Marino Marsič podal obračun šestletnega vodenja Zveze slovenskih kulturnih društev Na Goriškem zaradi suše češnje drobne in drage / 15 Najboljši slovenski sodnik Damir Skomina v Trstu Primorski Volitve ali - ali za vladno večino Dušan Udovič Upravne volitve, ki se jih bomo udeležili v nedeljo in ponedeljek, zadevajo preko tisoč tristo italijanskih občin in enajst pokrajin. Pri tem ni dvoma, da bo v ospredju glasovanje v nekaterih velikih mestih kot so Milan, Neapelj, Bologna in Turin. Berlusconi je hotel in to tudi jasno povedal, da imajo upravne volitve izrazito politično valenco. Kot je v njegovem stilu, je tudi sam stopil v igro, saj se dobro zaveda, da lahko rezultat volitev pomeni politično okrepitev njegove za silo zakrpane vladne večine, ali pa njen zaton. Najbolj zgovorno ta položaj ponazarja Bossi, ki se s Severno ligo za vsak slučaj od primera do primera že ograjuje od predsednika vlade in pod mizo preverja možnost drugačnih zavezništev. Med ligo in desnico so najbolj očitne razlike glede vojaškega posega v Libiji, pa tudi glede stališč predsednika Napolitana, ki je za absolutistične težnje predsednika vlade največja ovira. Ravno ta Berlusconijev »vse za vse« je v zadnjih dneh dvignil napetost volilne kampanje in jo mestoma spremenil v vse kaj drugega kot civilno soočanje, h kateremu skoraj dnevno apelira predsednik republike. Konfrontacija je marsikje začela prekipevati in preraščati v pravo verbalno nasilje. V takšnem vzdušju si je neverjetno nizek udarec svojemu tekmecu privoščila celo milanska županja, ki je do včeraj dajala dokaj korekten videz. Bitka za Milan kot eno ključnih, skoraj simbolnih postojank zavezništva med ligo in desnico, je tudi Morattijevo vrgla iz tira. Lahko tudi rečemo, da če desnica izgubi Milan, bo to hitro pospešilo njen dokončen razkroj na vsedržavni ravni, zmaga pa bi, nasprotno, pomenila njeno utrditev. Seveda bo pomemben test tudi razultat v drugih večjih mestih, zlasti Neaplju, ki ga je predsednik vlade bahavo obljubljal počistiti kot Avgijev hlev, a se v resnici nikoli ni nehal dušiti v kupih smeti. Tudi Neapelj je neakšen simbol, rezultat jalovega populizma desnice, njenega praznega besedičenja in neizpolnjenih obljub. Trst je v primerjavi z drugimi večjimi mesti v državnem merilu nepomembna periferija, kar je prav tako zasluga okostenele krajevne desnice, ki mu ni znala odpreti vrat in zagotoviti razvojnih priložnosti. Edini primat, ki ga ima lokalna desnica na teh volitvah je ta, da je še bolj kot drugje skregana med seboj, kar potrjuje množica županskih kandidatov. Leva sredina bo težko kdaj doživela boljšo priložnost. dnevnik ČETRTEK, 12. MAJA 2011_ Št. 112 (20.127) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Županska kandidatka desne sredine v Milanu napadla svojega glavnega tekmeca Morattijeva nad Pisapio z neresnično kleveto Bersani: To je dokaz, da se desna sredina v Milanu boji poraza gorica-rim - Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje Končno zelena luč Predsednik vlade podpisal odlok, ki dovoljuje pristop goriške občine k čezmejnemu evropskemu mestu GORICA-RIM - Predsednik italijanske vlade je včeraj podpisal odlok, ki goriški občini dovoljuje pristop k Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS) na ozemlju Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe. »Nastaja pravo evrop- sko mesto z namenom vse bolj tesne ozemeljske integracije,« pravi minister za odnose z deželami, župan Gorice Ettore Ro-moli pa je prepričan, da je EZTS temelj gospodarskega razvoja čezmejne Goriške. Po registraciji bodo občine dale čezmejni na- vezi operativno telo in se lotile dela. Na posnetku se trije župani rokujejo po lanskem podpisu konvencije o ustanovitvi EZTS-ja; župana Mirko Brulc in Dragan Valenčič nista dočakala rimske zelene luči. Na 14. strani MILAN - Županska kandidatka desne sredine v Milanu, dosedanja županja Letizia Moratti, je včeraj segla po neresnični kleveti, da bi spravila v težave svojega glavnega tekmeca, županskega kandidata leve sredine Giuliana Pisapio. Dejala je namreč, da ga je porotno sodišče svoj čas obsodilo zaradi kraje avtomobila ter ugrabitve in pretepa mladeniča, a da zaporne kazni potem ni prestal, ker ga je pred njo rešila amnestija. V resnici je bil Pisapia naposled oproščen, ker je šlo za sodno napako. Voditelj demokratov Pier Luigi Bersani je dejal, da ta klavrni dogodek dokazuje, kako se desna sredina v Milanu boji poraza. Na 5. strani Na jurjevanju sprejeli nove skavte Na 3. strani Prvo četrtletje prineslo gospodarsko ohladitev Na 4. strani Predstavili program Operetnega festivala Na 12. strani V Gorici se nesreče najpogosteje dogajajo ob torkih in četrtkih Na 14. strani Pipistrelov Taurus na Nasinem tekmovanju Na 15. strani cannes - Festival jugovzhodna španija - Žarišče v bližini Lorce v regiji Murcia Prva zlata palma za Bertoluccija CANNES - Protagonist otvoritvenega dne 64. mednarodnega filmskega festivala v Cannesu je bil nedvomno italijanski režiser Bernardo Bertolucci, kateremu so podelili častno zlato palmo za življenjsko delo. Sam festival pa se je začel z romantično komedijo "Midnight in Paris" Woodyja Allena, v kateri je med drugi zaigrala francoska prva dama Carla Bruni Sarkozy. Za glavno nagrado, zlato palmo, se poteguje 20 filmov, festival pa bo 22. maja sklenil film "Les Bien-Aimes" Christopha Honora. Na 12. strani Močnejši potresni sunek zahteval najmanj deset žrtev MURCIA - Jugovzhod Španije je včeraj stresel potres jako-sti 5,2 stopnje po Richterju, ki je zahteval najmanj deset smrtnih žrtev, več ljudi pa je ranjenih, je sporočila španska vlada. V potresu se je porušilo tudi več stavb.Potresni sunek je imel žarišče v bližini kraja Lorca v regiji Murcia, ki ga je potres tudi najbolj razdejal. Najprej je območje ob 17.05 stresel sunek z magnitudo 4,4, ki je povzročil zgolj preplah med prebivalstvom, nato pa je ob 18.47 območje stresel še potres z magnitudo 5,2, v katerem se je več starejših stavb porušilo. Med njimi je tudi cerkveni stolp z uro. Vlada je na območje že poslala reševalce, med njimi tudi okoli 150 vojakov, ki naj bi pomagali ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo. Lorco je že leta 2005 stresel potres z magnitudo 4,7, pri čemer je bilo poškodovanih več kot tisoč stavb. V Španiji se bojijo, da je šlo le za »opozorilni« potres, ki naj bi bil samo uvod v močnejše potresne sunke, do katerih naj bi morda prišlo že v noči na četrtek. Včerajšnji potres je bil po podatkih španskega seizmološkega inštituta najmočnejši v zadnjih 500 letih na tem območju. 2 Četrtek, 12. maja 2011 ALPE-JADRAN / naš pogovor - Marino Marsič po šestih letih vodenja zapušča predsedniški položaj Marsič: Svojemu nasledniku predajam zdravo Zvezo Jutri na Proseku 46. občni zbor in 6. kongres Zveze slovenskih kulturnih društev TRST - Jutri se največji organizaciji, ki skrbi za ljubiteljsko kulturo med Slovenci v Italiji, obetajo pomembne spremembe in novosti. Ob 19. uri se bo v kulturnem domu Pro-sek - Kontovel na Proseku namreč začel 46. redni občni zbor in 6. kongres Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD). Na programu je med drugim predvidena tudi izvolitev novega deželnega odbora in novega predsednika. Poleg tega bodo vse članice izglasovale spremembe statuta, po katerih naj bi postala ZSKD društvo za socialno promocijo (APS). Na ta način bodo lahko davkoplačevalci ob davčni prijavi namenili Zvezi pet promilov davka IRPEF. Pred jutrišnjim občnim zborom smo se pogovorili z dosedanjim predsednikom ZSKD, Marinom Marsičem, ki nam je zaupal, da po dveh mandatih zapušča predsedniško mesto Zveze. Tej odločitvi botrujejo po njegovih besedah številni razlogi, najpomembnejši pa se mu zdi ta, da »je nujno po določenem obdobju prepustiti organizacijo novim ljudem, ki bodo ustanovi prinesli novo svežino in nove ideje.« Letošnje geslo Kongresa bo najbrž »Ljubiteljska kultura, zame, zate, za društva«. Tako je. Izbrali smo geslo, ki nakazuje poslanstvo ZSKD, in sicer povezovanje ljudi in društev. V tem trenutku je namreč nujno izpostaviti človeški vidik Zveze, medčloveške odnose, ki predstavljajo osnovo katerekoli organizacije. Zvezo slovenskih kulturnih društev ste vodili dva mandata. S čim ste se ukvarjali v preteklih šestih letih, kje je vaše delo opazno? V začetni fazi smo se spustili v delo precej zagnano, kot je tudi normalno za prvo obdobje, v nadaljevanju pa so nas presenetile težave finančne narave, tako da smo si takoj zadali nalogo, da jih rešimo, kar nam je v preteklem obdobju tudi uspelo. V obeh mandatnih dobah pa smo si prizadevali za ohranitev in rast ljubiteljske kulture, posebno pozornost smo posvečali kulturnim vsebinam z dodano vrednostjo, saj zasledovanje kakovosti ni pomemben element le ljubiteljske kulture, ampak tudi naše stvarnosti nasploh. S ponosom poudarjam tudi, da smo utrdili sistem davčnih svetovalnic za društva, kar postaja glede na birokratske pogoje delovanja društev čedalje nujnejša zahteva. Kateri so najvidnejši rezultati, ki ste jih dosegli v šestih letih? Izpostavil bi zlasti pozornost do poezije, saj smo uspešno izpeljali dva zahtevna projekta: natečaj poezije Sledi-Tracce, ki nam je omogočil, da smo se odprli in ponesli Zvezo preko meja našega prostora in ji tako omogočili večjo vidljivost. Drugi pomemben projekt je bil prvi Inter-reg projekt, ki ga je izpeljala ZSKD, in sicer projekt Pesniki dveh manjšin, ki nam je omogočil, da se povežemo z drugimi sorodnimi ustanovami. Poeziji smo se posvečali tudi ob svetovnih dnevih poezije s prireditvami, ki so potekale v vseh treh pokrajinah hkrati. Poleg vsega tega je vredno poudariti pozornost do mladih z organizacijo poletnih ustvarjalnih delavnic in glasbenega laboratorija Intercampus. Katerih ciljev vam ni uspelo doseči? S kančkom žalosti ugotavljam, da nam ni uspelo utrditi tesnejših stikov s članicami, tako na pokrajinskih ravneh kot na deželni ravni. Treba je poskrbeti za pospešek in nadgradnjo medsebojnih odnosov in ustvarjati priložnosti za srečanja in gojenje stikov, kar bi potrdilo vlogo Zveze slovenskih kulturnih društev kot deželne organizacije. Upam, da bo novoizvoljeni odbor dosegel te cilje. V preteklih dneh je v naši skupnosti tekla beseda o začetku pogajanj za zbliževanje dveh glasbenih šol in dveh knjižnic. O kulturi pa, ki nosi tako in tako v sebi vrednote združevanja, nismo zasledili kaj veliko ... Zveza slovenskih kulturnih društev je članica SKGZ in se, podobno kot SKGZ, popolnoma strinja z idejo združevanja sorodnih organizacij znotraj naše skupnosti. Smo za tako združevanje, ki ne predstavlja po-plitvitve vrednot posamezne organizacije, a za dejansko zbliževanje za plodno sodelovanje, kjer bi lahko našla vsaka ideja svoj prostor. Ta pot bi bila blagodejna tudi iz finančnega vidika. Upam, da bodo znale prihodnje generacije premostiti te ločitve, ki so sad pretekle zgodovine. V tem kontekstu bi lahko omenili kočljivo vprašanje dvojnega članstva oz. društev, ki so Marino Marsič po šestih letih zapušča predsedniško mesto Zveze slovenskih kulturnih društev včlanjena tako v Zvezo slovenskih kulturnih društev kot v Slovensko prosveto. V Zvezo slovenskih kulturnih društev je včlanjenih čez 80 društev, od teh jih je le osem vključenih tako v ZSKD kot v Slovensko prosveto. Mnenja sem, da je pri vsaki ustanovi ali društvu pomembno, da se v določeno organizacijo včlani iz čuta pripadnosti, iz želje po zasledovanju skupnih smernic, ciljev in idej. Včasih pa imam vtis, da pri nas botruje dvojnemu članstvu le ekonomska ra-čunica. Pred zaključkom vas prosim, da nam zaupate, kakšni so vaši osebni občutki, ko po šestih letih zapuščate Zvezo slovenskih kulturnih društev. Zvezo slovenskih kulturnih društev zapuščam z velikimi zadoščenji, tako osebnimi kot službenimi. Z odborom smo se maksimalno potrudili, mogoče smo storili nekaj napak, ki so sicer popolnoma človeške. Svojemu nasledniku puščam zdravo Zvezo slovenskih kulturnih društev, bodisi iz finančnega, bodisi iz kadrovskega vidika. Operativni kader Zveze je zelo sposoben in profesionalen, prepričan sem, da bosta tudi novi deželni odbor in novi predsednik cenila njegovo strokovnost. Martin Lissiach tv koper V oddaji Brez meje Lea Pisani o kulturi oblačenja KOPER - »Oblačila so eden od elementov, s katerimi lahko odločilno vplivamo na ustvarjanje vtisa. Se tega dovolj zavedamo?« To se sprašuje strokovnjakinja za kulturo oblačenja Lea Pisani, sicer predavateljica na Visoki šoli za dizajn in avtorica knjige OBLEKA, KAJ, KDAJ, KAKO ... S svojim načinom oblačenja namreč sogovornika in okolico seznanjamo s svojimi lastnostmi, osebnostjo in tudi razpoloženje, zato je pomembno, da pri izbiri oblačil sledimo svojim občutkom. Vendar, ali znamo za različne priložnosti izbrati pravo obleko? V sobotni oddaji Brez meje po TV Koper-Capodistria ob 18. uri bo voditelj oddaje Mitja Tretjak skupaj z gostjo, ki že deset let živi med Slovenci v Italiji, iskal odgovor tudi na to vprašanje. Videm od danes do sobote v znamenju spoštovanja predpisov VIDEM - Danes se v Vidmu začenja zanimiv projekt, ki ima naslov Spoštuj predpise (Rispetta le Regole), sodelovali pa naj bi tako odrasli kot otroci. Pripravili so namreč celo vrsto pobud in dogodkov, ki imajo skupno nit v spoštovanju pravil oziroma predpisov in to še posebej, kar zadeva varnost v prometu. Idejo je podprla cela vrsta ustanov, ki gredo od Občine in Pokrajine Videm do Dežele FJK. Projekt Spoštuj predpise se je začel že aprila, nadaljuje pa se še ves maj. Naslednja srečanja bodo danes, jutri in v soboto v videm-skem trgovskem centru Terminal Nord. Tokrat bo sodelovalo približno 200 otrok z Videmskega, v naslednjih tednih pa se jim jih bo pridružilo še približno petsto. Učenci bodo na temo spoštovanja predpisov pripravili pismene in likovne prispevke, najboljše pa bodo nagradili 29. maja. Najboljši izdelek pa bodo uporabili tudi za pripravo reklamne kampanje v zvezi z varnostjo. Šole, ki se bodo izkazale z najboljšimi »sporočili o spoštovanju predpisov«, bodo nagrajene z didaktičnim materialom in med nagradami pa je tudi prenosni računalnik. Od danes do sobote se bodo v Vidmu predstavili tudi gozdarji, gasilci, prostovoljni krvodajalci, vi-demski Vespa klub in padalsko združenje. Vrsta dogodkov pa bo na sporedu tudi do 29. maja, tako da bo park Terminala Nord v tem obdobju spremenjen v nenavadno učilnico za velike in majhne v znamenju spoštovanja predpisov. Umrl oče odbornika De Anne PORDENON - V 91. letu starosti je v torek zvečer umrl Giacinto De Anna, oče deželnega odbornika Elia De Anne. Sedel je na manjšem traktorju, s katerim je kosil travo, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel s traktorja, ki ga je nato povozil. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je v večernih urah umrl. Pokojnik, ki je bil veteran vojne v Libiji, je bil trgovec z gnojili in velik ljubitelj vrtnarstva. Nepazljiv črpalkar SPILIMBERGO - Na bencinskem servisu na obvoznici pri Spilimbergu je črpalkar ob večernem zaprtju pozabil prestaviti vodenje črpalk s standardnega na samodejni sistem. Nato je av-tomobilist, ki je hotel natočiti le za nekaj evrov goriva, presenečeno napolnil bencinski tank. Poklical je znance in naznanil, da je bencin brezplačen. Bencin je zatem natočilo kar nekaj av-tomobilistov. Mimo pa je pripeljal drug črpalkar, ki je vključil samodejni sistem in si zabeležil registrsko tablico zadnjega avtomobila. Karabinjerji so voznika prijavili zaradi tatvine. zda - Film Foibe Predstavili igralsko zasedbo LOS ANGELES - V kalifornijskem Los Angelesu so predstavili mednarodno igralsko zasedbo, ki bo nastopila filmu Foibe (Fojbe), ki ga bo ameriška produkcijska hiša Listen Productions v kratkem začela snemati tako v ZDA, Italiji, Sloveniji in Rusiji. Kot smo bili že februarja napovedali, bosta film režirala John Michael Kaine in John Kaylin, vlogo protagonista bo odigral Američan ruskega porekla Robert Kariakin. Nastopil bo v vlogi Maria Maffija, nekdanjega člana italijanskih obveščevalnih služb, ki so mu zaupale »preiskavo na terenu« o foj-bah. Italijanskih igralcev bo kar dvanajst, in sicer Alessandro Haber (v vlogi voditelja jugoslovanskih partizanov), Claudio Gioé in Claudio Castrogiovanni (v vlogi namestnika brigadirja karabinjerjev Dina Perpignana in načelnika gasilcev Arnalda Harzaricha), Nicolas Vaporidis in Gianni Bruschetta (finančna stražnika Luigi Acanforo oz. Francesco Tolardo, ki sta izginila leta 1945 v Trstu), Enzo Iacc-hetti (italijanski ujetnik v jugoslovanskih taboriščih), Giobbe Covatta, Karolina Porcari, Gian-piero Cognoli, Filippo Gattuso, Fabio Camilli, Elio DAlessandro in Andrea Lehotska. Film bo razdeljen v tri dele, ki bodo zaobjemali tri različna zgodovinska obdobja, ki jih bo povezovala sodobna zgodba nekega ameriškega univerzitetnega profesorja, ki bo svojim študentom predstavil pojav fojb. Drugi del bo posvečen opisu dogajanja v obdobju 1942-1949, v tretjem pa bo orisana zgodba obveščevalca Maffija. lokalne volitve - Na Solarjah predstavitev liste za volitve v Dreki Na listi Maria Zufferlija tudi slovenska kandidata DREKA - Na Solarjah so v soboto uradno predstavitli župansko kandidaturo Maria Zufferlija in njegove liste. Zuf-ferlijevo kandidaturo so s svojo navzočnostjo podprli in na predstavitvi tudi spregovorili predstavniki strank PDL, Severne lige, Slovenske skupnosti in Demokratske stranke. SSk in DS sta zastopala deželna svetnika Igor Gabrovec in Giorgio Baiut-ti. Prisoten je bil tudi župan iz Tolmina Uroš Brezan in še nekateri drugi predstavniki s slovenske strani meje, ki so tudi spregovorili o sodelovanju in čezmejnih projektih. Arhitekta Maria Zufferlija namreč podpira široko zasnovana lista, na kateri sta tudi slovenska kandidata Michele Coren in Michele Qualizza, ki sta bila občinska svetnika tudi v preteklem mandatu. Zufferli je Dreko že vodil med leti 1988 in 2001. Njegov nasprotnik bo sedanji župan Tarcisio Donati, ki se tretjič zapored poteguje za županski položaj. Dreka je v Nadiških dolinah edina občina, kjer ni dvojezičnih krajevnih napisov. V programu Donatija postavitev dvojezičnih ta- Mario Zufferli (v sredini) je predstavil svojo listo bel ni omenjena, Zufferli pa bo dal prednost urbanističnim posegom, čeprav ne iz- ključuje možnosti, da bi postavili dvojezične table. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 12. maja 2011 3 križ - Tradicionalno jurjevanje Zamejske skavtske organizacije Na skavtskem prazniku sprejeli nove člane s Tržaškega in Goriškega Pred zastavo svojo obljubo izreklo 56 novincev in novink - Proslavili tudi 50-letnico prvih vodov v vasi TRST - »Skavtski voditelj je tisti, ki prejme le borne zahvale, vendar ve, da je pomembna oseba za otroka, in verjame, da se splača žrtvovati vikende, neprespane noči, žulje, garaštvo in še marsikaj drugega!« In skavtskim voditeljem je tudi letos uspelo, da so pred zastavo in do obljube pripeljali 56 novih članov in članic, ki so v nedeljo izrekli svojo obljubo, »da bodo služili Bogu in domovini, pomagali svojemu bližnjemu in izpolnjevali skavtske zakone«. Lepo spomladansko vreme je v nedeljo spremljalo skavte s Tržaškega in Goriškega na letošnjem skupnem Jurjevanju, največjem skavtskem prazniku, ko starejši bratje in sestre sprejmejo v svoje vrste nove člane. Jurje-vanje je letos potekalo v Križu in to ne naključno, saj so vaščani sami želeli s tem proslaviti 50-letnico prvih skavt-skih vodov v tej vasi. Tako so po obljubah novincev stopili pred skavtsko zastavo tudi člani teh prvih kriških vodov in obnovili svojo obljubo ter prejeli okoli vratu novo, škotsko rdečo ruto. Bila sta prisotna tudi voditelja, ki sta skrbela za te vode v Križu, in sicer Pavel Fonda in Gianni Kokoravec, ki sta skupaj z Marinom Kokoravcem vsako soboto prihajala iz mesta v Križ s kolesom, in to tudi v dežju ali snegu, kot je poudaril pobudnik ideje Boris Bogatec, član prvega skavtskega moškega voda v Križu. Pavel Fonda pa je prisotne pozdravil z mislijo, da je bila pred petdesetimi leti scena zelo podobna: za zastavami so stali oni, pred njimi pa novinci, ki so se celo leto pripravljali na obljube; struktura in metodologija organizacije se je sicer spremenila, vrednote in ideali življenja v naravi, skrb za bližnjega, osebno rast pa je ostala ista. To je dokazala tudi veja izvidnikov in vodnic, to je srednja starostna veja, ki je svoje srečanje začela že v soboto popoldne, ko so se mladi odpravili na kraj jurjevanja, si tam postavili šotore, da bi preživeli noč v naravi. V soboto popoldne pa so v okviru služenja in pomoči bližnjemu popolnoma očistili Dom Alberta Sirka v Križu. V nočnih urah so imeli tudi bdenje ter doživeli napad skupine starejših kraških roverjev in popotnic, ki so tudi prespali v bližini. Jutranja rosa je v nedeljo zjutraj še močila skavtske šotore, ko so na travnik začeli prihajati še ostali člani organizacije, volčiči in volkuljice, roverji in popotnice s svojimi voditelji, starši, sorodniki. Po začetnem zboru, ki sta ga vodila deželna načelnika Očarljivi leopard (Paolo Biancuzzi) in Odgovorna panda (Jasna Košuta), je bil na vrsti obred maše, ki ga je daroval Tone Bedenčič. Med obredom so pred oltarjem, izdelanim dan prej iz lesa, stale vse skavtske rute, ki jih je Bedenčič tudi blagoslovil. Maši so sledile še po starostnih vejah ločene igre; medtem ko so bili volčiči in volkuljice razdeljeni v štiri države, ki so morale braniti svojo postojanko in iskati skriti zaklad, so se izvidniki in vodnice preizkušali v skavtskih veščinah na postojankah. Roverji in popotnice pa so se odpravili na vrh Sv. Primoža in na poti imeli v rokah »seme- GV Na jurjevanju je bilo ob sprejemu novih članov dovolj časa tudi za razne igre in taborni ogenj na«; to so bili ideali skavtizma, o katerih so se pogovarjali in debatirali tudi na cilju. V popoldanskih urah so bili na vrsti še obredi obljub ločeni po pokrajinah. Tržaške obljube sta vodila pokrajinska načelnika Mirni jelen (Andrej Maver) in Športna lisica (Elena Bogatec), goriške obljube pa Navihani tiger (Andrej Černic) in Romantična puma (Savica Radinja). Po obljubah novincev so nekateri izvidniki in vodnice prejeli še specializacije, to so tiste veščine, ki so jih posamezniki poglobili. Po obredu obljub je sledil še taborni ogenj, ki ga skavti niso prekini- li niti takrat, ko so se začele iz temnih oblakov spuščati drobne dežne kapljice. Dež ni skalil veselja radoživih skavtov, ki se bodo v poletnih mesecih odpravili na razna taborjenja in tam še globlje podoživeli skavtsko življenje. Vestna vidra sodelovanje Na Temzi hrvaško-slovenski katamaran ZAGREB - Zagrebški inštitut za ladjarstvo je podpisal pogodbo z britansko družbo City Cruises o projektiranju in izgradnji katamaranov za plovbo po Temzi. Podjetje Metalka iz Sevnice bo zadolženo za ureditev notranjosti sodobne turistične ladje. Prototip ladje bodo predali Londončanom pred olimpijskimi igrami leta 2012. Na Hrvaškem so prepričani, da bo njihova ladja najlepša na Temzi, na kateri ima turistični operater City Cruises že ducat turističnih ladij. Kot so pojasnili na inštitutu, je hrvaška ladja posebna ne le zaradi svoje oblike, temveč tudi zaradi zanimivih tehničnih rešitev, kot so pogon na biodizelsko gorivo in solarni viri energije. Imela bo tudi avtomatsko upravljanje z balastnimi vodami glede na plimo in oseko. "Kakovostno notranjo ureditev ladje in restavracije, ki bo prekašala obstoječe turistične ladje za ogled Londona, bo izdelala partnerka inštituta, podjetje Metalka iz Sevnice," piše včerajšnji Večernji list. Ladjo bodo zgradili v zasebni puljski ladjedelnici Teh-nomont, ki je že uveljavljeno v izdelavi ladij za posebne namene. Na inštitutu niso hoteli govoriti o vrednosti posla, so pa razkrili, da gre za več milijonov evrov. Katamaran bo dolg 37 in širok 14,6 metra, v notranjosti in na zunanjih platformah pa bo lahko sprejel 599 potnikov. Največja hitrost bo 12,5 vozla, njegov doseg pa bo 800 milj. ukve - Andreja Duhovnik in Tomaž Simčič izročila učne knjige v slovenščini Pomoč Slovenije in Dežele osnovni šoli in vrtcu v Ukvah za pouk slovenščine UKVE - Pretekli teden sta se v Ukvah v Kanalski dolini mudila svetovalka Zavoda Republike Slovenije za šolstvo prof. Andreja Duhovnik in v.d. vodje Deželnega urada za slovenske šole prof. Tomaž Simčič. Obiskala sta vrtec in osnovno šolo ter prisostvovala pouku slovenskega jezika in glasbe, ki ga tam izvaja učiteljica Alma Hlede. Na šolah v Kanalski dolini v sklopu šolskega programa že petnajst let poučujejo slovenščino ali glasbo v slovenskem jeziku. Vsa ta leta si je učiteljica pri tem pomagala z raznimi šolskimi pripomočki in s fotokopijami knjig, saj šole ne razpolagajo z ustreznimi šolskimi knjigami. Gosta sta z zanimanjem sledila malčkom iz vrtca ter učencem osnovne šole ter pokazala veliko navdušenost. Na srečanju sta Andreja Duhovnik v imenu Zavoda RS za šolstvo in Tomaž Sim-čič v imenu Deželnega šolskega urada podarila vrtcu in osnovni šoli ustrezno število knjig, ki bodo zadovoljile potrebo po poučevanju slovenskega jezika. To je bilo lepo presenečenje, saj je učiteljica povedala, da so na šoli že dolgo pričakovali primeren in ustrezen material, kot so to knjige. Srečanje je bilo nadalje priložnost, da sta se gosta seznanila s potekom poučevanja slovenskega DOBAVA IN MONTAZA Duhovnikova in Simčič skupaj z učiteljico Hledetovo (na posnetku od desne proti levi) na učni uri na OŠ v Ukvah jezika na šolah v Kanalski dolini ter z možnostmi za nadgradnjo in sistemsko rešitev pouka slovenščine. Temu so bili namenjeni tudi razgovori, ki sta jih gosta opravila s pristojnim ravnateljem večstopenjske šole v Kanalski dolini dr. An-toniom Pasquariellom in naborje- škim županom Aleksandrom Omanom. Srečanju je prisotvoval tudi predstavnik S. K.S. Planike, saj to društvo že vrsto let sodeluje s šolskim sistemom Kanalske doline in prav posebej z osnovno šolo v Ukvah, kateri nudi enkrat tedensko □FlKSTflAL Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 21 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it leseni podi blindirana vhodna vrata notranja vrata pvc okna in okvirji 4 Četrtek, 12. maja 2011 GOSPODARSTVO gibanja - Po konjunkturni raziskavi deželne Confindustrie Gospodarstvo FJK v prvem četrtletju izgubilo pospešek rasti Izboljšanje kazalnikov samo v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem, ne pa z zadnjim TRST - V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem kaže gospodarski sistem Furlanije-Julijske krajine v letošnjih prvih treh mesecih pozitivne znake, medtem ko negativni signali prevladujejo v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem, ko se je gospodarska rast nekoliko pospešila. Po zadnji konjunkturni raziskavi deželne Confindustrije FJK o »zdravstvenem stanju« industrijskega sektorja je to kljub poslabšanju glede na lanski konec leta potrdilo trend rasti, čeprav zelo počasen in nekontinuiran. Industrijska proizvodnja, ki se je v zadnjem lanskem četrtletju glede na tretje četrtletje povečala za 4,7 odstotka, se je v letošnjem prvem četrtletju glede na zadnje lansko zmanjšala za 1,3 odstotka. Skupna prodaja se je v zadnjem lanskem četrtletju glede na predhodno povečala za 10,4 odstotka, v prvem letošnjem pa je bila za 4,7 odstotka manjša; pri tem je bil izvoz manjši za 5,5 odstotka, prodaja na domačem trgu pa se je zmanjšala za 3,3 odstotka. Rahlo pozitivno je bilo samo gibanje zaposlenosti, ki je bila v zadnjem lanskem četrtletju negativna za 0,5 odstotka, v letošnjih prvih treh mesecih pa se je povečala za 0,1 odstotka. V medletni primerjavi pa so glavni kazalniki vsi pozitivni. Industrijska proizvodnja je bila v letošnjem prvem četrtletju glede na enako lansko obdobje večja za 10,2 odstotka, skupna prodaja pa se je povečala za 8,6 odstotka (od tega za 1,2% na domačem trgu in za 13,8% na tujih trgih). Zadovoljivo je bilo tudi gibanje novih naročil, ki jih je bilo glede na zadnje lansko trimesečje za 4,7 odstotka več, glede na prvo lansko četrtletje pa za 7,1 odstotka več. Predvidevanja za letošnje drugo četrtletje, ki je še v teku, so v znamenju previdnega optimizma. Večina kazalnikov naj bi se ohranila na stabilni ravni, kar pomeni, da napovedi rasti znatno presegajo napovedi o zmanjšanju. Posebno ugodna so predvidevanja o gibanju povpraševanja iz tujine, za katerega kar 43 odstotkov anketiranih podjetij napoveduje rast. Blagovna menjava Furlanije-Julijske krajine s tujino se je v letu 2010 glede na leto 2009 povečala za 23,2 odstotka na strani uvoza in za 7,9 odstotka na strani izvoza. Več kot polovica deželnega zunanjetrgovinskega presežka (63%) je bilo doseženega z blagovno menjavo s 27 državami članicami Evropske unije. Na drugem mestu je Azija (15%), na tretjem pa Amerika (5%), kamor se je izvoz glede na leto 2009 praktično prepolovil. Proizvodna hala tekstilne industrije na Goriškem arhiv sejmi - S sodelovanjem podjetij in raziskovalnih ustanov V Vidmu odprli prvi salon okolju prijaznega razvoja EOS VIDEM - Na videmskem sejmišču v Torreano di Martignaccu se je včeraj začela prva razstava vzdržnosti EOS Exposition of Su-stainability, ki bo potekala do 14. maja. Prvi dan dogodka je bil posvečen dvostranskim poslovnim srečanjem med podjetji, ki poslujejo na področju zelene ekonomije, iz Veneta, FJK, Avstrije, Slovenije in Hrvaške, pred tem pa sta prvi EOS odprla nova predsednica videmsko-goriške sejemske družbe Udine Gorizia Fie-re Luisa De Marco in deželni odbornik za infrastrukture, javna dela in mobilnost Riccardo Riccardi. Riccardi, ki je udeležence pozdravil tudi v imenu predsednika Dežele FJK Renza Tonda, je v pozdravnem nagovoru med drugim opozoril, da je treba vzdržnost pojmovati ne kot dodaten strošek, ampak kot element dohodkovnosti, torej v pozitivnem smislu. Ob tem je navedel pomembne usmeritve de- Odbornik Riccardo Riccardi arhiv želne uprave za vzdržen razvoj, tako na gradbenem področju kot pri infrastrukturah. Tudi salon EOS bo po njegovih besedah lahko ponudil nove spodbude za razvoj in za pod- poro lokalnemu gospodarstvu. Prvi posvet v bogatem programu, ki spremlja EOS, sta preredila fulanska Confindustria in združenje videmskih gradbenikov ANCE. Tudi to je bila priložnost, da so se gospodarstveniki pogovarjali o prihodnosti deželnega sejemskega sistema in o načinu preprečevanja prekrivanja različnih sejmov, za kar bo potrebna koordinacija ne samo v Furlaniji-Julijski krajini, ampak tudi s sosednjim Venetom. Salon EOS poteka v štirih tematskih sklopih - stanovanjska in nestanovanjska gradnja, mobilnost in prevoz, ozemlje, energija. Kot so izpostavili organizatorji, med katerimi sta tudi tržaška univerza in AREA Science park, predstavlja salon EOS sintezo med energetskim varčevanjem in okoljsko vzdržnim urbanizmom, tako v smislu projektiranja kot kontrole kakovosti in možnosti reciklaže. sejmi - Transport Logistik V Munchnu skupen nastop severnojadranskih pristanišč Pristanišča NAPA in Mecklenburga sklenila partnerstvo sejmi - Na Gospodarskem razstavišču Prve dni junija premiera novega Ljubljanskega obrtno-podjetniškega sejma MÜNCHEN - Jadranska transportna pot pri prevozu blaga z Daljnega vzhoda in vzhodnega Sredozemlja prinaša znaten časovni in stroškovni prihranek, je na sejmu logistike Transport Logistik, ki od 10. do 13. maja poteka v Münchnu, v imenu združenja severnojadranskih pristanišč NAPA (Ravenna, Benetke, Trst, Reka in Koper) poudaril trenutni predsednik združenja in pristanišča v Ravenni Giuseppe Parrello. Omenjenih pet pristanišč v severnem Jadranu se je odločilo za skupen nastop na največjem evropskem sejmu logistike, ker se zavedajo vse močnejše konkurence na globalni ravni, ki pomeni tudi zaostren boj za blagovne tokove. Pristanišča združenja NAPA namreč letno pretovorijo za 100 milijonov ton blaga, medtem ko je samo pristanišče Rotterdam v lanskem letu pretovorilo 430 milijonov ton. »Severnojadranska pristanišča lahko le skupaj ponudijo zadostne kapacitete, ki bi v Jadran pritegnile kritične količine tovora,« so ob tem zapisali v Luki Koper. Dodali so, da so podporo združenju NAPA na sejmu izrazili tudi institucionalni predstavniki treh držav, iz katerih izhajajo članice. Državni sekretar na slovenskem ministrstvu za promet Igor Jakomin je poleg krajše transportne poti med plusi NAPA izpostavil tudi okoljski vidik te poti, »saj jamči prihranek pri gorivu in posledično manjših emisijah CO2, kar je dolgoročno najbolj trajnostna rešitev«. Na munchenskem sejmišču sta predstavnika NAPA in združenja pristanišč nemške zvezne dežele Mec-klenburg-Pomorjansko podpisala sporazum o sodelovanju, ki ima za cilj izgradnjo sodobnih in učinkovitih prometnih povezav med severnim Jadranom in Baltskim morjem. Včeraj je na sejmu potekala tudi okrogla miza z naslovom Tajska in Severni Jadran kot vezna člena med jugovzhodno Azijo in Evropo, ki je bila v znamenju iskanja priložnosti za tesnejše sodelovanje pristanišč na eni in drugi strani. LJUBLJANA - Na novi specializirani razstavno-prodajni sejemski in poslovni prireditvi v Sloveniji - Ljubljanskem obrtno-podjetniškem sejmu, ki bo od 2. do 5. junija na Gospodarskem razstavišču, se bo predstavilo več kot 400 razstavljalcev, kar je veliko več od pričakovanj organizatorjev. Organizatorja sejma, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) in Gospodarsko razstavišče, sta včeraj tudi z uradnim podpisom pogodbe o medsebojnem sodelovanju oziroma partnerstvu na omenjeni prireditvi potrdila uspešno zasnovo sejma, saj se je število prijavljenih razstavljavcev povzpelo nad pričakovanim. »Če smo januarja napovedovali udeležbo 250 razstavljalcev, smo v preteklih nekaj mesecih vznemirjeni opazovali, kako so številke naraščale in presegle začrtane smernice. Danes beležimo na sejmu čez štiristo razstavljalcev, ki se bodo predstavljali na več kot 5000 kvadratnih metrih razstavnih površin,« je povedal direktor Gospodar- EVRO 1,4357 $ 0,00 skega razstavišča Iztok Bricl. »OZS je dolžna omogočiti ugodno promocijo svojih izdelkov in storitev tudi širše. Kupna moč ljubljanske regije je največja v Sloveniji, zato smo tudi sprejeli odločitev, da pristopimo k organizaciji sejma, s katerim želimo omogočiti vzpostavitev novih poslovnih stikov in tako doseči poslovne uspehe ter prispevati h krepitvi tako obrti kot celotnega domačega gospodarstva,« je ob tem dodal podpredsednik zbornice Štefan Grosar. Bricl je poudaril, da za širšo javnost sejem predstavlja izročila ustvarjalnih rok in sodobne tehnologije, dediščino in napredek. Predstavlja ustvarjalni in funkcionalni poseg v različne materiale, od kamna, stekla, lesa do usnja in kovine ali plastike ter združuje tradicijo in razvoj. Organizatorja imata ambicijo, da v prihodnjih letih sejem umestita tudi v mednarodne vode regije Alpe-Jadran in odpreta možnosti za razvoj novih oblik sodelovanja. (STA) EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. maja 2011 evro (povprečni tečaj) valute 11.5. 