Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka 57. JOLIET, ILLINOIS, 16. JUNIJA. 1914 letnik xxiii IZGREDI V MESTU BUTTE, MONTANA, Dvatisoč rudarjev se ločilo od "Western Federation of Miners" zaradi previsoke obdačbe. zaplenili unijsko blagajno Motena parada. Več unijskih uradnikov ranjenih. Vojno pravo. Butte, Mont., 13. jun. — Butte je nocoj tako rekoč pod vojnim pravom vsled izgredov med člani zveze "Western Federation of Miners" in razdru-Zenci aH ločenci od iste (seceders). Vsi salooni v mestu so zaprti in Prodajalnice so morale odstraniti vse strelno orožje po večtirnem pocestnem "ojevanju, med katerim je bil glavni ®tan unije razdejan in mnogo oseb je bllo ranjenih. Ločenci zaplenili blagajno. ^ajresnejši spopad se je primeril noc°j. ko je 500 "upornikov" napadlo Julijske rudarje in policijo, ki so poiz-usali odstraniti blagajno unijskega nrada, vrženo na cesto obenem s puncami, ki so vsebovale balote, oddane' P" nedavni volitvi. Balote so izgred-n'ki uničili. Potem so "uporniki" na-blagajino na voz in jo odpeljali essi, da jo! gredo razdejat z dinamični. Strankarska vojna" je posledek tež-8a štrajkovnega obdačenja članov Co'oradske unije v podporo michigan-rudarjev. Več nego 2,000 izmed članov unije ni hotelo plačati teh PrisPevkov, in ker niso bili pripuščeni h s asovanju pri nedavni volitvi, so se rekli uniji in so izjavili, da se hočejo združiti z "Industrial Workers of the World". Napad na unijsko parado. Danes so ločenci napadli parado ru-. rJev. ki so obhajali rudarski unijski • Parada je bila sestavljena iz zaupnikov vseh unij v mestu. Predsed-Bert Riley od rudarske unije in mara.dni maršal Conway sta bila s ka-Ul[i"K'm pobita s svojih konj. Drugi >]ski uradniki so morali bežati od v šerifov urad. Parada in drugje so bile ustavljene. Ko so ločenci naskočili unijski glav- ranStan' alderman Frank Cur- s ; službujoči policijski načelnik in allsti nujno prigovarjal, naj se raz- pršijo. Vrgli so ga skoz okno prvega nadstropja, tako da je bil resno ra njen. Izgredi se nadaljujejo. Butte, Mont., 14. jun. — Izgredi od "Western Federation of Miners" ločenih članov, pričeti včeraj z naskokom na unijski glavni stan, so se na daljevali vso zadnjo noč in danes. Blagajno glavnega stana, ki je bila zaplenjena snoči po razdejanju ura dov, so izgredniki razdejali z dinami-tom in oplenili. Pozneje je eden iz-grednikov izginil z $3,000, ki jih je vsebovala. Razdruženci so prosili poli cijo, proti kateri so se bojevali, da pridejo v posest blagajne, naj ubežnika zasledi. Hiša Patrick Sullivana, unijskega u-radnika, je bila razdejana z dinamitom. Zapretili z linčanjem. Neka množica ljudi je zapretila, da bodo pomožni šerifi Owen, Cribben in Hawkins linčani. Zaščitila jih je policija, ki je prijela dva iz množice. Pozneje se je zbrala tolpa okrog mestne ječe in je zahtevala izpust prijete dvojice. Dotičnika sta bila izpuščena. Ognjegasci, poklicani z lažnim požarnim alarmom, so zadeli ob zapreko na cesti. Ko so poizkušali napraviti si pot preko iste, so bili potegnjeni z avtomobilnega voza in pretepeni. Izgredniki pa niso znali ravnati s strojem in so spet namestili ognjegasce na voz, da so se odpeljali nazaj. Ko so dospeli nazaj, jim je bilo zaukazano, naj ne poizkusijo v drugič voziti skozi množico. Enak "ultimatum" je bil izdan drugim gasilnim oddelkom. Guverner dospel na lice mesta. Nocoj je novo imenovani izvrševal-ni odbor izmed "upornikov" sestavil komisijo, ki ima skrbeti, da se zakon in red vzdržujeta v mestu. Posrečilo se je množice razpršiti. Potem se je delegacija oglasila v vseh časopisnih uradih in je zahtevala, da se "Industrial Workers of the World" ne smejo z nobeno besedo psovati. Niti se ne smeta v nobeni izdaji rabiti besedi "mob" in "rioters". Guverner S. W. Steward je dospel v Butte nocoj, da oskrbi red in mir. Za ženskč volilno pravico. Springfield, 111., 13. jun. — Državno nadsodišče je v danes pozno popolu-dne objavljenem odloku proglasilo od 48. državnega zakonodajstva sprejeti zakon O volilni pravici za ženske u-stavnim. S tem odlokom je ženskam v državi Illinois zagotovljena pravica glasovati v vseh vprašanjih v lokalni opciji, o državnih uradih in tako dalje. 'mm*. ^Alf i,,'"*'"' 18U' by American Presu Association. * JE V*~-- J«iii s, T» .a POLOM BANKE LORIMERJEVE. 'La Salle Street Trust & Savings Bank" v Chicagi zaprl državni avditor Harbin. tri druge banke prizadete. Kako nastal polom in kaj pravijo odlični finančniki. Ogromna letina. °ETI POLKOVNlk ROOSEVELT PO SVOJEM POVRAT-Ku IZ JUŽNOAMERIŠKIH DŽUNGLOV. Pov kal iz >olf JMI 8l>> Kl- ubi! mu :intri >bli n Ko . Dnp niit i nrltin*«... olkovnik Theodore Roosevelt po svo-vanja po južnoameriških džunglih. Vi-in da so obrazne črte globlje. Na teži ojini raziskovalnim potovanjem ter je c jc bolestno ranil v meča h pri neketn ikrat v svojem živ- panco bil dr cdč svojim strupenim zavijanjem. Saj mi znatno vsi tukajšnji Slovenci, da Jc tebi čast. župnik trn v peti, 'ali PO-j magati ti ne moremo; samo trpi, do- kler ti se rana ognoji, potem bo boljše. Najboljši si Janez, da župnika pustiš pri miru, saj znaš, da zate so tisti zlati časi prošli, kadar si zobe kazal okoli župnišča, "gmerlo" ti je. Najbolj si ga pa polomil s tem, ker vpiješ: Složimo se vsi za narod in dom! Hvale vreden izrek, a tebi je deveta briga za njega; tebi je samo, da bi kaj "kšefta" bilo. Poglej se, koliko si namazal in koliko laži. Naj večja laž, kolikor jih si namazal, je ta, ker vpiješ, da si narodnjak. Lomiti ga pa znaš, kakor si dolg in širok. Ali si za narod? Ja, kaj še. Ti si irski faran, otroci ti hodijo v irsko šolo, no to je narodnjak! Upati je, da brati Hrvati dajo brco Irskemu Jany, ravno tako kakor so mu dali Slovenci pri zgradbi tukajšnje slovenske šole. Torej vidite g. urednik, kakovi gospodje se sukajo okoli Narodnega Vestnika. Živeli narodnjaki! Pozdravljam vse dobro misleče Slovence po širni Ameriki. Tebi pa, vrli list, mnogo novih naročnikov in pred-plačnikov. Peter P. Sterk, 428 N. 5th St. Otvoritev Belokranjske železnice, (Dalje.) Vozimo skozi predor pri Lazih in prihajamo v črnomaljski okraj v Rožni dol. Tu se javi ministru črnomaljski okrajni glavar g. Domicelj. Na postaji prve Belokranjice v narodni beli noši. Zupan Plut iz Vrtače, im-ponujoča krepka postava z izrazitim obrazom, govori pozdrav tako zanos-no, da se minister opetovano izrazi: To je vrlo. to je krepko! Župan Plut konča: "Današnji dan bo zapisan v zgodovino Belekrajine. Današnji dan združuje brate! Hvala vsem, ki so pomagali pri tem delu, hvala Vam, eks-celenca!" Otroci z zastavicami, dekleta z lipovimi vejicami in šopki pozdravljajo ministra, kateremu Marička Jakupka izroči velik šopek. Vlak je vedno bolj zaseden. Na belokranjskih postajah vstopajo v vlak župani z občinskimi odborniki in duhovščina. Tuji gostje so polni hvale kremenitem nastopu voditeljev naših občin, iz vsakega izraza se čuje občudovanje, marsikdo visokih gospodov si je včeraj napravil drugo sodbo o našem ljudstvu, nego jo je imel doslej iz nemškega časopisja. Kako živahno nam razkladajo ljudski prvaki Belekrajine svojo lepo deželico. Tam v daljavi Uskoško gorovje: "Za goro je črni bor, za borom je beli grad". Belakrajina se odpira v vsej krasoti. Semiški predor: S hrepenenjem pričakujemo pogleda po celi Belikrajini. Tu — takoj ko se pripeljemo skozi predor, leži pred nami cela dežela, kakor na dlani. Te žive barve, ki se razlivajo po pokrajini! Malo je takih razgledov z železniških prog, kakor je ta. Ostrmi nam oko in plove tja do hrvaških in dalmatinskih hribov, do Kleka nad Ogulinom, do hrvaške ra-vani okolti Karlovca, proti Zagrebu, na vasi, cerkve, na desno in pod nami bregu zgoraj in spodaj dehteči vinogradi "z belim koljem nasajeni, z zelenim svitom privezani," vinski hrami, zidanice, s cvetjem posute trate, sadja polna drevesa, vmes kak star grad: Knipa, Gradac, zelene šumice, šeničen klas. nad vse pa razlito soln-ce. prava slika za "I.iepo našo domovino". Belokranjci nam razlagajo: na levo ondi Semič, sredi vinogradov v daljavi Metlika, tu semiški hrib Smuk, raz katerega se vidi "kako kokoš v Karlovcu debelačo zoblje". Tam Sadi-nja vas, dom škofa Starihe, ki se vozi z nami. Semič. Po vinogradih po bregu stoje Belokranjci in Belokranjice v belih oblekah in pozdravljajo; povsod beli fantiči, beli dekliči, na semiškem kolodvoru okolu 3 deželi. To so vprašanja naravne-, takta, ki ga pa seveda "Grazer aSespost" prav nič ne razume. Ta Perfiden napad, ki ga je skrpucal ljub-Janski kazinot — je plačilo deželne-niu predsedniku za njegovo veliko — f" mnenju mnogih še preveliko — °ncilianco napram kranjskim Nem-ob priliki otvoritve belokranjske 'ezniee. Naj te opazke zadostujejo. a'Slovenec".) ng — Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. (V dosmrtno ječo obsojen.) Na zatožni klopi je sedel dne 25. maja Janez Kržišnik, 28 let stari, v Žire pristojni delavec brez stalnega bivališča, ki je tujemu imetju skrajno nevaren človek. Bil je že večkrat kaznovan, zadnjikrat celo s šestletno težko ječo. Postal je tat iz navade in končno tudi ropar. Odkar je prišel iz ječe, se je vlačil po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, ter živel le od tega, kar je ukradel in priberačil. Tako je kot hlapec izmaknil svojemu gospodarju Jernerju Zaplotniku v Se-ničnem in njega bratu 440 K, 10 klobas in nekaj kruha. Potem je vlomil v hišo Pavla Koširja na Golem vrhu in je njegovi ženi in sinu ukradel razen 32 K gotovine nekaj klobas, več obleke in perila, žepno uro in en uhan. Na večer 8. marca minulega leta je obdolženec nekaj pokradel v Dobni-kovi hiši na Brezjah ob kranjsko-šta-jerski meji. Dne 24. majnika minulega leta se je vtihotapil v prvo nadstropje Oblakove hiše v Golem vrhu pri Škofji Loki. A tu ga je zasačila Marija Oblak, ter tatu prepodila. Dne 23. aprila minulega leta se je vtihotapil v prvo nadstropje hiše Marjane Ušeničnik v Kladjah, ki mu je bila Krstna botra. Tu je začel iskati po rečeh, katere bi se izplačalo odnesti, zlasti je iskal denarja, po katerem je imel največ poželenja. Preden pa se mu je posrečilo izvršiti tatvino, ga je slišala Ušeničnikova in je šla gledat, kaj je. Našla je obdolženca, katerega je prijela za roko in ga tudi držala, ko sta šla na njegovo zahtevo v podstrešje, češ, da mora iti po svoje čevlje. Tu ga je izpustila, da svoje reči odnese, kar je tufei storil. Tedaj pa je kar zgrabil svojo botro, ter začel z neko rečjo tako dolgo po nji udrihati, zlasti po glavi, da je postala nezavestna. Sedaj je šel v sosednjo sobo, vzel eno obleko in klobuk, kar se je Ušenični kova zopet zavedla. Boječ se, da mu ne prekriža načrta, jo je vnovič napadel ter še enkrat začel s polenom toliko časa udrihati po njej, da je zo rado vabi. V odbor podružnice nemškega Schulvereina so bili izvoljeni samo nemški možje, kakor: Schewe-der (Šebeder), Wicher (Vihar), Ku-ketz (Kukec), Koratschitsch (Kora-čič), Ritonia (Ritonja), Frangesch (Frangež), Senekovvitsch (Senekovič), Wressnig (Breznik) in Otschka (Očka). V odbor Suedmarke pa: Naduči-telj Loeschnigg (Lešnik), Spolanitsch (Spolanič), Meichenitsch (Majhenič), Bretzl (Brecl), Bresnig (Breznik) in gostilničar ligo. Že imena teh jamčijo, da so vsi ti-le možje rojeni pristni Nemci (!), potomci onih Germanov iz tevtoburških gozdov, ki so se priselili na slovensko zemljo. V žilah teh mož se pretaka čista germanska kri! — Novi vodja okrajnega glavarstva Slovenjem gradcu, namestniški tajnik baron dr. Neugebauer, je nastopil svojo službo. Doslej je bil pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. '1ajv; rti Cel, Ija: pet postala nezavestna. Nato se je Vojaška sodišča v 3. koru. Vsled ' podal v pritličje, kjer je vzel par čevlje odredbe se ustanove v 3. ko- I ljev, tri pomaranče, srebrno žepno uro sledeča brigadna sodišča: Gradec, I z verižico, bel prt in denarnico z 8 K °vec, Maribor, Trst, Gorica, Ljub-> 1 !,Ja".a in Pulj. Dalje dobi 3. kor slede- dve divizijski sodišči: J-rst. Gradec in Nabor v Novem mestu. Dne 23. Je bil v Novem mestu nabor in k ^entirali 43. 25. maja 34 in 26. ma- t„ 4 nabornikov. Skupaj 131, torej etjin0 niaja so "ega maja 2a železnico iz Št. Janža do Zida-niosta se je v Krškem dne 26. n'str Pret'stav'la K- železniškemu mi-ko<, U ^Putacija občinskih zastopni- Vnj 'Z Janža, Radeč, Tržišča pod , uustv e*«iaki ltlBJ?«n g. župana Rižnarja. G. že- >fi u ' minister je obljubil, da se b . PraniCV1 0sel)no '"formiral ter je na-' £°vora 0n(; "ekak zaključek obrežnih del Šentj.^11 mestu in se začne 30 tn pod ob iz|'iv° 'ni mostom ter se zaključi reJeni h' , ^šice v Ljubljanico. Nafti dol«- veliki bazeni 8 m široki, 15 krenil |Za lno®ke, ženske, otroke; ob nik, ' 0 l>r«ti bregu 2 m širok hod-drevc,.,? ol> l,re»« kabine, ki se proti bo dobi 'i zakriicjo z zelenjem. Vodo Preskrb^'. kope'j iz Gradašice ter bo Studir-,]^"0 za dober dotok in odtok **°rk« V SC *>0 tlu"' kako napraviti čne i„ 3e.li- V kopeli bodo tudi soln-"Stene kopeli. Načrte napra- 34 vin, nakar je pobegnil. Sicer je prišla Ušeničnikova čez nekaj časa zopet k zavesti, a, kakor je še tisti dan zdravniška preiskava dognala, je za-dobila poleg toliko lahkih poškodb tudi težko na glavi in dvoje težkih na levi roki. Par dni pred tem ropom je pogrešila Marijana Ušeničnik izpod zglavja svoje postelje bankovec za 20 K in za okoli 2 K kruha, kar gre na rovaš obtoženca. Zaslišanih je bilo 2 prič, ki so potrdile in pojasnile obdolžencu podtikana dejanja. Porotniki so vprašanjem o krivdi soglasno pritrdili, nakar ga je sodišče obsodilo v dosmrtno ječo. Obsojenec se je pri tožil proti previsoki kazni. arhitekt Kelle Ou °b Pol .v p°tovrhu. Dne 22. maia Uri Popoldne je začela goreti *e hiša n c 2a,,,a v M «rc so bili ' "'evi i„ po(j v 0({nju potcm š"pa in kozolec Franceta <0vnela Ja i telica ni čebelnjak ter kozolec Gre Zo: n Zonte Mihec. M 'veplenke v nezaklenjeni i„a7 Smrtna 1 CikJriubljs Umrl je dne 28 a,li K- Ivan Matlv n nt. «a 'uslužnega križca kr »orni založnik in hišni pc je u« leh' *iaro*tl - V Uut oče č ' k' posestnik • P' Fortunaia. st«ik 'iani »ti ŠTAJARSKO — Povodnji. Iz Beljaka, 28. maja: Drava je v teku noči popolnoma prestopila bregove in preplavila posamezne dele mesta. V beljaškem cirkusu so morali vsled uradne odredbe odstraniti živali. Ob 11. uri dopoldne je Drava narastla na 3 m 98 cm nad nor-malo. Ob 3. uri popoldne je bila 3.86 m nad normalo. Voda pa sega še vedno do Usnjarske ulice. Kakih 40 trgovin je bilo zaradi povodnji zvečer še vedno zaprtih. Podružnica lista 'Freie Stimmen" je pod vodo. Zilja je narastla za 40 odstotkov nad normalo ter med drugim vdrla tudi v gostilno Deutschele. Zveza z Marijo na Zilji je pretrgana. V Mlinarjih je odnesla Zilja most. V Ziljski dolini sedaj močno dežuje. