Kalan in se je preselil na Nemško. Skoda za odličnega gospoda, ki ni poznal politike v tem oziru, kot jo uganjajo škofovi maziljenci! Želimo mu več sreče in zadovoljnosti kot jo je našel pri Pod-krajskih neznačainih klerikalcih!
Kinematograf »Ideal«. Danes v torek in jutri v sredo predvajajo se sledeče krasne slike: 1. Žurnal »Pathe« najnovejši posnetki, med drugim požar palače Equitable v New Yorku. 2. Junato, gumasti mož. (Zanimiv varietetni posnetek.) 3. Moric, bančni sluga. (Velekomično, igra Prince.) 4. »Oče in sin«. (Drama samo popoldne.) 5. Krasna drama »Uboga Jennv« s slovito umetnico, imenovano zvezdo kinematografije Asto Nielsen v glavni vlogi. 6. Le ne tašče! Ameriška učinkovitost. V sredo, dne 3. aprila od 5. do 7. ure diia-ske predstave, ker bo na veliki četrtek, petek in soboto kinematograf zaprt. Cene: 10 v, 20 v, 30 v.
Tujski promet v Ljubljani: Meseca marca je prišlo v Ljubljano 5623 tujcev (112S več kakor meseca februarja in 885 več nego lani meseca marca). Nastanilo pa se je v hotelu Union 1445. Slon 1264, Llovd 470, Cesar avstriiski 262, Južni kolodvor 159. štrukelj 132, Tratnik 105, m v ostalih gostilnah in prenočiščih 1637 tujcev. — Bilo pa je S Kranjskega 1356, z Dunaja 973, iz slovenskih dežel 1170, iz dežel češke krone 19S, iz drugih avstrijskih dežel 1181, z Ogrskega 163. iz Hrvaške in Slavonije 296, iz Bosne in Hercegovine 56. iz Nemčije 145. iz Italije 104. iz Rusije 24, iz Anglije 4, iz Francije 9. iz balkanskih dežel 61. iz Rumunije 3, iz drugih evropskih dežel 33. iz Severne Amerike 5 in iz Azije, Afrike in Avstralije 7 tujcev.
Močna zaušnica. Snoči je v neki restavraciji nek mehanik brez povoda nekega potnika trikrat tako udaril po glavi, da se je bil ta onesvestil. Zadeva je prijavljena oblastvu.
Konja splašiSa sta se bila včeraj v Latermannovem drevoredu hlapcu Franu Arharju. Le-ta jih je bil spre-gel ter pustil tam brez nadzorstva m je le malo manjkalo, da se nista bila zagnala v neko družino.
Kanarček ukraden je bil včeraj iz kletke nekemu gostilničarju na Krakovskem nasipu. Kanarčka ceni lastnik 10 K.
Pes popadel je včeraj na nekem dvorišču na Poljanski cesti posestni-kovega sina A. T. ter ga na desni nogi znatno telesno poškodoval.
Falzifikati. Včeraj je neka bra-nievka dobila falzifikat za 1 K in za 10 v.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 152 Macedoncev in Bolgarov in 240 Hrvatov. 60 Hrvatov je šlo v Inomost, 20 pa v Rudolfovo. — Na Dunaj je šlo 200, v Budimpešto 1H7, v Zagreb pa do 200 Lahov.
Izgubiia je vdova g. Marija Kaj-zerjeva denarnico, v kateri je imela do 26 K denarja. — Gospodična Z. M. je izgubila denarnico, v kateri je imela 13 K denarja in zlato žensko žepno uro.
Angleško skladišče oblek. V soboto, dne 30. t. m. je bilo 300 odjemalcev v angleškem skladišču oblek, v Ljubljani, Mestni trg št. 5, ki so vsi kupili razne potrebščine. To izpričuje, da se tam kupi res ceno in dobro.
Društvena naznanila.
Častni večer gosp. Pavlu Skaletu
ob priliki 251etnice njegovega blagaj-ništva je priredil ljubljanski Sokol v solx>to, 30. marca, v mali dvorani Narodnega doma. Pri prireditvi je sodeloval salonski orkester Sokola I. pod spretnim vodstvom kapelnika gospoda Jakla in del pevskega zbora Slavca«. Počastil je večer tudi ljub-ljubljanski župan dr. Tavčar, drž. poslanec dr. R a v n i h a r, dr. Mu r-n i k, dr. W i n d i s c h e r, profesor P i p e n b a o h e r, dr. P e s t o t n i k, dr. Oražen, dr. Kušar, gospod K a j z e 1 j, gosp. R i b n i k a r, gosp. Mejač, gosp. Rohnnan m drugi. Tudi ženstvo je bilo zastopano. Dr. Mumik je pozdravil vse, posebno pa slavljenoa gosp. Pavla Skaleta. 27 let že teče, odkar je gosp. Skale
blagajnik ljubljanskega Sokola in g.
Skale skromno, ne da bi silil v ospredje, deluje z vsemi močmi v blagor slovenskega Sokolstva. Blagajnici t vo je najbolj nehvaležen posel v društvih, a slavljenec je varčen, vesten, a ne skop. Pač mu je bilo težko izdati marsikako kronico, a vedno je že mislil ifa to, da pridobi novih virov za svojo blag-ajno. Stotisoči denarja so šli skozi njegove roke in ko je -5 let bil vrl in vesten član Sokola, jra je imenoval za častnega elana, V skromen dokaz hvaležnosti se mu podari diploma, ki ga naj spominja na svoje hvaležne brate, ki mu žele, da bi ostal tudi še nadalje mnogo let blagajnik in da roke ne bodo mirovale, kadar ga bo klical na pomoč Sokol. Nato se zahvali blagajnik Skale za dokaz ljubezni Članov, poudarjajoč, da Je pač res, da je dober blagajnik steber in gospodar celega društva in da je posebno slovenski »Sokol« prava narodna trdnjava na slovenski zemlji. Nato razvije delovanje »Sokola« od začetka ko je stopil v društvo, pa do danes, spominjajoč se vseh težkoč in neprilik, pa tudi veselih prvih izletov, ki jih je priredil »Sokol«. — Nato govori dr. Kušar, ki razločuje v Skalctovem delovanju tri dobe; prva je mladeniška doba, druga od 1888—1897 in tretja je doba renesance »Sokola«. Skozi vse dobe pa so vleče nit delavnosti, ljubezni do domovine in bratstvo. — Tndi dr. O ra ž e m mu zakliče v imenu vsega Sokolstva krepak Na zdar! — Nato govori še ljubljanski župan gospod dr. Tavčar, ki zatrjuje v imenu občine ljubljanske, da bo vedno podpiral težnje »Sokola« in posebno še sedaj, ko se 5l* vlada postavila na tako malenkostno stališče in vrgla »Sokola L. II.« in druga društva iz telovadisč na cesto. — Končno so zahvali slavljenec vsem, ki so ga počastili, posebno pa »Slavcu« za prekrasne pesmice in »Sokolu L«, ki je neumorno igral in mnogo pripomogel h krasnenm uspehu večera.
Društvo uradnikov c. kr. užit-nine na Kranjskem je imelo dne 24. marca svoj redni občni zbor. V našem poročilu se je vrinila neljuba pomota. Za predsednika društva je bil izvoljen gosp. Andrej Hrastja vodja boletnega urada v Logatcu, za podpredsednika pa gosp. Frane Štm-belj, vodja boletnega urada na Vrhniki.
Umetnost.
Slnfonični koncert »Slovenske Filharmonije« v Ljubljani, ki se je vršil, kakor smo že omenili, v nedeljo zvečer v veliki dvorani »TJniona«, j>od osebnim vodstvom kapelnika g. V. Talieha, je uspel glode umetniškega izvajanja vseh točk sporeda jako dobro. Pri tem koncertu, ki je bil prirejen v korist podpornega zaklada članov orkestra ^Slovenske Filharmonije«, in obenem kot poslovilni koncert kapelnika gosp. Talieha, so sodelovali tudi gosp. prof. dr. Pavel Kozina iz Ljubljane, gospa Anny Krampera in gosp. Jan Krampera, člana slovenskega gledališča v Ljubljani in gdč. Hanny Haumer, priznana solistka na harfi, članica zdravi-lišonega orkestra v Opatiji. Koncert M jo otvoril z veliko Senubertovo sin fon i jo v C - duru. Gosp. dr. P; vel Kozina, priznan pevec, je zapd s spremljevanjem orkestra tri pesmi, in sicer »Moja mati«, »O polnoči« in »Narodno pesem«. Posebno zanimivo je bilo izvajanje solistke na harfi gdč. Haumerjeve. Umetnica ima izborno tehniko in igra z globokim čutom. Zamolkli, tužni, a mehki glasovi se vrste i nežnim piano. Glasovi se zbirajo pod njenimi prsti kot venci v krasne akorde. Njena igra je dovršena. Dvospev iz operete »Zrinski«, ki sta ga pela gospa in gospod Krampera, je bil dober. Koncert se je zaključil s krasno Dvofakovo Karne-valovo ouverturo. Gosp. V. Talichu, ki si je tekom svojega službovanja v Ljubljani pridobil veliko priznanja in priljubljenost, je občinstvo izročilo dva krasna lovor jeva venca. Obdarovani sta bili tudi z lepima šopkoma gdč. Haumer jeva in gospa Kramperova. Po koncertu je koneer-tiral oddelek »Slovenske Filharmonije« v kavarni hotela »Union«.
Razstavo slik, ilustrlrajočih Siekiewiczeve romane, v »Mestnem domu* prav toplo priporočamo slovenskemu občinstvu. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike, da bi si ne ogledal teh zanimivih slik. Razstava bo otvorjena samo Še do 14. t. m.
— Slovani In c. kr. akademija za glasbo. C. kr. akademija za glasbo je preteklo soboto priredila na Dunaju koncert svojih gojencev. Med temi gojenci, ki so se producirali, so bili tudi naš rojak Ivan Le-var, Zlatko Baloković, Niko Zupančič in Agneza Dudičeva, torej štirje Jugoslovani. Ivan Levar je pel I. Brahmsove pesmi »Auf dem Kirch-hofet, »Wie bist du meine Konigin« in »Tambourliedchen«. Vzbudil je s svojim umetniško dovršenim petjem splošno pozornost. Tudi ostali Jugo*
slovanski umetniki so dokazali, da je glasbena umetnost polje, na katerem lahko Jugoslovani z uspehom tekmujejo z ostalimi kulturnimi narodi.
Razgled po slovanskem svetu.
— Kongres slovanskih časnikarjev v Pragi. Vseslovanska časnikarska zveza je imela preteklo sredo v Pragi sejo pod predsedstvom urednika Jos. Holečka. Prisotni so bili gg. V. Cervinka, J. Hejret, Fr. Ho-vorka, Ad. Kunta, F. Nepily, poslanec K. St. Sokol in Jos. Vejvera. Tajnik Hejret je podal poročilo o pripravah za kongres. Uredniku Vejvari se je izročila preskrba stanovanj, vprašanje, ki je z ozirom na istočasne sokolske slavnosti in na odkritje spomenika Fr. Pala^kemu zelo težavno in kočljivo. Pripominja se vnovič, da imajo pravico kongresa se udeležiti samo oni časnikarji, ki so organizirani v »Zvezi«, a vsakdo izmed njih se mora priglasiti najkasneje do 1. maja. Kongres se otvori 28. »unija. Z zadoščenjem je bilo vzeto na znanje povabilo mestnega občinskega sveta in okrajnega odbora v J i č i -n u k posetu mesta in tamkajšnje okolice. Z zahvalo se je vzelo na znanje, da bo jičinska komisija za tujski promet sodelovala pri izletu in da bo češka deželna zveza za po-vzdigo prometa s tujci skrbela za stanovanje Časnikarjev, ki pridejo v Prago iz vsega slovanstva. Kakor ie pri takšnih prilikah običajno, «e pripravljajo gostom v spomin razna dragocena darila. Ukrenilo se je se potrebno za organizacijo Rusov in Slovakov. Prihodnja seja »Zveze> bo na velikonočni ponedeljek ob 8. zvečer v Pragi v restavraciji »Brej-šky«.
Razne stvari.
* Kazenski proces proti D' Albi.
Rim, 1. aprila. Proces proti atentatorju na italijanskega kralja, D' Albo se začne v drugi polovici meseca aprila.
* Stolp za smodnik eksplodiral.
Pariz, 1. aprila. Stolp za smodnik v Billy Berclany je eksplodiral. Pet delavcev so težko ranjene potegnili izpod razvalin. Dva sta že umria.
* Papež -— pesnik. Papež je spesnil himno, ki jo je izročil Perosi-jn. da jo uglas bi. Himno bodo vprvič peli pri blagoslov ljenju zvonika v Benetkah. Himna naj bo papežev dar Benečanom. .
* Octova kitslina namesto so-dovke. Praga, L aprila. Delavec Fr. Kouba je danes v neki trgovini zahteval sodovko. dobil pa je oetovo kislino. Komaj je Kouba pokusil pijačo, je dobil grozne krče ter kmalu nato umrl. Proti trgovcu so uvedli kazensko preiskavo.
* Nesreča na morju. London, 1. aprila. Iz Punta Arenas poročajo, da se je angleški parnik »Foxley< na potu iz Chile v Rio de Janeiro pri rtu Pillar potopil. En det moštva, kapitana in enega častnika so rešili. 37 mož se je pa potopilo. »Foxley« je bil nov parnik s 4274 tonami.
* Roparski napadi v Palestini. Berolin, 1. aprila. »Berliner Tage-blatt<: poroča iz Jaffe, da so roparji streljali na neki nemški poštni voz. Enega konja so ustrelili, vendar so pa končno poštni voz rešili. Avstrijsko pošto, ki je prišla za nemško, so pa popolnoma oropali. Kavasa in dva konja so ustrelili. Zločin so izvišili najbrže maroški priseljenci.
* Jetniškega paznika napadli. Lvov, 1. aprila. Kaznjenci tukajšnje kaznilnice so napadli paznika Sobot-nickega. Izvršili so nanjegaatentatz revolverjem, ki se je pa ponesrečil. Vzrok atentata je ta, ker je Sobot-nicki prejel od nekega kaznjenca, ki je bil obsojen zaradi špionaže v pro-speh Rusije, 100 rubljev, da mu pomaga pobegniti, Sobotnicki je pa to naznanil predstojniku.
* Velika avtomobilska nesreča. Milan, 1. aprila. Tu se je dogodila včeraj težka avtomobilska nesreča. Tovarnar Figini je poskušal svoj avtomobil ter vozil okoli vojaškega vežbališča. Ko je pnevmatika počila, je hotel tovarnar voz zavreti, pri tem so pa odleteli vsi z voza. Poslovodja je bil na mestu mrtev, tovarnarja in mehanika so prenesli umirajoča v bolnico. Ostali delavci, ki so bili na vozu, so bili težko ranjeni.
* Poroka princa Hohenlohe-Schllllngsftirst. Praga. 31. marca. Zakon dr. Freunda in njegove žene je bil že preteklo soboto ločen. Princ Egon Aleksander Hohenlohe - Wal-denburg - Schillingsfiirst se bo bodoči torek poročil popolnoma natihoma z ženo dr. Freundovo. Še včeraj so bili tu sorodniki princa, da bi ga odvrnili od njegovega načrta; toda princ ni odnehal. Po poroki bo princ sprejel naslov barona in se bo najbrže odpovedal majoratu. Apanažo bo pa vseeno dobival.
* Macoch ae ne bo pritožil. Varšava, 1. aprila. Govori se, da je Macoch poslal predsedniku piotrkov-skega okrožnega sodišča prošnjo, v kateri se odpove pritožbi proti razsodbi. Vendar pa hoče prositi carja, da mu olajša kazen.
* Eden najvišjih stolpov se je podrl. Nauen, 30. marca, Vsled velikega viharja se je včeraj opoldne podrl veliki železni stolp za brezžično brzojavi janje. Ponesrečil se ni nikdo. — Ta stolp je bil ena izmed najvišjih železnih stavb na svetu. Visok je bil 2u0 m. Kot brzojavna postaja more sprejemati brzojavke iz daljave 6000 kilometrov. Iz Nauena je bila mogoča zveza s Kamerunom in Nev Yorkom. Stolp je stal popolnoma prosto in ni bil vzidan, temveč pritrjen z železnimi žicami. Glavni stolp je bil obdan od devetnajstih majhnih stolpov, ki so stali v krogu 800 m. Ogromna stavba je danes le še velika razvalina. Vihar razsaja še dalje, odkriva hiše in m je drevesa.
* Kraljestvo na južnem tečaju. Zanimivo anekdoto pripoveduje pariški »Journal des Debats«: Mislili smo, da je južni tečaj odkril Amund-sen; dočiin je bilo pa že pred 25 leti tam kraljestvo. Ne verjamete morda tega? Toda poglejte: Parižani so to takrat verjeli. Začelo se je to popolnoma enostavno. V neki kavarni Bstignolles, predmestju pariškem, je sedel lep dečko zamišljen, kakor bi padel z lune — dočim je pa padel samo z južnega tečaja, kakor boste to kmalu zvedeli. Stalni gostje so ga od strani gledali, a eden od njih, okrajni predmestni pesnik, ki je v prostih urah nradoval v ministrstvu, se je o junaci! in vprašal mladeniča: »Gotovo čakate na koga?« — »Ne, ne čakam,« odgovori mladenič. »Ne poznam niti žive duše v Parizu in sem popolnoma slučajno sem prišel.« — »Najbrže od daleč?« ga je nadalje iz-praševal zvedavi okrajni pesnik. »Na, dovolj, dovolj od daleč. Prav s konca sveta. Sem z južnega tečaja.« To je nekaj izvanrednega: »Z južnega — tečaja?« No, seveda, zakaj bi ne bil z južnega tečaja. Je celo prestolonaslednik — je priznaval mladenič — njegov oče je tam vladajoči kralj. Za vse to ima dokaze. Sicer je njegova prtljaga nekje ostala z dokazi vred, in zdaj jo na njegovo zahtevo iščejo po celi Francoski. . . . »In ali bi smel,« je izpraševal pesnik nadalje, vprašati, ne da bi hotel biti preveč radoveden, v kateri deželi vlada vaš oče?« — »Moj oče je kralj v Adelii.« — »V Adelii?<> Hm! In kje je to, prosim?« — »Na južnem tečaju v tmdar.« Med tem se je že cela kavarna zbrala okoli polarnega princa, z očmi so ga hoteli pojesti, toda mnogo je bilo tudi takih, ki so dvomili. »Kako se pa pride na južni tečaj?« — »No, če se more priti od tam! Kako bi sicer sem prijel?« Temu se ni dalo oporekati. »Je li torej južni tečaj obljuden?« — »Obljudena seveda. Kako bi pa mogli sicer imeti tam svoje kraljestvo?!« je jezno odgovoril mladi tujec. In nato jim je vse pojasnil, ko so postali že preveč radovedni. Okoli južnega tečaja je seveda sam led, toda potem je velika kotlina, kjer že ni več ledu, temveč kjer se nahaja kraljestvo Adelie. In to kraljestvo hoče zdaj priti iz svoje stoletne od-ljudnosti, pokazati hoče svetu, da eksiatira in skleniti s evropskimi državami trgovinsko ]>ogodbe. kar namerava ravno oni princ. izvršiti. »Toda, kraljevska visokost, kako je to vse mogoče? vsaj svet o vas vendar nič ne ve?« — »O Ameriki prej tudi niso ničesar vedeli! Toda, go-si>odje, jaz vendar nisem začel tega razgovora. Vi ste me vpraševali in jaz sem odgovarjal.« Nato je jezno vstal ter šel razžaljen. Toda drugi dan je zopet prišel — ta dobri človek
— se pomiril s pesnikom — uradnikom in mu celo vse obrazložil, kako je v Adolii. Pesnik — ki je imel precej bujno fantazijo — je verjel princu z južnega tečaja, a ker še vedno ni dobil prtljago, mu je posodil tudi par tisočakov. In drugi dan zopet par... Toga zgodilo se je še več. Naš pesnik je obenem so izdaja tel j tedanjega lista »Nouvelle Revue intemacionale«, v katerega je takoj napisal članek o Adelii, kralju Jurju II., prestolonasledniku, kako je to izboren človek
— in koeno je dodal celo na podlagi prinčeve risbe mapo Adelie z mesti, trdnjavami in vasmi ... Ta članek je takrat v listu tudi faktično izšel in končal z besedami: »Že leta in leta so iskali južni tečaj, in pri tem je bila že zdavnaj odkrita.« Članek je bil pa za avtorja usodepoln. Pariz se je valjal od »meha. »Revne« je morala prenehati izhajati, izginili so pa tudi tisočaki poetičnega uradnika iz ministrstva.
Telefonska In brzojavna poročila.
Jadranska banka.
Trst, 2. aprila. Na včerajšnjem občnem zboru »Jadranske banke« v Trstu so sklenili, da Izplača Jadrans-
ka banka 6ll47o dividendo, torej 25 kron na delnico.
Blagovni promet med Ogrsko in Avstrijo. Dunaj, 2. aprila. Statistični izkaz trgovskega ministrstva glede blagovnega prometa med Ogrsko in Avstrijo izkazuje, da znaša v mesecu februarju uvoz iz Ogrske 90*6 in izvoz iz Avstrije na Ogrsko 121'8 milijonov kron. Provizorična trgovska bilanca izkazuje za meseca januar in februar 29*8 milijonov aktiv. Lansko leto so znašale aktive v tem času 30*3 milijonov kron.
Cesarjeva Velika noč. Dunaj, 2. aprila. Cesarjevo velikonočno potovanje v Walsee je bilo vsled neugodnega vremena preloženo na Četrtek. Ce se vreme ne izpre-meni, ostane cesar čez Veliko noč na Dunaju.
Ogrska kriza.
Budimpešta, 2. aprila. Opozicija pripravlja oster boj proti kabinetu. Kossuthova stranka grozi s tehnično obstrukcijo. Danes se je vršila debata o izjavi ministrskega predsednika. Senzacijonalna so razkritja lista »Vilak« organa Christoffija. ki trdi, da je slika, ki jo prinašajo ofici-jozni časopisi, in Khuenova pravljica o cesarjevi abdikaciji popolnoma izmišljena. Tudi tekst cesarjevega lastnoročnega pisma je bil že v sredo stiliziran in oddan v četrtek v Budimpešti Khuenu, Lukacsu in Tiszi. Prestolonaslednik je nenadno prišel z Brionov na Dunaj, da protestira proti zlorabi svojega in cesarjevega imena od strani Khuena.
Budimpešta, 2. aprila. Zbornica je danes nadaljevala debato o izjavi ministrskega predsednika Khuena. Poslanec Bakonyi, (Justhovec) je ostro kritiziral postopanje kabineta, za njim je govoril Geza Pollonyi. Med njegovim govorom je delavna stranka zapustila demonstrativno zbornico. Opozicija je sklenila z vladno večino kompromis, glasom katerega naj bi se zbornica odgodila do 12. aprila, ter bi se debata nadaljevala šele po Veliki noči.
Stavka na Češkem.
Praga, 2. aprila. V češkem stav-karskem okrožju se boljša situacija od dne do dne. Povsod vlada mir, samo v okraju Kladno in Slano je prišlo do nemirov. Podjetniki so pripravljeni priznati delavcem nekatera zboljšanja.
Bosanske zadeve. Budimpešta, 2. aprila. Skupni finančni minister Bilinski pride danes popoldne v Budimpešto ter bo imel s Khuenom posvetovanja o bosanskih zadevah. Meseca maja pride Bilinski v Bosno. Listi zatrjujejo, da bo delegacija sklicana sredi aprila.
Tujski promet v Opatiji. Opatija, 2. aprila. Tu je letos toliko tujcev, da ni mogoče dobiti niti v Opatiji niti v Voloski nobene sobe. Mnogo letoviščarjev, ki so prišli v Opatijo, mora vsled tega stanovati na Reki. A tudi tu je težko dobiti po hotelih stanovanje. Sprevodniki na brzovlakih južne železnice svarc potnike, naj ne gredo v Opatijo, ako nimajo že naročenih sob.
Odpoklicani italijanski poslanik.
Rim, 2. aprila. V političnih krogih so razširjene vesti, da je italijanska vlada odpoklicala svoje poslanikr na Dunaju, v Berolinu in v Petro-gradu, ker so se izkazali kot nesposobni.
Rim, 3. aprila. »Tribuna« demontira vse vesti o izpremembah pri italijanskih poslaništvih.
Plovba v Dardanelah. Neapolj, 2. aprila. Sem je pri-plul iz Carigrada angleški parnik »Dunother Castle«, ki je pripeljal 137 nemških turistov. Ti so pripovedovali, da je vožnja skozi Dardanelo silno nevarna. Skozi celo ožino pelje samo kakih 100 m široka prosta pot, vse drugo je podminirano. Pred vhodom v Dardanele je moral čakati parnik en dan in eno noč na turško ladjo, ki je vodila parnik skozi Dardanele.
Italijani proti vojni. Rim, 2. aprila. V zgomjeitali-janskih mestih je prišlo včeraj do velikih demonstracij proti vojni v Tripolitaniji. Ponovno so se spopadli socijalisti in naeijonalei.
Ecuador. Quito 2. aprila. Za predsednika republike JScuador je bil včeraj izvoljen general Leon i d Plaza.
Rudarska stavka na Angleškem.
London, 2. aprila. Število rudarjev, ki so se včeraj vrnili na delo, znaša 30.000. Dosedanji uspeh glasovanja o konou stavke izkazuje 98.639 za in 100.193 proti. V Sunderlandu so izbruhnili tudi nemiri. V Londonu vlada optimistično mnenje. Premo-garska borza je že znižala cene pre* mogu.
Stavka v Ameriki. New York, 2. aprila. V severnoameriških rudnikih počiva dela
75 štev.
SLOVENSKI NA90B.
Stran 5.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska.
ieseca marca 1912 vložilo je 1581 prank 843.818 K 20 v, 1714 strank a dvignilo 952.042 K 70 v. Stanje log koncem meseca marca 1912 j.031.214 K 41 v. Stanje vložnili njižic 29.099. V I. četrtletju 1912 se hipotečnih in občinskih posojil iz-ačalo 711.680 K, vrnilo 396.927 K i v. Stanje posojil 35,043.677 K 81
m.
Kamnl-
je 145
— Mestna hranilnica v
V mesecu marcu 1912 trank vložilo 45.689 K 69 v, 182 <rank dvignilo 64.778 K 49 v. Sta-e hranilnih vlog 2,039.117 K 64 v. tanje hipotečnih posojil 1,586.866 K i v. Denarni promet v mesecu mar-fl 1912 275.898 K 74 v.
— Srečke. Rudolfove srečke iz ta 1864. Glavni   dobitek 30.000 K ! i serija   2937 Št. 22. Brnnšviške
rečke. Glavni dobitek 180.000 mark obi serija 6788 št. 16. Štiriodstotne rečke za regulacijo Tise. Glavni do-ek 180.000 K dobi serija 3624 št. i). Turške srečke. Glavni dobitek flO.OOO frankov dobi št. 516.534, do-itek s 30.000 franki pa št. 1,894.933.
JBcjovor na poslano
slovenskem Naroda" z dne 27. marca 1912
osp. Antonu Srebotnjaku
v Ljubljani.
Vsakdo, ki pozna Vas in mene tr Vaše in moje razmere, si bo na-avil sam sodbo, kdo od naju za-orc biti dolžnik.
Zato, kar imam dobiti od Vas, as bom že poiskal.
Vsakemu,  ki  želi  imeti  ^ Vami pravka, svetujem, da si prej pregleda ašo zadevo pred c. kr. okrožnim so-n v Celju pod opr. štev. Vr VIII da se varuje nesreče.
Serrava I a
vo
železnato Kina-vino
liigijcnična razstava• na Drmjs 1006: Driavaa odlikovanje in častni diplom k zlati lOlljli.
Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri la je
rekonvalescentom
In mslokrvnlna
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
h Izborni okus. ii
Večkrat odlikovano. Nad 7000 »dravniaklh spričeval, u
J. SSERAVALLO, c. in kr. dvomi dobavitelj
4484 J
TRST-3arkovlje.
V;
Matij
ija Trk man,
Etnik in lesni trgovec, Pcdkraj nad lT;a;o.
* Za vsebino tega -fepisa uredništvo rno le toliko,  kolikor doloma zakon
;n šnii list obsega 6 slr«n;.
IIzdajatelj  in odgovorni nrednik: Rasto Pustoslerm ek.
lunina in tisk »Narodne tiskarne«.
.  ••! so v UuhVv.r\l:
r>ne 1. aprila: Veronika Tomic, nka. 4 mesece, Reber 9. -— Se-Štefanija Pezdiček. usmiljenka, et, Radeckega cesta 11. — Jožeta 'lin, hči posestnice.   5 tednov, va cesta 9. — Franc Florjan-bivši mlinar, 75 let, Zaloška ce-. — Uršula Tavželi. zasebnica, . Bohoričeva ulica 1^.
V deželni  h o 1 n i r i. \ne r29. marca: Icrnaoi.j Levstik, ski  vajenec-.    16 let. — -Jo*ir> zidar. 40 let.
lego vanje    ust z on je raravnost bbrota.   Gnitje v tih, ki zobe pola. fiffia  uniči    se za i ivo zaustavi in v.sakem splak-z Odolom i vseh ustih raz poživljajoč gvežost.
K*
vrelce. Dietetićna r. m zr pijača k obilno ogljikovo kislino. Pospešuje prebave in izmeno snovi
Zelo krncentnran medicina-len »rdeč. priporočljiv pri kroničnem želodčnem kataru, zaprtja Bri-htoviD ledicah, vraničnik oteklinah, jetrni trdin<, »latici, anovoizmen«-kih holeznitukatarib dihalnih orjranov.____
I
Zdravilen vrelec naivećj« vsebina svoje vrsta Zlasti uporaben pri kroni "nem črevesnem kataru, ob-i pači j i. i lćnih kamen»h,to!acci trganju, tiladkovni bolezni
1
Najmočnejši Orodni vrelec magnezijo glauberske soli.
rzna por»očila.
Ljubljanalia
Kreditna banka v Ljubljani«.
Uradni karal d..a|ske borze 2. aprila 1913
■«Ee>*bevtl papirji.       * ne"rBi I B,"**"» 1* • majeva renta .... 4"2«, srebrna renta .... 4% avstr. kronska renta . .
4% „ . .
4* , kranjsko deželno r»osoHto 4«/, k. o. črfke de?, banke .
Srečke \z !. 1P60 %   .  . .
ii    r*   ii 1864 •   •   .   . .
„ tlake......
„     semeljske J. IzJcje
H- • u ogrske hlnote?ne . . „ d«jn. Vomnrtalne „ avsir. kreditne . . . „ ItablfansV* .... „    evstr. rdeč. križa   . .
*****.....
tnr5k«......
8965
89 6^ 8930 9225 91-75 I
429 - j 614 —!
26650 j I 247 — J 502 - i 493- j 70-85 1 63 — j 40 oO 32 75 244-30
Baf ntce.
? fuhtjanske kreditne b**fce Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske ban?ne družbe . Tu?ne Železnice .... Državne »e^eznice . . . A1r>?ne-Mort+an .... Ce^ke sladkorne družbe . Zfvnostenske banke.   . .
Valartau
8985 93 20 8 80 89 SO
93 25 92 75
441
626 -
321 —
278 £0 253 — r 14 50-, — 76 85 o9
46~0
36 75 247 30
15*— i 556 25 543*-
:o6 2~. I
73!• 75 I 9?S 75 I 376-— I 283-—
11-88 2355 i 19 10 94 70 254'—
457 —
651-25 -44 107*25 732 25 937 75 379'--284 —
11-41 23 60 19 13 94 95 554*75
Cekini Marke Franki Mre . Rabiti.
Žitne cene v Budimpešti«
Dne 2   arrila 1912. Termin.
Pšenica za april 1912 Pšenica za mai 1912. Rž za acril 1912.   . . R2 za oktober 1912 . Oves za  iprii 1912 Ove* za oktober 1912 Koruza za mai 1912 Koruza za mlij 1912 .
2a 50 kf 11 35 za 50 kg 11-^9
za ^0 986 za 50 kg za 50 k5 za 50 k? za -0 kg za 50 kg
9 76 976 <>34 879 K-73
onazo-a vanja
w3
Stanje barometra   s :
v
Vetrovi
Nebo
1.
2. pop. 9. zv.
si. sever dež
723*4 8-6 718*7 10*7
7. zj.  722 1     7*1  si. jvzh. oblačm.
Srednja včeraišnja temperaiura 8V. norm 6 9" Padavina v 24 uran 4 »2 mm
Zahval,
Za izkazano sočutje bridke izgube gospe
povoaon: 118
Karoline Denkl
l ■ in kr. stotnlkove vdove
kakor tudi za časteče spremstvo k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom in prijateljem ter ude-ležnikom, osobito pa Se cenjenim darovalcem prelepih vencev naj-iskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, 30. marca 1912
Žalujoči ostal:.
MAikast, avatMt. aaahkMt kata
sc doseže le z vporabo
Brdzavevega mila
s Iraacosldai tgaali
Dobiva se povsod.     Dobiva se povsod
Odda n ali proda im
prodolnlno
Polzve aa v trgovini Pogrebnoga zavoda v Prešernovi nllcl it 44.
Krasota mojih čevljev je
VCDKOV P
Stanovitno, elegantan higienično.
Mlad. podjeten trgovec ia ebrtaik v neposredni bližini Ljubljane se želi poročiti z gospodično ? starosti od 20 do 24 let. ki bi imela veselje do trgov ne in nekoliko trgovske naobrazbe. Na doto se ne gleda, ampak na dobro srce in pridnost. Resne po-nndbe. opremljene s podpisom je pošiljati pod šifro ,,Fortun*" do 15. aprila na upra?nistvo ,.S1. Naroda*1, Ljubl'ana. — Aaoairaai dopisi gredo v koš. 1151 Molčečnost strogo zajamčena.
Velika zaloga patento-vanih železnih in lesenih
skladnih stolov, klopi in miz,
ki Jih izdeluje la zal s a s parna tovarna leaaalk r.        Molkov 1186 n
Fran Bnrger v Sp. Šiški.
Znižane cene. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
Blagajnica rka
Zeli pnmiiti službo. Gre tudi iz Ljubljau.
Ponudbe pod ,.št. 15" opravi „SI. Naroda44. 119 i
išče gospodinjo
za Ljubljano ne izpod 30 let, k trem otrokom od 8 do 12 let. Šivilje ali kuharice imaio prednost. Ponudbe pod »Slučaj« na uprav. »Slov. Nar.« 1170
Rozposlliolnica I !!"v!
m *tr«*fe* v*iiitk*, »Umike pMtrtJUc, *f.rtue t»c.tc, ref.raae
stole, Meno pob itro, pobiitvs sd eadi, vlolke li eodroce
p«  Uviraik tT.ra!ikih cen.b:  angleški »ozickl od K 22 naprej
ric sii verički »4 I SO*—,    okroral vozički z gemijem «4 ki'—,  ■•btelce g ograjo, velike od K 19-— iportsi vozički za leiaaje. s streha mi K Zt*—. ■edenaste postelje od K 96*—. naprej
Specialiteta: vozowi BRENHABOR HaJMjSf as sveta psvsek cesata. NajvečjaIzkera!!! Kajsižjc cene
£ g^rlach, gradeč Joanneumrin] 7.
se ceno proda.
filmska cesta št. 16, pri mizarju.
se da takoj v najem.1187
Lepi prostori, kegljišče in vrt.
Ponudbe se naj pošljejo na upr^v-niŠtvo »Slov. Naroda«  pod  ,,A. C."
Vabilo na
redni občni zbor
o to
oženjen, so Sprejme za izdelovanje
peči z do^rn plačo  takoj v lončarsko
tovarno Griže nad Celjem, Štajersko.
Sprejme se takoj
koonrni^l vajenec
s primerno Šolsko naobrazbo v kavarno „Ceniral" v Ljubljani.   — Pismene ali    ustmene   ponudbe   naravnost na kavarno. 1154
II
me m posojilnice
v Idriji,
registrovaoe zadruge z neom. zavezo,
ki se vrši 1191
dne 12. aprila ob h nri popoldne v  uradnih   prostorih zadruge.
DNEVNI RED:
1. Čitanje  revizijskega   poročila Zadružne zveze v Celiu ter ukrepi vsled tega.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4 Potrjenje računskega zaključka za L 1911-
5. Volitev načelstva in nadzorstva.
6. Slučajnosti
Malo rabljeni
1173
1191
V Idrlii, dne 1. aprila 1912.
Načefstvo.
Skoro milijon
je v rabi.
Nobenega izdelka se ne proda toliko.
Pisalni stroji Bemiagton
Normalni modeli
Tabulatorski modeli
Računajoči modeli
Spe cialni modeli
Po vrednosti in kakovosti nedosežno.
Glogowski & Co.
c. in kr. dvorni dobavitelji OBADE C, Joanneumring S.  Tel. 384,
Remington X.. zadnji model z vidno pisavo
se takoj proda.
Vprašania n^ naslov :
Poštni predal Stav. 76, Ljubljana.
POZOR!
POZOR!
i
Naznanjam  cenj.   damam tu in na deželi,  da prodajam do 8. maja vse blago, nahajoče se v  moji trgovini in sicer
siainnilie, otroške kopice, športne kape
kakor tudi vse potrebščine za modistke
zaradi preselitve po oiosoki znižani ceni. f
Opozarjam obenem cenj. dame, da bodem moj salon znatno povečala in se bode nahaja", od 8. maja nadalie na
Starem trgu štev. 21.
S42     Minka Horvat, modistinja.
Ceno pasteli
priporoča,
129
Anton Polednak, Gradec. M2Piab!lfe?str. llji
Usianovliano J 327.
Sivo perje (» , kg) od K — *70
Boljše paljeno m m „  „ 1*20
Belo perje     . „ . „ 2*-
Si? napol pab „ „ „ M 2*60
Si¥ puh »   n w   m 3—
Bel napol pab „ „ „ , 4-—
Bel pab       „ „ • . «*
Zima mm mm —*W
po najniijili cenah
Posteljni koci          od K 2*80
Posteljni vsiavki       „ „ 16--
Blazinice               » n 3*—
Pernice               M m 9*—
Rdeče (ronge) odeje w 9 5- —
Satinaste odeje        „ a 6*70
Svilnotoklotove odeje u „ 8-70
Modroci iz morske trave . „ 8*—
Ustanovljeno 1827.
Modroci iz afrika od K \2r— Modroci iz afrika 3del. „ m IS* — Zimnice „ n 32*—
Žimnice 3 delne      „ „ 40 — Rjuhe brez šiva      „ M  2*— Pregrinjala posteljna „ „ 4*— Prevleke posteljne    „ „ Prevleke za pernice „ „ 4*~
Cenik posteljnega perja, posteljnin, perila in žime gratis in franko.
Stražniksesprej
pri gospodarskem odboru trga Ribnice —————   na Dolenjskem. „
Nastop službe 1. julija t. I.
NataninejSi pogoji izvedo se pri gospodarskem odboru v ■ ,   ■  Ribnici, kamor je tudi prošnje pošiljati. _i
1157
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najiaznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili.
„Sf^AVIJA"
."• •       vzajemne iawapowalna banke w Pragi, neiervml fondi H 53,7IS.ttS-14. — ispuaane edakaaaiaa in kapitani« K ltS,St3.803-8lt Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
■r Unnaln latetn i Liulial SS£?w i tainti M M M -mm
Zavaruje ooslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje taKOi in najkulantnei^ Uživa najboljši sloves, kodei posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne tn oĐćnokonstne namene.
aan.
U.Q
SMF
11
Lep« prilika za mlade trgov o«!
V najem se da, oziroma proda takoj is proste roke radi preselitve dobro idoča
tik farne cerkve.   Zraven je približno 16 ha zemljišča. 1166
Kdo, pove upravništvo »Slov. Naroda«
ss Prva domača tovarna ::
omar za led
Simona Praprotnika
v Ijubliani, Jenkova ulica 7.
Prevzemajo se vsa v j stavbno in pohištveno mizarstvo spadajoča deia, katera se točno in po najnižjih cenah ::     izvršujejo. ::
Velika zaloga oestilniili okrog! miz.
Ceniki se ptašiljajo na zabievs Brez&ta!ito a psšlrioe prosta
2a velikonočne pravnike
Si dovoljuje
tvrdka Jf. Suttner ,\ Mestni trg št 25
Si ore cenjen-: odj mace o*.oboriti
na svoio na bogateiŠo nalogo vzeh irst ur kakor tudi dragu?>ev, Zlatnine ?rebmme tn sooh vseh v to st*oko loadajočih oredme ov, katere *e tako uvrstita da bode ahko vsak cev odiematec vopoi-noma oostrejen po svo-em oku'u m se bo vsak* naroČilo reŠito v popolno gadovo no$t 2a * o udno  reelno m točno oostrefbo lomčim.
——— Ža obilen obisk 5« priporoča t vetesooštovanem —ama—
tvrdka J{. Suttner     Mestni trg št 25.
HI
MUMra
se je povrnil
in zopet ordinira,
Generalni zastop ces. kr pri? zavarovalne družbe nAvatri|skl F«.
niks" v Ljubljani sprejme takof
representattvnega, v vseh zavarovalnih
strokah izurjenega II77
proti mesečni plači 200 K in z drugim postranskimi dohodki. Prošnje z vsemi spričevali vložiti je dO 15. aprila t L
Ob!, koncesionifana
11 I
a
.al«
o9 26. marca f. L naprej posreduje
za vsa v zastavljaimčno stroko spadajoče posle
v Kolodvorski ulici 6, pritličje.
Fran Bergani.
ivilje
se sprejmejo
fi. Singer, gosposka ul. 4.
DradHzikB Ho ilroihi v Oradco
Pojasnila brezplačno.
r. z. z o« z.
r
■
cKonfekcijska trgovina
JI. £ttkič
£jab!jana> ^ređ škofijo štev. t9
priporoča svojo veliko zalogo spoznlac-ni h kosiuznov, plascev in kril za. dame in deklice v najnovejšem krofu in barvah. — Velika zaloga modnih oblek in
::   površnikov za gospode  in dečke
Cjebni kredit
C
o
C cd
Z
40
in dolgoroka
■
■ ■ I
I
b b fl
poso ila za ranžiranje
uradnikom, p r o f e s o r j e m , u Č i t e 1 j e m penzijonistom i. dr ob najugodnejših pogojih, event. tudi brez porokov proti enkratnemu plačiiu v poroštveni sklad — Nika-kih predstr škov. Podrobnosti v prospektih
Hranilne vloge
se sprejmo od vsakogar m se obrestujejo dnevno po 4l/,#/#, ob 60 dnevni odpovedi pa pri zreških nad K IOO0 po 5 7«. Obresti se polletno pripiSejo h kapitalu. Rentni davek se ne odbije. Stanje vlog kron 4,200.00 Jamstvo: zadružni deleži v iznosu K 5,400 00O
Pojasnila daje:
Josip Kosem. Uubliana, Krakovski nasip 22. •b M3iKljk>ii sifea ii aetfefh ri nI 3. tii pil 4. psB&lftt
Domača tvrdka.
L\ I < *d* 11
Marija G6tsrf
Židovska ulica št«
Največja zaloga vsakovrstnih slamnikov, športnik čepic in ebiik zadnje novosti pravkar došla. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
Raznovrsten nakit, svila iu drage saodistovske potrebščin« v veliki
izberi.
Modelni klobuki to cenj. damam na ogled samo v trgovini.
Za obilen poset se priporoča z velespoStovanjem
Q56 Marija Gotzl.
Za modistinje vse modne potrebščine z zmernim popustom.
Cent pri.znano napiižjr,
Postrežba strogo solidna.
Kanite f slovenski trgovini!
m
Ofrotie
ž^adi preogromne
^a/ogre
.v nad 20.000 svetih komadov :; spomladanskih m letnih oblek,
površnikov, raglanov, klobukov, slamnikov in čepic %a gospode, dečke, oiroke, ter konfekcije $a dame in deklice, ko kor kostumov, raglanov, mantil, ^r//, bluz in
Slamnikov,.
predpasnike, oblekce, av-bice, čepice, klobučke, nogavice, perilo, kakor tudi raznovrsto perilo in modno biago za dame in gospode
Stupiš ■afesao!« v
usodni trgovini
. J8Zorsek
i LlGoijai!!. nasoroti rofovžo.
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp
Franca Jožefa cesta 3.
Sprejemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna postrežba.
Najnižje cene.
J
iaO Častnik podružnic doma In w inoiemstvv.
prodajam do Velike noči
po $natno znižani ceni.
it
Englesko skladišče obiefc
a
:: O. Jjernatovtč::
Ljubljana, J^estni trg št. 5.
„Zlata kaplja"
Mi H Petra cesta šfev. 27
Priporoča lepe zračne
tujske sobe
po znižanih conah.
Priznano Mn kitiiii ii iztaia mrana vin
Za večje pojedin*, leni: o van Js ali amitvana sborovanja sta seds| vedno na raspolaejo dva lopi possbni sobi.
Postrežba dobra, cene primerne, za večie
pojedine po dogovoru, »talni gossjs tarnajo salsans nemo.
se cenj. občinstvu in slavni z velespoStovanjem I
Priporočata društvom
<?jw orste elegantna l in pa nizki cent sa naša \
obuvala
. Jllfredctrankelkom.dr /
*     Jfatvečje podjetje svoje vrste v monarhiji. * m Trodajalnica v ljubljeni; V
« o
\ Stritar jena nt/ca v*
i
O
cv 3 {D
•o o
d
K' C 93
84
589
CD