10.5. ameriški dolar 1,4357 1,4358 japonski jen 116,47 115,72 93218 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,3220 39,7180 64 1690 39,8300 64,2590 MlUlJjlVa 1 upila danska krona hntsncrU'! ti int 7,4559 0,87075 7,4563 0,87790 UIILGlOhJ IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna 8,9460 7,7890 8,9565 7,8035 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,258 1,2661 24,227 1,2602 jviv.aijM Malih. estonska krona m^HTarcki TAnnt 15,6466 263,67 15,6466 263,85 1 1 \C\KJL.C\ 1 JM IUIII1L poljski zlot 3,9013 1,3701 3,9315 1 3777 Kol IGUJM uuigi avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3255 1,9558 1,3295 1 9558 uuiyai ji\i icv romunski lev liiY*\\/CK i ifac 4,0918 3,4528 4,0888 3,4528 IILUVJM 11 LCli latvijski lats hra7i ICKI rAal 0,7093 2 3102 0,7093 2 3138 UIOLIMJM ICCH islandska krona ti lira 290,00 2,2644 290,00 2,2398 LUIjKG lila hrvaška kuna 7,3780 7,3775 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 11. maja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,20385 0,26700 0,42500 0,14000 0,18500 0,26000 1,250 1,419 1,703 ZLATO (999,99 %%) za kg 33.957,08 € -347,89 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. maja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,74 +3,27 KRKA 58,51 -0,41 MERCATOR 163,00 -2,44 +0,43 TELEKOM SLOVENIJE 230,05 71,55 +2,21 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,00 AERODROM LJUBLJANA 14,38 DELO PRODAJA 23,00 +0,56 ISKRA AVTOELEKTRIKA 14,00 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,80 8,41 -2,99 KOMPAS MTS NIKA 7,20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 7,99 7,37 21,50 -6,00 -4,29 SAVA 48,00 -5,4 -2,08 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 102,55 15,60 +0,44 +0,65 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 11. maja 2011 +0,21 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATLANTIA ATLANTIA 1,21 101,1 +0,75 -0,10 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 1,995 +0,06 -0,45 BCA POP MILANO EDISON EDISON 2,238 +0,27 -0,80 ENEL 0,799 4,74 +1,02 FIAT 7,33 +0,40 -0,20 GENERALI 9,46 15,79 -0,13 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA 2,14 +0,00 LUXOTT1CA 23,07 +1,59 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,34 7,76 -0,09 +2,58 PIRELLI e C 2,636 7,085 +0,00 -1,32 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,93 +0,70 -1,26 STMICROELECTRONICS 4,286 8,185 +0,42 -0,55 TENARIS TERNA 1,01 16,81 +0,36 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,476 0,077 -0,64 UNICREDIT 5,885 1,646 +0,00 -0,78 SOD NAFTE (159 litrov) 99,07 $ +0,88 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. maja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 767,18 +0,06 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.208,33 1.121,73 -0,11 FIRS, Banjaluka 2.250,37 -0,73 +0,31 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.567,41 +0,77 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.630,03 2.393,08 -1,02 -0,76 S&P 500, New York 1.342,08 -1,11 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.366,36 7.495,05 5.976,00 +0,93 -0,09 -0,71 CAC 40, Pariz 4.058,08 +0,14 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.822,00 1.268,1 2.942,43 +0,68 +0,26 +0,12 Nikkei, Tokio 9.864,26 +0,46 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.177,18 23.291,80 2.889,82 +0,66 -0,19 Sensex, Mubaj 18.584,96 +0,39 / ITALIJA Četrtek, 12. maja 2011 5 milan - Županja je dejala, da je bil njegov protikandidat obsojen zaradi kraje in pretepa Morattijeva napadla Pisapio z neresnično kleveto Bersani: Desna sredina se boji poraza - Berlusconi in Fini sta si segla v roke MILAN - Politično ozračje v Italiji se ob bliža-nju nedeljskih in ponedeljkovih krajevnih volitev močno segreva in mestoma tudi zastruplja. Tako je včeraj prišlo do nenavadnega nizkega udarca v volilni kampanji v Milanu. Zanj je poskrbela županska kandidatka desne sredine, dosedanja županja Letizia Moratti, ki je v volilnem soočenju na televizijski mreži Sky napadla svojega glavnega tekmeca, županskega kandidata leve sredine Giuliana Pisapio, češ da ga je porotno sodišče svoj čas obsodilo zaradi kraje avtomobila ter ugrabitve in pretepa mladeniča, a da zaporne kazni potem ni prestal, ker ga je pred njo rešila amnestija. Pisapia je skušal takoj replicirati, a tega v televizijski oddaji ni mogel narediti, saj je Morattijeva za svoj napad izkoristila zadnje minute soočenja, v katerem je imela zadnjo besedo. V oddaji je Pisapia utegnil samo zavrniti ponujeno roko milanske županje, češ da se s človekom, ki je zmožen takšne podlosti, ne bo rokoval. »Morattijeva me je skušala medijsko likvidirati, in to s skrbno pripravljenim nizkim udarcem, a v resnici gre za podlo laž,« je na poznejši tiskovni konferenci dejal Pisapia. Županski kandidat je pojasnil, da je svoj čas kljub amnestiji vložil priziv proti omenjeni obsodbi porotnega sodišča in da je bil naposled oproščen, ker ni zagrešil pripisanih mu dejanj. Šlo je torej za sodno napako. Pisapia je tudi napovedal tožbo proti Morattijevi zaradi obrekovanja v obtežilnih okoliščinah. »Smo solidarni s Pisapio in hočemo poslati laž-nivko domov,« je dejal voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, ko je sinoči v Milanu nastopil na volilnem shodu. Bersani je menil, da poteza Moratti-jeve odraža strah desne sredine, da bo na volitvah poražena. Pozval je volivce, naj dajo signal Milanu in Italiji, da so potrebne spremembe. »Berlusconi hoče več oblasti, v resnici pa še noben premier ni imel tolikšne oblasti, le da je ne zna uporabiti za reševanje problemov Italije,« je dejal. Sicer si je tudi Bersani včeraj privoščil pritlehno zafrkacijo. Ko je našteval, kaj vse ga ločuje od Ber-lusconija, je med drugim dejal, da on ne nosi lasulje. To je bil najbrž odgovor na premierjevo torkovo norčevanje iz levosredinskih politikov, češ da »se ne umivajo« in da »smrdijo«. Očitno nizek udarec Morattijeve ni izoliran pojav v sedanjem predvolilnem ozračju. Res pa je, da se na političnem prizorišču tudi v teh dneh dogajajo manj negativne stvari. Tako sta si sinoči Berlusconi in Fini prvič po dolgem času segla v roke. To se je zgodilo na sprejemu na izraelskem veleposlaništvu v Rimu ob 63-letnici rojstva judovske države. Giuliano Pisapia zavrača ponujeno roko Letizie Moratti ansa praznik šole - Napolitano mladim »Sanjam Italijo z zgledno kulturno in moralno držo« RIM - Kakšna naj bo Italija čez petdeset let? To je bilo eno od številnih vprašanj, ki so jih predsedniku republike Giorgiu Napolitanu postavili mladi na včerajšnjem prazniku šole ob 150. obletnici združitve Italije. »Želim si, da bi bila naša Italija brezskrbna, da bi verjela vase in znala primerno ovrednotiti vse svoje bogastvo. Sanjam namreč o taki Italiji, ki ne bi bila politično razklana, ki bi jo mednarodna skupnost spoštovala za njeno kulturno, moralno in etično držo.« Predsednik je sicer mladim dejal, da si težko predstavlja prihodnost, vendar da morajo tudi sami že sedaj poskrbeti, da bi bila lepa. »Skrbeti morate za svojo državo, za njeno usodo in za usodo njenih ljudi, tako kakor so to storili mladi v času preporoda. Naj vas vodijo veliki ideali in svetle vrednote, na katerih naj temelji tudi prihodnost naše Italije.« Hkrati je poudaril željo, da bi se politični boj ne sprevračal v stalno vojno med nasprotujočimi si silami. Po njegovem mnenju sta namreč potrebna medsebojno spoštovanje in konstruktivno Giorgio Napolitano ansa soočanje med vsemi političnimi akterji, ki si prizadevajo za osvojitev večine na volitvah. Predsednik se je še zaustavil pri svojih potovanjih po Italiji ob priliki praznovanja 150-letnice združitve Italije. Menil je, da se je občutek nacionalne enotnosti okrepil, saj se je povsod prazničnih prireditev udeležilo zelo veliko ljudi vseh starosti in z vseh koncev apeninskega polotoka. »Veliko ljudi različnih političnih prepričanj je ob tem pomembnem dogodku pozabilo na vsakodnevna nesoglasja,« je dejal. gospodarstvo - OECD Napoved rasti BDP popravljena navzdol MILAN - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je popravila napoved za letošnjo gospodarsko rast Italije z 1,3 na 1,2 odstotka, za leto 2012 pa jo je pustila pri 1,6 odstotka. Obenem je Rim opozorila, da mora za spodbuditev rasti BDP in zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja sprejeti strukturne reforme. Da gospodarska rast države ne bo takšna, kot so jo sprva predvidevali, so prejšnji mesec pojasnile tudi italijanske oblasti same, ki so napoved popravile navzdol za dve odstotni točki na 1,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Lani je rast italijanskega gospodarstva znašala 1,3 odstotka. Sicer pa počasna gospodarska rast že ves čas ovira uspešno okrevanje Italije po izbruhu gospodarske krize. To bo Rim po oceni OECD premagal šele leta 2014. V tej luči je organizacija državo opozorila, da mora za spodbuditev rasti BDP nujno sprejeti strukturne reforme. Glede na obilen dolg in dogaja- nje na trgu obveznic, ki je, ko gre za države v slabšem gospodarskem stanju, vse bolj občutljiv, pa je po navedbah OECD za Italijo ključno, da uravnoteži proračun. Italijanski javnofinančni primanjkljaj je sicer lani znašal 4,6 odstotka BDP, ta država pa je tudi ena najbolj zadolženih v OECD - njen dolg bo letos predvidoma dosegel 119,2 odstotka BDP, še piše v poročilu. Obenem pa je OECD ocenil, da je vladni fiskalni načrt pameten. V organizaciji so pozdravili tudi napoved Rima, da bo sprejel dodatne ukrepe, s katerimi naj bi proračunske odhodke in prihodke skoraj dokončno uravnotežil že do leta 2014. OECD je poleg tega objavila podatek, da so italijanske neto plače med najnižjimi v državah članicah OECD in EU, medtem ko italijanske bruto plače rahlo presegajo povprečje OECD, a so pod povprečjem EU. Do te razlike prihaja zato, ker je davčna obremenitev plač v Italiji med najvišjimi v OECD in EU. Opravičilo za ploskanje upravitelju Thyssena RIM - »Ploskanje pooblaščenemu upravitelju turinske jeklarne ThyssenKrupp Heraldu Espenhahnu je bilo neprimerno in zgrešeno. Opravičujem se svojcem sedmih delavcev, ki so decembra 2007 umrli v požaru v jeklar-ni.« Tako je včeraj dejal generalni direktor Confindustrie Giampaolo Gal-li. Na tak način se je odzval na hude kritike, ki letijo na zvezo industrijcev, potem ko je minulo soboto na nekem njenem zborovanju Espenhahn požel aplavz »v znak solidarnosti«, ker ga je turinsko prvostopenjsko sodišče obsodilo na 16 let zapora zaradi namernega uboja. Mnogi industrijci so namreč prepričani, da gre za pretirano obsodbo. Sicer pa se bo predsednica Confindu-strie Emma Marcegaglia v prihodnjih dneh v Turinu srečala s sorodniki žrtev, da bi jim izrazila bližino. Marce-gaglia je med drugim tudi na omenjenem sobotnem zborovanju poudarila, da je vsaka nezgoda na delu »poraz za podjetje«. Nemčija bo podprla Draghijevo kandidaturo BERLIN - Kot kaže, bo guverner italijanske centralne banke Mario Draghi res nasledil Jeana-Claudea Tricheta na mestu predsednika Evropske centralne banke. Njegovo kandidaturo je zdaj odprto podprla tudi nemška kanclerka Angela Merkel. V intervjuju za tednik Die Zeit je izjavila, da je Draghi »zanimiv in strokovno pripravljen kandidat, ki je zelo blizu naši ideji o kulturi stabilnosti ter trdnega gospodarstva«. Da bo Nemčija podprla Draghija, je po objavi intervjuja potrdil tiskovni predstavnik kanclerke Christoph Steeg-mans. Spomnimo naj, da z Draghijevo kandidaturo soglaša francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Podprl jo je tudi luksemburški premier Jean-Claude Juncker, sicer predsednik evroskupine. Trichetu se mandat izteče oktobra, njegovega naslednika pa naj bi članice Evropske unije določile na junijskem vrhu. Nas čaka deževno in nič kaj vroče poletje? MILAN - Poletje je še daleč, vremeno-slovci ameriške agencije Noaa pa že ponujajo prve napovedi o tem, kakšno bo. Kaže, da bodo junij, julij in avgust mokri, saj bodo padavine nadpovprečne, hkrati pa tipične poletne sopare letos ne bo. Dežja bo precej predvsem v severni Italiji, glede temperatur pa strokovnjaki predvidevajo neko alternacijo med vročimi in hladnimi obdobji. Docent klimatologije na univerzi v Firencah Giampiero Maracchi pa opozarja, da te napovedi niso povsem zanesljive in da ni treba slepo verjeti vanje. libija - Medtem ko Frattini poziva polkovnika, naj gre v izgnanstvo Za La Russo je dopusten napad na vojaški objekt, v katerem je Gadafi RIM - Italijanski obrambni minister Ignazio La Russa je v včeraj objavljenem pogovoru menil, da bi bilo upravičeno napasti vojaško stavbo v Libiji, v kateri bi bil libijski voditelj Moamer Gadafi. Pri izbiri tarče se po njegovem namreč ne sprašujejo, »kdo je v njej in koga ni«. »Če bi na primer šlo za kraj, od kjer izdajajo ukaze za napade na civiliste, je napad dopusten. In če se Gadafi zateče v vojaško oporišče, ta stavba zaradi tega ne postane nedotakljiva. Je ravno nasprotno,« je v pogovoru za rimski dnevnik Il Mes-saggero dejal La Russa. Po drugi strani Gadafijevega bivališča po njegovem ni dopustno napadati. Tisk se sicer zadnje dni sprašuje, ali je Gadafi živ ali mrtev, saj libijska televizija že enajst dni ni predvajala nobenega njegovega posnetka. Glede teh ugibanj je La Russa menil, da z Gadafijem ni nič novega. Italijanska vlada pod vodstvom premiera Silvia Berlusconija se je napadom na Libijo pod vodstvom zveze Nato pridružila konec aprila kljub ostremu nasproto- vanju koalicijske partnerice Severne Lige. Kot je pojasnil italijanski obrambni minister, so tarča italijanskih letal »vojaški objekti zunaj mest«. Pri napadih na tarče znotraj mest ne nameravajo sodelovati, razen v izrednih primerih, »če bi za civilno prebivalstvo obstajala neposredna nevarnost«. Zunanji minister Franco Frattini je medtem včeraj spregovoril o možnosti odhoda Gadafija v izgnanstvo. Kot je dejal v pogovoru za radio RAI, se mora libijski samodržec o odhodu v izgnanstvo odločiti do konca maja oz. preden Medna- rodno kazensko sodišče (ICC) zanj izda zaporni nalog. V zadnjih tednih je po Frattinijevih besedah več držav »izrazilo pripravljenost«, da sprejme Gadafija. Bo pa to vsekakor težje izvedljivo, če bo zanj izdan mednarodni zaporni nalog. Iz poročila, ki ga je pred tednom dni v Varnostnem svetu ZN predstavil glavni tožilec ICC Luis Moreno-Ocampo, je razvidno, da bo Ocampo zaporne naloge za Gadafija, njegovega sina Saifa al Islama in nekatere druge libijske predstavnike verjetno izdal v prihodnjih tednih. psihoza - Mnogi so včeraj zapustili mesto Rima kljub napovedi ni prizadel uničujoč potres RIM - Včeraj dopoldne je Italijo streslo okoli 20 potresov, kar je za to državo povsem normalno. A med njimi pa ni bilo nobenega močnejšega sunka, kaj šele uničujočega, kot ga je za včerajšnji dan za Rim napovedoval pokojni znanstvenik Raffaele Bendandi in sprožil nemalo panike med ljudmi. Kljub zagotovilom seizmologov, da potresov ni mogoče napovedati, so Rim včeraj zapustili številni prebivalci. V nekaterih predelih mesta so bile celo zaprte trgovine, številni pa so se podali na enodnevni izlet na podeželje v okolici prestolnice. Strahove je spodbudila domnevna napoved samooklicanega seizmologa Bendandija, ki je umrl leta 1979, da bo Rim 11. maja 2011 prizadel uničujoč potres. Paola Lagorio, predsednica zveze, ki skrbi za Ben-dandijevo dokumentacijo, pa je dejala, da ni dokaza, da bi ta znanstvenik kdaj tako natančno napovedal potres. Predavatelj sociologije na uni- verzi v Kentu Adam Burgess je povedal, da tovrstne govorice nastanejo v »informacijskih vakuumih«, na primer v vojnem stanju, ko so trenutki negotovosti pogosti. Zdaj pa naj bi govorice o potresu v Rimu bile znak pomanjkanja zaupanja javnosti v italijansko vlado, je še ocenil Burgess. Italijanske oblasti so si sicer izjemno prizadevale, da bi pomirile ljudi in ovrgle govorice o potresu. Državna služba za civilno zaščito je tako na svoji spletni strani objavila obsežne informacije o tem, da se potresov ne da napovedovati, prav tako pa naj Rim ne bi bil v nikakršni nevarnosti. Vzpostavili so tudi brezplačne telefonske številke, na katerih so se ljudje lahko pozanimali o potresih. Nacionalni inštitut za geofiziko pa je včeraj odprl vrata za javnost, da so radovednežem in zaskrbljenim prebivalcem nudili informacije o seizmo-logiji. 6 Četrtek, 12. maja 2011 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ZDRAVSTVO - Protestni shod pred bolnišnico Burlo Garofolo Medicinske sestre »bežijo« iz bolnišnice Šest prošenj za premestitev v enem dnevu - Sindikati: Varčevalna politika ustvarja malodušje Pred bolnišnico Burlo Garofolo se je včeraj zbrala skupina protestnikov, med njimi so bili uslužbenci in sindikalisti. Z letaki in zastavami sindikatov CGIL, CISL in UIL ter avtonomnega sindikata delavcev zdravstvenega sektorja FIALS so opozorili na težak položaj in nejasno prihodnost tržaške otroške bolnišnice, na deželni in državni ravni priznane ustanove, ki jo pestijo varčevalni ukrepi. Povod za protestni shod je bila odločitev šestih medicinskih sester, ki delajo v operacijski sobi, da skupaj zaprosijo za premestitev v katinarsko bolnišnico. Vseh šest prošenj je bilo vloženih pred kakimi desetimi dnevi. Novica odraža stisko, v kateri se je znašlo osebje bolnišnice v Istrski ulici. »Nekoč so bili uslužbenci ponosni, da delajo v odlični bolnišnici Burlo Garofolo, kjer zdravijo otroke in adolescente. Zdaj pa prosijo za premestitev, To je očiten znak ma-lodušja, ki prevzema osebje,« je dejala pokrajinska tajnica sindikata javnih uslužbencev FP-CGIL Rossana Giacaz. Temeljni problem je deželna varčevalna politika, ki je po podatkih sindikata CGIL prinesla v lanskem letu 484 delovnih mest manj v deželnem zdravstvenem sektorju, tretjina krčenja pa zadeva tržaško pokrajino. Vodstvo bolnišnice Burlo Garofolo, ki je po mnenju sindikatov spolitizirano, je v letu 2011 zaprosilo za zaposlitev zgolj treh medicinskih sester oz. zdravstvenih tehnikov. Upokojitvam ne sledijo nove zaposlitve, Deželna jih ne dopušča. Deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic je sicer pojasnil, da so te omejitve umaknili, sklicuje pa se na ohranitev zaposlitvene ravni z decembra 2010, torej po korenitem krčenju, ki je zaznamovalo lansko leto. »Vodstvo Burla pa niti ne poskusi omejiti škode,« je pristavila Giacazeva. Posledici krčenja števila zaposlenih sta povečano število nadur in večje breme na ramenih uslužbencev. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki poudarjajo, da varčevanje ne sme biti glavno pravilo, ko je govor o zdravju, še posebej, ko gre za zdravljenje otrok. Sindikati trdijo, da je pod vodstvom Dežele FJK v teku postopno rušenje bolnišnice Burlo Ga-rofolo in tržaškega zdravstva, vodstvo bolnišnice pa naj bi vodilo »samomorilsko politiko«. Za to leto zahtevajo ponovno vzpostavitev dostojnega števila babic za vsako izmeno (štiri namesto tri) ter zaposlitev petih babic in šestih medicinskih sester. Jutri dopoldne bo shod pred bolnišnico na Katinari. (af) Mednarodni dan medicinskih sester Danes praznujejo po vsem svetu mednarodni dan medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Tržaška sekcija zveze IPASVI prireja ob tej priložnosti »praznik zdravja« in zdravih navad. Na Goldonijevem trgu bo danes od 10. do 18. ure šotor, pod katerim se bodo zdravstveni delavci srečevali z občani, osrednja tema dneva pa bo tokrat skrb za okolje. Obiskovalcem bodo med drugim delili ekološke torbe za okolju prijazno nakupovanje. Pozornost bodo namenili tudi sladkorni bolezni, ki pesti številne Tržačane, navzoči bodo tudi prostovoljci združenja Assodiabetici. Brezplačno bodo merili stopnjo sladkorja in pritisk. Otroško bolnišnico na Istrski ulici so ustanovili leta 1856 arhiv ULICA GENOVA - Okusen plen Gurmanska tatvina v delikatesi Mase Tatovi sladokusci v Trstu niso redkost, že nekajkrat so na primer okradli trgovine znane tržaške verige delikatesnih proizvodov Mase. Zadnjič se je to zgodilo v torek ponoči v Ulici Genova 13. Iz trgovine so neznanci odnesli drobiž in bankovce, pa tudi surove in ku- hane pršute, slanino ter 20 kilogramov sira, v skupni vrednosti okrog 3000 evrov. Vstopili so skozi okno (odprli so ga s silo) na zadnji strani trgovine, kjer je dvorišče stanovanjskega poslopja. Uslužbenec je včeraj zjutraj poklical policijo, ki je pregledala prostore. ČRNA KRONIKA Dvajset vandalskih dejanj V zadnjih dneh so policisti in karabinjerji v Trstu našteli približno dvajset vandalskih dejanj na račun parkiranih avtomobilov in motornih koles. Večinoma naj bi šlo za mlade, pogosto mladoletne tržaške storilce, ki se med pono-čevanjem pod vplivom alkohola predajajo brezumnemu nasilju, na tleh pa se znajdejo skuterji, avtomobilska ogledala in brisalci. Večino primerov so zabeležili v okolici Drevoreda XX. septembra. Nazadnje so v noči na sredo izsledili 22-letnega makedonskega državljana s stalnim bivališčem v Trstu, ki je na Ulici Ginnastica s pestmi poškodoval prednji del motornega kolesa. Prislužil si je sodno prijavo. Pred dnevi so policisti prijavili 19-letna Tržačana, nasilnega 38-let-nega domačina pa so priprli. VOLITVE - Predstavitev na sedežu desnosredinske Un'altra Trieste Mezgec Bandellijev odbornik za Kras Slovenski trgovec od Sv. Jakoba bo to postal, če bo Franco Bandelli izvoljen za tržaškega župana Slovenski trgovec Ervin Mezgec, predsednik sekcije trgovine na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, bo postal tržaški občinski odbornik za Kras, če bo Franco Bandelli izvoljen za tržaškega župana. Novico je sporočil sam županski kandidat liste Unaltra Trieste na tiskovni konferenci, ki sta se je ob Me-zgecu udeležila tudi kandidat Bandel-lijeve liste za predsednika Pokrajine Trst Francesco Cervesi in tržaški občinski svetnik Claudio Frommel. Bandelli je že septembra lani napovedal, da bo v primeru zmage na občinskih volitvah imenoval odbornika za Kras. Izbral je »prijatelja Ervina«, ki je znan med Slovenci, pa tudi v športnem okolju. Poznata se dobri dve leti, saj je Bandelli klient Mezgečeve trgovine pri Sv. Jakobu. Večkrat sta razpravljala o tržaških problemih, mnogokrat so se mnenja ujemala, »čeprav se najine ideje v marsičem razlikujejo,« kot je izrecno poudaril Mezgec. Slovenski trgovec je pristal na »kandida- turo« pretekli teden, preprosto, »ob kozarcu terana,« kot je razkril Bandelli. Ervin Mezgec je bil zadovoljen z izbiro. Z Bandellijem in kandidatom za predsednika Pokrajine Cervesijem se »dobro razumemo, čeprav nimamo vedno enakih idej.« »Bandelli in Cer-vesi sta se z dušo in telesom vneto zagnala v volilno kampanjo, kar še posebno cenim in zaradi česar sem se odločil, da pristopim k njunemu projektu,« je pojasnil Mezgec. Dodal je, da je vedno »delal za ljudi« in da ne bo »razočaral pričakovanj ljudi s Krasa.« Za Cervesija je bila predstavitev »bodočega slovenskega odbornika za Kras« sploh eden najlepših trenutkov volilne kampanje. To je korajžno dejanje, ki prebija mentalne zidove med obema tu živečima zgodovinskima skupnostima. Frommel je poudaril, da je mogoče tu mirno in sproščeno živeti. Sam je to okusil, ko se je preselil v repentabrsko občino in so ga v slovenskem okolju lepo sprejeli. M.K. Z leve Francesco Cervesi, Ervin Mezgec in Franco Bandelli kroma Nadškof: Volilci naj spoštujejo etiko Vatikana Nadškof Giampaolo Crepaldi poziva volilce, naj nikakor ne glasujejo za tiste, ki nasprotujejo vrednotam Cerkve. Kristjani po njegovem ne smejo podpirati strank, ki nasprotujejo temeljnim etničnim vrednotam Vatikana. To je prvič po tolikih letih, da se tržaška škofija tako odkrito in pristransko oglasi v volilni kampanji. Cosolini in FurlaničvŠkednju Roberto Cosolini in kandidati Zveze levice Iztok Furlanič, Marina Cocco-lo in Sabrina Pezza bodo sodelovali na srečanju Škedenj, ne le železarna! Drevi ob 20.30 v krožku Falisca (Ul. Soncini 191) v Škednju. Severna liga v Križu Danes bo obiskala Križ delegacija Severne lige v sestavi Massimiliano Fe-driga, Paolo Polidori in Federica Se-ganti. Med 9.30 in 11.30 se bodo srečali s krajani. Čok na srečanju o mladih in spominu Mladi, spomin in prihodnost: dejavnosti pokrajine za ohranjanje in ovrednotenje zgodovinskega spomina in dediščine. To je naslov srečanja, ki bo danes ob 17.30 v informativni točki Marie Terese Bassa Poropat na Borznem trgu. Na njem sodeluje tudi Štefan Čok, kandidat Demokratske stranke za pokrajinski svet. Giorgio Ret v Miljah Giorgio Ret se bo danes ob 10.uri na tržnici v Miljah srečal s tamkajšnjimi prebivalci. V Miljah bo ob 18.30 sodeloval na Trgu Marconi na shodu Ljudstva svobode. Shod Fortune Drossija Uberto Fortuna Drossi (županski kandidat gibanja za mestno občino Trst) bo danes priredil družabno srečanje ob koncu volilne kampanje. Ob 18.30 v »gazebu« na Borznem trgu. SSk zvečer pri Banih Stranka Slovenske skupnosti prireja danes ob 20.30 srečanje z volilci pri Banih v prostorih KD Grad. Antonione pri Sv. Ivanu Roberto Antonione se bo v spremstvu Roberta Dipiazze danes ob 10.30 srečal s prebivalci Sv. Ivana. Zveza levice v Dolini in Križu Predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc bo nazdravil s kandidatoma Zveze Levice v dolinskih okrožjih Mauriziom Sigonijem in Giuliano Zagabrio. Družabno srečanje bo pod latnikom Gostilne Pri županstvu v Dolini ob 11.30. Slovenski kandidati Zveze Levice bodo srečali občanke in občane drevi ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu (gostilna Bita). Birsa: Stranka SEL ima tudi slovenski plakat Daniela Birsa (stranka SEL) nam je poslala strankin volilni plakat v slovenščini. Na njem piše: Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom (kohelet). V Trstu je napočil čas sprememb. »Ta naš prostor naj postane res prostor vseh, ki na njem prebivajo. Mesto mladih in manj mladih, žensk in otrok, mesto Slovencev, Italijanov in priseljencev, Kraševcev in meščanov,« pravi Daniela Birsa. / TRST Četrtek, 12. maja 2011 7 volitve - Demokratska stranka Nesladek si zasluži podporo vseh Slovencev iz miljske občine Demokratska stranka je predstavila svoje slovenske kandidate iz miljske občine. Srečanje je potekalo v šotoru pred gledališčem Verdi v Miljah. Na njem so sodelovali senatorka Tamara Blažina, miljski župan in županski kandidat Ne-rio Nesladek, ter slovenski kandidati tako za občinski svet kot za pokrajinski svet iz vrst krajevne DS. Za mesto občinske svetnice na listi DS kandidira fotografinja, godbenica, kulturna delavka in predsednica Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, Mirna Viola. Ob njej kandidira že izkušeni politik Danilo Šavron, ki prihaja sicer iz vrst stranke Slovenske skupnosti, ki je sklenila v Miljah - podobno kot v Trstu - volilni dogovor z Demokratsko stranko. Za pokrajinski svet sta kandidaturo na listi Demokratske stranke za miljsko okrožje predložila mlada Valentina Manin ter izkušeni Oliviero Koko-šar, ki se sicer srečanja ni udeležil. Kandidate je predstavil nekdanji predsednik Društva Slovencev miljske občine ter občinski svetnik Jurij Vodo-pivec. V svojem nagovoru je senatorka Tamara Blažina pohvalila delo pretekle občinske uprave v odnosu do Slovencev, ki je obrodilo plodne rezultate. To po njenih besedah pomeni »jamstvo za uspešno nadaljevanje dela v primeru ponovne izvolitve«. Miljski župan Nerio Nesladek je poudaril uspeh svoje uprave v tkanju vezi tako s Slovenci v Italiji, kot tudi s sosednjo slovensko državo, za katere si bo prizadeval tudi v primeru ponovne iz- (od leve) Danilo Šavron, Valentina Manin, Nerio Nesladek, Mirna Viola in Tamara Blažina kroma volitve. Pozdrav je Nesladek zaključil z mislijo, da ne smemo gledati na manjšino oz. na večino, ampak na dve komponenti iste skupnosti, ki delata za skupno rast našega okolja. (mlis) volitve Za Luko Gregorija je to prva izkušnja v volilni »areni« Star sem 47 let, kandidiram na listi Demokratske stranke za rajonski svet petega mestnega okrožja Sveti Ja-kob-Stara Mitnica. Diplomiral sem iz jedrskega inženirstva na milanski univerzi Politecnico, kasneje pa sem dokončal še podiplomski študiji na poslovni šoli MIB - School of Management v Trstu. Zaposlen sem pri družbi Fin-cantieri, kjer sem zadolžen za vodenje načrtovanja in tehničnega razvoja projektov potniških ladij namenjenih predvsem tržiški ladjedelnici. Pred tem sem bil zaposlen pri videmski družbi Danieli. Kot odgovoren za načrtovanje in gradnjo jeklarn in sistemov za predelavo jekla, sem v tem obdobju sledil predvsem projektom v tujini (Švedska, Finska in v Južna Koreja). Čeprav sem se s politiko aktivno bavil že v preteklosti, se nikoli nisem neposredno udeležil volilnega "boja". Kandidatura za rajonski svet petega okrožja predstavlja zato zame prvo tovrstno izkušnjo. Davide Peric: Dovolj z napadi na Kras Štefan Čok: Skrb za mlade in zgodovino Star sem 28 let star in kandidiram za pokrajinski svet na listi Demokratske stranke. Kot zgodovinar sem imel priložnost spoznati nelahko preteklost a tudi bogato kulturno dediščino tega našega teritorija. Ta zemlja je v preteklosti doživela velik razvoj, ko je bila sposobna navezati plodne stike s svojim zaledjem, kar moramo storiti tudi danes. Potrebujemo pa predvsem učinkovito delo celotne skupnosti, ki živi na tem ozemlju, ne glede na jezik, narodno pripadnost, vero, idejno opredelitev, starost, spol. Pokrajina lahko v tem kontekstu igra pomembno povezovalno vlogo med različnimi dejavniki, ti so občine, ostale pokrajine, dežela in Slovenija, kar velja tudi za ta okraj. Del tega ozemlja predstavlja tržaško predmestje, drugi del je na Krasu in se nahaja na samem stičišču s sosednimi občinami, taka raznolikost zahteva posebno pozornost. Sem zgodovinar, zato nameravam posvetiti veliko pozornosti ohranjanju naše dediščine. Hkrati pa se hočem ukvarjati z mladimi. Elena Legiša ne prenese dvoličnosti Pred petimi leti sem bila izvoljena v pokrajinski svet, ves čas sem skušala posredovati potrebe teritorija, saj je bilo kraško območje pod dolgoletno desničarsko upravo popolnoma pozabljeno. Določene stvari so me zelo razočarale, sama sem tak človek, ki ne prenese dvoličnosti . Zelo težko mi je razumeti, da ob obilici problemov, ki tarejo občane, je v Trstu slovenščina za desnico še vedno tabu. Ne morem dojeti, kako je mogoče, da nekateri, medtem ko v okolici, celo pozdravljajo v slovenščini in se hvalijo da so naši prijatelji, ko pa gre zares za uveljavitev naših pravic v samem Trstu jih moti že sam pozdrav, oziroma dvojezičen napis na pročelju pokrajinskega sedeža.Menim da je ta uprava, tudi glede na to, kakšno je bilo stanje, ki ji ga je zapustila prejšnja desničarska, delala za dobrobit prebivalcev celotnega pokrajinskega teritorija. Seveda ni mogoče trditi, da je ta pokrajinska uprava uresničila vsa pričakovanja in rešila vse probleme, vse prej kot to,ampak treba ji je priznati da je na resen način začela delati na tej poti. VOLITVE 2 O 1 1 KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO Danes se predstavljajo kandidatke in kandidati za pokrajinski svet. Walter Go-dina, Marina Guglielmi in Štefan Čok kandidirajo za Demokratsko stranko, Igor Ga-brovec, Maurizio Vidali, Ivan Peterlin in Mitja Terčon za Slovensko skupnost, Elena Legiša in Maurizio Sigoni za Zvezo levice in Davide Peric za SEL Nichija Vendole. Walter Godina: 15 milijonov za okolico Sem kandidat Demokratske stranke za pokrajinski svet v okrožju Devin- Nabrežina IV: Salež, Samatorca, Brišče, Trnovca, Praprot, Šempolaj, Prečnik, Mavhinje, Slivno, Cerovlje, Medjevas, Štivan, Ribiško naselje. V 5 letih mandata sem v svojstvu podpredsednika in odbornika za promocijo teritorija, kmetijstvo in politiko za Kras (specifični resor, ki ga je prvič uvedla naša uprava), prispeval z več kot 15 milijoni evrov za naš teritorij, katerim je treba dodati še sredstva iz evropskih projektov v sklopu programa Slovenija-Italija 2007/2013 v višini, kot je nikoli prej ni dobila nobena od prejšnjih uprav. Pod vodstvom Marie Terese Basse Poropat je naša uprava postavila temelje za nove perspektive razvoja, za priznavanje pravic, za pokrajino, ki je del Evrope in ki je enotna ter v kateri vsak posameznik je končno pomemben. Zdaj pa moramo nadaljevati, izboljšati in pospešiti delo, ki je bilo storjeno, ter zaključiti začete projekte in ovrednotiti posebnosti, po zaslugi katerih je naš teritorij edinstven in privlačen. Dialog bo še naprej naša moč. Igor Gabrovec: Nabrežina najbrž odločilna Zadnja bitka za Pokrajino se bo po vsej verjetnosti odigrala prav na terenu devinsko-nabrežinske občine, kjer je odhajajoči župan spremenil volilno preizkušnjo v oceno za ali proti njegovi upravi, saj je kandidiral štiri svoje odbornike v vsa občinska okrožja. Moramo jim jasno povedati, da v marsičem nismo zadovoljni z opravljenim delom.Od tu odločitev, da se na prigovarjanje SSk in same predsedniške kandidatke v prvi osebi angažiram za potrditev Poropatove levo sredinske uprave. Bil sem že pokrajinski svetnik v opoziciji za časa predsedovanja Codarina in dobro se spomnim tudi njegovega naslednika, še slabšega Scoccimarra. Zato nočem poti nazaj! Šolska poslopja so se obnavljala, tako kot pločniki in ceste, ki že desetletja prej niso videli lopate svežega asfalta. Slovenščina si izbojuje svoje mesto s postavitvijo novih povsod dvojezičnih smerokazov in z uvedbo dvojezičnega poslovanja pokrajinskega sveta. Razvijajo se programi za promocijo teritorija in utrjuje se nov pristop do potreb ljudi, družin, podjetij in društev. Marina Guglielmi: Vsi ustvarjamo teritorij Rojena v Trstu leta 1957. Od leta 2001 do leta 2006 svetnica vzhod-nokraškega rajonskega sosveta in od leta 2006 pokrajinska odbor-nica za socialne in mladinske politike. Diplomirana v pravu na tržaški Univerzi, zaposlena pri Deželi FJK. Menim, da teritorij ustvarjajo predvsem ljudje. Javne uprave so v prvi vrsti odgovorne za razvoj in dobrobit prebivalstva, izvoljeni predstavniki pa so nosilci teh problematik znotraj institucij. Kot odbornica sem se zavzemala v prvi vrsti za razvoj ponudbe socialnih storitev in služb na celotnem teritoriju tržaške pokrajine. Kar zadeva mladinske politike sem sledila projektom, katerih cilj je spodbujati kulturno izmenjavo in medsebojno spoznavanje mladih različnih narodnosti in jezikov, s poglobitvijo tem evropske identitete in državljanstva. Posebej velja poudariti ustanovitev Foruma mladih, ki predstavlja mladinsko stvarnost na območju tržaške pokrajine. Prepričana sem, da Pokrajina lahko odigra pomembno vlogo na področju tako socialnih kot mladinskih politik. Maurizio Sigoni: Najprej delo in sociala Ime mi je Davide Peric, rodil sem se pred 46. leti in od takrat živim v Štivanu. Po poklicu sem kmet, prej pa sem bil zaposlen v komercialnem sektorju. Politično sem zrastel ob pripovedovanju dedov o grozotah vojne in taborišč. Dokler mi je čas to dopuščal sem se ukvarjal s prostovoljstvom in socialo kot odbornik gasilske ekipe občine Devin Nabreži-na, predsednik društva Timava in odbornik pri komiteju Rilke. Še vedno sem tajnik ločene uprave jusa Medja Vas. Izbral sem stranko Levica Ekologija Svoboda (SEL) kot svojo, ker je tista, ki v tem trenutku najbolj ponazarja probleme, ki tarejo našo zemljo Kras. Od hitre železnice do elektrovo-dov, preko Natura 2000 in še in še. Moj program je zelo skromen in predvideva le večjo pozornost do teritorija in do ljudi, ki na njem živimo, ter zaustavitev napadov s strani velikanov na našo zemljo. Poglejmo v preteklost za boljšo prihodnost. Mitja Terčon proti divjim gradnjam Rojen sem leta 1964 in od vedno živim v devinsko-nabrežinski občini. Sem poročen, oče dveh otrok, zaposlen na glavnem sedežu velike tržaške zavarovalnice. Po maturi na znanstvenem liceju F. Prešerna sem diplomiral iz ekonomije na tržaški univerzi. Kandidiram na pokrajinskih volitvah v Trstu na listi SSk. Naša stranka odločno podpira kandidaturo Marie Terese Bassa Poropat, ki je dobro opravila delo. Pričakujemo pa si, da se bo s ponovno zmago in z lepo uveljavitvijo edine slovenske liste še bolj udejanila pozornost do slovenske narodne skupnosti. Slovenskih, oziroma dvojezičnih tabel je tudi na pokrajinskih cestah premalo. Nov pokrajinski odbor bo moral posvečati večjo pozornost teritoriju: v prvi vrsti skrbeti, da je pravilno vzdrževan, v drugi vrsti pa, da se podpira in ne ovira vse tiste dejavnosti, ki ga gospodarsko ovrednotijo, ne da bi mu spremenila videza. Mislim tu predvsem na kmetijstvo, turizem in obrtništvo. Odločno pa se moramo zoperstaviti divjim gradnjam in vse večji »cementifikaciji«, ki smo ji priča v zadnjih letih. Zaposlen sem pri družbi AcegasAps in sem bivši odbornik in nato podžupan Občine Dolina. Kot pokrajinski svetnik se bom v prvi vrsti ukvarjal z vprašanjem dela oziroma zaposlitve, ki je v tem obdobju najbolj pereč problem, zlasti za mlade občane. Mislim, da bi bilo potrebno uvesti zaposlitveno okence tudi v dolinski občini, saj se tudi na tem območju tržaške pokrajine v zadnjih letih zelo občuti posledice ekonomske krize in vse večjega števila brezposelnih. Pokrajina upravlja tretjino vseh cest v dolinski občini, tako da bo morala pokrajinska uprava v naslednjih petih letih vložiti precejšnja finančna sredstva prav v varnost prometnih povezav na tem delu teritorija. Še eno pomembno poglavje, za katero ima Pokrajina določene pristojnosti, je kmetijstvo. Pokrajina bi morala pomagati mladim, ki bi želeli investirati v kmetijstvo, in podjetjem, ki delujejo na tem področju. Nenazadnje je tu še problem starejših prebivalcev. Pokrajina razpolaga s sredstvi za projekte za boljše življenje starejših občanov. Ivan Peterlin za celovito dvojezičnost Rodil sem se 28. avgusta 1951 v Trstu, kjer sem se tudi šolal in matu-riral na klasičnem liceju Franceta Prešerna. Po končanem študiju na Visoki šoli za telesno vzgojo v Rimu sem se takoj vključil v slovensko tržaško stvarnost kot profesor, športni trener, organizator, publicist in raziskovalec na področju slovenskega športa v Italiji. Vrsto let sem sodeloval s tržaško slovensko radijsko in televizijsko postajo in dolga leta vodil celo vrsto kontaktnih oddaj v živo. Leta 2001 sem za svoje delo na področju športa prejel Bloudkovo priznanje, poznan pa sem tudi v italijanskih športnih krogih, predvsem odbojkarskih, saj sem deželni odbornik italijanske odbojkarske zveze FIPAV in predsednik deželne trenerske odbojkarske organizacije. Že leta 1993 sem kandidiral kot neodvisen na listi Slovenske skupnosti za pokrajinski svet in bil tudi izvoljen. Glasovati za Slovensko skupnost pomeni predvsem glasovati slovensko, vsak slovenski glas pomeni podporo vsem, ki se borijo predvsem za uveljavitev naših pravic. Podpreti SSk pomeni imeti vsaj nekaj upanj in možnosti, da se v pokrajini Trst povsod končno uveljavi dosledna dvojezičnost. Maurizio Vidali proti mestni občini Trst Rojen sem v Trstu 12.decembra 1967. Po poklicu sem delavec v štivanski papirnici Burgo. Dobro sem vključen v repensko vaško skupnost, saj že nekaj let sodelujem pri domačem društvu NK Kras, kjer sem odgovoren za mladinski sektor. S svojo ženo Martino in svojima otrokoma Kristianom in Markom živim v Repnu. Leta 2009 sem bil izvoljen za občinskega svetnika na listi Skupaj za Repentabor, podpiram samostojnost naših občin, zato sem pred kratkim odločno nastopil proti predlogu o ustanovitvi mestne občine Trst. Kandidiram za mesto pokrajinskega svetnika na listi Slovenske skupnosti v okrožju Repentabor - Zgonik. Z enako vnemo, ki označuje moje delo na športnem področju in v repentabrskem občinskem svetu, nameravam izpolnjevati vse dolžnosti kot pokrajinski svetnik. 8 Četrtek, 12. maja 2011 TRST gabrovec - Slavje bo drevi ob 20.30 Slovesna predaja občinskega vodnjaka Občina Zgonik bo danes predala vaščanom občinski vodnjak v Gabrovcu. To je že drugi vodnjak, ki ga zgoniška občina preda svojim vaščanom, saj so bili septembra lani tega deležni Zgoničani, tokrat pa je na vrsti prebivalci Gabrovca. Občina se je namreč sistemsko lotila obnavljanja starih vodnjakov v prepričanju, da je treba rešiti te spomenike krajevne dediščine tako s kulturnega kot okoljskega vidika, saj vodnjaki oblikujejo podobo kraja, voda pa je na Krasu ne- Pogled na obnovljen vodnjak v Gabrovcu kroma precenljiva dobrina, ki lahko še danes pogojuje letino. Občina Zgonik in Društvena gostilna v Gabrovcu vabita torej na krajšo slovesnost, ki bo ob 20.30 prav pri obnovljenem vodnjaku: na njej bosta spregovorila župan Mirko Sardoč in predsednik Društvene gostilne Lorenzo Breda, za pevski pozdrav bo poskrbel oktet Volnik, to je novonastala skupina, ki deluje v okviru društva Rdeča zvezda iz Saleža. Slavnostnemu delu bo sledila družabnost v Društveni gostilni. / Novinar Charles Fishman o vodi Na pobudo Znanstvenega imaginarija bo drevi v Domu glasbe (Ul. Capitelli) srečanje z ameriškim raziskovalnim novinarjem Charlesom Fishmanom, avtorjem knjige La grande sete. L'era della scommessa sull'acqua, ki je posvečena vodi, dostopu do nje in njenemu izkoriščanju. Mesec pred referendumom za odpravo zakona, ki odpira pot privatizaciji oskrbe s pitno vodo, je srečanje idealna priložnost za pogovor o tej pomembni, javni dobrini in njeni različni uporabi po svetu. Danes odprtje razstave Kras V dvorani Giubileo na Trgu Tommaseo (na križišču z Ulico Mazzini) bodo danes ob 16. uri odprli likovno razstavo Kras. Stene bodo krasili izdelki udeležencev tečajev univerze tretjega starostnega obdobja. Razstava bo odprta do 21. maja, od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Večerja s šparglji Restavracija Križman v Repnu vabi na večerjo s šparglji in vinom, ki bo v sredo, 18. maja, ob 19.30. Zelene šparglje gojijo na rdeči kraški zemlji, ki jim daje večjo odpornost in jih hrani s kalijem in vitaminom. Kmetija Milič iz Zagradca jih goji na vrtu pred kmetijo: gojenje je povsem naravno, saj ne uporabljajo herbicidov. Biomasa trt jih brani pred plevelom in jim ohranja stalno vlago. Pobirajo jih vsak drugi dan. Iz sodelovanja med kmetijo Milič in restavracijo Križman je nastala gastronomska pobuda, namenjena vsem ljubiteljem špargljev in vina. Kmetija Milič bo poskrbela za domače šparglje in vino, restavracija Križman pa za kuhanje specialitet. Rezervacije sprejemajo na telefonski številki 040-327115. Shod v podporo gasilcem Sindikat gasilcev UIL VVF organizira danes ob 16. uri na Verdijevem trgu v Trstu shod v podporo gasilcem. Gre za protest proti ukrepom deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, ki je gasilcem zmanjšala sredstva. Sindikat trdi, da imajo tovrstni ukrepi težke posledice, saj »osebje trenutno ni v stanju, da bi občanom zagotovilo povsem učinkovite odzive na morebitne nenadne nesreče in podobne dogodke«. Keltska glasba pri Sv. Ivanu Na rožnem vrtu svetoivanskega parka (ob cerkvi v Ul. Bottacin) bo danes ob 19. uri koncert harf, violine, flavte in irskega tolkala bodhran pod vodstvom Tatiane Denis. Ob sončnem zatonu bo zaigrala glasba iz keltske in irske tradicije. Koncert prireja socialna kmetijska zadruga Monte San Pantaleone v okviru prireditev »Rose, musica e vino«. volitve 2O1 1 - volitve 2O1 1 - volitve 2O1 1 - volitve 2O1 1 - volitve 2O1 1 - volitve 2O1 1 trst - Županski kandidat UDC Sasco: Obnoviti dialog in soglasje o glavnih načrtih Deželni svetnik Edoardo Sasco je županski kandidat sredinske stranke UDC. Zakaj se je UDC odločila, da nastopi sama? UDC se je odločila nastopiti sama iz dveh razlogov. Ko smo se znašli pred Demokratsko stranko, ki je naredila tudi skrajno leve izbire, očitno ni bilo političnih pogojev za dosego volilnega dogovora z levo sredino. Kar zadeva desno sredino, pa smo potrpežljivo čakali na možno srečanje, vendar je najprej Severna liga postavila veto na našo prisotnost, potem je Ljudstvo svobode postavilo veto na prisotnost Prihodnosti in svobode, potem pa smo prisostvovali sramotnim sporom in prepirom znotraj samega Ljudstva svobode, ki so na koncu privedli do predstavitve kar treh list. Kateri so vaši temeljni programski predlogi? Kar zadeva metodo, je treba obnoviti dialog, sodelovanje in širše soglasje okrog glavnih načrtov. Glede vsebin pa menim, da Trst potrebuje enoten projekt s štirimi točkami. Prvič, treba je ponovno zagnati pristaniško dejavnost, in to izključno v novem pristanišču, v staro pristanišče pa vseliti kulturne, navtične, muzejske dejavnosti ... Drugič, turizem lahko ogromno po- maga Trstu z vlaganjem v Kras in zaliv, naravne lepote, zgodovino in kulturo. Tretjič, imamo izjemno bogastvo znanstvenega raziskovanja in univerze: tu je treba oblikovati enoten »tržaški sistem«. Četrta točka je lahka industrija z nizkim vplivom na okolje. Koliko glasov mislite, da boste prejeli? Upam, da veliko. Z zmerno in sredinsko linijo smo edina resnična politična novost na teh volitvah. Kaj pa glede številk oz. odstotkov? Ciljamo k izboljšanju rezultatov iz zadnjih let, ko smo prejemali pet odstotkov, in torej na bolj pomembne številke. Ob tem bi tudi poudaril, da smo posebno občutljivi tudi do slovenske skupnosti. Menimo, da je manjšina v naši pokrajini resurs in mora biti protago-nistka tudi v tržaškem občinskem svetu in pri vsej svetniški in programski dejavnosti. Koga boste podprli v drugem krogu? Nismo in nočemo si postavljati vprašanja, trenutno imamo proste roke. Seveda bomo prisluhnili vsem, potem pa bomo sprejeli odločitve, kjer bomo dali prednost ne samo političnemu, ampak tudi programskemu delu. (iž) trst - Županski kandidat Gibanja 5 zvezd Menis: V balotaži ne bomo podprli nikogar Paolo Menis je županski kandidat Gibanja 5 zvezd, katerega nacionalni vodja in pokrovitelj je znani italijanski komik (in zadnje čase tudi politik) Beppe Grillo. Kaj ste po poklicu? Tehnik informatike. Delujem vsekakor v zasebnem sektorju. Koliko časa že sodelujete z gibanjem Bep-peja Grilla? Od ustanovitve njegove tržaške skupine leta 2005. Zakaj ste se odločili za Grilla? Ker mi je odprl oči. Spoznal sem, da se moramo sami angažirati, če hočemo kaj spremeniti. Kateri so trije temeljni predlogi vašega volilnega programa? Nov načrt za zbiranje odpadkov, ker je zbiranje odpadkov v tržaški občini pod vsako kritiko. V zvezi s tem je treba še posebej okrepiti ločeno zbiranje odpadkov. Drugi predlogi? Vodni viri morajo ostati v javni lasti, kar mo- ramo potrditi na bližnjem referendumu. Nadalje nasprotujemo gradnji podzemske visokohitrostne železniške proge. Namesto nove zelo drage proge bi morali urediti že obstoječo. Koliko glasov boste prejeli na volitvah? Mislim, da jih bo kar precej. Upamo v izvolitev dveh občinskih svetnikov, kar pomeni, da bi morali prejeti pet odstotkov glasov. Kdo so vaši volilci? To je pa res lepo vprašanje. Mislim, da so naši volilci med drugimi tudi tisti, ki se ne prepoznavajo v kandidatu leve sredine, in to zato, ker se ni jasno izrekel o zadevah, ki so življenjsko pomembne za naše mesto. Ali je glas za Gibanje 5 zvezd glas protesta? Ne. To je glas za nove predloge. Tudi za znani nacionalni V-day so bili značilni predlogi. Koga boste podprli, če ne boste izvoljeni za župana? Nikogar! M.K. trst - Kandidat Trieste citta metropolitana Fortuna Drossi: Za mestno občino in evropske sklade Uberto Fortuna Drossi (1955) se predstavlja kot neodvisen županski kandidat. Njegov politični program je jasno nakazan že v gibanju, ki ga podpira - Trieste cittá metropolitana. Volilno kampanjo ste prvenstveno posvetili ustanovitvi tržaške mestne občine. Naš program ima dve glavni točki: predstaviti ljudem prednosti mestne občine, a tudi administrativni in razvojni načrt za ponovni zagon mesta. Zakaj zagovarjate mestno občino? Ne zagovarjam je samo jaz, ampak kandidati po vsej Italiji, čeprav je zaradi zakonodajnih zamud ni še mogoče uresničiti. V naši deželi, kjer bi bila zaradi posebnega statuta uresničljiva, pa so vsi gluhi, kljub temu, da bi imel Trst velike prednosti: na primer okoliške občine, ki bi tako lažje prišle do evropskih sredstev. Mestna občina bi prevzela nekatere pristojnosti Dežele, omogočila avtonomno čezmejno »zunanjo politiko« in ukinitev Pokrajin: denar, ki bi ga prihranili, bi na primer namenil avtobusnim vozovnicam za šolarje. Bojazen, da bi mestna občina oškodovala slovensko skupnost, je neutemeljena: statut bi moral seveda upoštevati zakon 38! V pravilniku tudi jasno piše, da velja princip ena glava, en glas: na področju urbanistike, socialnega oskrbstva in prevozov bi glas majhnih občin veljal kot tisti tržaškega župana. Kateri bi bil vaš prvi ukrep kot župan? Strateški mestni plan, ki zaobjema več načrtov: industrijskega, urbanističnega, proti onesnaževanju ... Posebno pomemben je industrijski, na podlagi katerega bi končno boni-ficirali onesnaženo področje in načrtovali okolju prijazen industrijski razvoj; industrialce bi v mesto privabili z olajšavami. Posvetil bi se tudi manj provincialni kulturni ponudbi in ovrednotenju kraških proizvodov. Pri tem bi nam bili v pomoč evropski skladi: ko sem bil občinski odbornik (1995-2001), smo za projekt Urban pridobili 55 milijard lir, v naslednjem desetletju je občina uporabila 25.000 evrov ... S kakšnim rezultatom bi bili zadovoljni? Trudim se za najboljši možni rezultat, ki bi nam omogočil, da vplivamo na bodočega župana. Žal mi je, da vlada v Trstu strankarska logika in da ljudje niso sposobni podpreti novih idej. Pritožujejo se, a volijo ene in iste. Potrjujete, da ne boste sodelovali v 2. krogu? Tako je. Nikogar ne bomo podprli, ker ni nihče podprl našega projekta za mestno občino. Poljanka Dolhar trst - Prihodnost in svoboda Lobianco: Ostal sem zvest Gianfrancu Finiju Michele Lobianco, dosedanji tržaški občinski odbornik za osebje je županski kandidat Meniove Prihodnosti in svobode. Kaj ste po poklicu? Zobotehnik. Bili ste izvoljeni kot predstavnik Nacionalnega zavezništva, prešli k Ljudstvu svobode, sedaj kandidirate za Prihodnost in svobodo. Zakaj toliko političnih preskokov? Nobenega preskoka ni bilo: ostal sem zvest Gianfrancu Finiju. Vaš somišljenik, poslanec Menia je ob ustanovitvi nove stranke zapustil mesto podtajnika. Zakaj niste tudi vi zapustili odborniškega mesta? Iz doslednosti do Dipiazzove uprave. Dipiazza je dobro delal za Trst, in ... Dipiazza ni Berlusconi. Zakaj bi vas morali volilci podpreti? Ker sem dobro delal v službi mesta, zasledoval javni interes in verjamem v delo v korist mesta. Kateri so trije temeljni predlogi vašega programa? Delo in zaposlitev, gospodarski razvoj in po- zornost mestnim rajonom. Koga boste podprli v drugem krogu, če ne boste izvoljeni? Ker spadam v desno sredino, bom počakal, da bi videl, kateri predstavnik desne sredine se bo prebil v drugi krog. Če bo Antonione? Preverili bomo, kaj se da storiti. Ampak, ali se ne bi lahko tudi jaz prebil v drugi krog? Na koliko odstotkov glasov računate? Jaz sem resen: ne razmišljam o odstotkih. Pa bodite malce neresni, in - pomislite na odstotke! Jaz sem vedno resen! Pa vendar, vsaj kanček domišljije ... Rezultata si ne morem zamišljati, ker smo povsem nova stranka. Koliko ste porabili v volilni kampanji? Obračun bom opravil na koncu. Koliko ste porabili vsaj doslej? Kakih 12 tisoč evrov. M.K. / TRST Četrtek, 12. maja 2011 9 združenje krvodajalcev - Pogovor s predsednikom Dober delež mladih darovalcev izhaja iz slovenskih šol Združenje šteje preko 18 tisoč članov iz vse pokrajine - Dnevno povprečno od 42 do 45 darovanj Tržaško Združenje krvodajalcev ima za sabo več desetletno uspešno delovanje. O nastanku in darovanju krvi nasploh smo se pogovorili z zdravnikom Enniom Furlani-jem, ki predseduje Združenje že od leta 1983. Transfuziolog s funkcijo primarnega zdravnika na področju hematologije od leta 1975, ki so mu podelili častno državljanstvo dolinske občine, nas je sprejel na dom na Ferlugih in je prijazno odgovoril na naša vprašanja. Kdaj je nastalo Združenje krvodajalcev v Trstu? Združenje je ustanovilo deset tržaških občanov novembra 1963, februarja 1964 pa je združenje dobilo statut. Združenje sloni na državljanski zavesti in solidarnosti, je nestrankarsko in brez etničnih, rasnih in verskih predsodkov. Prizadeva si predvsem vključiti mlade v skupnost darovalcev. Naš sedež se nahaja v Ulici Cavalli 2/A. Koliko darovalcev šteje tržaško združenje? Združenje šteje 18.496 članov iz celotnega tržaškega območja, aktivnih darovalcev pa je približno 13.000. Ljudje ostanejo namreč člani v združenju, dokler se temu sami ne odpovedo. Med temi je tudi veliko mladih: približno 5% mladih nad 18. le- tom starosti in 12-13% oseb do 30. leta starosti. Kako spoznajo mladi svet krvodajalcev? Večkrat hodimo po šolah (osnovnih, nižjih srednjih ter višjih srednjih) ter na univerzo, kjer predstavimo delovanje Združenja in krvodajalcev nasploh. Tako lahko predstavitev služi tudi kot lekcija biologije. Kjer so mladi dovolj stari za darovanje, morajo namreč dopolniti 18. leto starosti, hodimo na predstavitve z avtohemoteko. Dober delež darovalcev izhaja iz slovenskih šol. Na tehničnem zavodu Zois si za to prizadeva profesorica Viviana Križmančič, ki pelje dijake darovati v transfuzijski center v Glavno bolnico. Je med darovalci tudi katera znana tržaška osebnost? Nekaj jih je. Med njimi je tržaški podžupan Paris Lippi, senatorka Tamara Bla-žina, pokrajinska odbornica Marina Gu-glielmi, pokrajinski odbornik Mauro Tommasini, pokrajinski svetnik Boris Pangerc, podpredsednik Pokrajine Walter Godina, ki nam je daroval 5.000 evrov za nakup av-todoma za avtohemoteko, direktor mestnih muzejev Adriano Dugulin, msgr. Pier Giorgio Ragazzoni, ki je že 147-krat daro- Predsednik ADS-Trst Ennio Furlani val kri. Seveda so še drugi, a trenutno se ne pomnim drugih imen. Koliko ljudi obišče dnevno transfuzijski center? Nekoč smo dnevno imeli največ 25 darovanj. Pred šestimi leti je število začelo počasi naraščati tako, da imamo danes povprečno 42-45 darovanj dnevno. Leta 2000 smo v celem letu zbrali 6.800 darovanj, lani pa kar 12.300. Žal ostajamo še vedno zadnji na deželni lestvici združenj prosek - Vsi jusarski upravičenci naj se pridružijo Obnova staroselskega jusarskega združenja Tudi na Proseku bomo obnovili Združenje jusarskih upravičencev v obliki, ki so mu ga dali naši predniki kot staroselski lastniki skupnega jusarskega premoženja. To odločitev so zbrani proseški jusarski upravičenci soglasno potrdili na dveh javnih srečanjih. Prvo je bilo prejšnji četrtek v krožku F.C. Primor-je, drugo pa, ki je veljalo tudi za prvi sklic občnega zbora, minuli ponedeljek v dvorani kulturnega doma. Na srečanjih sta Edi Bukavec, ki je govoril v imenu Združenja jusarskih upravičencev s Proseka, in Karlo Grgič v imenu Agrarne skupnosti prisotne podrobno seznanila s postopkom in razvojem dogodkov, ki so omogočili, da se pravnomočno obnovijo staroselska jusarska združenja, katerim je po zakonu priznana tudi juridična osebnost. Poudarjeno je bilo, da je razvoj dogodkov na področju uveljavljanja jusarskih pravic v zadnjih petnajstih letih potrdil pravilnost zahtev starosel-skih združenj po legitimaciji in priznanju njihovih pravic in upravljanja pripadajočega premoženja. Pri tem se omenjene jusarske skupnosti dogovarjajo in sporazumevajo z občinskimi upravami za čim bolj smotrno in pravično upravljanje jusarskih površin in premoženja nasploh. Na obeh srečanjih se je o problematiki razvila zanimiva razprava, ki je osvetlila veliko zadev, ki so značilne za proseško srenjo. Naknadno je zbor prisotnih jusarskih upravičencev imenoval pripravljalni odbor, katerega člani so Franco Regent, Anamaria Škabar, Vojko Pahor, Borut Sardoč, Sandor Bukavec, Žarko Bukavec in Da-njel Gerbec. Odbor bo sodeloval s pred leti ustanovljenim Združenjem jusar- skih upravičencev in Agrarno skupnostjo za pripravo ustanovnega občnega zbora, ki bo po vsej verjetnosti 24. t.m., na katerem bo združenje sprejelo nov statut in izvolilo upravni odbor in ostale organe, ki bodo izvedli vse potrebne postopke za dosego juridi-čnega priznanja združenja samega. Na koncu se je zbor prisotnih dogovoril, da bodo člani pripravljalnega odbora na razpolago vaščanom za izpolnjevanje in zbiranje pristopnih izjav vsak ponedeljek in četrtek, od 19. do 20. ure v prostorih krožka F.C.Primorje. Vsem vaščanom, ki so jusarski upravičenci, gre poziv, da se polno-številno odzovejo vabilu za pristop v članstvo, za kar imajo na razpolago že omenjene pristopne izjave, ter da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora. (eb) krvodajalcev, zato moramo »uvoziti« 4.000 vrečk krvi iz drugih združenj v deželi, da zadostimo potrebi pokrajinskih bolnišnic. Želeli bi, da bi pokrajina postala samostojna, kar pa ni lahko. Darovalci ne zadostujejo, poleg tega pa so terapije s krvjo ali njenimi derivati (plazmo, ploščicami in krvnički) narasle. Je v letih število darovalcev naraslo ali padlo? Število darovalcev je znatno naraslo. Po drugi strani pa so se inštrumenti v medicini spremenili. Danes je mogoče izključiti iz seznama darovalcev tiste ljudi, ki bi jim lahko darovanje hudo škodilo. Tudi vprašalnik, ki ga mora vsakdo izpolniti pred darovanjem, je vedno podrobnejši. Iz analiz in pregledov lahko razberemo delovanje skoraj vseh sistemov človeškega telesa. Na ta način izključimo iz seznama tudi tiste ljudi, ki so okuženi z virusi. Darovalci krvi so edini, ki so podvrženi analizam tudi, ko so zdravi. Zato se število darovalcev iz leta v leto spreminja. Katero krvno skupino najbolj potrebujemo v tržaški pokrajini in v naši deželi? Imamo štiri glavne krvne skupine: A, B, AB in 0. Razlikuje jih substanca, ki se nahaja na membrani rdečih krvničk in ima za krvni skupini A in B drugačni strukturi, skupina AB ima obe strukturi, skupina 0 pa nobene. Krvna skupina AB velja za univerzalnega prejemnika, ker lahko dobi kri iz skoraj vseh skupin. Krvna skupina 0 pa je univerzalni darovalec, ker lahko daruje kri skoraj vsem skupinam. V pokrajini, kot tudi v deželi FJK, je približno 45% prebivalstva s krvnima skupinama A in 0, 6-8% s skupino B in 3-4% s skupino AB. Zato najbolj potrebujemo krvni skupini A in 0. Kje lahko darujemo kri? Kri lahko darujete v transfuzijskem centru v Glavni bolnišnici od ponedeljka do petka od 8. do 11. ure, v otroški bolnici Burlo Garofalo po dogovoru ter seveda v av-tohemotekah. Kako delujejo avtohemoteke? Avtohemoteka je avtodom s tremi ali štirimi stoli za darovanje krvi, ki se premika po pokrajinskem ozemlju. Preden se odpravimo v določen kraj, telefoniramo darovalcem, da zberemo ustrezno število ljudi. Lani smo se z avtohemoteko »na teren« odpravili le 46-krat, po navadi pa se skušamo do 60-krat. Povprečno naberemo v avtohemotekah 16,5 donacij. Koliko zdravnikov in bolničarjev je zaposlenih v transfuzijskem centru? Zaposlenih je 6 zdravnikov in 40 med bolničarji in tehniki. Andreja Farneti ad formandum Jutri odprtje razstave Elisabette Bacci Jutri bodo ob 19. uri na Ad for-mandumu v Trstu (Ul. Ginnastica 72) odprli slikarsko razstavo Elisabette Bacci. Dogodek ob zaključku šolskega leta sodi v niz srečanj s tečajniki, ki obiskujejo tečaje na zavodu in se ukvarjajo z umetnostjo. Odprtje razstave prirejajo v sodelovanju s Skupino 78 iz Trsta. Umetnico bo predstavila Maria Campitelli za slovenski prevod pa bo poskrbela Jasna Merku. Razstava ponuja vrsto novejših slikarskih del, ki so posvečene krajini. Dejansko pa gre za posebne pokrajine, kjer podoba zadržuje po eni strani vizijo narave, predvsem morja, in se obenem sklicuje na metaforo pojmov, ki zadevajo status človeštva ali pa vsebujejo razmišljanja o osebnih izkušnjah. Slika postane tako neke vrste povod za pripoved onega, kar presega slikanje in podobo, njeno minimalno konstrukcijo, njeno redukcijo na bistvo; ob odrekanju specifičnim znamenjem pridobi slika nadrealistično in osuplo avro, spominja na Carrajev magični realizem iz tridesetih let, kjer posamezni ločeni in pretanjeni elementi pripovedujejo o "drugačni" stvarnosti. jutri - V Društveni gostilni v Gabrovcu Žlahtne vitovske domačih vinogradnikov na degustaciji Društvena gostilna Gabrovec prireja v sodelovanju z vinogradniki Občine Zgonik degustacijo lokalnih vin sorte vitovska, ki bo potekala v petek 13. maja (jutri) ob 20. uri v Gabrovcu. Udeleženci degustacijskega večera, ki ga bo vodil izkušeni somelje Pavel Marc, bodo okusili vitovske priznanih vinogradnikov zgoniške občine in sicer: Ervina Doljaka, Justa Fabianija, Roberta Sa-vrona, Rada Miliča in Stanka Miliča. Po-kušnjo bo dodatno obogatila ustrezna kulinarična spremljava, za katero bosta poskrbela upraviteljica Društvene gostilne Valentina Leghissa in soprog, kuhar Walter Claut. Petkovi degustaciji bosta sledili še dve: junijska degustacija belega vina in malvazije ter septembrska degustacija terana. Junija bodo sodelovali sledeči priznani lokalni vinogradniki: Matej Škerlj, Mario Milič, Marta Žigon in Jo-ško Colja. Sklop degustacij je sad truda odbornikov, upraviteljev in članov Društvene Na fotografiji društvena gostilna v Gabrovcu gostilne, ki si nenehno prizadevajo, da bi Društvena gostilna v Gabrovcu dodatno razširila svojo prisotnost tako v kulturnih kot v drugih dejavnostih in obenem naprej ohranjevala vlogo zgodovinskega središča vaškega dogajanja. Odločitev je bi- la sprejeta tudi zaradi bližajoče se obletnice leta 2012, ko bo Društvena gostilna slavila častitljivo 110-letnico delovanja. Cena degustacijskega večera vi-tovske znaša 34 evrov na osebo. Informacije in prijave na tel. št. 040 229168. Na aperitiv z ... Evo Ciuk V Tržaški knjigarni se je zaključil uspešen niz srečanj z avtorji z naslovom Na kavi s knjigo, ki je dal prostor novemu, poletnemu nizu, Aperitivu s knjigo. Srečanja z avtorji bodo imela nekoliko drugačno obliko, preselila se bodo na dvorišče Tržaške knjigarne in bodo ob četrtkih popoldne. Gostja prvega aperitiva bo Eva Ciuk, novinarka na deželnemu sedežu RAI v Trstu in avtorica dokumentarnih filmov. Predstavila bo svoj projekt o Rdeči kapici - kdo je Rdeča kapica in kdo se je boji, to so vprašanja, ki jih postavljata film in knjiga, ki govorita o romskih otrocih, o njihovem gledanju na svet in o tem, kako jih sprejemamo mi. Aperitiv bo drevi ob 18.uri. Vino bo ponudil Andrej Bole. FestinvalOp 2011 danes in jutri na Proseku Gledališka dejavnost lahko povezuje ljudi. V VZS Mitja Čuk se gojenci s posebnimi potrebami ukvarjajo z gledališčem že deset let. Nastopali so vsepovsod po naši deželi in v Sloveniji ter bili deležni laskavih priznanj na Festivalu ljubiteljskih odrov v Mavhinjah ter večkrat prejeli nagrado Mladi oder. Nadeli so si ime Barvana kla-pa, ki občasno združuje tudi zunanje člane, ki niso gojenci središča. Pred tremi leti so si pri Skladu Mitja Čuk omislili mednarodno gledališko srečanje FestinvalOp, namenjeno posebnim gledališčem. Prvi dve izvedbi so uspešno uresničili na Opčinah, letošnji, tretji FestinvalOp pa bo v Kulturnem domu Prosek-Kontovel danes in jutri (z začetkom ob 10. uri). Nastopile bodo štiri gledališke skupine iz Furlanije-Julijske krajine in iz Slovenije. Častni gostje bodo letos člani gledališke skupine Jaka Štoka Nicole Starc, Ilja in Jernej Bufon, ki bodo uprizorili svojo animacijo. Danes bosta nastopili še skupina iz bivalnega središča Villa S. Maria iz Me-deje z dramsko uprizoritvijo La prima alba (Prva zora) in Barvana klapa Sklada in VZS Mitja Čuk z glasbo in recitacijami. V petek bosta poleg Barvane kla-pe nastopili še gledališka skupina Šajtrga iz Ilirske Bistrice s prizorom Klinika brez upanja in skupina Zmajčki Zavoda za usposabljanje Janeza Levca - OVI Jarše iz Ljubljane z glasbeno pravljico o gozdnih živalih z naslovom Malčki. Za veliko zaključno presenečenje bo poskrbel čarodej Roman ... Ljubitelji gledališča in tisti, ki bi želeli podpreti trud, ki ga organizatorji, igralci in vzgojitelji vlagajo v to pobudo, so toplo vabljeni k ogledu predstav. (jec) Kriminalni dogodki, politični načrti Na pobudo knjigarne Minerva in v sodelovanju z združenjem La Cappella Underground ter vinarji iz Praporta bo jutri ob 18.30 v veliki dvorani gledališča Santa Maria Maggiore v ulici del Colle-gio 6 srečanje z naslovom Kriminalni dogodki, politični načrti (od Genove do severovzhodnega konca). Pisatelj Veit Heinichen se bo pogovarjal z avtorjema kriminalk Massimom Carlottom in Brunom Morchiom. Kante, Lupinc. Skerk in Zidarich bodo nato postregli z žlahtno kapljico, zatem pa bodo predvajali film Arrivederci amore mio. Srbski folklorni večer Srbsko kulturno združenje Pontes-Mostovi iz Trsta prireja v soboto, 14. maja, v gledališču Silvio Pellico ob 19.30 folklorni večer ob 3. obletnici delovanja. Združenje je neprofitna organizacija, ki skrbi za promocijo tradicionalne kulture svojih članov, srbskih priseljencev v Italiji. Vstop je prost. 10 Četrtek, 12. maja 2011 TRST DRUŠTVO ŠKAMPERLE - Srečanje z Biserko Cesar Potovanje v Afriko, deželo presenečenj in čudovitih ljudi Avgusta in septembra lani je bila Biserka Cesar v Etiopiji. Kot običajno sama, saj ji to ustreza, ker lahko mirno in prosto kroži, se druži z domačini in spoznava Afriko, ki ji je vse bolj pri srcu. Ob po-vratku Biserka vsakič uredi fotografske posnetke, misli in vtise, da jih lahko prikaže in ponudi tudi drugim. Njena Afrika je polna presenečenj in čudovitih ljudi. Tak je bil vtis, ki ga je v udeležencih srečanja v društvu Škamperle (v četrtek, 5. maja) pustila njena pripoved. Od pristanka v Adis Abebi je mlada popotnica srečevala samo gostoljubne domačine, najprej na jugu države, kjer živijo razna hamitska plemena s svojimi običaji in verovanji, kjer je prišlek vedno dobrodošel in mu ponudijo najboljše, kar imajo pri hiši. Dežela je namreč izredno revna zaradi pogostih sušnih obdobij, kar je značilno za subsaharsko območje, njeni prebivalci pa se preživljajo pretežno (80%) s poljedelstvom. Tujec je pri njih prinašalec novosti, drugačnosti in zato vselej dobrodošel. Na vzhodu države je Biserko prevzelo predvsem mesto Harar, kjer je spoznala etiopske muslimanske običaje, potem pa jo je pot zanesla še na pokristja-njeni sever, med semitske Abesince do znamenitega mesta Axum, ki ga mi poznamo predvsem zara- di spornega obeliska, ki so ga v tridesetih letih prejšnjega stoletja fašistični zavojevalci odnesli v Rim in so ga pred leti morali končno vrniti. Na severu države je tudi mesto Gondar z znamenitimi koptskimi cerkvami, nedaleč stran pa še jezero Tana, od koder izvira v vsej svoji mogočnosti Nil. Biserka nas je seznanila še z marsičem in za marsikaj smo jo v društvu vprašali ... in komaj čakamo, da se poleti spet odpravi na novo pustolovščino v Afriko. (TČ) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 12. maja 2011 PANKRACIJ Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.25 -Dolžina dneva 14.47 - Luna vzide ob 14.30 in zatone ob 2.30 Jutri, PETEK, 13. maja 2011 SERVACIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,3 stopinje C, zračni tlak 1021,4 mb raste, veter 3 km na uro severo-zahodnik, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,1 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 14. maja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (040 390898), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (040 302303). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Red«. ARISTON - Film festival »Nododocfest«. CINECITY - 16.00, 18.30, 19.30, 21.00, 22.00 »Fast & Furious 5«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Machete«; 16.30, 22.00 »Come l'acqua per gli elefanti«; 17.00, 20.00, 22.10 »Red«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Beastly«; 16.15, 18.45, 21.30 »Thor 3D«; 20.00 »Source code«; 16.30 »Rio 3D«. FELLINI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Con gli occhi dell'assassino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Habemus Pa-pam«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Come l'acqua per gli ele-fanti«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Uomini senza legge«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 18.40, 20.40 »Ci-mra«; 15.40, 18.20, 21.00 »Dekliščina«; 19.25, 21.25 »Duhovnik 3D«; 15.50, 18.30, 21.10 »Hitri in drzni 5«; 15.05, 16.30, 17.15 »Rio 3D«; 18.15, 20.50 »Svetovna invazija«; 19.00, 21.20 »Thor 3D«. Volitve 15. in 16. maja 2011 Občina Trst Oranžna glasovnica Slovenci, samo če smo na vladi\ lahko uveljavimo naše pravice...!!! Če bom izvoljen, bom zagovarjal prej manjšino, šele nato stranko. glasuj: Danilo Slokar občinski svetovalec GLASUJ stranko Lega Nord MASSIMILIANO FEDRIGA Kandidat za župana Slokar Prekrižaj simbol stranke Lega Nord in napiši RJ KOPER - PLANET TUŠ 15.05, 16.30, 17.15 »Rio 3D« (sinhro.); 15.50, 18.30, 21.10 »Hitri in drzni 5«; 19.00, 21.20 »Thor 3D«; 16.40, 18.40, 20.40 »Cimra«; 19.25, 21.25 »Duhovnik 3D«; 15.40, 18.20, 21.00 »Dekliščina«; 18.15, 20.50 »Svetovna invazija: Bitka la«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 21.00 »Fast & Furious 5«; Dvorana 2: 16.30 »Rio«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Thor«; Dvorana 3: 18.00, 20.05, 22.15 »Fast & Furious 5«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Beastly«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.00 »Come l'acqua per gli elefanti«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Fast & Furious 5 (dig.)«; Dvorana 3: 17.45, 20.30 »Thor (dig. 3D)«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Machete«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Red«. ,-j Čestitke M Izleti SKD IGO GRUDEN vabi, v sodelovanju s TIC Štanjel, v nedeljo, 15. maja, na krožni sprehod po Fabianijevi poti med Štanjelom in Kobdiljem. Zbirališče na na-brežinskem trgu ob 9.15, odhod z osebnimi avtomobili do Štanjela ob 9.30. Pohod traja približno 2 uri, primeren je za vse. Za informacije: 040-200924 (Zulejka). DRUŠTVENA GOSTILNA - Vaščani iz Ga-brovca organizirajo v soboto, 25. junija, avtobusni izlet v Škofjo Loko. Obudili in spoznali bomo srednjeveški čas, kulturo in zgodovino kraja. Pridružite se nam, pokličite na tel. št. 340-2741920 (Mirela) od 16. ure dalje. Vpisovanje do 20. maja. ROMARSKI IZLET NA BLED: Toplo vabljeni v soboto, 21. maja, na romarski izlet na Bled, Brezje in okolico. S čolni bomo od-pluli na otok, nakar si bomo ogledali okolico Bleda in Brezij, kjer nas bosta čakala dobro kosilo in sv. maša. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri, s Se-sljana ob 7.15, iz Nabrežine ob 7.20, iz Sv. / Naša draga Marija Ražem še pri 96. letih trdno vztraja. Da bi bila še naprej tako pogumna, ji želimo vsi, ki jo imamo radi. Mali Saša je osrečil mamico Deborah in očka Jaša. Mladi družinici in ponosnemu nonotu Darkotu ter ostalim domačim iskreno čestita MePZ Skala-Slovan Danes na Kontovelu naš IVO VOLPIsvoj 50. rojstni dan slavi. Da bi se ti izpolnile vse sanje in želje, majhne, velike, tudi tiste najbolj skrite...pa še zdravja, osebne sreče in veselih dni! Vse to ti iz srca klapa zaželi. Danes praznuje okrogla leta SLA-VICA PERIC por. GRUDEN iz Sv. Križa pri Trstu. Obilo zdravja in sreče ji želijo mama Dragica, brat Franko in teta Slava. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira dve ekskurziji: 16. maja v Nabrežino - ogled Učne poti, vodil nas bo prof. Zvonko Legi-ša; 17. maja v Križ - ogled vasi in Ribiškega muzeja tržaškega primorja, vodil nas bo ing. Franco Cossutta. Zbirališče do 7.45 pred Šolo na Katinari, odhod mestnega avtobusa 39/ ob 8.00 pred vhodom v bolnico (zamudnikov ne bomo čakali), povratek na Katina-ro ob 13.00. Prijave zbiramo do 15. maja na tel. št. 320-2717508 ali na zsci-rilmetod@gmail.com. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2011/12. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene v občinskem uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do srede, 18. maja, do 17. ure. Informacije: Urad za šolstvo, tel. št. 040-2017375. Draga Slavica, za tvoj 60. rojstni dan: "Mnogo zdravja in veselja!" to je naša iskrena želja. Vse najboljše ti želijo Boris,Erik,Maja,David, Giuditta,Milko,Sandra in Petra Petdeset jih Robert že ima in kličemo mu v vsi hip hip hura! Žena Roberta, sinova Manuel in Thomas ter starsa , Križa ob 7.25, s Proseka ob 7.30 ter z Op-čin ob 7.45 (po želji odhodi tudi iz ostalih vasi). Za vpis (čimprej!) in ostale informacije pokličite tel. št. 347-9322123. POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pliskovice v Samator-co, kjer bo odprtih kar 5 osmic. Ko se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 14.30. NE BOJ SE GA organizira celodnevni avtobusni izlet »Cantine Aperte 2011« v Valdobbiadene v nedeljo, 29. maja. Vpis in informacije: 348-5861205. POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 12. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabr-ska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja. Informacije: 335-5476663 (Vanja). SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče v svet«: izlet Po Balkanu... zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 5. junija - Sarajevo, Medugorje, Mostar in Beograd ter družinski izlet v Gardaland 11. junija (še zadnja mesta!). Informacije na tel. št. 338-4482535 (Giu-liana). Vabljeni vsi Trebenci in prijatelji, pohitite z vpisi! KRUT vabi na petdnevno potovanje od 19. do 23. junija v osrčje Alp med Švico, Nemčijo in Avstrijo z obiskom mest St. Moritz, Chur, Feldkirch, Zurig in Konstanz, ogledom pokrajinskih zanimivosti in slikovito vožnjo z Rdečim vlakcem. Vsa dodatna pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. {10 let) zaščitni zakon: je tudi tvoj! / Volilne izkaznice { Po 8.členu zaščitnega zakona 1 za slovensko manjšino v Italiji J / TRST Četrtek, 12. maja 2011 1 1 S.k.d. Slavko Mf Škamperle Srečanje s pisateljico EVELINO UMEK ob izidu romana ZLATA POROKA ALI TRŽAŠKI BLUES bo priložnost za pogovor o avtoričinem delu, njenem odnosu do Trsta in tržaškosti, pa še o založbi Mladika. Vljudno vabljeni danes, 12. maja, ob 20.30 v društveno dvoranico na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7) vabimo na APERITIV S KNJIGO gostja EVA ČUK v Tržaški knjigarni, danes, 12. maja, ob 18.00 vino bo ponudil Andrej Bole ÜK Obvestila ZDRUŽENJE JUSARSKIH UPRAVIČENCEV s Proseka obvešča vaščane jusar-ske upravičence, da je v teku priprava občnega zbora združenja. S tem v zvezi jih vabi naj dvignejo in oddajo pristopno izjavo, ki jim je na razpolago v krožku FC Primorje vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. ure. TEČAJI JEZIKOV PRI AD FORMAN-DUM - S poznavanjem jezikov postaneš državljan sveta! Pridruži se nam na tečajih jezikov: slovenščina (A1, A2, B1a), angleščina (A1, A2, B2), nemščina A1, francoščina A1, hrvaščina (nadaljevalna stopnja). Za informacije in prijave: Ad formandum (Ul. Gin-nastica 72, Trst), tel. 040-566360, email: ts@adformandum.eu. MAJA V OBČINI ZGONIK: danes, 12. maja, ob 20.30, v Gabrovcu predaja vaščanom obnovljenega občinskega vodnjaka; od 20. do 22. maja, v Sama-torci »Odprte osmice 2011«; 25. maja, ob 19.00, v Društveni gostilni v Ga-brovcu odprtje razstave Branke Sulčič o gradiščih; od 27. do 29. maja »47. Razstava vin«. Toplo vabljeni! OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo v maju zaprta danes, 12., v torek, 17. in v četrtek, 19. maja, zaradi izpopol-njevalnega tečaja osebja. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 12. maja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SKLAD MITJA ČUK vabi na Tretje mednarodno gledališko srečanje Festinva-lOp v Kulturni dom Prosek-Kontovel. Danes, 12. maja, ob 10. uri: Barvana Klapa - VZS-CEO Mitja Čuk in Skupina Azzurro iz Medee. Častni gostje bodo člani gledališke skupine Jaka Što-ka. V petek, 13. maja, ob 10. uri: skupina Zmajčki OVI Jarše - Zavod J. Lev-ca, Ljubljana, Gledališka skupina Šaj-trga iz Ilirske Bistrice in Barvana Kla-pa - VZS-CEO Mitja Čuk. Ob koncu presenečenje s čarodejem Romanom. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV Onlus prireja danes, 12. maja, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, v Ul. Trento 8, predavanje na temo: »Sladkorna bolezen od A do Z«. Po uvodnih besedah predsednika Marina Voccija bo predavala diabetologi-nja dr. Elisabetta Caroli. Vljudno vabljeni so vsi! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicanju danes, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicanju v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). BUNKERJI vabijo na »6. Bunker party«, ki bo v petek, 13. maja, v Križu s pri-četkom ob 21. uri. Za zabavo bo poskrbel Dj Lovro. Vabljeni! NORDIJSKA HOJA SPDT prireja tečaj nordijske hoje, to je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 13., 20., in 27. maja, od 16.30 do 18.30 ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Za informacije in prijave tel. št. 040-220155, Livio. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAlbe-ro Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, ki je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček, v Naselju Sv. Mavra, ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 13. maja: »Čarobne oblike«, »Prosta roka«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da v petek, 13. maja, vadba Pilatesa odpade. TABORNIKI RMV organizirajo v petek, 13. maja, v dvorani ZKB na Opčinah ob 20.00 predavanje »Emergency: kdo, kaj, zakaj«, na katerem bo slovenski član humanitarne organizacije Emergency predstavil delovanje organizacije, cilje, dejavnosti in projekte. Vabljeni vsi! TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da v petek, 13. maja, telovadba odpade. GKD DRUGAMUZIKA vabi v soboto, 14. in nedeljo, 15. maja, na »Dalmatinski vikend« v Briščike. V soboto, 14. maja, bodo nastopili Oliver Dragojevic in Kraški muzikanti, v nedeljo, 15. maja, pa dalmatinske klape Kampanel iz Ši-benika, Nevera iz Rijeke ter klapa So-linar in Slavko Ivančič. Delovali bodo Sklad Mitja Čuk vabi na tretje mednarodno gledališko srečanje FestinvalOp v Kulturnem domu Prosek-Kontovel Danes, 12. maja 2011 - ob 10. uri: Barvana Klapa - VZS-CEO Mitja Čuk: "Glasbeni recital" Skupina Azzurro iz Medee: "La prima alba" (Prva zora). Častni gostje bodo člani gledališke skupine Jaka Štoka. Jutri, 13. maja 2011 - ob 10. uri: Skupina Zmajčki OVI Jarše - Zavod J. Levca, Ljubljana: "Malčki", glasbena pravljica o gozdnih živalih Gledališka skupina Šajtrga iz Ilirske Bistrice: "Klinika brez upanja", Barvana Klapa - VZS-CEO Mitja Čuk "Z glasbo in besedo" Ob koncu presenečenje s čarodejem Romanom. dobro založeni kioski. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala pod šotorom. SKD TABOR ZA OTROKE: v soboto, 14. maja, od 10. do 11.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, ustvarjalna delavnica s Tadejo Bogdan. Otroci naj prinesejo barvice in flomastre. Vabljeni! SKD VIGRED prireja v soboto, 14. maja, delavnico »Kraške rastline v domači kuhinji«. Ob 9. uri zbirališče pred Štalco v Šempolaju, sprehod z nabiranjem rastlin, nato njihova priprava. Prijave: po elektronski pošti - tajni-stvo@skdvigred.org ali tel. št. 3803584580. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji in obenem seznanja, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 5. do 15. junija v termah Radenci. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040360072. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da mora dovoljenja za poletne centre in letovišča za mladoletne izdati občina, na ozemlju katere se le-ti odvijajo. Zaradi tega morajo ustanove, ki nameravajo organizirati in upravljati dnevne poletne centre z urnikom, ki presega tri ure, ter tiste z več kot štirimi nočitvami, predložiti občini ustrezno prošnjo do 16. maja. Za informacije ter za dvig obrazcev za prošnjo je na razpolago Urad za šolstvo - Nabrežina 102, tel. 040 2017370. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga sklicuje redni občni zbor v drugem sklicanju v torek, 17. maja, ob 20.30. DRUŠTVO TIGR - Tržaška Območna enota vabi člane in somišljenike na zborovanje za razmislek o delovanju in izboljšanje svoje organiziranosti v četrtek, 19. maja, ob 20. uri v SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6 (notranje parkirišče). OBČINA REPENTABOR zbira gradivo na novo izdajo občinskega glasila. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu do petka, 20. maja. KRUT obvešča člane, da se bodo terapije, masaže in druge individualne storitve nadaljevale še meseca maja in junija. ZDRUŽENJE JUSARSKIH UPRAVIČENCEV vljudno vabi na občni zbor, ki bo v drugem sklicanju 24. maja ob 20.30 v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel, s sledečim dnevnim redom: poročilo, pregled članstva, dopolnitev statuta, volitve, razno. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Duhovnost v času odhajanja« v torek, 24. maja, ob 17.30 v dvorano Ba-roncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Govorila bo psihologinja in psihoterapevtka dr. Marzia Rucli. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno do 18. junija. Informacije: www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org, tel. 328-4559414. 0 Prireditve GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo v okviru večernih vaških koncertov nastopalo danes, 12. maja, ob 20. uri v Medji vasi. Vabimo vse vaščane ljubitelje polk, valčkov in dobre družbe! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE - danes, 12. maja, ob 20.30 vabimo na pogovor s pisateljico Evelino Umek ob predstavitvi njenega romana »Zlata poroka ali tržaški blues«. Srečanje bo v društvenih prostorih na štadjonu 1. maj. Vabljeni! ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na aperitiv s knjigo v Tržaško knjigarno danes, 12. maja, ob 18.00. Gostja bo Eva Čuk, ki bo spregovorila o svoji Rdeči kapici, vino pa bo ponudil Andrej Bole. AD FORMANDUM vabi na otvoritev razstave umetnice Elisabette Bacci v petek, 13. maja, ob 19. uri na sedežu Ad formandum-a v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Dogodek prirejata Ad formandum in Gruppo 78 iz Trsta. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 13. maja, »Umor na plaži« v izvedbi Dramske skupine SKD Lipa iz Bazovice. Avtor Bogdan Novak, dramatizacija Rafaela Petroni, priredba in režija Adrijan Rustja. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni! SKD PRIMOREC vabi na pevski večer »Trebenske mucke pojejo!«. Sodelujejo zbori: Otroški vrtec »Elvira Kralj«, COŠ »Pinko Tomažič«, priložnostni otroški zbor Primorec. Vodi: Aljoša Saksida. Spremljajo učiteljice: Alenka Zahar, Elena De Lorenzi, Katja Sardo v petek, 13. maja, ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SKD IGO GRUDEN, v sodelovanju z društvom Slovenci po svetu, prireja razstavo »Janez Gruden 1897-1974 slovenski kipar v Argentini - uno scul-tore sloveno in Argentina«. Otvoritev bo v soboto, 14. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini. O slovenskem emigrantstvu med vojnama bo spregovoril dr. Aleksij Kalc; razstavo bo predstavila prof. Vera Caha-rija, prisoten bo umetnikov sin Edvard Gruden. Nastopil bo MoPZ Vesna iz Križa. SKD PRIMOREC - Trebče vabi na razstavo ročnih del »Vikend ženske umetnosti«. Razstavljale bodo: Donatella Inseppi, Laura Caproni, Laura Feresin, Laura Zuliani, Nerina Fer-foglia, Raffaella Pisani, Vida Pacorini in Anna Burri. Odprtje razstave bo v Hiški u'd Ljenčkice v soboto, 14. maja, ob 17. uri. Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 15. maja, od 10. do 18. ure. Prisrčno vabljeni! ZALOŽBA MLADIKA vabi v soboto, 14. maja, ob 18. uri v agriturizem v Praprot (Občina Devin-Nabrežina) na srečanje z znanstvenikom, raziskovalcem delfinov in dolgoletnim direktorjem Ne-vroanatomskega inštituta v Bernu prof. Giorgiom Pillerijem in pogovor ob njegovi avtobiografiji »Kramljanje o medicinski šoli«. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA: Osnovnošolska skupina vabi na premiero igre F. Lainščka »Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak« (režija Nicole Starc, glasba Aljoša Saksi-da, kostumi Betty Starc), ki bo v nedeljo, 15. maja, ob 18.30 v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM organizira mesec predstav za otroke in mlade po srcu. V nedeljo, 22. maja, bo ob 20.00 na vrsti igrica Mala princeska v izvedbi Slovenskega odra. UČENCI OŠ J. RIBIČIČ - K. ŠIROK vabijo na ogled razstave »Povodni mož«, ki bo odprta do nedelje, 22. maja, v prostorih mladinskega oddelka občinske knjižnice Quarantotti Gambini v Ul. Delle Lodole, 6 v Trstu. Urnik: ponedeljek, torek in četrtek od 15. do 19. ure; sreda, petek, sobota od 9. do 13. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 26. maja, na odprtje razstave likovnih del Štefana Turka in ogled filmov Martina Turka. Oba bo predstavila novinarka Ivana Godnik. Začetek ob 20.30. H Mali oglasi ENOSOBNO STANOVANJE v odličnem stanju na Greti prodam. Tel. št.: 3494975968. GOSPA išče sopotnico za potovanje v Beograd od 18. do 22. maja. Tel. št.: 040-225968 (v večernih urah). IŠČEM/KUPIM 5 kamnitih nosilcev (šljrje) za obnovljen lesen balkon stare kraške hiše. Klicati tel. št. 3475021221. PRODAM samostojno hišo z vrtom na Colu (Repentabor). Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-327128 ali 334-5618525. PRODAM BMW X3 - 3,0 D v odličnem stanju, malo prevoženih kilometrov, po ugodni ceni. Tel. št. 335-6322701. PRODAM garažna lesena vrata Silvelox, 240 x 240 cm. Tel. na št. 040-228424. PRODAM po zelo ugodni ceni zbirko »Grande enciclopedia dei ragazzi« (17 knjig). Tel. št. 339-3132487. PRODAM skuter piaggio gilera, model runner 125, letnik 1998, 19.000 prevoženih km, cena po dogovoru; tel. 3289215809. V RICMANJIH prodam hišo, 80 kv.m., ne takoj vseljivo z majhnim dvoriščem, cena po dogovoru. Tel. št.: 366-3952808 (12.30-13.30 ali po 18.30). V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem opremljeno stanovanje, 50. kv. m., primerno za dve osebi. Tel. št. 3336885442. ö Poslovni oglasi GOSTILNA BAK na Pesku vabi danes, 12. maja, ob 20. uri na de-gustacijski večer OSMICA NA KRASU: pokušnja kraških teranov in kraških produktov; primerjava s produkti iz tujih dežel. Priložnostna razstava teranelov Marjana Miklavca. Rezervacije 040-9220286 Hi Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Mi-lič. Tel. št.: 040-229164. OSMICO STA V SAMATORCI ŠT. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040 -229224. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnovca 4. OSMICO je odprl Ferfolja, Medja vas 6. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. Tel. 040-208726. SALOMON v Rupi je odprl osmico. V RICMANJIH št. 84 sta odprla osmico Zoran in Evina. Prispevki Namesto cvetja na grob Marije Grgič (Zelcetove) darujeta Zelka 20,00 evrov in družina Grgič (Drejčkova) 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na drago Zofijo darujejo Stana, Sonja in Egon 40,00 evrov za MVS Lipa. V spomin na Marijo Grgič daruje Nives 30,00 evrov za MVS Lipa. V spomin na drago Marijo Grgič daruje Boris Grgič - Šjemc 20,00 evrov za MVS Lipa. V spomin na Ludvika Pirca daruje družina 50,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na Angelco Vremec - Hrova-tin daruje Liliana Pahor 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marijo Grgič daruje g. Zel-ka 20,00 evrov za MePZ Lipa. + Po kratki bolezni je preminila Marina Danieli Žalostno vest sporočata Claudio in Moreno Pogreb bo v petek, 13.5. ob 12.55 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev na Kontovelu. Trst, 12. maja 2011 Pogrebno podjetje Zimolo 12.5.2003 12.5.2011 Vinicio Stupar Minilo je 8 let, odkar si odšel v svoj zvezdni raj, dragi oče. Lepo je samo tisto, kar človek ustvari, in ker je lepota večna, je tudi človek večen. Tudi smrt je del življenja. Tvoji ustvarjalni človeški odnosi ter dobra dela so v lepem spominu, dragi oče - večno z nami. Z ljubeznijo tvoji Tanja, David in Sonja Ob izgubi mame VERE KEZIC vd. ZAFRAN sočustvujeta z Mariotom Elvio in Ester 12 Četrtek, 12. maja 2011 KULTURA / tržaška opera verdi - Včeraj predstavitev programa Operetnemu festivalu § ■ ■ •• •• • vrniti nekdanji sijaj Za začetek Noč v Benetkah J. Straussa ml. pri Sv. Justu Mednarodni operetni festival je bil dolgo let osrednja privlačnost tržaškega poletja: privabljal je v Trst veliko ljubiteljev žanra, ki v opernih gledališčih nima primernega mesta in dokazal, da je tudi kulturni turizem lahko pomemben vir dohodkov. Zaradi finančne krize, ki že nekaj let hudo pogojuje delovanje opernega gledališča Verdi, je bil festival v zadnjih letih močno osiromašen, zdaj pa je vodstvo spremenilo smer in sklenilo vložiti veliko truda in denarja v projekt, ki naj bi ponovno dvignil festival na mednarodni nivo. Antonio Calenda, ki je poleg gledališča Rossetti pred sedmimi meseci prevzel tudi vodstvo gledališča Verdi, se je najprej zahvalil županu, ki mu je zaupal dvojno odgovornost. Roberto Dipiazza je sedel za mizo z odgovorno za stike z javnostjo Nicolette Cavalieri na tiskovni konferenci, ki je, poleg novinarjev, privabila veliko ljudi. Calenda je izpostavil dragoceno funkcijo gledališke ustanove, ki mora ohraniti visok nivo ne samo zaradi svoje zgodovinske pomembnosti, temveč tudi zaradi teže, ki jo je kultura imela in jo še ima v Trstu. Primanjkljaj, ki bremeni gledališče Verdi, znaša 4.300.000 evrov in v sedmih mesecih je Calenda s svojimi sodelavci omilil izgubo za 2 milijona evrov, stanje pa je še vedno kritično. Obžaloval je dejstvo, da Občina in Pokrajina Trst in Dežela FJK dajejo gledališču preskromno podporo, kar je toliko bolj nerazumljivo v primerjavi z drugimi italijanskimi mesti, ki nimajo tako pomembnih institucij. Gledališče Rossetti je najbolj obiskan teater v celi Italiji, 192.000 gledalcev in 13.000 abonentov so številke, ki le nekaj pomenijo, kot je pomembna navezanost na operno gledališče, ki že več kot dve stoletji krasi mesto in ga plemeniti z umetniškim bogastvom, ki se gledalcem odpira skoraj vsak večer ob neutrudnem in visoko kvalificiranem delu orkestra, zbora in tehnične ekipe. Trst je v štirih desetletjih operetnega festivala postal cilj vseh privržencev žanra, ki ni samo cvetober »pretanjenih neumnosti«, temveč tudi sociološko in zgodovinsko dragocena slika Evrope na pragu razpada in vojne katastrofe. Calenda je zato začr- Antonio Calenda tal program, ki naj bi festivalu dal novega zaleta z vsebinami, ki gredo od lahkotno uživaških do socialno angažiranih zgodb. Simbol tradicionalne dunajske operete bo Noč v Benetkah Johanna Straussa ml., ki bo zaživela pri Sv. Justu od 12.do 19.julija, torej na prizorišču, ki je svojčas gostovalo izredno uspešne produkcije. Pod vodstvom Alberta Eschweja bo nosilni vlogi prevzela dvojica, katere zgodovina je tesno povezana s Trstom: večno mlada Daniela Mazzucato in njen soprog Max Rene Cosotti. Nato se bo festival vrnil v gledališče Verdi, kjer bo od 13. do 17. julija na sporedu zelo redka eno-dejanka Jacquesa Offenbacha - La chatte metamorphosee en femme (Mačka, ki se je spremenila v žensko). Popolnoma različne vsebine ponuja Brechtova in Weillova Opera za tri gro-še, mojstrovina, ki je doživela praiz-vedbo v Berlinu l.1928, tik pred nastopom nacistične diktature. Delo je dandanes kar se da aktualno glede na močno družbeno-kritično ost in v tržaški postavitvi se obeta zelo privlačno s popularnima igralcema, kot sta Massimo Ranieri in Lina Sastri. Od 20. do 24.julija bo Brechtova beseda ob izredno posrečeni glasbi Kurta Weilla zaživela v gledališču Verdi, festival pa se bo zaključil z glasbeno lepljenko, ki bo pod naslovom Živela Italija skušala obnoviti 150 let glasbene zgodovine, od domoljubnih zborov Risorgimenta preko šansonov in parodij vse do današnjih dni, z vključitvijo jazz in lahke glasbe. Tudi tu bo zvezdnica Daniela Daniela Mazzucato Mazzucato igrala pomembno vlogo poleg kabaretne skupine Oblivion, orkester in Pino Jodice Band bo vodil Tržačan Romolo Gessi, predstava bo na odru od 29. do 30. julija. Calenda je zaključil svojo predstavitev z napovedjo projekta, ki ga bo uresničil v prihodnji sezoni: glasbeno komedijo Luigija Pirandella »Proprio cosi' (tekst je sicer v francoščini) », ki še ni bila objavljena in bo torej v trstu doživela krstno uprizoritev. Dodal je še novost, ki bo stekla s prihodnjim letom: operete bodo postale sestavni del operne sezone, ki bo po vsej verjetnosti prilagodila svoj koledar sončnemu letu, podrobnosti pa še niso izdelane. Tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je tudi predsednik operne hiše, se je zahvalil za desetletje, v katerem je doživel veliko lepega, ob tem pa je s ponosom izpostavil občinska dela, ki so s 7.500.000 evri prenovila grajsko dvorišče pri Sv. Justu ter omogočila (vsaj delno) vrnitev festivala na zgodovinsko lokacijo; 2.500.000 evrov je stala prenova dvorane De Sabata (kjer je potekala tiskovna konferenca), občinska uprava pa je olepšala tudi okolico gledališča. Potrdil je svoje zaupanje v Calendo, ki je dokazal svojo visoko profesionalnost že v Stalnem gledališču FJK in jo zdaj izkazuje tudi v Verdiju. Nazadnje je spregovorila še pevka in igralka Daniela Mazzucato, globoko ganjena ob besedah zaupanja in občudovanja Antonia Calende, ki ji je povsetil letošnji festival. Katja Kralj • I I J I *v I .J cannes - Od včeraj 64. filmski festival Bertolucciju včeraj podelili zlato palmo za življenjsko delo Bernardo Bertolucci ansa Prvo palmo je sinoči odnesel on, izjemni Bernardo, čigar priimek so tudi včeraj v Cannesu vztrajno izgovarjali po francosko, s končnim akcentom na črki i, kot da bi v resnici šlo za njihovega režiserja. Bernardo Bertolucci je tako tretji avtor v zgodovini canskega festivala, ki so mu podelili pomembno priznanje za življenjsko delo. Pred njim je tovrstna čast doletela še Woodyja Allena in Clin-ta Eastwooda. Zlato palmo, ki je Bertoluccijevi zbirki najprestižnejših nagrad do včeraj manjkala, pa mu je izročil prav protagonist njegovega slavnega filma No-vecento, Robert De Niro, ki je letos predsednik žirije. »Bernardo je velikan,« je povedal De Niro. »Zelo sem ponosen, da sem mu ta kipec izročil prav jaz in res sem zelo vesel, da sva se danes spet srečala.« 64. izvedba najpomembnejše izložbe svetovnega filma se je začela v znamenju velike francoske »grandeur«, ob prisotnosti nekaterih najpomembnejših protagonistov sodobne kinematografije. Poleg Bernarda Bertoluccija in Roberta De Nira, so se po slavni Montee des Marches povzpeli Owen Wilson, Kathy Bates, Adrien Brody, Marion Cotillard, Rachel McAdams in režiser te sanjske filmske postave, Woody Allen. Kljub sijaju take ekipe je marsikdo opazil odsotnost prve dame Carle Bruni, ki je ena od igralk Allenovega celo-večerca. Njegov Midnight in Paris (Polnoč v Parizu) je letos odprl Festival v Cannesu. Tudi če se film ne poteguje za nobeno od nagrad (predstavili so ga izven tekmovalnega sporeda), ga je občinstvo v nabito polni dvorani Pa-laisa nagradilo s četrturnim aplavzom. Allenov poklon Parizu (pred tem je že posnel filma v Londonu in Barceloni - prihodnjega bo že jeseni snemal v Rimu) je nekakšen kompromis med starim francoskim filmom in na glavo obrnjeno pravljico o Pepelki. Glavna sestavina zgodbe, ki jo še enkrat zaznamuje dolga serija genialnih vicev, pa je nostalgija na stare čase in zgodovinske dobe, ki se ne bodo nikdar ponovili. Junak zgodbe je Gil, scenarist, ki se je podal na potovanje v Pariz, v družbi bodoče žene in njenih staršev. Njihovo spremstvo pa ga precej dolgočasi. Ob polnoči, nekako tako, kot se je nekoč že zgodilo s Pepelko, se v njegovem življenju nekaj spremeni. Gil se izgubi in kolo časa ga popelje nazaj v dvajseta leta, ko so se v pariških lokalih in kavarnah srečevali Hemingway, Fitzgerald, Porter, Picasso, Dali in drugi. Med Rive Gauche, Montmartrom in Pigallom so se pisala izredna leta svetovne literature, glasbe, filma, ki jih je plahi Woody znal še kako prikazati in pri tem duhovito uporabiti tudi ste-reotipe o Ville lumiere. Film, ki se je tako predstavil kot nalašč posnet za odprtje francoskega festivala, pa je samo predjed izjemnega menija, ki ga bodo na slavni Obali ser-virali v prihodnjih desetih dneh. Canski selektorji so namreč letos pobrali vse, kar se je dalo pobrati in pustili za sabo ogromno praznino, iz katere bo čez nekaj mesecev morala črpati prepričljivo ponudbo tudi beneška Mostra. Če je bila še pred letom dni kriza razpoznavna tudi na slavni Croisette, se filmska produkcija, vsaj po letošnjem sporedu sodeč, počasi spet dviga na noge in tudi umetniški vodja festivala Thierry Fremaux je včeraj nasmejano povedal, da je letošnji izbor navdušujoč. Po Woodyju bodo v prihodnjih dneh v Cannesu predvajali zadnje stvaritve Pedra Almodovorja (ki se je posebej potrudil, da bi njegov La piel que habito dokončal pred začetkom festivala), Larsa von Triera (Melancholia), bratov Dardenne (Le gamin au velo), Julie Leigh (Sleeping beauty), Akija Kau-rismakija (Le havre), Rada Mihaileanuja (The source des fammes), Nurija Bilgeja Ceylana (Once upon a time in Anatolia) in Terrenca Malicka, režiserja, ki snema bolj malo filmov. Značilnost teh pa je, da so zelo lepi. Njegov The tree of life že marsikdo napoveduje kot gotovega zmagovalca letošnje izvedbe. Veliko pozornosti so selektorji namenili tudi skupini, ki jo v Cannesu že imenujejo Les italiens. To so poleg že včeraj nagrajenega Bernarda Berto-luccija, tudi Nanni Moretti in Paolo Sorrentino, ki sta s filmoma Habemus Papam in This must be the place konkurenta v osrednjem festivalskem sklopu. Jasmine Trinca je letos v Cannesu kot protagonistka filma L'Apollonide, francoskega režiserja Bertranda Bonella, mlada Alice Rohrwacher (sestra trenutno slavnejše Albe) pa predstavlja prvenec Corpo celeste. Sicer pa bi Cannes ne bil Cannes, ko bi ne poskrbel za celo vrsto posebnosti in presenečenj. Od filmskih, kot je na primer dokumentarec Unlawful killing, ki prikazuje nesrečo, v kateri je umrla valižanska princesa Diana in bo jutri prvič na velikem platnu prikazal trenutek, ko priljubljena Lady D umira, in film La conquete, ki pripoveduje o neverjetnem vzponu predsednika Sarkozyja in njegovi zgodbi z bivšo ženo Cecilio. Do glasbenih, ko bodo med festivalom nastopili Jamiroquai, Duran Duran in drugi. Po rdeči preprogi pa se bodo v prihodnjih dneh sprehodili Jodie Foster, Mel Gibson, Gus van Sant, Johnny Depp, Penelope Cruz, Brad Pitt, Angelina Jolie, Uma Thurman, Jude Law, Linn Ullmann, Mila Jovovic, Karl Kagerfeld, Janet Jackson, Sharon Stone, pa tudi Emir Kusturica, ki je letos poklican, da izbere zmagovalca filmov v sklopu Un certain regard. Veliko vlogo bo kot običajno na znamenitem stopnišču odigrala tudi moda. Slavna Croisette je namreč tudi edinstvena modna brv in francoski glamour je včeraj razkazal ves blišč z obleko Christiana Diorja, ki jo je oblekla Melanie Laurent (njena odskočna deska je bil Tarantinov Inglorious Bastards), letošnja botra festivala. Iga / SVET Četrtek, 12. maja 2011 13 libija - Najhujše bombardiranje libijske prestolnice v več tednih Nato obstreljeval Tripoli, uporniki napredujejo v Misrati Gadafiju zveste sile so se umaknile z letališča v Misrati - Uporniške zastave tudi v prestolnici TRIPOLI - Letala zveze Nato so po navedbah lokalnih prebivalcev včeraj obstreljevala libijsko prestolnico Tripoli, odkoder prihajajo poročila o vrsti močnih eksplozij. Med tarčami naj bi bili tudi vladni objekti. Libijski uporniki so medtem zabeležili pomembne zmage v spopadih v Misrati, ki jo že skoraj dva meseca oblegajo sile Moamerja Gadafija. Po navedbah uporniške televizije Libya TV, ki je konec marca začela oddajati iz Katarja, gre za "najhujše bombardiranje libijske prestolnice v več tednih". Eksplozije je bilo v mestu slišati približno eno uro, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Natova letala so po navedbah lokalnih prebivalcev že ponoči obstreljevala Tripoli in pri tem zadela najmanj štiri objekte. Med njimi naj bi bila stavba, ki jo uporablja vojaška obveščevalna agencija, in vladna zgradba, ki jo včasih uporabljajo poslanci, je poročala Libya TV. Do napadov prihaja po tem, ko je Nato v torek sporočil, da začenja drugo fazo vojaške operacije v Libiji, tarča katere bodo predvsem Gadafijevi poveljniški centri. Čeprav večina prestolnice ostaja v rokah Gadafijevih sil, zastave upornikov vihrajo že z več stavb na zahodu mesta. Uporniki pa so pomemben napredek po lastnih navedbah medtem dosegli v spopadih v mestu Misrata, ki leži okoli 200 kilometrov vzhodno od Tripolija. Kot so sporočili, jim je včeraj po silovitih spopadih uspelo prevzeti nadzor nad tamkajšnjim letališčem. V dveh dneh bojev za letališče naj bi bilo ubitih pet upornikov, več kot sto pa ranjenih. Ubitih je bilo tudi več Gadafijevih vojakov. Francoska tiskovna agencija AFP poroča o bučnem slavju, ki je zavladalo na ulicah Misrate, tretjega največjega libijskega mesta. Ob tem pojasnjuje, da je veselje ob zavzetju letališča še posebej veliko, saj je Misrata bolj ali manj odrezana od sveta, edino pot v ali iz mesta pa je doslej predstavljalo pristanišče. Strah pred izbruhom humanitarne krize v tem polmilijonskem mestu je bil zato vse večji. Uporniki sedaj upajo, da jim bo uspelo Gadafijeve sile dokončno pregnati iz Misrate, ki jo oblegajo že skoraj dva meseca, in nato nadaljevati proti zahodu, do Zintana, ki je prvo večje mesto na poti proti Tripoliju. (STA) Posnetek britanskega letalstva prikazuje bombardiranje vojaškega objeta v bližini Misrate ansa sirija - ZN Ban Ki Moon pozval Asada k reformam DAMASK/ŽENEVA - Sirska vojska je včeraj obstreljevala naseljena območja v mestu Homs, ki ga v zadnjih dneh pretresajo največji protivladni protesti dosleji. Pri tem je bilo po navedbah očividcev ubitih že najmanj 18 ljudi, med njimi tudi otroci. Po navedbah predstavnika nacionalne organizacije za človekove pravice v Siriji Amarja Kurabi sirske sile na Homs streljajo tudi s tanki. Sirske sile pa odgovarjajo, da gre za napade "teroristov", pred katerimi se vojska brani, in da sta bila v spopadih ubita tudi dva vojaka. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon pa je včeraj v Ženevi sirskega predsednika Bašarja al Asada pozval, naj preneha z uporabo nasilja in upošteva pozive k reformam. Prav tako je Ban pozval Sirijo, naj dovoli, da v mesto Daro vstopi skupina mednarodnih humanitarnih delavcev. Sirski aktivisti so v torek poročali, da naj bi sirska vojska okrepila prisotnost okrog ključnih krajev protestov, med drugim v mestu Banias, prav tako naj bi aretirali več voditeljev protestov. (STA) evropski parlament - Poslanci kritično ocenili delo Ashtonove EU bo odprla urad v libijskem Bengaziju ter zaostrila že sprejete sankcije do Sirije STRASBOURG - EU bo odprla urad v libijskem Bengaziju, je včeraj v Evropskem parlamentu v Strasbourgu napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton. Evropski poslanci so v kritični razpravi o zunanji politiki EU Ashtonovi med drugim očitali premajhen pritisk na Sirijo, ta pa je napovedala nove sankcije proti režimu Bašarja al Asada. Urad EU v Bengaziju, ki velja za trdnjavo libijskih upornikov, naj bi bil po besedah Ashtonove namenjen podpori libijskemu prehodnemu nacionalnemu svetu in civilni družbi, med drugim pa naj bi tudi usklajeval pomoč civilni družbi in zdravstveno oskrbo. Ashtonova je tudi ponovila, da mora libijski voditelj Moamer Gadafi odstopiti, njegov režim pa se mora končati. Številni poslanci so bili v razpravi kritični do ravnanja EU ob nasilnem zatiranju protirežimskih protestov v Siriji, češ da ni v zadostni meri pritisnila na režim sirskega predsednika Bašarja al Asa- da, ker je v torek uvedla sankcije le proti 13 sirskim predstavnikom, ne pa tudi proti Asadu. Med njimi je vodja liberalcev v Evropskem parlamentu (Alde) Guy Ver-hofstadt Sirijo opisal kot "arabski Trg nebeškega miru", al Asada pa označil za trenutno najokrutnejšega diktatorja v svetu. Ashtonova je na te očitke odgovorila, da bo unija ta teden razmislila o novih sankcijah proti sirskemu režimu. "Zagotavljam vam, da nameravam na Sirijo vršiti tako močan pritisk, kot ga lahko," je dejala poslancem. Parlamentarci so sicer v več kot triurni razpravi izpostavili več šibkih točk zunanje politike EU. Med drugim so menili, da ima unija namesto enotne zunanje politike še vedno politike 27 držav članic, izpostavili so tudi, da je vloga unije v svetu premalo vidna. "Svet pričakuje več enotnosti EU, ne 27 različnih politik," je tako poudaril poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi). "Rešitev ni v medvladnem, temveč v bolj evropskem pristopu," je menil tudi vodja Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul. Menil je tudi, da bodo ljudje pozabili začetne spodrsljaje zunanje politike unije, če bo povezava zdaj prevzela vodilno vlogo v svetu. Med zadevami, kjer je EU spodletelo, je več poslancev izpostavilo prepozno ukrepanje glede vstaj v arabskem svetu, neuspeh pri reševanju bližnjevzhod-nega konflikta in neuspeh v Afganistanu. Vodja evropske združene levice - Zelene nordijske levice (GUE/NGL) Lothar Bisky je menil, da so k tem neuspehom prispevali tudi vojaški interesi in dvojna merila v uniji. Ashtonovi so številni očitali tudi premajhno ambicioznost, kar je odločno zavrnila in poudarila, da ni težava v premajhni ambicioznosti temveč v premajhni količini sredstev, ki jih ima na voljo. Nekateri parlamentarci, med njimi Jelko Kacin (ALDE/LDS), so Ashtonovo pozvali k vidnejši vlogi unije v Iraku. Kacin je visoko predstavnico prosil, naj čim prej obišče Bagdad in Kurdistan. "V Iraku si želijo naše in vaše navzočnosti, želijo si političnega sodelovanja, gospodar- skega sodelovanja, evropskih investicij," je poudaril. Več poslancev je opozorilo tudi na vprašanje begunskega taborišča Ašraf v Iraku, kjer že od leta 1986 živijo iranski mudžahidi. Ashtonova je obljubila, da bo EU glede tega ukrepala, Peterle pa je njeno odločenost ukrepati v tem begunskem taborišču pozdravil. V razpravi je več poslancev opozorilo tudi na težavne razmere v BiH, Kacin pa je spomnil, da Ashtonova še ni imenovala vodje delegacije v BiH. "Imenujte ga čim prej, saj neimenovanje izkoriščajo za provokacije in poskuse dezintegracije BiH, ki prihajajo tako od znotraj kot od zunaj," je pozval poslanec iz Slovenije. Nujnost "deblokade v BiH" je izpostavil tudi Peterle. "Unija mora prehoditi še dolgo pot," je glede zunanje politike dejal vodja socialistov Martin Schulz, s čimer se je strinjala tudi Ashtonova. Pozdravila je tudi njegov predlog, da zunanja politika unije potrebuje več povezanosti, duha skupnosti in sodelovanja. (STA) eu - Danes bodo o tem in o drugih primerih odstopanja od schengena govorili notranji ministri Pogajanja ZDA-Kitajska Danska ponovno uvaja nadzor na svojih mejah z Nemčijo in Švedsko KOEBENHAVN - Danska bo ponovno uvedla nadzor na mejah z Nemčijo in Švedsko, je včeraj v Koebenhavnu napovedal finančni minister Claus Hjort Frederiksen. Na ta način bi zajezili pritok neželenih "kriminalcev" in beguncev v državo, pa čeprav je Danska članica schengenskega sporazuma, ki je odpravil nadzor na notranjih mejah med članicami. Nadzor na mejah naj bi znova uvedli že v dveh do treh tednih, je napovedal minister Hjort Frederiksen in pojasnil, da je vlada dosegla dogovor s skrajno desno ljudsko stranko DVP, ki je zahtevala ta ukrep. Populistična stranka DVP je že deset let tihi partner desnosredinske manjšinske vlade pod vodstvom Larsa Loek-keja Rasmussena. Svojo podporo vladi pogojuje predvsem z zaostrovanjem politike priseljevanja v državo. Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, bi bila v ozadju ponovnega uvajanja mejnega nadzora lahko trgovina za glasove DVP pri pokojninski reformi. "V zadnjih letih smo priča porastu čezmejnega kriminala in s tem ukrepom želimo to zajeziti. Zgradili bomo nove mejne prehode na dansko-nemški meji, ki bodo opremljeni z novo elektronsko opremo za prepoznavanje registrskih tablic vozil," je dejal minister. Prav tako je napovedal, da bodo postavili stalen carinski nadzor na mostu Oersund med Dansko in Švedsko, okrepili pa naj bi tudi policijski nadzor v zaledju. Za to naj bi namenili okoli 20 milijonov evrov. Podrobnosti ukrepa sicer še vedno niso povsem jasne. Danska naj bi namreč ostala del schengenskega sporazuma, vseeno pa naj bi izvajala določen nadzor pri vhodu in izhodu iz države. Vprašanje pa ostaja, kako ostri naj bi bili ukrepi in kako naj bi vplivali na pretok prometa čez mejo, navaja dpa. Hjort Fredriksen je sicer zagotovil, da bo šlo za naključno preverjanje in da bo torej ukrep v skladu s pravili schen-gna. Cariniki naj bi bili sicer na mejah stalno prisotni, a naj ne bi izvajali klasičnih pregledov, ampak naključne. "Vse bo v skladu in v okvirih schengenskega sporazuma," je poudaril. V Evropski komisiji so že izrazili pričakovanje, da jih bo danska vlada podrobno seznanila z načrti. "Želeli bi videti kak uradni dokument. Zelo radi bi sploh kaj dobili od danske vlade," je po odločitvi v Koebenhavnu dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije v Bruslju, še navaja dpa. Diplomatski viri v Bruslju medtem pojasnjujejo, da gre glede poročil iz Koe-benhavna za medijska pretiravanja in da gre zgolj za okrepitev nadzora v obmejnem pasu, ne pa ponovno uvedbo sistematičnega preverjanja potnih listov na mejah. Sicer pa ukrepi še niso povsem dorečeni in jih mora najprej oblikovati danska vlada, potem pa potrditi še parlament. Vsekakor pa bodo ukrepi znotraj schengenskega pravnega okvira, poudarjajo tudi diplomati. Vprašanje uvajanja ponovnega nadzora na notranjih mejah članic schengna bo sicer ena glavnih točk današnjega zasedanja notranjih ministrov EU. Po dosedanjih pravilih lahko država članica schengna nadzor na mejah uvede v primeru "resne grožnje" javnemu miru ali notranji varnosti za 30 dni, nato pa lahko odločitev obnovi. Ali gre za resno grožnjo, država presodi sama. Ta možnost je bila doslej uporabljena ob velikih športnih dogodkih, na primer evropskem nogometnem prvenstvu. Sedaj, ob navalu beguncev s severa Afrike, pa je postala aktualna tudi v sporu med Francijo in Italijo, ko je slednja beguncem začela izdajati začasna dovoljenja za bivanje, ti pa so šli nato naprej v Francijo. Ta je nato začela begunce vračati nazaj v Italijo. A obstoječa pravila so po besedah evropske komisarke za notranje zadeve Cecilie Malmstrom preveč ohlapna. Komisija se zavzema za spremembe, ki ne bodo spodkopale ideje schengna in želi pravila, po katerih morebitna odločitev o tem ne bo mogla biti enostranska, temveč bo evropska ter bo temeljila na zelo dobro opredeljenih pogojih in bo časovno omejena. (STA) WASHINGTON - ZDA in Kitajska sta v torek po dvodnevnem tretjem krogu strateškega in gospodarskega dialoga v Washingtonu podpisali širok okvirni gospodarski sporazum. Glede "strateškega" dela dialoga posebnega dogovora ni bilo, nadaljeval pa se je spor glede človekovih pravic na Kitajskem. Gospodarski sporazum sta podpisala ameriški finančni minister Timothy Geithner in kitajski podpremier Wang Qishan, prinaša pa uresničitev nekaterih želja obeh strani. Za ZDA je morda najbolj pomembno, da bo Kitajska odpravila politiko preferenčne-ga podeljevanja javnih pogodb domačim tehnološkim podjetjem in nekoliko olajšala poslovanje tujim bankam in zavarovalnicam. Splošna stavka v Grčiji ATENE - V Grčiji je včeraj potekala nova splošna stavka zaradi ostrih varčevalnih načrtov grške vlade, ki je ohromila življenje v državi. Zaradi stavke niso vozili vlaki in trajekti, letala pa so na tleh ostala za štiri ure. V prestolnici Atene in mestu Solun so na poziv sindikatov potekali množični protesti, ki jih ponekod spremljajo nasilni izgredi. To je druga splošna stavka v Grčiji v letošnjem letu. (STA) 1 4 Četrtek, 12. maja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu goriška - Predsednik vlade podpisal odlok o pristopu Gorice Tudi iz Rima zelena luč za ustanovitev EZTS Romoli: Temelj gospodarskega razvoja v čezmejnem prostoru - Po registraciji oblikovanje skupščine organ pokrajina Konzulta ni bila le posvetovalni V rimski palači Chigi je predsednik vlade Silvio Berlusconi včeraj pod večer podpisal odlok, ki goriški občini dovoljuje pristop k ustanovitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) na čezmejnem ozemlju Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe. Ob svečanem podpisu je bil prisoten župan Ettore Romoli, za mizo v vladni palači pa sta sedela še podtajnik predsedstva vlade Gianni Letta in zunanji minister Franco Frattini. »Na osnovi Evropske konvencije bo tako nastalo ozemlje brez meja, ki bo vključevalo Gorico in sosednji slovenski teritorij,« so zapisali pri predsedstvu vlade. Zadovoljstvo je izrazil minister za odnose z deželami Raffaelle Fitto: »Čezmejno metropolitansko območje predstavlja prvi pomemben korak na poti uresničevanja pravega evropskega mesta z namenom vse bolj tesne ozemeljske integracije pod evropsko streho. Olajšano dogovarjanje o skupnih ciljih in skupno zariso-vanje strategij utegne utrditi gospodarsko in družbeno kohezijo območja.« V vladi še pojasnjujejo, da je EZTS evropski instrument s pravno osebnostjo, ki ga je italijanska zakonodaja osvojila leta 2009, do danes pa je z goriškim vred avtorizirala že tri EZTS-je. »To je pomemben korak za prihodnost Gorice in celotnega ozemlja ob meji. EZTS nam bo omogočil, da se bomo lahko nepo-sredneje dogovarjali z Evropsko unijo ter vladama Slovenije in Italije, kar bo olajšalo in pospešilo izvajanje projektov za naš gospodarski razvoj. Gorica si tako prilašča lastno prihodnost,« je iz Rima sporočil Romoli in dodal: »Kar nekaj časa je minilo, da smo prišli na cilj. Postopek je bil dolgotrajen, ker je konvencijo o EZTS-ju preverjalo sedem ministrstev, v kolikor gre za nov mednarodno priznan pravni instrument. Prepričan sem, da je to ključni element za gospodarski razvoj Goriške.« Po včerajšnjem rimskem podpisu bodo goriški EZTS registrirali, kar naj bi bila samo formalnost, nakar bodo čezmejni navezi dali operativno telo. Tri občine bodo morale imenovati skupščino: sedem članov bo iz Gorice, pet iz Nove Gorice in dva iz Šempetra. Mandat bo trajal štiri leta, dve leti bo predsedstvo italijansko, nadaljnji dve leti pa slovensko. Sedež EZTS-ja naj bi bil - vsaj začasno - v Trgovskem domu v Gorici. Omeniti velja, da so občinski sveti Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe odobrili EZTS v lanskem januarju in februarju, trije župani -ob Romoliju še Mirko Brulc in Dragan Va-lenčič - so konvencijo o ustanovitvi podpisali 19. februarja lani. Zeleno luč slovenske vlade je EZTS dobil junija lani, na odlok italijanske vlade pa je moral čakati do včerajšnjega dne. »Dolgo, predolgo pričakovani podpis italijanske vlade je seveda dobra novica, čeprav močno volilno obarvana. Žal smo nanjo čakali kar 16 mesecev in tako zapravili pre- Predsednik italijanske vlade izroča včeraj podpisani protokol županu Gorice Ettoreju Romoliju več časa in tudi možnosti. Aktivna in daljnovidna uprava bi v tem času ojačila stike in sodelovanje s slovenskimi partnerji, zato da bi že dan po podpisu bilo vse urejeno za takojšnji začetek delovanja. Tega desnosredin-ska goriška uprava ni počela in je v zameno lenarila, zato pa bo potrebovala več mesecev, da bo šele razumela, za kaj gre,« je včerajšnji podpis komentiral Aleš Waltritsch, svetnik Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu. (ide) ezts - Odziv novogoriškega župana Prva naloga bo sestaviti kakovosten kader »Berlusconi in Pahor naj prideta na Goriško podpisat dokument o odobritvi« Novogoriškega župana Mateja Ar-čona je o novici, da bo predsednik italijanske vlade dal zeleno luč za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, včeraj zjutraj obvestil kolega, goriški župan Ettore Romoli. »Moje zadovoljstvo nad vestjo je bilo veliko. Pa tudi pričakovanja so velika. Če si bomo pravilno začrtali pot, bomo lahko upravičili status tega združenja in uspešno črpali sredstva za razvoj vseh treh mest - Nove Gorice, Gorice in Šempetra. V petek (jutri, op.p.) bomo končnemu uspehu župani vseh treh občin nazdravili na delovnem kosilu, nato pa bo treba zagnati motorje,« je za Primorski dnevnik dejal Arčon. »Najprej bomo začeli z oblikovanjem skupne službe, naša prva naloga je sestaviti kakovosten kader, nato pripraviti nabor projektov z obeh strani, ki bi bili upravičeni od tega financiranja,« odgovarja Arčon na vprašanje, s katerimi projekti bo najprej začel EZTS. Novo-goriška občina ima za zagon delovanja EZTS v letošnjem občinskem proračunu rezerviranih 17.000 evrov. »To je tudi naša pogodbena obveznost, zato smo Župana Romoli in Arčon foto k.m. to morali vključiti v proračun, nismo pa natančno vedeli, ali jih bomo letos porabili ali ne,« pojasnjuje župan, ki je včeraj z novico seznanil tudi kabinet slovenske vlade in izrazil željo, da bi v jeseni napovedani obisk italijanskega premierja Silvia Berlusconija pri slovenskemu predsedniku vlade Borutu Pahorju potekal na Goriškem. »Če bi do tega res prišlo in če se bosta obe strani strinjali, predlagam skupni protokolarni podpis dokumenta o odobritvi EZTS s strani obeh vlad,« predlaga Arčon. Pahor je ob marčevskem obisku vlade na Goriškem tudi sam namignil, da bi italijanskega kolega rad sprejel prav na območju obeh Goric. (km) gorica - V desetih letih upad nezgod za 42,86 odstotka Nesreče se najpogosteje dogajajo ob torkih in četrtkih KRONIKA Ženska padla v Gorici, avto gorel v Romansu Gasilci so sredi včerajšnjega dopoldneva prejeli klic na pomoč iz bara Aquileia na Korzu Italia v Gorici. V stranišču lokala se je priletna ženska spotaknila in padla na tla, potem pa se ni uspela več pobrati na noge. Gasilci so straniščna vrata odprli, potem pa je prvo pomoč ženski zagotovilo osebje službe 118. Včeraj popoldne so se gasilci odpravili v Romans, kjer je zagorel osebni avtomobil. Baje je za požar kriva okvara, voznik pa je pravočasno izstopil iz avtomobila in se ni poškodoval. Gasilci so brez večjih težav pogasili ognjene zublje, kljub njihovemu takojšnjemu posegu pa je avtomobil zdaj primeren la za odpad. Prometne nesreče s smrtnim izidom so v zadnjih desetih letih na Goriškem upadle za 42,86 odstotka. Ta odstotek želijo dodatno povečati, so včeraj povedali na goriškem sedežu avtomobilskega kluba ACI. ACI je namreč na državni ravni in pod okriljem OZN pripravil program preventivnih ukrepov in ozaveščevalnih pobud, ki jih bodo izvajali tudi na Goriškem. »En sam evro, ki ga vlagamo v prometno varnost, omogoči 20 evrov prihranka za socialno blagajno. Eno smrtno nesrečo na tri lahko preprečimo z investicijami v varnost prometnih infrastruktur,« pravi predsednica goriškega ACI-ja, Cristina Pagliara. Brez tovrstnih ukrepov bodo prometne nesreče postale do leta 2030 peti razlog smrti v svetu, medtem ko so danes na Največ prometnih nesreč beležijo v mestnem okolju, na cestah zunaj mesta pa je stopnja umrljivosti višja bumbaca devetem mestu. Na cestah vsak dan umre 3000 oseb, žrtev je 1,3 milijona letno, ranjenih pa 50 milijonov, kar seveda prinaša visok družbeni strošek. Na italijanskih cestah vsako leto umre 4000 oseb, ranjenih pa je 300 tisoč. V goriški pokrajini so leta 2009 našteli 12 mrtvih na 819 poškodovanih. »Od leta 2001 do leta 2009 je na goriških cestah umrlo 42,86 odstotka manj ljudi, kar je dober rezultat, saj italijansko povprečje znaša -40,3 odstotka. Bolje od nas sta se v deželi odrezala Videm (-50%) in Trst (52,94%), na krepko nižji stopnički pa se je znašel Pordenon (- 25,93%),« navaja Cristina Pagliara. V istem obdobju je bilo na Goriškem 33,25 odstotka manj ranjenih in 32,23 odstotka manj nesreč. Podatki, ki so jih zbra- »Prizadevati si bodo morali za zagotovitev finančnega kritja za izvajanje zaščitnih zakonov 482/1999 in 38/2001, še naprej bodo morali pozorno spremljati življenje in težave Slovencev, zlasti v južnem delu pokrajine, utrditi bodo morali sodelovanje s Furlani.« Predsednik pokrajinske konzulte za vprašanja slovenske narodne skupnosti Peter Černic je med zadnjim zasedanjem pred volitvami podal obračun dosedanjega dela, predvsem pa je poudaril, kakšni morajo biti cilji nove konzulte, ki jo bo nova pokrajinska uprava imenovala po volitvah. Zadnje zasedanje pokrajinske kon-zulte je bilo v torek, predsednik Černic pa je skupaj s svetniki ocenil, da so v petih letih opravili kar nekaj dela, vseskozi pa so si prizadevali, da bi bili njihovi predlogi konstruktivni in upoštevani. »Več naših predlogov je pokrajinska uprava sprejela. Še najbolj smo zadovoljni nad tem, da je stabilizirala delovni odnos z osebjem, ki je bilo zaposleno na podlagi zakona 482/1999. Skupaj z upravo smo rešili tudi problem šolskih prevozov iz Krmina v Gorico, poleg tega je svojčas pokrajinski svet soglasno sprejel resolucijo o vidljivosti slovenske televizije. V pokrajinskem svetu smo sprožili tudi razpravo o štirijezičnosti naše dežele, sploh pa smo zadovoljni, da smo vzpostavili dober odnos tako s pokrajinskimi svetniki kot z upravo,« ugotavlja Černic in opozarja, da so stik vzpostavili tudi z župani na teritoriju, na Krminskem so spremljali vprašanja slovenske šole, ki se je selila s Plešivega v Bračan, v južnem delu pokrajine pa so si prizadevali, da bi rešili težave s prevozi v romjansko šolo. »Spremljali smo tudi vozel o reorganizaciji šolske mreže, glede česar smo našli skupen jezik s pokrajinskim odbornikom Mau-riziom Salomonijem. V sozvočju s pokrajinsko upravo smo bili tudi glede vidne dvojezičnosti, saj je pokrajina uresničila to, kar smo predlagali,« pravi Černic in med še odprta vprašanja uvršča financiranje določenih postavk zaščitnih zakonov. »Konzulta se ni izkazala kot izključno posvetovalni organ, saj smo bili sogovorniki uprave glede številnih vprašanj. Ko so potekali generalni stanovi slovenske narodne skupnosti, je pokrajina poverila mene, da sem govoril v njenem imenu. To dokazuje dejstvo, da je konzulta v vsakem primeru institucija, ki ima svojo težo in preko katere Slovenci lahko odigramo pomembno vlogo tudi pri sprejemanju odločitev,« poudarja Černic, ki upa, da bo prihodnja pokrajinska uprava takoj po volitvah imenovala novo kon-zulto, ki ima po njegovem mnenju že začrtano pot, po kateri velja nadaljevati. (dr) li pri ACI-ju, pravijo, da je bilo leta 2009 na goriških cestah prijavljenih 612 nezgod z 12 smrtnimi žrtvami in 819 ranjenci. Številčnejše so v Tržiču kot v Gorici (181 proti 153), čeprav ima Gorica večje število prebivalcev in voznikov; zgovoren in povprečno višji v primerjavi z drugimi občinami je podatek za občino Doberdob, kjer so leta 2009 zabeležili 21 nesreč z dvema mrtvima in 24 ranjenci. Največ nezgod (498) se je pripetilo v mestnem okolju, na cestah zunaj mesta pa je stopnja umrljivosti višja. Neupoštevanje cestnih znakov je prvi vzrok nesreč, pretirana hitrost pa je glavni vzrok smrti na cestah. Statistike še pravijo, da največ nesreč se dogaja ob torkih (105) in četrtkih (102), koncentrirane pa so v času med 14. in 17. uro. Kulturni center Lojze Bratuž Dekanija Štandrež Skupnost družin Sončnica vljudno vabijo na predavanje za utrjevanje duha DUHOVNIKOVA PODOBA IN ISTOVETNOST V SODOBNI DRUŽBI Predavatelj dr. Primož Krečič Duhovnik koprske škofije in duhovni voditelj v ljubljanskem Bogoslovnem semenišču Večer bo povezovala prof. Mirjam Bratina Kulturni center Lojze Bratuž Četrtek, 12. maja 2011, ob 20.45 / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 12. maja 2011 15 GORICA - Že dva meseca ni pravih padavin Zaradi suše češnje drobne in drage V vrtovih trpi tudi sezonska zelenjava, ki za rast potrebuje veliko vode Suša ogroža zelenjavo in zgodnja sadna drevesa, med katerimi še zlasti trpijo češnje, ki so v trgovinah trikrat dražje kot lani. Od zadnjih pravih padavin sta minila že dva meseca, tudi v prihodnjih dneh pa vremenska slika naj bi se ne spremenila. Vremenoslovci opozarjajo, da zaradi visokega zračnega tlaka priteka nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi topel in suh zrak, zaradi česar kmetje nedvomno niso zadovoljni. Nekaj dežja naj bi sicer padlo jutri dopoldne, v večernih urah pa se bo zopet zjasnilo, tako da ne gre pričakovati, da bo padavin dovolj. V Sloveniji so se prvi znaki suše začeli kazati že pred enim mesecem v vzhodnem delu države, kjer je bila količina padavin od začetka leta pod- Letos se je treba zadovoljiti z drobnimi češnjami foto d. r. povprečna. Skoraj polovica slovenskega ozemlja je prejela v aprilu le 10 do 20 odstotkov običajnih aprilskih padavin. V zahodnem delu Slovenije in v goriški pokrajini je bilo v zimskih mesecih nekaj več dežja, v hribih pa je zapadlo precej snega, tako da je v rekah in potokih še vedno dovolj vode. Od marca naprej je pa bila v goriški pokrajini količina padavin skromna, zelo visoke temperature v začetku aprila pa so pospešile izhlapevanje vode iz tal, ki so se zato izsušila. Suha tla so majhno količino padavin, ki je padla v zadnjih tednih, takoj izgubila, tako da se po vsej goriški pokrajini kažejo znaki suše. Za zdaj najbolj trpijo razne vrste spomladanske zelenjave, ki jih marsikdo goji v vrtu za domačo porabo. Cve-tača, brokoli in druga pred kratkim posejana zelenjava potrebujejo še zlasti v tem obdobju za rast vodo, podobno pa velja tudi za nekatere poletne sorte, ki jih pravkar sadijo ali sejejo. Med sadnim drevjem je suša najbolj prizadela češnje, ki so zaradi tega drobne, kar še posebej velja za mlada drevesa, ki s svojimi koreninami ne uspejo priti do globljih plasti vlažne zemlje. Ker je češenj tudi odločno manj kot v prejšnjih letih, se je njihova cena dvignila. Lani jih je bilo mogoče kupiti po pet do šest evrov na kilogram, v teh dneh pa njihova cena ponekod presega petnajst evrov na kilogram. Zaenkrat nimajo težav vinogradniki v Brdih in na goriškem Krasu, saj imajo trte močno razvejan koreninski sistem; če se bo suša nadaljevala, pa se bodo nedvomno tudi vinogradniki pridružili ostalim kmetom, ki že nekaj dni gledajo v nebo z upanjem, da bi ga prekrili oblaki. (dr) GORIŠKA - Tudi pri nas v pajčevino oviti grmi Farške kapice napadajo bataljoni požrešnih gosenic Botaniki uvrščajo trdolesko med lesnate rastline. To je nizek ali tudi srednje visok grm, ki v glavnem raste ob poteh, pa tudi v gozdovih, od nižine do montanskega pasu. Steblo, zlasti drobne veje, so izrazito zelene barve, rastlina pa precej neprijetno diši. Iz cvetov se razvijejo škrlatnordeči plodovi, združeni v loputasto glavico. Ljudsko ime za rastlino je farška kapica, najbrž prav zaradi značilne oblike plodov. Na Slovenskem so razširjene tri vrste trdoleske, v naših krajih je najbolj znana navadna trdoleska (Euonimus europaea). Že nekaj let rastlino napada gosenica. Populacija teh do 2 centimetra dolgih zajedalcev je zelo številčna. Še pred nekaj leti je bilo povsem oglodane rastline, zavite v nekakšne balone, opaziti predvsem v zahodnem delu naše dežele, med Vidmom in Pordenonom. V pajčevino ovite grme pa je te dni videti vsepovsod tudi pri nas na Goriškem. Pajčevinast ovoj je podoben gnezdom borovega prelca, le da gosenice v celoti ovijejo vse veje rastline, ki ji pred tem do kraja oglodajo liste. »Napad« je v teh dneh v polnem teku, kot je razvidno na posnetku. AJDOVŠČINA - Najnovejše letalo Pipistrelov Taurus pluje na prestižno Nasino tekmovanje Pipistrelov Taurus G4; gre za najmočnejše električno letalo, kar jih je ta hip izdelanih, ima največjo kapaciteto baterij na krovu in je tudi prvo štirisedežno letalo, ki leti na električni pogon fotok.m. Medtem ko v ajdovskem Pipi-strelu danes iz Rima pričakujejo novice glede dokončne koncesije za gradnjo proizvodnih prostorov ob letališču na Rojah pri Gorici, je najnovejše Pipistre-lovo letalo Taurus G4, ki je iz hangarja prvič pripeljalo pred približno dvema tednoma, že na poti v ZDA, kjer se bo po dodatnih testiranjih, nekaj spremembah, registraciji, certificiranju in testnih poletih potegovalo na Nasinem tekmovanju 2011 Cafe/Nasa Green Flight Challenge v juliju. Glavna nagrada za zmagovalca je 1,65 milijona dolarjev, letalo pa bo tekmovalo še za nagrado EAA Airventure Electric Flight Challenge v višini 60.000 dolarjev, ki bo potekalo nekaj tednov kasneje. Pipi-strelovo letalo se ne bo prvič pomerilo na omenjenem Nasinem tekmovanju, pravzaprav bo Taurus G4 poskusil ubraniti naslov Pipistrelovega Virusa SW, ki je zmagalo na zadnjih dveh tekmovanjih agencije Nasa v letih 2007 in 2008. Novo letalo Taurus G4 pa nima nič skupnega s prejšnjim dvakratnim zmagovalcem natečaja. Je popolnoma novo, razvito posebej za tekmovanje. Gre za prvo štirisedežno letalo na električni pogon, ki je kadarkoli poletelo. Taurus G4 je nastal po dveh letih zahtevnega načrtovanja in testiranja. »Letalo smo na stezo najprej zapeljali na letališču v Ajdovščini, velika večina testiranja pa je bila opravljena na vojaškem letališču v Cerkljah, kjer nam je slovenska vojska prijazno dovolila uporabo njihove infrastrukture,« pojasnjuje Ivo Boscarol, ustanovitelj in direktor ajdovskega Pipistrela. Na letališču Cerklje je podjetje Pipistel opravilo vsa zemeljska testiranja, vključno s t.i. hitrim ze- meljskim taksiranjem. Pri teh testiranjih je bilo ugotovljeno, da letalo potrebuje določene spremembe, ki pa bodo izvedene v ZDA. Zelo pomembno je namreč, da letalo prispe v ZDA dovolj zgodaj, da lahko tam naleti potreben program za pridobitev ameriške registracije, pojasnjujejo v podjetju. Letalo je trenutno z ladjo na poti v ZDA, konec meseca pa se bo tja odpravila še celotna Pi-pistrelova razvojna in testna ekipa. Na letališču svojega ameriškega partnerja Penn State University bodo nadaljevali s testiranjem letala v zraku. Taurus G4 so razvili posebej za tekmovanja. Skupni razpon kril znaša dobrih 21 metrov, kar ni veliko manj kot pri DC3. Čeprav ni bilo načrtovano kot jadralno letalo, izkorišča dobre jadralne karakteristike zato, da kar najbolje uporabi svoj električni pogon, to pa pomeni da je energetsko varčno, kar je najpomembnejši kriterij tekmovanja, še dodajajo v podjetju Pipistrel, kjer so v celoti razvili električni in pogonski sistem za omenjen model. Tine Tomažič, vodja projekta, eden glavnih inženirjev, ki so razvili projekt, in testni pilot pojasnjuje: »Gre za najmočnejše električno letalo, kar jih je ta hip izdelanih. Ima največjo kapaciteto baterij na krovu in je tudi prvo štirise-dežno letalo, ki leti na električni pogon.« Prazna teža letala je 1065 kilogramov, od tega znaša teža baterij 470 kilogramov. Taurus G4 je bil sicer razvit zgolj za omenjeno Nasino tekmovanje, nove tehnologije, ki so jih pri tem razvili, pa bodo uporabili za štirisedežno poslovno letalo Panthera, ki bo na voljo v treh verzijah: z navadnim bencinskim motorjem, hibridnim motorjem ali v popolnoma električni različici. (km) Pajčevinasti ovoj z zajedalci foto v.k. JAMLJE - Društvo Kremenjak priredilo planinski orientacijski pohod Po brezpotju, stezah in gozdnih poteh Trideset tekmovalk in tekmovalcev, porazdeljenih v osem ekip, je med potjo odgovarjalo na vprašanja in obnovilo uporabo nekaterih neobičajnih izrazov Prvo nagrado so osvojili Zamudniki fotoj.l. V nedeljo zjutraj se je v preddverju športno kulturnega društva Kremenjak v Jamljah zbralo trideset tekmovalcev in tekmovalk porazdeljenih v osem ekip. Prireditelji so bili umirjeni, sproščeni, saj so v prejšnjih tednih postorili vse, kar je potrebno za lahkoten Planinsko orientacijski pohod (POP): trasiranje, označevanje, preverjanje, točkovanje nalog... Po žrebanju zaporedja odhodov so ekipe odšle na teren v razmahu petih minut, da bi se ne med iskanjem in reševanjem nalog ovirale med seboj. Smer jih je vodila za vasjo k spomeniku NOB, nato pa po gozdni cesti na vrh Vrtače; sledil je spust na južno stran po brezpotju, gozdni cesti in gozdni stezi do asfaltirane ceste Jamlje - Doberdob. Sledil je položnejši del ob vzhodnem robu presiha- jočega jezera - sedaj je povsem suho razen treh znanih »beznov« - in zopet proti Jamljam po stezi, stečini in sprehajalni poti do državne ceste št. 55. Med potjo so ekipe morale mimo dveh nadzornih točk, kjer so izročile list z opravljenimi nalogami in prejele novega. Celotno gradivo je na koncu prejel glavni sodnik, ki je ocenil dvajset odgovorov, seštel točke in objavil rezultate. Mimogrede so domači udeleženci in udeleženke ter tudi tisti iz Vižovelj, z Vrha in iz Dola obnovili uporabo nekaterih neobičajnih izrazov (lobodičje, ste-čina, cestni ključ, odtočni žleb) in se spomnili, da poteka pohod dan pred proslavljanjem dneva zmage v Evropi ob koncu druge svetovne vojne. Tudi ocenjevanje velikih razdalj in površin ni bilo od muh. Vsekakor pa je bilo koristno dejstvo, da je bil POP usmerjen proti jugu in ne na pobočja Kre-menjaka, ki so Jameljcem bolj v zavesti kot Vrtača in Gorjupa kuopa. Po obroku testenin z omako je sledilo nagrajevanje. Prve tri uvrščene ekipe so prejele pokale, prav vse pa izvod zemljevida ledinskih imen Goriško ozemlje, ali pa kopijo zgoščenke s 3.000 posnetki o življenju in dejavnostih naše narodne skupnosti na Goriškem - zaradi ozaveščanja, spoznavanja in pomnjenja. Na prvo mesto se je uvrstila ekipa Zamudniki, ki so jo sestavljali Patricija Radetič, Robi Bandi, Tanja Peric in Pepi Semolič, druga je bila ekipa Bor (Uroš Grilanc, Andrej Sos-si in Andrej Rupel), tretja pa ekipa Trio Legiša (Tomaž Legiša, Jernej Legiša in Lenart Legiša). (ar) 16 Četrtek, 12. maja 2011 GORIŠKI PROSTOR / POKRAJINA - Predsedniška kandidatka Simonetta Vecchi Recept za izhod iz krize v davčnem federalizmu »Slovencev ne nagovarjam z obljubljanjem stolčkov« RONKE - Občinske volitve Predstavitve treh kandidatov za predsednika goriške pokrajine nadaljujemo s 46-letno Simonetto Vecchi, ki je v zadnjih desetih letih - torej dva mandata - županovala v občini Vileš, kjer sije posebej prizadevala za odprtje trgovine švedskega pohištvenega velikana Ikea, kar navaja med svojimi zaslugami. Njeno kandidaturo podpirajo Ljudstvo svobode, stranka Isontino tricolore, Severna liga, Upokojenci in lista Per Simonetta Vecchi, katere izraz je kandidatka sama. Gorica in Tržič sta obsojena na večni konflikt? To bo odvisno od izida volitev. Dosedanja pokrajinska uprava je podpihovala konflikt med mestoma, Gorica in Tržič pa nedvomno morata sodelovati, saj bosta le tako zagotovili razvoj celotni pokrajini. Obmejno gospodarstvo se je sesulo. Imate načrt za njegov ponovni zagon? Nedvomno, drugače ne bi kandidirala. Z deželo je treba sodelovati za vzpostavitev fiskalnega federalizma, kar bi omogočalo, da bi imeli fiskalni sistem, ki bi priklical nove podjetnike. Vse krajevne uprave vključno s pokrajino morajo sodelovati, da bodo upravni postopki enostavnejši in hitrejši; ovrednotiti moramo vlogo naših industrijskih obratov, našega kmetijstva in obrti, spodbujati moramo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, vlagati moramo v turizem, ki ga je treba razviti po vsej pokrajini. Kako nameravate kljubovati širjenju prekernega dela med mladimi? Več je treba vlagati v izobraževanje in usposabljanje, tudi z vzpostavitvijo sodelovanja s podjetji in z upoštevanjem dejanskih zaposlitvenih potreb krajevnega gospodarstva. Prispevki na tem področju so sicer deželne narave, pokrajina pa ji le deli. Kako se lahko znižajo stroški politike? Kaj bo prineslo znižanje števila odbornikov? Povečati je treba učinkovitost, resnost in transparentnost, število odbornikov pa ni odločilni dejavnik, saj se na ravni financ zaradi enega odbornika več ali manj ne kaj dosti spremeni. Bližina Slovenije je priložnost ali problem? Ni problem, pač pa danost, ki jo moramo izkoristiti ne le na gospodarskem področju. Dosegljivi cilj je vzpostavitev sodelovanja v gospodarstvu in glede infrastruktur, spodbujati pa je treba tudi socialno in kulturno rast, ki bi obogatila obe skupnosti. Simonetta Vecchi bumbaca Odpadki so tema volilne kampanje. Ne da bi se šli demagogije, je mogoče znižati račune za odpadke, vodo in elektriko? Pokrajina lahko edino zniža dodatek k davku za odvažanje odpadkov, ki velja okrog 4,7 odstotkov celotnega računa. Dodatno znižanje računov bi lahko dosegli edino s popolno reorganizacijo sistema odvažanja odpadkov, za kar se bom še posebej angažirala. Za vodo je skupščina okoliša Ato že določila poviške za prihodnja leta, zato se bo o znižanjih lahko govorilo le, ko bodo izpeljali vse predvidene naložbe. Potencial Brd in Krasa je v veliki meri neizkoriščen ... Nedvomno; gre za dragulja, ki sta slabo poznana in ju je treba šele odkriti. Staviti moramo na ovrednotenje njunega kulturnega in turističnega potenciala. Kakšno pokrajino bi radi imeli? Enojezično, dvojezično ali večjezično? Želim si pokrajine, v kateri bi lahko vsi spregovorili v svojem jeziku in ovrednotili svojo kulturo. Seveda je tudi jasno, da je uradni državni jezik italijanščina. Zakaj naj bi pripadniki slovenske narodne skupnosti glasovali za vas? To, da ne pripadam slovenski narodni skupnosti, ne sme biti glavna di-skriminanta, zaradi katere naj bi me kdo ne volil. Volivec se mora strinjati z mojim programom in mojimi idejami. V svojih desetih letih županovanja v Vilešu nisem delala razlik med ljudmi: moj cilj je zato poenotiti pokrajino, upoštevajoč vse njene specifike, ki jih je treba zaščititi. Status jezikovnih manjšin urejajo zakoni, ki jih je treba spoštovati. Po drugi strani svoje volilne kampanje nisem osnovala na obljubljanju stolčkov in se mi po pravici povedano zdi absurdno, da kandidat obljublja podpredsedniško mesto predstavniku slovenske narodne skupnosti, zato da bi pokazal pozornost do te realnosti. Na ta način daje ceno socialni in kulturni vlogi, ki jo imajo manjšine na našem teritoriju. TRŽIČ - Pizzolitto Zapušča »zdravo« zvezo občin »Zvezo občin ANCI zapuščam v dobrem zdravstvenem stanju, čeprav odnosi z deželno upravo v zadnjih časih niso bili vedno najboljši. Smo pa uspeli postati referenčna točka tako za številne članice zveze kot tudi za gospodarstvenike in socialne partnerje.« Tržiški župan Gian-franco Pizzolitto se je včeraj poslovil od vodenja deželnega odbora zveze občin ANCI, katerega zasedanje je potekalo v občinski sejni dvorani v Tržiču. Med srečanjem je Pizzolitto podal obračun šest letnega predsedovanja odbora, katerega vodstvo je prevzel leta 2005. »Največji uspeh zadnjih let je nedvomno organizacija državne skupščine zveze ANCI, ki smo jo priredili leta 2009. Takrat smo nameravali osrednji del zasedanja izpeljati na ladji, ki so jo gradili v ladjedelnici Fincantieri, zaradi smrtne nesreče delavca pa smo nato večji del srečanj selili v Trst,« pojasnjuje Piz-zolitto in opozarja, da se je odnos med zvezo ANCI in deželo poslabšal z namestitvijo desnosredinske vlade. »Z deželnim odbornikom Andreo Garlattijem smo nekoliko izboljšali sodelovanje, čeprav z deželo še vedno ne razmišljamo na isti valovni dolžini. Dežela je na primer omejila pristojnosti okolišev Ato in njihove kompetence zaupala pokrajinam. Kot zveza ANCI smo skušali pojasniti deželi, da pokrajine lahko koordinirajo delo občin, ne morejo pa prevzemati njihovih pristojnosti,« poudarja Pizzolitto in razlaga, da so skušali povezati zvezi AN-CI iz Furlanije-Julijske krajine in Veneta, saj bi tako imeli večjo moč. »Veneto pa je raje vzpostavil sodelovanje z Lombardijo,« razlaga Piz-zolitto in za zaključek opozarja, da ima novo vodstvo zveze ANCI pred sabo težavno nalogo: sodelovati mora pri pogajanjih glede nove delovne pogodbe za javni sektor, ki je med njegovim predsedovanjem niso uspeli podpisati. Štirje protikandidati ovirajo Fontanotovo pot do potrditve Volivci bodo 15. in 16. maja letos obnavljali upravo sedmih občin goriške pokrajine, med katerimi izstopajo Tržič, Ron-ke in Gradež. Veliki favorit ronških občinskih volitev je dosedanji župan, 55-letni Roberto Fontanot, ki ga kandidirajo Demokratska stranke, Levica, ekologija in svoboda ter občanska lista Insieme per Ronchi. Ostali štirje kandidati se bodo po vsej verjetnosti borili za drugo mesto, za dosego tega cilja pa ima največ možnosti 29-letni Davide Rega, ki ga podpirajo lista Nuovo polo per Ronchi in Ljudstvo svobode. Pred petimi leti je Rega kandidiral za župana s podporo liste Ronchi borgata di Sole in zbral 6,24 odstotkov glasov. Županskega kandidata imata tudi Komunistična prenova in Stranka italijanskih komunistov; 44-letni Luigi Bon je opravljal odborniško funkcijo med županovanjem Livia Furlana, v času predsedovanja Giorgia Brandolina na pokrajini pa je bil pokrajinski svetnik. Ker ni našla skupnega jezika z Demokratsko stranko, se je za samostojen nastop odločila tudi Italija vrednot, ki za župana kandidira 39-letnega Fabia Damonteja, geologa, ki je zaposlen pri podjetju Irisacqua. Sama nastopa tudi Severna liga, ki podpira kandidaturo Miche-leja D'Ursa, 48-letnega železničarja po rodu iz Apulije. D'Urso je bil prvak v dvigovanju uteži, vzor v življenju so mu ameriški domorodci, pred kratkim pa je nastopil v TV oddaji »LLeredita«, ki jo vodi Carlo Conti. 56-letni Maurizio Volpato je županski kandidat liste Citta comune per Ronchi; pred petimi leti je kandidiral za župana v Tržiču. Leta 2006je bilo v Ronkah sedem županskih kandidatov. Fontanot je zbral 49,88 odstotkov glasov; ker ima občina Ronke manj kot 15.000 prebivalcev, je bil izvoljen v prvem krogu. Med strankami so največ glasov - nekaj več kot 25 odstotkov - prejeli Levi demokrati, osemnajst odstotkov jih je zbrala Marjetica, skoraj sedem odstotkov pa lista Insieme con Ronchi. Pred petimi leti je Livio Moreu s podporo Nacionalnega zavezništva in stranke Forza Italia zbral 18 odstotkov glasov, Angela Caldarera, županska kandidatka Zelenih in SKP, jih je prejela 11 odstotkov, Umberto Miniussi na čelu liste Občanov pa 6. Drobtinice sta si razdelila kandidata Severne lige Roberto No-velli (4,64 odstotkov) in Vrtnice v pesti Gian-franco Deiust (2,43 odstotkov). V zadnjem mandatu je v ronškem občinskem svetu slovensko narodno skupnost predstavljala Elena Cettul, ki tokrat kandidira na listi Demokratske stranke, s katero se za izvolitev poteguje tudi Vlasta Jarc. Poleg njiju je med kandidati za občinski svet slovenske narodnosti tudi Liliana Visintin, ki zastopa Komunistično prenovo. VOLITVE 2O1 1 Lavrenčič v Doberdobu Kandidat stranke SEL (Levica, ekologija in svoboda) za pokrajinski svet v zagraj-skem okrožju Mario Lavrenčič zaključuje svojo volilno kampanijo danes ob 19.30 na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Zaključni shod SEL Ob zaključku volilne kampanje se bodo kandidati stranke SEL za pokrajinske volitve srečali z volilci danes ob 17.30 pri gostilni Primožič na Drevoredu 20. septembra v Gorici. Poleg kandidatov v severnem delu Gorice Marjana Sosola in v zagrajskem okrožju Maria Lavrenčiča bodo prisotni tudi član deželnega vodstva SEL Paolo Vizintin, bivši kandidat za evropske volitve Igor Komel in pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Morsolinova v Doberdobu Doberdobski krožek Stranke komunistične prenove prireja nocoj ob 20.30 na sedežu društva Jezero javno srečanje s kandidatko za pokrajinski svet v okrožju Zagraj, Cristiano Morsolin. Federacija levice v Gorici Kandidati za pokrajinski svet Federacije levice, ki jo sestavljajo Italijanski komunisti in Komunistična prenova, Paolo Na-nut, Roberto Criscitiello, Tonino Pantu-so in Ottavio Romano, se bodo danes popoldne od 17. ure dalje srečali z volivci na trgu v Podturnu, na Trgu Sv. Antona, pri Sv. Ani in na Trgu De Amicis. Ob 11.30 bo pred ljudskim vrtom na Korzu Verdi shod z deželnim svetnikom SKP Robertom Antonazem. Salomoni v Pevmi in Podgori Kandidat SEL za pokrajinski svet Mau-rizio Salomoni se je srečal s predsednikom rajonskega sveta za Pevmo, Štma-vrom in Oslavje Lovrencem Persoglio, s katerim se je pogovoril o težavah in potrebah vasi na desnem bregu Soče. Salomoni se je sestal tudi s predstavnikoma VZPI-ANPI in društva Paglavec iz Podgore Edijem Maligojem in Lucianom Pelizzom. Aljoša Sosol z Walterjem Bandljem bumbaca ALJOŠA SOSOL V PODGORI Soški bregovi, divjad in promocija Kandidat na pokrajinskih volitvah Aljoša Sosol se je sestal s predsednikom rajonskega sveta v Podgori Walterjem Bandljem. Izpostavila sta problematiko bregov reke Soče, dalje škodo, ki jo divjad povzroča lokalnemu prebivalstvu, in predvsem možnosti za ovrednotenje zgodovinskih značilnosti Podgore in Kalvarije v okviru celostne promocije poti prve svetovne vojne. Predmet pogovora je bila tudi tehnološka cona ob železniškem predoru, ki nujno potrebuje nov vhod, saj je obstoječi že povzročil nekaj hudih nesreč. Sosol kandidira na listi Demokratske stranke v okrožju Gorica II, ki obsega Stražce, Podgoro, Pevmo, Oslavje in Štmaver. POKRAJINSKE VOLITVE - Mara Černic med volivci v Štandrežu Obnovljivi viri prihodnost Pojasnjen postopek za pridobitev finančnih prispevkov za namestitev fotovoltaičnih panelov Da pokrajinska odbornica in obenem kandidatka za pokrajinski svet Mara Černic temeljito obvlada problematike na okoljskem področju in ima zanje prav posebno veselje, je dokazala tudi na torkovem srečanju z volivci v Štandrežu. V tamkajšnji gostilni na vaškem trgu je kandidatka stranke Slovenske skupnosti na listi Demokratske stranke spregovorila na temo energije sonca in obnovljivih virov energije. »Pridobivanje sončne energije ima na Goriškem še veliko neizkoriščenih možnosti, ki jih gre pripisati predvsem slabi osveščenosti občanov. Jedrska energija pa nikakor ne predstavlja rešitve za vse večje povpraševanje po energiji, saj gradnja nu-kleark zahteva zelo velike nalože in dolga gradbena dela, poleg tega pa je zelo pereče vprašanje ravnanja z jedrskimi odpadki,« je povedala Černiče-va, ki za pokrajinski svet kandidira v okrožju za Štandrež in Rojce, v iztekajočem se mandatu pa je vodila ravno pokrajinsko odborništvo za okolje. Černičeva je udeležencem srečanja orisala stanje pridobivanja električne energije s fotovoltai-čnimi panoji. Pokrajinski odbor, ki ga je vodil Enrico Gherghetta, se je po njenih besedah zelo zavzel za izkoriščanje te vrste obnovljivega vira energije, zato je družinam ponudil finančne prispev- ke, ki so bili usmerjeni ravno v spodbujanje namestitve panojev. V nadaljevanju srečanja je pojasnila upravni postopek za pridobitev državnega prispevka (t.i. »conto energia«) za namestitev fotovoltaičnih panojev. »Marca je italijanska vlada ukinila možnst koriščenja prispekov za proizvodnjo enegije iz sonca, saj je zanjo pomembnejše pridobivanje elektrike iz jedrske energije, kar koristi velikim svetovnim energetskim lobbyjem, ne pa navadnim državljanom. Močni politični pritiski okoljevarstvenikov in levosredinskih sil, predvsem pa obveza do Evropske unije, da mora Italija do leta 2020 doseči 20 odstotkov proizvedene energije iz obnovljivih virov, so prisilile vlado, da izda nov dekret, ki bo veljaven od 1. junija dalje,« je pojasnila Mara Černic, med srečanjem pa so spregovorili tudi predstavniki podjetij, ki so opisali tehnične postopke in rešitve za namestitev fo-tovoltaičnih naprav. Pred slovesom je Černičeva pozvala volivce, naj se v čim večjem številu udeležijo nedeljskih volitev in podprejo njeno kandidaturo v Štandre-žu ter predsednika Enrica Gherghetto. Opozorila je tudi, da se bo treba obvezno udeležiti tudi vse-državnega referenduma in se na njem izreči proti privatizaciji vode in proti jedrski energiji. Mara Černic v Štandrežu / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 12. maja 2011 17 TRŽIČ - Massimo D'Alema podprl Silvio Altran in Enrica Gherghetto Edinstven razvojni potencial »Nesposobnost desničarske državne garniture zavira rast ladjedelnice, namesto da bi spodbujali njen razvoj« VOLITVE - Demokratska stranka Ljudi pozivajo k volilni udeležbi Kandidati Demokratske stranke za pokrajinske volitve Vesna Tomsic (v okrožju Zagraj, ki obsega tudi Doberdob in Sovodnje), Mara Černic (v okrožju Gorica VI, ki zaobjema Štandrež in Roj-ce do Ulice Brigata Casale) in Aljoša So-sol (v okrožju Gorica II, ki obsega Straž-ce, Podgoro, Pevmo, Oslavje in Štmaver) so se včeraj srečali s senatorko Tamaro Blažina in pokrajinskim koordinatorjem Slovencev v Demokratski stranki Alešem Waltritschem. Kandidati so senatorki predstavili glavne teme, za katere se obvezujejo pred volivci, in sicer ovrednotenje teritorija, kultura, povezanost uprav, okolje, obnovljivi viri energije, čezmejne povezave, turistični razvoj predvsem Krasa in Brd ter seveda skrb za uveljavljanje pra- Kandidati Vesna Tomsic, Mara Černic in Aljoša Sosol s senatorko Tamaro Blažina in pokrajinskim koordinatorjem Slovencev v Demokratski stranki Alešem Waltritschem na goriškem Travniku bumbaca vic Slovencev. Waltritsch je izpostavil delo, ki je bilo opravljeno na terenu, ter vlogo, ki jo Demokratska stranka kot vodilna in zbirna politična sila Italijanov, Furla-nov in Slovencev odigrava v levi sredini. Tamara Blažina se je zahvalila kandidatom za volilno angažiranje in spomnila, da demokrati stalno delajo v korist Slovencev. Tomsicevo, Černičevo in Soso-la je povabila, da v zadnjih dneh volilne kampanje pozivajo ljudi, naj se čim bolj številčno udeležijo volitev. »Oddati glas pomeni visoko stopnjo demokratičnosti in spoštovanja družbe, glas za levo sredino in predvsem za Demokratsko stranko pa predstavlja tudi jasen politični odgovor centralističnim stremljenjem vlade in njene politične strani,« dodaja Waltritsch. »Furlanija-Julijska krajina s Tržičem vred je bila nekoč zadnji okop pred železno zaveso, zaznamovala jo je meja, ki so jo določili po krvavi vojni. V zadnjih letih se je geopolitični položaj popolnoma spremenil, zato pa ima to območje enkraten razvojni potencial, škoda pa, da državna vlada ne zna spodbuditi razvoja s primerno evropsko, gospodarsko in industrijsko politiko.« Tako je včeraj poudaril nekdanji predsednik vlade in zunanji minister Massimo D'Alema, ki se je udeležil volilnega shoda v Tržiču, med katerim je podprl kandidaturo Silvie Altran za tržiškega župana in Enrica Gherghette za predsednika pokrajine. D'Alema je opozoril, da se Tržič oponaša z eno izmed najboljših ladjedelnic v Evropi, ki jo je državna vlada v zadnjih desetih letih zanemarjala, namesto da bi podpirala njen razvoj. Po besedah D'Ale-me so se v zadnjih letih na tržišču pojavile nove zelo konkurenčne države - med njimi je omenil Slovenijo, zaradi nesposobnosti desničarske politične garniture pa so v Italiji zanemarili industrijski sektor in ga prepustili samemu sebi. Preden se je pripeljal v Tržič, se je D'Alema včeraj udeležil volilnega shoda v Miljah, kjer je podprl župana in ponovnega županskega kandidata Neria Nesladka. Srečal se je tudi s predstavnikom SKGZ Li-viom Semoličem. Massimo D'Alema s Silvio Altran Domiselna kraja bencina Novogoriški policisti so znova obravnavali tatvino bencina, ki jo je zagrešil italijanski državljan. V torek je lastnik Mercedesa na-točil v Solkanu gorivo v avto in še v rezervno posodo, plačal pa je samo za gorivo v avtu. Policija ugotavlja, ali je moški hotel pretentati prodajalca ali pa je morebiti pozabil plačati za 20 evrov goriva v posodi. (km) Slovensko-makedonski večer V novogoriškem Mladinskem centru bodo danes ob 17.30 pripravili slovensko-makedonski večer prijateljstva s plesnimi, pevskimi in gledališkimi nastopi in zaključnim kolom. (km) Venier, Dugo in Pauletto V dvorani Incontro v Podturnu bo danes ob 20.45jazz koncert Glauca Veniera. Novinar Roberto Covaz se bo pogovarjal z likovnikom Francom Dugom in pisateljem Gian-carlom Paulettom, ki letos praznujeta 70 let. Protestanti in Risorgimento V Hiši Ascoli v Gorici bo danes ob 18. uri predavanje o vlogi protestantov v združevalnem procesu Italije; govoril bo Mario Cignoni. Marketing in komunikacija Na sedežu Videmske univerze v Ulici Santa Chiara v Gorici bo danes ob 17. uri predstavitev knjige o marketingu in komunikaciji »Transparent factory«, ki jo je napisal Gabriele Qualizza. PODGORA-STRAŽCE - Spomin na boje za obrambo tovarn Delo je vrednota Goriške industrijske obrate je treba še vedno braniti, saj je njihova prihodnost vse prej kot gotova Delo je največja vrednota. V to so prepričani udeleženci včerajšnjih svečanosti v Podgori in Stražcah, kjer so se spomnili 30. aprila leta 1945, ko so delavci poprijeli za orožje in se postavili v bran svojih tovarn. Med ostrimi boji s četniki so padli Francesco Dugaro, Camillo Borzese, Enrico Bentivoglio in Luigi Fontanini. Njihovemu spominu in junaški smrti so se poklonili najprej v Podgori, kjer so ob prisotnosti predstavnikov domačega rajonskega sveta spregovorili Silvino Poletto in Mirko Primožič v imenu zveze VZPI-ANPI ter pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni. Pred tovarnama Safog in Carraro so se omenjenim govornikom pridružili še predsednik rajonskega sveta za Stražce Vito Cunighi in predstavnika sindikatov. Poudarjeno je bilo, da je treba goriške tovarne še vedno braniti, saj je njihova prihodnost vse prej kot gotova, čeprav so proizvodi, ki jih v njih proizvajajo izredno kakovostni. Vilma Braini polaga venec v Podgori bumbaca [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. AN TONI O, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Red«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Fast & Furious 5«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Co-me l'acqua per gli elefanti«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Red«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Fast & Furious 5« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.45 - 20.30 »Thor« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Machete«. Dvorana 5: 17.30 »Rio«; 19.50 - 22.00 »Come l'acqua per gli elefanti«. Koncerti PD PODGORA IN ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV prirejata 6. natečaj cerkvenega zborovskega petja »Bogomir in Mirko Špacapan« v nedeljo, 15. maja, ob 16. uri v cerkvi Sv. Justa v Podgori. SCGV EMIL KOMEL IN ARSATELIER va- SKRD Jadro vabi na predstavitev knjige Maurizia Puntina v italijanščini: DEI NOMI DEI LUOGHI Toponomástico storica del Territorio di Monfalcone (Zgodovinska toponomastika tržiškega območja) Knjigo in avtorja, ki bo prisoten na večeru, bo predstavil Fabio Scropetta Park v Selcah, v sklopu domače šagre, petek, 13. maja, ob 19.00 bita na Snovanja 2011: 13. maja, ob 19.30 bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici poklon Emilu Komelu ob 50-le-tnici smrti z naslovom »Emil Komel in njegovi učenci«. S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da je še nekaj prostih mest za tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 3804203829 (Miloš). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Beograd, da bo avtobus odpotoval v sredo, 18. maja, ob štirih zjutraj iz Štandreža pri bankah, nato s postanki v Sovodnjah, Štivanu in na Opčinah. Potreben je veljavni osebni dokument. Priporoča se točnost; informacije po tel. 0481-390688 (Saverij). Za izlet v Orlo-vo gnezdo od 6. do 8. junija je še nekaj prostih mest, vpisovanje po tel. 0481390688 (Saverij), 0481-882024 (Ivo) in 0481-882183 (Dragica). SPDG priredi 29. maja celodnevni izlet z avtobusom v kraj Bolca v Venetu z ogledom najpomembnejšega najdišča fosilov v Evropi; prijave in informacije po tel. 0481-882079 (Vlado K.). H Čestitke Našemu dragemu RADUiz Štan-dreža, ob njegovem 60-letnem jubileju, kaj bi lahko najbolj iskreno zaželeli?Da bi še nadalje pobiral gobe in skrbno gojil vinograde... Rado! Srečno in še na mnoga zdrava leta ti želimo prijatelji. □ Obvestila KD OTON ŽUPANČIČ IN ZSKD prirejata tečaj za disc jockeye, ki ga bo vodil štiri sobote DJ Rajko Dolhar. Prvo srečanje bo 14. maja med 16. in 18. uro v domu Andreja Budala, na petem srečanju pa bo fe-šta s predstavitvijo tečajnikov; vpisovanje in informacije še danes, 12. maja, po tel. 329-7864633 (Nikol Kerpan). ZSKD sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu danes, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2. ZSKD IN DRUŠTVO 1001 vabita na 5. delavnico družinskih postavitev v soboto, 14. maja, od 15. do 18.30 v KB centru v Gorici; informacije in rezervacije na go-rica@zskd.org ali po tel. 0481-531495 ali 327-0340677. 12. POHOD TREH MOSTOV bo v nedeljo, 15. maja, z zbirališčem od 8.30 dalje pri salezijanskem vzgojnem zavodu San Luigi v Ulici Don Bosco 48 v Gorici. Start ob 9.30, udeleženci naj imajo s seboj veljeven osebni dokument. KD DANICA prireja 4. rekreacijski dan v nedeljo, 22. maja, od 9. ure dalje. šestčlanske ekipe (najmanj dve ženski), ki želijo sodelovati in se pomeriti v desetih različnih igrah, se morajo do 15. maja vpisati pri Dolores po tel. 3397484533 ob uri kosila ali zvečer. SREČANJE LETNIKOV 1971 CELE GORIŠKE bo v soboto, 28. maja: ob 20. uri maša v cerkvi v Štandrežu, sledila bo večerja v gostilni Turri od 20.30 dalje. Večer bo popestrila DJ skupina Best Company. Rezervacije v gostini Turri z vpisom v knjigo 40-letnikov; informacije po tel. 329-0913340 (Maja). 0 Mali oglasi PRODAM tri mesece starega črno-bele-ga psička pasme border collie z rodovnikom; tel. 335-293409. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Nicoletta De-vescovi vd. Visintin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Ane in na glavnem pokopališču. DANES V RONKAH: 13.30, Alfredo Nardon (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Lidia Cogliat-ti vd. Bonini iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče v Gradišču. DANES V BRAČANU: 14.00, Roberto Verrecchia (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) na pokopališču. 1 8 Četrtek, 12. maja 2011 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Slovenski mednarodni sodnik Damir Skomina predaval v Trstu Ko sodiš, se ne oziraj na tribune ob igrišču Od doma je 100 dni na leto - Stadion Bernabeu v Madridu ga je očaral Najvišji razred »top class« UEFA. V letošnji sezoni je sodil na slovitem madridskem Santiagu Bernabeu. Cristiano Ronaldo je bil zanj tisti večer le čisto navaden človek. Tako tudi Realov trener Jose Mourinho. »Besedo zvezdnik poznajo mediji in navijači, za nas sodnike so nogometaši čisto navadni ljudje. Le tako lahko sodiš pravično in nepristransko,« je v ponedeljek zvečer, pred polno dvorano na tržaškem Roccu, povedal najboljši slovenski sodnik Damir Skomina, ki ga je gostila tržaška sekcija državne zveze sodnikov. 34-letni Koprčan je v solidni italijanščini (pri prevajanju mu je priskočil na pomoč tržaški slovenski sodnik Gorazd Husu) očaral mlade tržaške kolege, ki si šele utirajo pot v amaterskih deželnih prvenstvih. Skomino je predstavil uveljavljeni tržaški sodnik Piero Giacomelli, ki je letos opravil krstni nastop v A-ligi. »Glede na to, da imamo v svoji sekciji veliko sodnikov s slovenskim oziroma hrvaškim priimkom, se mi je zdelo normalno, da medse povabimo enega najboljših evropskih sodnikov, Slovenca Damirja Skomino, ki živi le deset kilometrov od Trsta,« je malo za šalo in malo zares uvodoma dejal Giacomelli, predsednik tržaške sekcije. Skomina, ki o tehničnih zadevah in sodniških napakah - kot po pravilniku - ni govoril, se je sprva spomnil svojih začetnih sodniških korakov. Izpit je opravil leta 1992, prvič je sodil leto kasneje. »Kdo pa te je prepričal, da si se odločil za sodniški poklic,« ga je vprašal mladi tržaški kolega. »Prepričal me je očetov prijatelj. Odločil sem se tudi zato, da bi malce shujšal, saj sem se po nekajletni neaktivnosti precej zredil. Pred tem sem igral nogomet, nato so mi zdravniki odsvetovali športno aktivnost. Diagnosticirali so mi srčno napako. Pozneje, ko se je tehnologija bolj razvila, se je izkazalo, da je bila diagnoza napačna. Kot vsi sem začel soditi na mladinskih tekmah. Leta 1999 sem sodil v drugi slovenski ligi, leto kasneje pa v prvi. Status mednarodnega sodnika sem pridobil leta 2003,« je svojo sodniško pot orisal Skomina, ki je dodal, da je konkurenca v Sloveniji manjša kot v Italiji. »Pri vas imate okrog 30 tisoč sodnikov, v Sloveniji nas je 1200.« Skomina je med svojim pogovorom večkrat primerjal stanje na slovenski in na italijanski strani, »kjer imajo nogomet v krvi.« Koprčan, ki je zaposlen v turističnem sektorju, je od leta 2003 sodil 90 mednarodnih tekem. Pravico je delil v finalih evropskega prvenstva U17, U19 in U21. Na Euru 2008 je bil četrti sodnik, istega leta pa je sodil tudi na olimpijskih igrah v Pekingu. V lanski sezoni je sodil v evropski ligi, letos pa je prišel na vrh, prvič je sodil v ligi prvakov. »Sodil je na dveh tekmah madridskega Reala, na tekmi Milan - Au-xerre, Inter - Tottenham in nazadnje v če-trtfinalu na tekmi Schalke - Inter. To je bil njegov višek kariere,« je povedal, kot da bi bral iz enciklopedije, Gorazd Husu, ki je v lanski sezoni kot stranski sodnik sodil v D-ligi, letos pa se je vrnil na deželno raven. Damir, hladnokrven po naravi, je svojim tržaškim kolegom pokazal, da ima tudi humoristično žilico: »Tri dni pred odhodom na madridski Bernabeu sem sodil v drugi slovenski igi, kjer si je tekmo ogledalo okrog 200 ljudi. V Madridu pa jih je bilo 80 tisoč,« in dvorana je počila v smeh. Na vprašanje, kako se lahko počuti sodnik, ko vstopi v »polno areno«, je Skomina odgovoril: »Sodnik mora soditi zbrano tako na prijateljskih kot na pomembnih evropskih tekmah, na katerih je sicer pritisk večji. Če želite uspeti, se morate veliko potruditi in predvsem ne smete opazovati, kaj se dogaja na tribunah in ob igrišču.« Skomina pravi, da je fizična priprava zelo pomembna tudi za sodnike. »Podobnega mnenja je tudi naš nadrejeni pri sodniškem odboru UEFA Pierluigi Colli-na. Treniram petkrat tedensko. Z evrop- skimi kolegi se srečujemo tudi na skupnih treningih, ki jih organizira evropska zveza. Zaradi sodniških obveznosti sem od doma odsoten okrog 100 dni letno,« pravi Koprčan, ki je potrdil, »da so nogometaši držav iz južne Evrope, vključno z Italijani, bolj temperamentni in zgovorni. Severnjaki so veliko bolj umirjeni in disciplinirani.« Skomino, ki se brez večjih težav pogovarja v treh jezikih (angleščina, srbohrvaščina in italijanščina, poleg slovenščine seveda), je Bernabeu dobesedno očaral: »Nerad priznam, ampak je bilo tako. V Madridu je vzdušje na stadionu vsakič krasno.« Na vprašanje, na katero mesto pomembnosti postavlja sojenje v svojem življenju, je Koprčan odločno odgovoril: »Na prvem mestu je družina, nato sojenje in na tretjem mestu služba.« Kdo pa bo sodil na Wembleyu v finalu lige prvakov na tekmi Manchester United - Barcelona? »Mogoče Italijan Rizzoli«. Jan Grgič Damir Skomina (levo) med predavanjem v Trstu (zgoraj, na skrajni desni je slovenski sodnik Gorazd Husu) in v pogovoru z vratarjem Tottenhama Gomesem (desno) med tekmo lige prvakov 20. oktobra lani v Milanu kroma, ansa nogomet V polfinale se je uvrstil tudi inter MILAN - Drugi finaist letošnjega drčavnega nogometnega pokala je Inter. Sinoči je na povratni tekmi proti Romi igral neodločeno 1:1, potem ko je na prvi tekmi na rimskem Olimpicu zmagal z 1:0. Sinoči je Inter povedel z Eto'ojem v 58. min., na 1:1 pa je izenačil Boriello (84.), ki nekaj minut prej zadel tudi vratnico. Finale proti Palermu bo 29. maja v Rimu. B-LIGA - Zaostala tekma: Al-binoLeffe - Reggina 1:3. V SLOVENIJI - Izidi 33. kroga: Triglav Gorenjska - Nafta Lendava 4:0, Primorje - Hit Gorica 2:3, Luka Koper - Olimpija 2:1, Domžale - Rudar Velenje 2:0. ŽE PRVAK - Nogometaši Barcelone so tretjič zapored in skupno 21. osvojili naslov španskega prvaka. Katalonskemu velikanu je zadoščala točka, ki jo je Barca sinoči osvojila v 36. krogu proti Levanteju (1:1). BUNDESLIGA - Nemško nogometno prvenstvo bo, kot kaže, vpisalo nov rekord, saj naj bi obisk tekem prvič v 48-letni zgodovini elitne nemške lige presegel 13 milijonov. EURO 2012 - Prireditelji nogometnega evropskega prvenstva 2012 na Poljskem in v Ukrajini so 400 dni pred začetkom Eura prodali že 41 odstotkov vseh vstopnic (pol milijona). HOKEJ - Četrtfinale SP v Bratislavi: Češka - ZDA 4:0 (1:0, 1:0, 2:0), Švedska - Nemčija 5:2 (2:1, 2:1, 1:0), danes Finska - Norveška, Kanada -Rusija. NBA - Chicago je na peti tekmi konferenčnega polfinala proti Atlanta Hawks zmagal s 95:83 in po-vedel s 3:2. Najkoristnejši košarkar lige NBA Derrick Rose je zbral 33 točk. BOKS - Dejan Zavec, svetovni prvak po verziji IBF, bi se lahko pozno poleti pomeril z Američanom Andrejem Bertom. NAVDUŠIL - Novogoričan Bojan Tokič je v drugem krogu namiznoteniškega SP v Rotterdamu navdušil z igro, a vseeno izgubil proti petemu igralcu sveta, Kitajcu Ma Longu. Tokič je celo vodil z 2:1, a je nato vse izenačene nize izgubil, tako da je bil izid 2:4 (11, -10, 9, -7, -9, -8). TENIS - 2. krog v Rimu: Stara-ce - Tricki 6:4, 6:4, Nadal - Lorenzi 6:7 (5), 6:4, 6:0 kolesarstvo - 4. etapa dirke po Italiji Spet padci in nov vrstni red Makadamski odseki etape povzročali težave kolesarjem - Millar zaostal, zdaj vodi zmagovalec etape Weening tako hude, kolesarja pa so, potem ko je dobil prvo po- dovanim kolesom. ORVIETO - Potem ko so na torkovi etapi kolesarji vozili netekmovalno v spomin na tragično umrlega Wouterja Weylandta, se je na italijanski krožni dirki spet razvnel boj. Brez ekipe Leopard, ki se je odločila za umik z Gira. Kolesarji so se spopadli z zahtevano etapo, na kateri so bili tudi trije makadamski odseki, o etapni zmagi in tudi skupnem vzponu pa je odločal zadnji vzpon pred znamenito baziliko v Or-vietu. Dolgo je kazalo, da bo slavo požel Švicar Martin Kohler. Bežal je kar 170 kilometrov, a ni zdržal do konca. Nizozemec Pieter Weening in John Gadret sta ga dohitela deset kilometrov pred ciljem. Potem pa je Nizozemec stopil na plin in pustil za sabo vse tekmece. Najbližji zasledovalci so na koncu zaostali osem sekund, v boju za drugo mesto pa je kolumbijsko bitko dobil Duarte pred Serpo. Britanec David Millar, ki je doslej nosil majico vodilnega, pa na zadnjem vzponu ni mogel višje od 49. mesta (med etapo je tudi padel), s skoraj tremi minutami zaostanka pa zapravil možnosti za obrambo skupnega vodstva. Tudi danes ni šlo brez nesreč. Med nekaj padci je bil najtežji tisti, po katerem je na tleh obležal Wee-ningov moštveni sotekmovalec Tom-Jelle Slagter. Čeprav je bilo sprva videti precej grdo (in marsikdo se je že prijemal za glavo), naj poškodbe le ne bi bile moč na cesti, že prepeljali v bolnišnico. Organizatorji se bodo po ponedeljkovi tragediji stežka otepali obtožbe, da so pri risanju trase pretiravali, saj so kolesarji na odsekih bele ceste vozili v prahu in na telj, posutimi s kamenjem, s težavo lovili ravnotežje. »Nisem tu, da bi tekmoval v krosu ali gorskem kolesarstvu,« je razpoloženje kolesarjev po cilju dobro ponazoril Danilo Di Luca, ki je v cilj privozil s poško- Po podatkih italijanskega olimpijskega odbora CONI so lani ugotovili sledi dopinga pri 1,5 odstotka poklicnih kolesarjev, je povedal vladni pod-tajnik Rocco Crimi med predstavitvijo pobude »Prozorna čutarica« v vladni Palači Chigi, skupno pa so opravili 13 tisoč kontrol. Še večjo pozornost pa zbuja podatek, da ta odstotek znaša med amaterskimi in ljubiteljskimi kolesarji kar 12,5 odstotka! Crimi je postregel še z enim pretresljivim podatkom: 60 odstotkov amaterjev in rekreativcev pretirava z jemanjem energetskih napitkov in dodatkov, jemljejo pa jih brez zdravniškega nadzora, preparati pa velikokrat prihajajo iz držav zunaj območja Evropske unije, njihova vsebnost je zato sporna. V šesti etapi se bodo kolesarji danes spopadli z 216 pretežno ravninskimi kilometri od Orvieta do Fiuggija. Izidi, 5. etape (Piombino - Orvieto, 191 km): 1. Pieter Weening (Niz/Rabobank) 4:54:49; 2. Fabio Duarte (Kol/Geox) + 0:08; 3. Jose Rodolfo Serpa (Kol/Androni); 4. Christophe Le Mevel (Fra/Garmin-Cervelo); 5. Oscar Gatto (Ita/Vini-Neri Sottoli); 6. Vin-cenzo Nibali (Ita/Liquigas); 7. Alberto Contador (Špa/Saxo Bank); 8. Michele Scarponi (Ita/Lampre); 9. Joaquim Rodriguez (Špa/Katjuša); 10. Roman Kreuziger (Češ/Astana) vsi isti čas .. ; 120. Simon Špilak (Slo/Lampre) 10:40; 137. Gorazd Štangelj (Slo/Asta-na) 12:18; 180. Borut Božič (Slo/Vacansoleil) 18:49. Skupno: 1. Pieter Weening (Niz/Rabobank) 14.59:33; 2. Marco Pinotti (It/HTC-Highroad) + 0:02; 3. Konstantin Sivcov (Blr/HTC-Highroad) isti čas; 4. Christophe Le Mevel (Fra/Garmin-Cervelo) 0:05; 5. Pablo Lastras(Špa/Movistar) 0:22; 6. Vincenzo Nibali (Ita/Liquigas) 0:24; 7. Michele Scarponi (Ita/Lampre) 0:26; 8. Steven Kruijswijk (Niz/Rabobank) 0:28; 9. Alberto Contador (Špa/Saxo Bank) 0:30; 10. Jose Rodolfo Serpa (Kol/Androni) 0:33 .. ; 129. Gorazd Štangelj (Slo/Astana) 16:38; 133. Simon Špilak (Slo/Lampre) 17:20; 145. Borut Božič (Slo/Vacansoleil) 19:20. / ŠPORT Četrtek, 12. maja 2011 1 9 Gostitelj 35. srečanja športnikov iz obmejnih dežel bo Maribor Mesto Maribor bo letos gostilo že 35. srečanje mladih slovenskih športnikov in športnic iz obmejnih dežel, ki ga vsa leta prireja Komisija za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS). Srečanje mladih športnikov iz Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske in letos prvič tudi Hrvaške bo 17. in 18. junija, organizator pa je Športna zveza Maribor. Vsa tekmovanja bodo potekala v športnem centru v Ljudskem vrtu prestolnice (slovenske) Štajerske, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji pa se bo udeležilo tekmovanj v vseh razpisanih panogah. Športne objekte ter lokacije za otvoritveno in zaključno ceremonijo ter nastanitvene prostore za mlade športnike na Pohorju sta v torek predstavila pred- stavnikom OKS ter zamejskih športnih organizacij dolgoletni predsednik ZMŠD Branik in sedanji predsednik Športne zveze Maribor prof. dr. Alojz Križ-man ter predsednik organizacijskega odbora 35. srečanja slovenskih športnikov iz sosednjih dežel prof. Marjan Kosi. Za OKS so bili prisotni predsednica Komisije za zamejski šport Sonja Poljšak ter člana Komisije Jure Kufersin (ZSŠDI) in Ivan Lukan (SŠZ), v Maribor pa je prišel tudi predsednik Slovenske olimpijske akademije in ambasador Slovenije za fair play olimpionik Miro Cerar. Na 35. srečanju slovenskih športnikov iz sosednjih dežel bo sodelovalo okoli 130 športnikov in športnic do 15 let. Na sporedu so tekmovanja v nogometu (fantje), odbojki (dekleta), košarki (fantje) ter v namiznem tenisu (fantje in dekleta). Za razpis in fi- nanciranje tradicionalnih športnih iger skrbi Komisija za zamejski šport pri OKS, gostitelj pa bo dal na razpolago športna igrišča v Ljudskem vrtu ter organiziral slovesno otvoritev in zaključek iger v ciljnem prostoru »Zlate lisice« oz. svetovnega pokala v alpskem smučanju na Pohorju. Nastanjeni pa bodo mladi športniki in športnice v turističnem naselju na Pohorju. (I.L.) nogomet - Kras Repen po letošnji sezoni v državni D-ligi Kljub izpadu, nepozabno Nereo Rocco, državni mediji in slovenske minute - Krasovi nekdanji trenerji Musolino, Kragelj in Pellegrini so povedali... Kras Repen se je po eni sami sezoni poslovil od državne D-lige, v kateri je prvič v zgodovini slovenskega športa v Italiji nastopalo naše nogometno društvo. Rdeče-beli so zbrali 32 točk, kar bi v lanski sezoni zadoščalo, da bi se za obstanek potegovali v play-outu. Letošnja skupina C pa je bila veliko bolj kakovostna, saj sta igrali tudi »velikanki« kot sta Unione Venezia in Treviso. Slednji je tudi napredoval v poklicno drugo divizijo. MEDIJSKO ZANIMIVI Kras Re pen je bil v D-ligi zanimiv tudi za italijanske medije in tudi za medije iz Slovenije. O klubu slovenske manjšine so pisali državni Tuttosport, lokalni časopisi (La Nuova Venezia in drugi), razne nogometne revije (Goal itn), spletni mediji in tudi lokalne televizije v Venetu. Vsak teden je o rezultatih v D-ligi poročala tudi »rožnata« Gazzetta. V Sloveniji pa sta o Krasu pisala Ekipa in Primorske novice. Igranje v najvišji državni amaterski ligi je bilo torej lepa reklama tudi za Slovence v Italiji. TRŽAŠKI NEREO ROCCO V analih Krasa in slovenskega športa v Italiji bo ostala z zlatimi črkami zapisana Krasova domača tekma proti Ve-nezii (1:1) na tržaškem stadionu Nereo Rocco. V tržaškem središču je bila tako slovenska beseda enakovredna italijanski. Pred okrog 1300 gledalci je pri Sveti Soboti zadonela tudi Avse-nikova Golica, sicer Krasov zaščitni znak. Sprožili so jo po »zgodovinskem« zadetku z glavo Alena Carlija, ki tega gola ne bo nikoli pozabil. SLOVENSKE MINUTE Če prav je Kras igral v zahtevni državni D-ligi so bili predsednik Goran Kocman in vodstvo kluba pozorni na vključevanje slovensko govorečih igralcev v člansko ekipo. S člansko ekipo so tako letos igrali Alen Carli, Dimitri Batti, Matej Bagon, Daniel Tomizza, Jar Martini in Luca Paravan, ki se je sicer v jesenskem kupoprodajnem roku preselil h gra-diški ISM v elitno ligo. Slovensko prisotnost sta okrepila nogometaša iz matice Radenko Kneževič in Rok Božič, ki je lahko igral, ker ima dvojno državljanstvo. Slovenske korenine ima tudi vratar mladincev Gianluca Zetto. Slovenski igralci Krasa so v letošnji sezoni skupno odigrali 11.613 minut (povprečno na tekmo 341,5 minute). Večkrat smo lahko videli skupaj na igrišču kar šest slovensko govorečih igralcev, kar za D-li-go ni od muh. Trenerji so povedali ... ALESSANDRO MUSOLINO - S Krasom je v lanski sezoni dosegel zgodovinsko napredovanje iz elitne v D-ligo. V letošnji sezoni je na Krasovi klopi sedel le osem tekem. Skupno je zbral osem točk (33,3% učinkovitosti). »Od lanskega nepozabnega napredovanja ni minilo niti eno leto. Na začetku sezone je žal prišlo do zamenjave trenerja, kar je pri nogometu čisto normalno. Vsekakor je bila zame, kot novinec, izkušnja zelo pozitivna. Društvo pa je zgrešilo, ker ni imeno valo bolj izkušenega trenerja D-ligo. Stvari se po mojem odhodu niso spremenile,« se je izkašljal Musolino, ki je kot glavni razlog za Krasov izpad omenil neizkušenost: »Ekipa je bila dobro struk-turirana. Pomanjkanje izkušenj in delno nepoznavanje nasprotnikov ter prvenstva je negativno učinkovalo na moštvo. Zal sem na začetku prvenstva pogrešal Giacomija, ki je bil poškodovan. Viglianija bi zadržal, saj je bil borec in bi bil ob Kneževiču zelo učinkovit. Vigliani veliko teče in se bori, Kneževič pa daje gole. V drugem delu sem ob Ra-denku pogrešal takega Na posnetku KROMA od desne Rok Božič, v skoku Alen Carli, v ozadju Matej Bagon in v ospredju slovenski napadalec Tamaia Luka Spetič igralca. Zelo dobro sezono je odigrali do konca Daniel Tomizza, ki je dokazal, da mu je ta kategorija pisana na kožo.« MARINO KRAGELJ - Koprski trener, ki je letos že drugo sezono vodil tudi Kra-sove mladince v državni ligi (za las se niso uvrstili v play-off), je člansko ekipo re-penskega društva vodil 15 tekem. Od 45 razpoložljivih točk jih je moštvo pod Kra-gljevim vodstvom osvojilo 13 (28,8%). Marino je odstopil po porazu v gosteh proti San Paolu iz Padove. »Moštvo mi je obrnilo hrbet, tako da sem za dobro kluba odstopil. Zal je bila mentaliteta nekaterih igralcev preveč amaterska. Pogrešal sem več truda in več borbenosti ter trezno glavo. Odpovedali so predvsem nekateri bolj izkušeni igralci. Premalo je bilo tudi pozitivnega razmišljanja. S pravim pristopom in resnim delom bi lahko obdržali D-ligo. Nekateri so kritizirali Kneževiča, ki pa je vseeno dosegel 14 golov,« pravi Marino, ki se bo po koncu letošnje sezone (po turnirju mladincev v Risanu) poslovil od repen-skega društva. »Iščem nove izzive, rad pa bi ostal na Tržaškem,« je dodal Kragelj, ki je pohvalil nekatere mlade: »Najbolj je napredoval vratar Dovier, ki je na nekaterih tekmah res odlično branil. Tudi Bucovaz, Dragosavljevic in Menichini so veliko napredovali. Prepričan sem, da bi se še bolj izkazal tudi Jar Martini, ki pa je bil večji del sezone poškodovan.« DAVIDE PELLEGRINI - Glede na rezultate in dosežene točke je bil nekdanji nogometaš A-lige najbolj učinkovit. V desetih tekmah je zbral 11 točk (36,6%). V Rep-nu je trikrat zaporedoma zmagal, žal pa je Kras na odločilni tekmi proti Montebellu-ni igral le neodločeno 1:1, kar je na stežaj odprlo vrata za izpad v elitno ligo. »Ker smo izpadli, kot trener ne morem biti zadovoljen. Zame je izpad pač poraz. Iz vsakega poraza se težko izlušči kaj pozitivnega. Usodna so nam bila gostovanja, kjer smo vsakič odigrali podrejeno vlogo. Nismo uveljavili svoje igre. Kljub temu smo v zadnjih krogih igrali precej bolje v fazi obrambe. V napadu pa žal nismo bili najbolj prodorni. Izkušnja v D-ligi s Krasom je bila zame enkratna. Spoznal sem nove kraje, novo društvo in novo prvenstvo. Klub je urejen in pohvaliti moram upravo, ki je z mano ravnala res profesionalno. Nikomur nimam kaj očitati. Nekaterim sem se pred kakim dnevom tudi pismeno zahvalil. Krasu želim, da se čimprej vrne v D-ligo, saj tja spada. Upam, da bodo že v prihodnji sezoni znova napredovali,« je repen-skemu klubu zaželel Pellegrini, ki v prihodnji sezoni ne bo več treniral ekipo repenskega društva. »Čakal in iskal bom nove izzive v višjih ligah,« je še dodal nekdanji Krasov trener. ZA KONEC - Kljub vsemu: negativni in pozitivni komentarji, zamenjave trenerjev, izbire in številni porazi, smo se (tudi) v letošnji sezoni v Rep-nu zabavali. Videli smo kakovostni nogomet. Kras se je do zadnjega boril za obstanek. Upanje, vse do Roviga, ni nikoli usahnilo. D-liga je bila lepa izkušnja. Domači ljubitelji nogometa pa upajo, da se bo Kocmanova izjava za naš dnevnik o čimprejšnji vrnitvi tudi uresničila. Jan Grgič atletika Ruzzier na cestnem EP v Franciji Lonjerski hitrohodec Fa-bio Ruzzier bo od jutri do nedelje v Franciji nastopil na evropskem cestnem veteranskem prvenstvu. Jutri bo v kraju Yutz najprej nastopil na razdalji 10 km, dva dni kasneje pa se bo v bližnjem kraju Thionville preizkusil še na razdalji 30 km. Njegova najhujša tekmeca v boju za zmago v kategoriji M55 bosta najbrž evropski prvak v kategoriji M50, tri leta mlajši Nemec Helmut Prieler, ki je letos prestopil v starejšo kategorijo, in domačin Patrice Brochot, ki je pred dvema letoma zmagal v Gentu, kjer Ruzzier ni nastopil. Lonjerski atlet, ki bo edini re-prezentant Slovenije, računa na dve zmagi, zanesljiveje naj bi jo dosegel na razdalji 30 km. nogomet Mladost bo igrala v nedeljo Nogometna zveza je določila, da bo dodatna tekma 3. amaterske lige za uvrstitev v play-off za napredovanje v 2. amatersko ligo med Mladostjo in Romano v nedeljo, 15. maja ob 21. uri na nevtralnem igrišču v Štaran-canu. V primeru neodločenega izida po 90 minutah igre bodo odigrali dva podaljška po 15 minut, če zmagovalec tudi tedaj ne bo znan, pa bodo streljali enajstmetrovke. Zmagovalec bo v prvem krogu play-offa proti Ronchisu igral v sredo, 18. t.m. ob 20.30. Cicibani v Štandrežu V Spomladanskem pokalu, ki ga organizira Juventina, so v torek v Štandrežu igrali tretji krog. V skupini A je Hit s 4:1 premagal Terzo, Villesse s 4:0 Isontino, Kras pa je s 3:1 izgubil proti Cormoneseju. V skupini B je Aquileia z 2:1 premagala Adrio Ciciban, Juventina je bila s 4:0 boljša od Pro Romansa, Sovodenjci pa so visoko izgubili proti Gonarsu (6:1). Danes: 18.00 Hit Gorica - Cormonese, Isontina - Terzo, 19.00 Adria Ciciban - Gonars, Juventina - Aqui-leia, Sovodnje - Pro Romans. Ljubitelji Primorja kot stroj Primorje Ljubitelji - Virescit 6:1 (4:0) Strelci: Vatta ,Vrše 2, Emili 3 Primorje: Zanella, Sedmak, Milič, Ška-bar (Candotti), Princival Norman (Gregori), Turco (Jogan), Emili, Lenarčič (Guštin), Vat-ta, Princival Nedir, Vrše (Mozetič), Švab. Proti drugouvrščenim Tržičanom so rdeče-rumeni pokazali odlično uigranost. Tekmo na Ervattiju so dejansko osvojili že v prvem polčasu. Festival zadetkov je začel Vrše direktno s kota, nadaljeval pa razigrani Emili, ki je ves čas zlahka preigraval nerodno obrambo gostov. Tudi tretji napadalec Vat-ta, ki je bil najprej podajalec za Emilijeve go-le,se je vpisal med strelce. Od novega naslova prvaka kategorije loči Primorje še pet tekem, že jutri jih čaka zaostala tekma proti ekipi Aquila Shqiponji, v soboto, 21. maja pa se bodo na Ervattiju ob 15.30 pomeril s trdoživo Melaro, edino, ki lahko našim še prepreči predčasno končno zmagoslavje. ORIENTACIJSKI TEK Gaji trije deželni naslovi in več dobrih uvrstitev V okviru deželnega prvenstva sprint v orientacijskem teku, ki je v soboto potekal v tržaškem središču v okviru Bavisele, so ga-jevci kar štirinajstkrat v različnih kategorijah stopili na zmagovalni oder. Zbrali so pet prvih, štiri druga in pet tretjih mest. Domov so odnesli tudi tri deželne naslove, ki so jih podelili v ženski A in moških M65 in M55 kategorijah. Deželna prvakinja je postala Pa-dričarka Chiara Sepin, Claudio Sepin (M65) in Fulvio Pacor (M55), načelnik sekcije gro-pajsko-padriške Gaje. V kategoriji začetnikov je Ruben Košuta, dijak nižje srednje šole Kosovel, zasedel odlično 4. mesto. 20 Četrtek, 12. maja 2011 ŠPORT / JADRANJE - Predolimpijska regata Olympic Garda Čupina posadka je usvojila Gardsko jezero Po prvem dnevu regat na drugem mestu - Vodi (neulovljivi) domačin Zandona' Čupina posadka je nastope na mednarodni regati Olympic Garda na Gardskem jezeru - zadnji kvalifikacijski regati za nastop na olimpijskih igrah v Londonu - začela zelo solidno, saj po prvih treh kvalifikacijskih regatah zaseda drugo mesto. Pred Simonom Sivit-zem Košuto in Jašem Farnetijem je le domačin Zando-na, ki je s flokistom Zucchettijem osvojil tri prva mesta. »Vsakič je imel kar precej naskoka, čeprav ostali v hitrosti nismo veliko zaostajali. Kaže se, kako dobro pozna re-gatno polje: na startu je bil vedno najboljši, prednost pa je stalno večal,« je po prvem dnevu regat pojasnil krmar Simon. Čupina jadralca sta bila včeraj tretja in dvakrat druga: v vseh treh plovih sta startala prepričljivo, tako da sta bila po prvi boji vedno med prvimi petimi posadkami, tudi izbira drugih stranic je bila vedno pravilna, tako da sta do cilja še nadoknadila nekaj mest. »Na Gard-skem jezeru je vsekakor zelo važen start in obrat pri prvi boji, saj je potem zelo težko nadoknaditi zaostanek za- Na Gardskem jezeru nastopajo tri mladinske posadke, ostali pa so člani kroma radi vetrovnih značilnosti,« je še dodal krmar Simon, ki je z Jašem tudi optimiziral vse regulacije na jadrnici, tako da sta zdaj hitra kot vsi ostali. Včeraj je 19 posadk v razredu 470 jadralo zjutraj v vetru do 20 vozlov, nato pa se je jakost vetra zmanjšala do 10 vozlov: »Z nastopom smo seveda zadovoljni, saj tu nastopajo vse najboljše italijanske posadke. Ne bo pa lahko ubraniti drugega mesta, saj sta na primer tudi bratranca Dubbini domačina in vetrovne razmere zelo dobro poznata. Res pa je, da sva z Jašem veliko napredovala: pred letom dni bi nas domačini v takih razmerha povsem potolkli, zdaj pa sva jim enakovredna,« je še zaključil 20-letni krmar. Kvalifikacijske regate se bodo nadaljevale do sobote, nato pa bo na vrsti še regata za kolajne. Po prvem dnevu sta tretja Zeni in Pitanti, četrta pa Desiderato in Zao-li, slovenska posadka Mikulin/Prinčič pa je osma. Na Gardi nastopajo tudi avstrijska, argentinska, brazilska, dve nemški in tri kitajske posadke. sesljan - Državna regata 420 pri Čupi Od danes do nedelje v Sesljanskem zalivu Jadralni klub Čupa se je podal v pomemben izziv. Odločil se je, da bo organiziral tretjo državno regato v razredu 420, ki velja kot selekcija za evropsko in svetovno prvenstvo. Prvič so tako pomemben dogodek organizirali zgolj z lastnimi močmi, saj jim je pred leti pri organizaciji državne regate v razredu Optimist priskočil na pomoč sosednji jadralni klub Pietas Julia. Od danes do nedelje se bo v Sesljanskem zalivu mudilo preko 90 posadk razreda 420 iz cele Italije, nekatere pa tudi iz Slovenije. Namestili se bodo pri plaži Castelreggio, kjer je nekoč bila restavracija. Čupa namreč ne razpolaga s primerno velikimi prostori, predvsem pokritimi, da bi na sedežu gostila državno jadralno manifestacijo. Organizacija je na ta način postala bolj zapletena, saj je bilo treba sedež »preseliti« na drugi konec zaliva. Postavili so šotore za jadralce in organizatorje, kjer bodo potekale vpisnine, zakuske, nagrajevanje ter vse ostale dejavnosti na kopnem. Pri uresničitvi zahtevne regate sodeluje približno 40 ljudi, vsak je zadolžen za določeno nalogo: ena skupina zbira vpisnine, druga skrbi, da tekmovalci ne bodo lačni, tretja jih spremlja na morju. Današnji dan bo namenjen predvsem vpisovanju in meritvam. Regate se bodo začele jutri, s startom prvega plova ob 12. uri. Predvidenih je devet plo-vov, po 16. uri v nedeljo pa ne bo drugih opozorilnih regatnih signalov. (and) ŠPORTNI PLES Fairies bodo šle na DP v Rimini Ekipa cheerdancea Fairies je nastopila na 11. trofeji mesta Lignano Sabbiadoro v organizaciji plesne zveze FIDS in kluba Az-zurra danze. Članice kluba Cheerdance Millenium so na tekmovanju, ki je bilo veljavno za deželno amatersko lestvico, osvojile drugo mesto in bodo nastopile 2. junija na državnem prvenstvu v Riminiju. Ekipa slovenskega kluba se je tekmovanja v režiji zveze FIDS udeležila prvič: odločitevje padla zaradi neizpolnjevanja pogojev za nastopanje na tekmah cheedance kot doslej. Pri cheer-danceu, ki ga gojijo pri klubu, morajo na tekmah ekipe nastopati z najmanj šestimi plesalkami, ekipo Fairies pa sestavlja samo pet članic. Prav zato so se pri klubu odločili, da bodo Martina Zubalič, Martina Timeus, Km Furlan, Sanja Sossi in Tereza Stavar nastopale na temovanju FIDS-a na amaterski ravni. Članice Cheerdance Millenium so tekmovale v zvrsti coreografic dance v kategoriji over 16. Sodnikom so prikazale dve minuti in pol dolgo točko, ki je vključevala tudi druge plesne like, ki jih sicer pri cheerdance ne izvajajo. Plesalke vodi trenerja Antonella Bianco. KOŠARKA Sokol izenačil PROMOCIJSKA LIGA - Izid 2. tekme četrtfinala končnice: Sokol - Mossa 81:76, stanje 1:1, tretja tekma v soboto, ob 20.30 v Mošu; danes moška D-liga: 21.00 San Vito al Tagliamento - Kontovel Dva Slovenca v Latisani Prihodnji ponedeljek bo v Latisani izbirni trening za sestavo deželne košarkarske reprezentance letnika 1998. Selektor Mattia Tonon je povabil 20 igralcev, med temi tudi igralca Kontovela Samuela Zidariča in slovenskega košarkarja goriške Ardite Petra Abramija. PLANINSKI SVET Avtobusni izlet k Sv. Urhu SPDT organizira v nedeljo, 15. maja avtobusni izlet na grič Sv. Ur-ha pri Ljubljani kjer so stali med 2. svetovno vojno cerkev, domobranska postojanka in zapori. Po ogledu zgodovinskega obeležja, se bomo z avtobusom peljali proti Kamniški Bistrici. Pri Stahovici bomo izstopili in pot nadaljevali po Koželjevi poti do Doma v Kamniški Bistrici. Pot je položna in ni naporna, traja pa dobri dve uri. Pohodnikom priporočamo gojzarje in pohodniške palice. Tisti ki ne bi hoteli prehodit cele poti, se bodo lahko peljali z avtobusom do koče pri Juriju in počakali na ostale, ali pa si ogledali spominski park in Plečnikovo vilo. Avtobus bo odpeljal iz trga Oberdan ob 8. uri, in izpred hotela Danev na Opčinah ob 8.20. Za prijavo (obvezno) na izlet in za dodatne informacije pokličite na tel. štev. 040-220155 (Livio). Izlet v Makedonijo SPDT obvešča, da se je za večdnevni izlet po Makedoniji od 28. Julija do 7. Avgusta, možno vpisati še danes, četrtek, 12. maja, ko Vam bodo odborniki društva na razpolago od 19. do 20.30 v društvenihprosto-rih v Boljuncu 44. Pri vpisu je treba oddati fotokopijo veljavnega potnega lista (za potovanje v Makedonijo je obvezen) in plačat akontacijo. Za informacije pokličite na tel. štev. 040220155 (Livio). Nordijska hoja SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Nordijska hoja je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Ohranja in izboljšuje vzdržljivost in je primerna tudi za posameznike s prekomerno telesno težo. Tečaj bo vseboval pravilne tehnike hoje, vaje za raztezanje in krepitev. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 13., 20., in 27. ma- ja od 16.30 do 18.30 ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Za informacije in prijave tel. 040 220155, Livio. SPDG: Dokazi o življenju pred 60 milijoni let Slovensko planinsko društvo Gorica prireja v nedeljo, 29. maja, zanimiv izlet v Veneto za vse, ki jih zanima odkrivanje davne geološke preteklosti. V kraju S. Giovanni Ila-rione si bodo ogledali zanimive kamnite tvorbe, nastale ob počasnem ohlajanju magme, v kraju Vestena-nova in Bolca pa paleontološki muzej in najdišče (najbolj znano v Evropi) fosilov rib, rastlin in mehkužcev, bitij, ki so živela v plitvem tropskem morju pred približno 60 milijoni let. Najdišče je znano že od leta 1500. V popoldanskem času je predviden obisk na posestvu, kjer se ukvarjajo s pridelovanjem in predelavo zdravilnih in aromatičnih zelišč. Izlet bo z avtobusom, kosilo iz nahrbtnika. Iz Gorice bo avtobus odpeljal ob 7. uri, povratek pa bo okrog 20. ure. Prijave in informacije danes med 19. in 20. uro na sedežu društva - tel. 0481/532358 in po tel. 0481/882079 (Vlado) v opoldanskem času. Vabilo na vsakoletno srečanje planincev Gostitelj letošnjega srečanja zamejskih planinskih društev bo Planinska družina Benečije. Srečanje se bo odvijalo pri Solarjih, lepi razgledni točki, visoko na Benečijo in, na drugi strani, Soško dolino, v nedeljo, 12. junija. Organizatorji pripravljajo dva različno zahtevna pohoda ter zanimiv kulturni program. Srečanje se bo sklenilo z družabnostjo. Člani SPDG se bodo srečanja, ki že od leta 1972 združuje planince slovenskih planinskih društev ob meji in ki se je začelo na Golici v Karavankah, udeležili organizirano. Poskrbeli bodo tudi za avtobusni prevoz. Prijave že sprejemajo na sedežu društva. Začenja se sezona izletov in vzponov Pomlad se je že skoraj prevesila v poletje in pred nami je nekajmesečno obdobje bolj intenzivnega obiska v gorah. Na izlet se bomo seveda odpravili odgovorno in premišljeno, izbrali bomo tak cilj, ki bo primeren naši telesni kondiciji in se bomo pred tem ustrezno informirali. Pred začetkom glavne sezone bomo poskrbeli tudi za poravnavo članarine in zavarovalnine (za ne- sreče in reševanja v gorah) pri matičnem društvu. Člani SPDG imajo možnost (že od leta 2009) koristiti zavarovanje preko Planinske zveze Slovenije, ki poleg kritja rizika v gorah Evrope nudi tudi niz ugodnosti in olajšav, med drugim 50 odstotni popust na cene prenočevanja v planinskih kočah, ki so v lasti štirinajstih združenj planinskih organizacij držav alpskega loka. Geološki izprehodi na društvenem sedežu Ponatis knjižice Ferdinanda Seidla Geološki izprehodi in spremno besedilo k omenjeni publikaciji, sta članom SPDG in tudi drugim interesentom na razpolago na društvenem sedežu - odprt je ob četrtkih med 19. in 20. uro. Knjižico, ki je izšla ob 100-letnici društva, je mogoče dobiti tudi v Katoliški knjigarni na Travniku. S skrlami na Stoparjevi domačiji Člani planinskih odsekov Sloge in Devina smo v nedeljo priredili že tradicionalno tekmo s skrlami, na Stoparjevi domačiji v Bazovici. Pred-poldne smo najprej izžrebali 10 mešanih parov. V začetku je bilo krasno sončno spomladansko vreme, nakar je malo pred koncem tekmovanja kar naenkrat zapihala burja z dežjem, tako da smo prekinili tekmo in nagradili dotlej prvi dve skupini. Nagrade je podarila mizarska tvrdka Kralj. Največ točk sta dosegla Mar-čela in Ivan, drugo uvrščena sta bila Mariza in Tomaž. Ob dobrem prigrizku smo se še dalj časa zadržali v veseli družbi. Člani SK Devin in ŠZ Sloga na Stoparjevi domačiji / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 12. maja 2011 21 GLOSA Rusi odkrivajo Slovenijo Jo2e Pirjevec Rusi odkrivajo Slovenijo. Najavljajo se pomembni politični obiski, a tudi na kulturnem polju se nekaj dogaja. Danes bodo odprli v Mariboru ruski kulturni center, obenem pa bo na Fakulteti za humanistične študije v Kopru stekel simpozij, posvečen slovensko-ruskim odnosom v dvajsetem stoletju. Poleg naših raziskovalcev na njem sodeluje kar deset sodelavcev moskovske akademije znanosti in umetnosti. Ker sem zadolžen, da imam na srečanju uvodni referat, sem dolgo premišljal, kako naj ga zastavim. Odnos Slovencev do Rusije se je namreč v stoletju, ki je pravkar za nami, v marsičem spremenil, če ga primerjamo s tistim iz 19. stoletja. Takrat so bili naši ljudje preprosto zaljubljeni v Rusijo, ker so v njeni moči videli kompenzacijo za svojo šibkost. Po oktobrski revoluciji, ko se je carska Rusija prelevila v Sovjetsko zvezo, pa so se razmere v marsičem zakomplicirale. Tisti, ki so upali v marksistično palingenezo, so preprosto obogatili svoja slovanska čustva z navdušenjem za boljševiško revolucijo in brez velikih težav ohranili svojo privrženost velikemu ruskemu narodu. Težje je bilo za tiste, ki so odklanjali komunistično ureditev in so zaradi njenega brezboštva morali zavzeti odklonilni odnos tudi do Rusije. Zadeve so se še dalje zapletle, ko so bili naši levičarji prisiljeni, da se soočijo s Stalinovo strahovlado. Ko je po vojni Stalin nastopil proti Titu, so se v veliki večini odločili za maršala in s tem pretrgali svoje stike s Sovjetsko zvezo, ki je nenadoma iz zaveznice postala grozeča velesila. Da ponazorim vso omenjeno dinamiko, se mi je zdelo najbolj primerno izbrati med Slovenci 20. stoletja pet osebnosti, ki naj bi s svojo življenjsko izkušnjo pričale o njej. Tu nimam prostora, da bi razčlenil vsak posamičen primer. Naj se omejim samo na dva, ki se mi zdita najbolj značilna. V mislim imam duhovnika Janeza Ev. Kalana, ki je v svoji gorečnosti šel tako daleč, da je proti koncu tridesetih let načrtoval v Ljubljani ustanovitev posebne in-ternacionale, zmožne da se zoperstavi Kominterni s sloganom, povzetim po Marxovem manifestu: »Katoličani vseh dežel združite se!« Drugi primer, ki ga velja omeniti, je Kardeljev. Kot mladenič je leta 1934 odšel v Moskvo, kjer se je šolal na leninski šoli, po vsej verjetnosti pa tudi na akademiji sovjetskih tajnih služb. Klub tej in-doktrinaciji je začel dvomiti v pravilnost Stalinovega režima, ki ga je opravičeval z zaostalostjo Rusije, pri čemer se je tolažil, češ »pri nas bo drugače«. Ko je prišlo do razkola med Stalinom in Titom, ni imel dvoma na katero stan stopiti v upanju, da bo mogoče v Jugoslaviji udejanjiti socializem s človeškim obrazom. Ker je v začetku petdesetih let postal eden poglavitnih nosilcev te politike, so ga Sov-jeti razglasili za »socialdemokrata« in ga zapisali na črno listo. S svoje strani Kardelj ni skrival odklonilnega odnosa do Sovjetske zveze. Na smrtni postelji je po Stanetu Dolancu poslal Titu naslednje sporočilo. »Vprašanje, kako se obraniti pred sovjetsko nevarnostjo, bo najtežja naloga ne samo sodobnega trenutka, temveč tudi bodočih generacij. Zgodilo se je drugače. Ko je Tito umiral, je bil strah pred Sovjetsko zvezo - tudi zaradi njene intervencije v Afganistanu - na višku. Marca ali aprila 1980 je Stane Dolanc na sestanku članov predsedstva s Titovimi zdravniki povedal, da je v Bolgariji tiste dni nekaj kolon sovjetskih tankov krenilo proti jugoslovanski meji, kar je interpretiral kot zlovešče znamenje. »Tudi zato«, je dejal, »je važen ne le vsak dan temveč vsaka ura predsednikovega življenja, z ozirom na ogromno delo, ki ga je treba opraviti«. Po Titovi smrti pa se je izkazalo, da so bili strahovi pred možno sovjetsko intervencijo neosnovani. Predvsem zaradi tega, ker se je sama Sovjetska zveza znašla v krizi, katere rezultat je bil njen razpad. Jasno je, da bi brez njega ne bilo niti razpada Jugoslavije in današnje slovenske samostojnosti. Zaradi teh dramatičnih dogodkov se je po letu 1991 tudi odnos Slovencev do Rusije znova spremenil. Ne bom rekel, da smo se vrnili v zaljubljenost 19. stoletja. V novih razmerah pa smo oblikovali do Rusije stališče, ki ni pogojeno več od me-sijanske in obenem totalitarne ideologije, kakor je bilo med leti 1917-1989, temveč sloni na privlačnosti, ki jo ima Rusija za nas zaradi sorodnosti jezika in etničnega izvora, zaradi svoje kulturne dediščine in zaradi možnosti gospodarskega sodelovanja, ki smo ga že vzpostavili in na katerega dodatni razvoj računamo. Pomagajmo Zavodu za slovensko izobraževanje iz Špetra pri zbiranju sredstev za nakup novega šolskega avtobusa ŠPETER - »Nam češ parpomat ukupit nov šolski avtobus za dvojezično šolo?« Tako piše na letaku, ki ga je pripravil Zavod za slovensko izobraževanje, ki je dvojezično šolo v Špetru upravljal od njene ustanovitve do njenega podržavljenja, a še vedno ohranja pomembno vlogo, saj ji na primer nudi celo vrsto storitev, med katerimi naj omenimo šolsko menzo in prevoz nekaterih šolarjev. Dvojezični šolski center v Špetru obiskuje namreč veliko otrok (približno tretjina vpisanih), ki prihajajo iz širšega območja, ki gre od Čedada proti Čenti in Vidmu, medtem ko ostali izhajajo iz družin, ki živijo v Nadiških dolinah. Slednji imajo za prevoz v šolo na razpolago občinski šolski avtobus, za prevoz ostalih pa skrbi Zavod za slovensko izobraževanje. Šolska avtobusa, s katerima so se otroci vozili doslej, pa sta zelo stara in dotrajana, tako da bi nujno potrebovali novega in večjega, saj bi to omogočilo boljšo organizacijo in racionalizacijo. Zavod za slovensko izobraževanje pa si sam ne more privoščiti nakupa novega avtobusa in je zato sprožil nabiralno akcijo. Kdor želi pomagati, lahko svoj prispevek nakaže na tekoči račun Zavoda za slovensko izobraževanje pri špetrski filiali Čedajske banke (IBAN IT 71 P05484 64230 030570420938). (NM) PISMA UREDNIŠTVU Alzačani i nia Ne bi hotel, da bi kdo mislil, da v nasprotju s srednjeevropskim in vzhodnoevropskim pogledom na svet ne ločim med narodnostjo in državljanstvom. Ker bi do takega zaključka lahko prišel na osnovi zadnjega stavka v članku »Dragocenosti pokojnih zapornikov na Padričah, sodile pa bi v Rižarno« (30.4.2011, str.7), želim, da objavite sledeče besedilo. Zadnje čase opažam, da so številni zamejci pod takim (ne)kulturnim vplivom italijanskega pogleda na svet, da ne razlikujejo med narodnostjo in državljanstvom. Ker sem bil vzgojen v duhu slovenskega izročila, mi je razlika med obema pojmoma nadvse jasna, poleg tega pa poznam dovolj zgodovine in zemljepisa, da bi lahko kdaj rekel, da so Alzačani francoske narodnosti, kot piše na koncu članka o dragocenostih iz Ko-roneja. Alzacija je v teku stoletij večkrat spremenila državno pripadnost, vendar izvirni Al-začani še danes govorijo v znatni meri nemško narečje, ki ga sami imenujejo alemansko, nam pa je bolj domač izraz švabsko. Od leta 870 je Alzacija spadala v nemški del Svetega rimskega cesarstva in od leta 917 je bila del del vojvodine Švabske. Fevdalno razdrobljenosti sta izkoristila francoska kralja Ludvik XIII. in Ludvik XIV. in v letih 1631-1681 priključila svojemu kraljestvu večji del Flandri-je in Alzacije ter del Lotaringije. Po francosko-pruski vojni sta bili Alza-cija in Lotaringija priključeni Nemškemu cesarstvu s Frankfurtsko mirovno pogodbo z dne 10. maja 1871. V času te vojne jo je znameniti nemški zgodovinar Theodor Momm-sen opravičeval kot pravično vojno za priključitev prebivalstva, ki je po jeziku, veri in kulturi nemško. Znameniti francoski zgodovinar Numa Denis Fustel de Coulanges pa mu je odgovarjal, da sta domovina in narod stvar izbire. Ne vem, koliko se strinjajo s to trditvijo Baski, Bretonci in Okcitanci, ki so se med boji prebivalcev francoskih kolonij za osamosvojitev začeli zavedati, v kolikšni meri jih Francija zatira. Po prvi svetovni vojni je Alzacijo in Lo-taringijo ponovno pridobila Francija z Ver-sajsko mirovno pogodbo z dne 28. junija 1919. Po nemški zasedbi Francije (kapitulacija je stopila v veljavo 25. junija 1940) so Al-začane mobilizirali kot Nemce po narodnosti. Ob koncu druge svetovne vojne je prišla Alzacija ponovno v oblast Francije, ki dolga desetletja ni priznala nobene manjšine. Za leto 1900 razpolagam s podatki o jeziku Alzacije in Lotaringije. Ker je bilo to ozemlje takrat del Nemškega cesarstva, lahko domnevamo, da je število nemško govorečih nekoliko večje od dejanskega stanja. Toda nemško govorečih je bilo 86,8%, francosko govorečih 11,5%, italijansko govorečih 1,1%, poljsko govorečih 0,1%, medtem ko je govorilo nemško in še kak drug jezik 0,4% prebivalcev. Za leto 1946 računajo, da je v Alzaci-ji razumelo nemško 90% prebivalstva, leta 1997 še 63% prebivalstva in leta 2001 še 61% prebivalcev. Za leto 1999 so ocenili, da je govorilo nemško še 40% odraslih prebivalcev Al- zacije, med mladimi pa dosti manj. Anketa iz leta 1997 je pokazala, da je med mladimi od 18. do 29. leta govorilo nemško 38%, med 30. in 39. letom 60%, med 40. in 49. letom 70%, med 50. in 59. letom 77%, od 60. leta dalje pa je govorilo nemško še 86% prebivalcev. Zaostale bi rekel Fustel de Coulanges, da so svobodno izbrali francoščino. Po letu 1963 so se začeli Alzačani prebujati. Leta 1965 je bil v Strassburgu ustanovljen krožek »René Schickele Kreis«, ki je leta 1968 nastopil z dvojezičnim geslom »Dvo-jezičnost je naša bodočnost«. René Schicke-le (1883-1940) je alzaški pesnik, ki so ga označili z izrazom »Citoyen francais-deutsche Dichter«. Krožek je nato prerasel v družbo »René Schickele Gesellschaft«. Od leta 1990 deluje tudi organizacija »ABCM-Zweisprac-higkeit«. Zaradi tega mislim, da sem upravičen, da pravim, da so bili Alzačani, ki so bili kot nemški vojaki na Razdrtem, nemške narodnosti. Samo Pahor Zasluge za Čupin sedež Jadralni klub Čupa v Sesljanu se približuje štirideseti obletnici svojega obstoja. Vse se mi tako vidi, da tako živahne dejavnosti in doseženih športnih uspehov kot se kažejo v zadnjem času, klub še nikoli doslej ni izkazoval. Razumeti jih moramo kot posledico neprestane njegove rasti od ustanovitve dalje. Nekaj pri tem pa pogrešam, in o tem bi rad spregovoril. Ta potreba ni zrasla na mojem zelniku. Zato mi je toliko ljubša, ker govori o tem, kako je klub živ in kako se ljudje zanimajo zanj. O klubu je bilo že marsikaj napisanega. Navedene so bile okoliščine njegovega nastanka, omenjena imena navdušencev, ki so čutili potrebo, da oživimo našo prisotnost na zgodovinski obali in morju, in poudarimo spoznanje, kako je treba dati klubu ime Čupa, ime po plovilu kriških in nabrežinskih ribičev. Pri vsem tem pa smo pozabili in skoraj štirideset let pozabljamo na za Čupo zelo pomembnega človeka. Na ustanovnem občnem zboru je pobudnik za ustanovitev kluba Ni-ko Kosmina izjavil, da smo prav po zaslugi tega človeka začasno dobili sedež pri morju. V svojih mladih letih je ta Nabrežinec regatiral s Kosminovo jadrnico razreda »zvezda«. Dragi Antek Terčon, sedaj vsi vemo, da si ti tisti dobrotnik, ki si kot svetnik občinske uprave v Nabrežini za časa županovanja kolege Dragomira Legiše pri lastniku Sesljan-skega zaliva izposloval začasno uporabo zemljišča, ki traja že skoraj 40 let. Z zamudo, zato pa s toliko večjo prisrčnostjo se ti zahvaljujem, upam v imenu vseh naših članov, za dobroto, nehote tako dolgo časa zamolčano, za tvoj prispevek v času rojevanja našega kluba. Brez tvojega prispevka ne bi bili to, kar smo. Hvala ti! Gorazd Vesel taborniki rmv - V okviru vseslovenske dobrodelne okoljevarstvene akcije Star papir za novo upanje Zbrali 1.520 kilogramov starega papirja Konec aprila so gostili tudi ljubljanske tabornike, ki so s foto-orientacijo spoznavali središče Trsta - V Postojnski jami 60-letnica Zveze tabornikov Slovenije Taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice, ki so se vključili v vseslovensko dobrodelno okoljevarstveno akcijo zbiranja starega papirja »Star papir za novo upanje«, so pred nekaj dnevi oddali zbrani papir. Zbiranje je bilo v mesecu aprilu zelo uspešno, saj so v koprsko skladišče odpeljali kar 1.520 kilogramov papirja. Sredstva, ki so bila zbrana s pomočjo starega papirja po celi Sloveniji (zbrali so več kot 300 ton papirja), bodo šla na dva naslova - polovica sredstev bo namenjenih za financiranje humanitarnega projekta v Afriki, in sicer za gradnjo šole v državi Malavi, druga polovica pa za pomoč v Sloveniji. Taborniki RMV so bili edini, ki so se iz zamejstva vključili v vseslovensko spomladansko dobrodelno akcijo: pri zbiranju papirja so se članom pridružili tudi nekateri vaščani in nekatere organizacije. Ob zbiranju papirja so bili taborniki v aprilu aktivni tudi drugje: konec aprila so gostili ljubljanske vrstnike Rodu Sivega volka, ki so v tržaškem mestnem središču odkrivali pomembnejše zgodovinske in turistične točke preko fotografskega gradiva. Za nemoten obisk so poskrbeli tržaški taborniki RMV, ki so Ljubljančane sprejeli v dopoldanskih urah na Stadionu 1. maja, od koder so se nato napotili v center na taborniško foto-orientacijo. Kljub muhastemu vremenu je bilo dogajanje po mestnih ulicah dokaj pestro, saj so si tri večje skupine tabornikov ogledale važnejše kulturne in arhitektonske zanimivosti našega mesta. Časa je bilo dovolj tudi za izpolnjevanje priložnostnega vprašalnika, ki so ga ljubljanski taborniki reševali tudi s pomočjo odgovorov mimoidočih Tržačanov. Med njihovim pohajkovanjem po mestnih ulicah so s pomočjo slikovnega in informativnega gradiva obiskali tudi Narodni dom, Veliki trg, Rimsko gledališče ter Tržaško knjigarno. V aprilu so taborniki praznovali tudi 60-letnico Zveze tabornikov Slovenije, osrednje taborniške organizacije, s katero plodno sodelujejo. Osrednja proslava je potekala na dan tabornikov, 22. aprila, (ki sovpada z dnevom zemlje) v Postojnski jami. Že v nedeljo pa bodo taborniki za svoje člane organizirali dvodnevno akcijo v Ce-rovljah z bivakom in mnogobojem. Med razkladanjem papirja v koprskem skladišču 22 Četrtek, 12. maja 2011 PRIREDITVE / GORICA - Drevi v Kulturnem domu Sezona naročenih umorov S to predstavo, uspešnico T.I.P. Teatra iz Ljubljane, se zaključuje letošnji niz Komiga Danes ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) v okviru festivala komičnega gledališča »Komigo 2011« na sporedu šesta oziroma zadnja letošnja komedija, in sicer Sezona naročenih umorov, uspešnica T.I.P. Teatra iz Ljubljane. Avtor predstave je Zlatan Dorica, v glavnih vlogah pa nastopajo: Mojca Partljič, Andrijana Bo-škoska - Batič, Franko Korošec in Branko Ličen. Režijo je podpisal Gojmir Lešnjak - Gojc. Predstava je prežeta z imenitnim srbskim humorjem, tako značilnim za Doricev rokopis. Tekst so poslovenili in preželi z domačimi, našemu življenju lastnimi problemi. Obiskovalce bodo zabavali štirje imenitni igralci. Iz Trsta prihaja Franko Korošec (na sliki) (obraz z malih zaslonov), ki bo nastopil v vlogi lastnika agencije za naročanje umorov. Mojca Partljič, sošolka, draga prijateljica in seveda izjemna komedijantka, bo zaigrala v vlogi Tanje Doberman, žene znamenitega tajkuna Ala, lastnika pivovarne, preveč bogatega hohštaplerja. Branko Ličan, ki je dolga leta ustvarjal v Sarajevu, sedaj pa igra v novogori-škem gledališču, bo zaigral moža Tanje Doberman in uspešnega zgoraj omenjenega tajkuna Ala. Pred- stava ponuja popolnoma nov obraz na naših odrih - Andrijana Boskov-ska, ki prihaja iz Makedonije, bo nastopila v vlogi Vanje, Alove ljubice. Festival Komigo, komično gledališče v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku, prirejata v skupnem sodelovanju Kulturni dom iz Gorice in kulturna zadruga Maja, v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev (ZSKD), združenjem Terzo Teatro iz Gorice in Deželo FJK. Pokrovitelji projekta so Goriška občina ter pokrajina, Slovensko kulturno gospodarska zveza (SKGZ) in Fundacija goriške hranilnice. Za podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20, tel 0481/33288, in-fo@kulturnidom.it). Cena posameznih vstopnic: redne 12 evrov, znižane 8 evrov (upokojenci, študenti in brezposelni). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 12. maja ob 20.30 / Bruno Chapelle in Martyne Visciano: »Daddy blues«. Režija: Vincenzo Salemme. Nastopata: Marco Columbro in Paola Quattrini. Ponovitve: v petek, 13. in v soboto, 14. maja ob 20.30, v nedeljo, 15. maja ob 16.30. GORICA Kulturni dom V torek, 17. maja ob 20.30 / Slovensko stalno gledališče iz Trsta / »Cankarjeve igre«. Danes, 12. maja ob 20.30 / festival komičnega gledališča »Komigo 2011« / »SEZONA NAROČENIH UMOROV«, režija: Gojmir Lešnjak - Gojc. V petek, 20. maja ob 20.30 / La giara iz Gorice: »Du pazzi... in vacanza«. V soboto, 28. maja ob 20.30 / Attori senza confini Pro loco iz Gorice: »Mi consenta il raddoppio«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 13. maja ob 17.00 / Lutkovno-igrana predstava za otroke / Gianni Ro-dari »Modra puščica« KOMEN Kulturni dom V soboto, 14. maja ob 20.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu ŠTORJE Kulturni dom V nedeljo, 15. maja ob 19.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu LJUBLJANA MGL Veliki oder V torek, 17. maja ob 15.30 in ob 19.30 / Dario Fo: »Vse zastonj, vse zastonj!«. Ponovitve: v petek, 20., v sredo, 25., v četrtek, 26., v petek, 27., v soboto, 28. in v ponedeljek, 30 maja ob 19.30. Danes, 12. maja ob 19.00 / Dušan Jo-vanovic: »Razodetja«. Ponovitve: v ponedeljek 16., v torek, 24. maja ob 19.00 in v torek, 31. maja ob 15.30. Mala scena Jutri, 13. maja, ob 20.00 / Maja Palevic: »Pomarančna koža«. V soboto, 21. maja ob 19.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V torek, 17. maja, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. Ponovitve: v torek, 31. maja ob 20.00. V ponedeljek, 16. maja, ob 20.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. Ponovitve: v torek, 24. maja ob 19.00. Danes, 12. maja ob 20.00 / Tom Dal-ton Bidwell: »Družba na poti«. V petek, 20. in v ponedeljek, 30. maja ob 20.00 / Conor McPherson: » Sijoče mesto«. V sredo, 25. in v četrtek, 26. maja, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich V torek, 17. maja ob 20.30 / Gianni Schicchi / » La medium«, dirigent: Matteo Beltrami. Ponovitve: v sredo, 18. in v četrtek, 19 maja ob 20.30, v petek, 20. maja ob 18.00, v soboto, 21. maja ob 17.00, v nedeljo, 22. maja ob 16.00 in v torek, 24. maja ob 20.30. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni generali Danes, 12. maja ob 21.00 / The Flaming Stars Orchestra »The Memphis Gospel Project - Le radici di Elvis«. Jutri, 13. maja ob 21.00 / Teresa Man-nino »Terrybilmente divagante«. V soboto, 14. maja ob 21.00 »Voca People - Intergalactic Vocal Theatre«. V sredo, 18. maja ob 20.30 / »Happy days - il musical«. Avtor: Garry Marshall; glasba: Paul Williams. Režija: Sa-verio Marconi. Ponovitve: v četrtek, 19. in v petek, 20. maja ob 20.30, v soboto, 21. maja ob 16.00 in ob 20.30, v nedeljo, 22. maja ob 16.00. V torek, 24. maja ob 20.30 / Monty Python's / »Spamalot«, režija: Christopher Luscombe. Ponovitve: v sredo, 25., v četrtek, 26. in v petek, 27. maja ob 20.30, v soboto, 28. maja ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 29. maja ob 16.00. Kulturni dom V soboto, 28. maja ob 21.00 / Lina Wertmuller / »Elio in Gain Burrasca« Gledališče Miela V soboto, 4. junija ob 21.30 / Koncert skupine »Jon Spencer Blues Explosion«. ■ Festival »Le nuove rotte del Jazz« V soboto, 21. maja ob 21.00 / Švicarska zasedba / glasbenik »Nik Bartsch's Ronin«. V sredo, 1. junija ob 21.30 / zasedba / »Hammond Organ« (James Taylor Quartet). GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 30. maja ob 18.00 »Zaključna prireditev Glasbene matice iz Gorice«. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Danes, 12. maja ob 20.45 / Merce Cunningham Dance Company / »Legacy tour«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo, 15. maja ob 18.00 »7. baletna revija na Krasu. V petek, 27. maja ob 21.00 / 13. festi- val kitare Kras 2011 / »Duet kitar soloduo«, Matteo Mela in Lorenzo Mic-heli. V nedeljo, 29. maja ob 19.00 / »Baletni večer« ob 15-letnici baletnega društva Sežana. LJUBLJANA Cankarjev dom ■ Predihano 2011 - Cikel nove glasbe Linhartova dvorana V torek, 24. maja ob 20.00 / »Neofo-nia«, dirigent: Steven Loy. Jutri, 13. maja ob 20.00 / Federica Lot-ti (flavta) in Alvise Vidolin (živa elektronika). V torek, 31. maja ob 20.00 / »Kvartet Diotima«. Gallusova dvorana Danes, 12. in v petek, 13. maja ob 19.30 / Koncert: »Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in zbor Consortium musicum«, dirigent: Alain Paris, solist: Alexandre Ra-zera (viola). V četrtek, 19. maja ob 19.30 / Vijolična - Madžarska: »Sinfonični orkester RTV Slovenija«, dirigent: Zsolt Hamar, solistka: Theresa Plut. V četrtek, 26. in v petek, 27. maja ob 19.30 / Koncert: »Orkester Slovenske filharmonije«, dirigent: Leopold Hager. Kosovelova dvorana V soboto, 14. maja ob 17.00 / KD Anu-bis: »Bastien in Bastiena«. Klub CD V soboto, 14. maja ob 20.30 / Festival Druga gosba: »Mor Karbasi« in »Damir Imamovic«. V sredo, 18. maja ob 19.30 / Mladi mladim: »Klavirski trio« in »Janez Uršej« (saksofon). Križanke V sredo, 22 junija, ob 20.00 / Zucche-ro Fornaciari - Chokabeek World Tour. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. NABREŽINA Umetniški in kulturni centeri Skerk (Trnovca 15): do 8. junija je na ogled razstava »Svet domišljije med krasom in morjem štirih umetnikov«: Klavdi-ja Palčiča, Barbare Jelenkovich, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik za šole: od ponedeljka do petka. Za vse ostale pa ob sobotah in nedeljah 10.30 -18.00. od 15. maja dalje od 10.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Vstop prost. Za več informacij na: www.skerkcen-ter.it info@skerkcenter.it". ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in 16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.goriskimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evoluzione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: še jutri, 13. maja je na ogled razstava Vladimir-ja Klanjščka. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni na tel št. 00390481531445. Kulturni dom:na ogled je likovna razstava originalov izdelanimi za didaktično družabno igro s kartami, »Jaz in ti«, ilustratorke Marjane Šegula - Miš iz Škofje Loke in avtorja Stena Vilarja iz Medvod. Razstava bo na ogled do 17. maja. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojš-čaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedij-skega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica So-sič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Maku-ca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lautrec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. Galeriji Kresija (Stritarjeva ulica 6): v četrtek, 19. maja ob 15.00 bo otvoritev razstave del Boža Kosa »Tam, kjer se srečata umetnost in znanost«. Razstava bo na ogled do 19. junija. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 - 18.00, ob sobotah od 10.00 -14.00 in ob nedeljah od 10.00 - 13.00. Zgodovinski atrij Mestne hiše (Mestni trg 1): v ponedeljek, 16. maja ob 18.00 bo otvoritev razstave »Čar lesa«, na ogled bodo izdelki iz masivnega in/ali vezanega naravnega in modificiranega lesa. Razstava bo na ogled do 31. maja. Urnik: od 9.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9. do 16. ure. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zopersta-vili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. |VV Iscemo »prave« ženske! Ste naveličane in naveličani ženskih podob, s katerimi nas dnevno bombardirajo mediji? Ste prepričani, da živijo v vaši bližini dekleta in ženske, ki sicer ne hodijo na večerjo v Arcore, a bi si vseeno zaslužile »trenutek slave«? Primorski dnevnik išče »prave« ženske! Svoje bralke in bralce poziva, naj v svoje fotoaparate ulovijo delavne roke svojih mam in non, mladostniški nasmeh sester in sošolk, ženske med opravljanjem neštetih vlog in poklicev: mame, gospodinje, študentke, športnice, podjetnice, zdravnice, uradnice ... Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primorski.eu, ali na elektronski naslov tiskarna@pri-morski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. maja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Domovanje na seniku 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Koncert: Vulture & The Guru, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.10 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Cantieri d'Italia 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La si-gnora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 19.30 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Spazio Santoro - Annozero (v. M. Santoro) 23.10 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.25 Dok.: La Storia siamo noi 0.25 Variete: Base Luna 1.10 Dnevnik - Parlament 1.30 Film: Nowhere in Africa (dram., Nem.'01, i. J. Kohler) V" Rai Tre 16.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Ben-Hur (zgod., ZDA, '59, r. W. Wyler, i. G. Peck, V. Mayo) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: L'altra donna del re (dram., ZDA '08, r. J. Chadwick, i. N. Portman) 22.40 Šport: Speciale Europa League 23.45 Film: Arancia meccanica (dram., ZDA, '71, r. S. Kubrick, i. M. McDowell) 2.15 Nočni dnevnik Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Svisti e mai visti - Il meglio e gli inediti di Zelig 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Ver-detto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo in vremenska napoved 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Variete: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Un medico in famiglia 7 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Appuntamen-to al cinema 1.40 Aktualno: Sottovoce 2.10 Aktualno: Cantieri d'Italia 7.00 Risanke 9.20 Aktualno: Real C.S.I. -A sangue freddo 10.30 Resničnostni show: Non ditelo alla sposa! 11.50 14.05 Resničnostni show: Uman - Take Control 12.10 18.10 Aktualno: Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 14.25 Risanka: Simp-sonovi 14.50 Risanka: Futurama 15.15 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.45 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 16.40 Nan.: Zeke e Luther 17.10 Nan.: Camera Cafe, sledi Camera Cafe Ristret-to 17.50 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Tras-format (v. E. Papi) 21.10 Film: The Bourne Ultimatum (voh., ZDA, '07, r. P. Greengrass, i. Matt Damon, Julia Stiles) 23.20 Variete: Le Iene (v. Luca e Paolo, I. Blasi) 0.50 Pokerlmania 1.40 Dnevnik -Pregled tiska ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Kolesarstvo: 94° Giro d'Italia 18.05 Dok.: Geo & geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Desperate Housewives - I segreti di Wisteria Lane 23.25 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik 1.10 Šport: Giro notte 1.40 Aktualno: Magazzi-ni Einstein u Rete 4 7.25 Nan.: Zorro 7.50 Nan.: Nash Bridges 8.45 Nan.: The Sentinel 9.45 Nan.: Carabi-nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 9 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - Coppia in giallo La 7 riete: G Day 20.00 Dnevnik 20.301.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resničnostni show: Sos Tata 22.10 Resničnostni show: Mamma ha preso l'aereo 0.05 Aktualno: Ef-fetto domino 2020 1.00 Nočni dnevnik (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Otr. nan.: Te-lebajski 10.35 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Studio City (pon.) 14.25 Druž. nan.: Vedrana Gri-sogono (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki igr. film: Moja soseda 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. serija: Mi-stifikacije 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.25 Žrebanje deteljice 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.30 Drago Jančar: Halštat, Tv priredba predstave SSG v Trstu 1.35 Globus (pon.) 2.10 Dnevnik (pon.) 2.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 3.10 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 2.05 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 13.00 Mozartina simfonikov Rtv Slovenija (pon.) 14.05 Dok. odd.: Ruski monopoli (pon.) 15.05 Ugriznimo znanost (pon.) 15.30 Evropski magazin 16.00 Pomagajmo si, odd. Tv Koper 16.30 Mostovi - Hidak (pon.) 17.00 Iz-obr. serija: To bo moj poklic (pon.) 17.25 Firma.tv (pon.) 18.00 Nad.: Tess iz ro-dovine D'Urbervillov (pon.) 19.00 Glasbena oddaja 20.00 Šport 21.00 Pesem Evrovizije 2011 23.00 Film: Marlene 0.35 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 19.55 Sporočamo 7.00 Kronika 8.40 Žarišče 9.00 Preiskovalna komisija DZ 15.30 Poročila Tvs1 16.15 Satirično oko 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem 21.30 Žarišče 22.50 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Effe's inferno 15.25 Film: Dekleta prihajajo 15.50 City Folk - dok. oddaja 17.25 Slovenski magazin 18.00 Lynx magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Back stage Live 20.20 Avtomobilizem 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Attualita (pon.) 8.05 Aktualno: Videomotori 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.30 Aktualno: Lezioni di pittura 11.30 Borgo Italia 12.30 Aktualno: Rotocalco AdnKronos 12.50 Dok.: Kenya 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udine 15.00 Aktualno: Videomotori 15.15 Variete: Ostrega... In tour 15.55 Dok. odd.: Tethys 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Italia economia e prometeo 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Nogomet: Anteprima Triestina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Gli incontri al caffe - Versiliana d'inverno 21.55 Aktualno: Rotocalco AdnKronos 22.20 Dok.: Agrisapori 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: La sera della prima (dram., '77, i. G. Rowlands) LA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: Cuore e batticuore 12.30 Nan.: Due South - Due po-liziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Lettera al Cremlino (voh., ZDA, '70, r. J. Huston, i. R. Boone) 15.55 Dok.: Atlantide 17.40 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 18.35 Variete: Cuochi e fiamme 19.40 1.55 Va- 20.35 Film: Foxtrot (i. Peter O'Toole, Charlotte Rampling) 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 22.30 Primorska kronika 22.45 Izostritev 23.20 Primorski mozaik 23.55 Vremenska napoved 0.00 Čezmejna Tv - deželne vesti Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.0517.00 Tv prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Brez panike (pon.) 18.40 Pravljica 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.30 Pod drobnogledom 21.30 Odmevi iz Krpanove dežele (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 23.30 Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 7.00 14.00 Oprah show 7.55 14.55 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja, Reklame 9.1015.55 Grenko slovo (dram. serija) 10.3518.00 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.0017.10 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.00 Ko se zaljubim (dramska serija) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Jerry Maguire (rom. kom., ZDA, '96) 22.35 24UR zvečer, Novice 22.55 Na kraju zločina (krim. serija) 23.50 Na robu znanosti (dramska serija) 0.50 Beg iz zapora (akc. serija) 1.45 Skrivnostni otok (avant. serija) 2.40 24UR, ponovitev, Novice 3.40 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.25 9.50 Družina za umret 7.55 Svet, pon., Novice 8.55 11.15 Obalna straža (akc. serija) 10.20 Domače kraljestvo (hum. serija) 10.45 0.10 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.10 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Popolni tujec (krim. drama, ZDA, '07) 15.35 Dva moža in pol (hum. serija) 17.05 18.55 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Diamanti so večni (akc., Angl., '71) 22.15 Film: Tekmovanje v kara-teju 2 (akc., ZDA, '93) 0.40 Film: Dr. Jekyll in g. Hyde (srh., Kan., '08) 2.20 Love Tv, Erotika 4.00 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Reka življenja - piše Žarko Rovšček; 9.00 Radio Paprika; 10.20 Odprta knjiga: Irena Knehtl: Vilma Purič: Burjin čas - 2. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski kinospored, Planinski vodnik; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Od glave do repa, hip-hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sapori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 Cultura e societa; 11.45, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.33, 21.30 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fat-ta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldne ob štirih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.00-0.00 Večerni RK; 23.00 In orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 12. maja 2011 VREME jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika Blaga hladna fronta, ki se nahaja v Nemčiji povzroča nekaj nestabilnosti tudi v Alpah. Konec tedna se bo ustvarila dolina atlantskega nizkega pritiska s poslabšanjem vremena v nedeljo. Območje visokega zračnega tlaka nad Alpami prehodno slabi. Oslabljena vremenska fronta je dosegla Alpe in bo v noči na petek prešla Slovenijo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.25 Dolžina dneva 14.47 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.30 in zatone ob 2.30 BIOPROGNOZA Večini ljudi vreme še ne bo povzročalo težav. Pri najbolj občutljivih pa se bodo pojavljale vremensko pogojene težave, ki se bodo proti večeru okrepile. Spanje v noči na petek bo moteno. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 15,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.10 najnižje -30 cm, ob 7.51 najvišje 19 cm, ob 13.35 najnižje -40 cm, ob 20.00 najvišje 56 cm. Jutri: ob 2.42 najnižje -45 cm, ob 8.41 najvišje 25 cm, ob 14.13 najnižje -39 cm, ob 20.33 najvišje 63 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........23 2000 m............7 1000 m ..........16 2500 m............4 1500 m ..........11 2864 m............1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7 in v gorah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 9/25 TOLMEČ O 10/26 J „ v, VIDEM O 11/27 O PORDENON 12/26 TRBIŽ O 8/22 o 5/21 KRANJSKA G. KRANJSKA rcnan n U ČEDAD O 12/26 CELOVEC O 8/25 TRŽIČ 7/23 _ O /--JK, KRANJ Wl? o LJUBLJANA 10/25 POSTOJNA O 6/22 KOČEVJE O 6/24 S. GRADEC CELJE 8/24 O MARIBOR o 9/24 PTUJ O M. SOBOTA O 8/25 N. MESTO 8/24 O ____ ZAGREB 10/25 O _ o ČRNOMELJ REKA 13/25 ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo v nižinskem svetu ter ob obali prevladovalo rahlo oblačno vreme, v gorah pa spremenljivo. Popoldne se bo oblačnost povečala, v Alpah se bodo pojavile padavine, celo nevihte. Padavine bodo zajele tudi podgorski svet. Pihali bodo krajevni vetrovi. Pretežno jasno bo. Popoldne se bo na zahodu oblačnost povečala, v gorskem svetu bodo proti večeru krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, najvišje dnevne od 21 do 28 stopinj C. 1 & 0 TOLMEČ O 11/25 VIDEM O —5»' 12/27 O PORDENON 13/26 TRBIŽ O 7/21 ČEDAD O 13/26 o 7/20 KRANJSKA G. CELOVEC O 11/24 O TRŽIČ 9/22 O GRADEC 12/24 <0 10/23 S. GRADEC O KRANJ CELJE 11/23 O " MARIBOR o 11/22 PTUJ O M. SOBOTA O 12/22 .^ii. Ljubljana GORICA n ° N. GORICA 12/23 N. MESTO 12/23 15/27*° s. 12/24 O KOČEVJE TRST0^ ^ C O J PORTOROŽ O /"-^L^ V CR^MIEU 13/24 REKA 15/24 OPATIJA ZAGREB 11/23 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI - Y'iV/ peuceot priporočatotal Maksimalna poraba goriva berline: kombinirana vožnja 1/100 km 7,1; izpuh CO2 g/km 164. *Podatki o porabi se nanašajo na model 508 berlina - izvenmestna vožnja - v skladu s 692/2008/ES. Bogata ponudba novega vozila Peugeot 508: veliko udobje, skrb za detajle, masažni voznikov sedež, 4-conska avtomatska klima, Intelligent Electronic Key. Maksimalna varnost s sistemom Color Head Up Display, Hill Assist, ksenonskimi žarometi s Smartbeam-om in s si|temon Intelligent Traction Control. Nov mo|or e-Hdi FAP Stop&Start 112 CV, zmogljivost 25km/l, avtonomija 1800 km*. Izberete lahko tudi Berlino, na bencin in Hdi FAP od 112 do 204CVz robotiziranim ročnim ali avtomatskim 5-6-stopenjskim menjalnikom. NOVI PEUGEOT 508 P E U G EOT MOTION & EMOTION Koncesionar Peugeot ^m • • h V • V Gorico in Trzic euyeui ^ y za Trst /-^^fít/f in Trzic trst, ul. Flavia 47, tel. 040 827782 gorica, Majnica 12, tel.0481 391808 tržič, ul.Timavo 24, tel. 0481 790505 www.padovanefigli.it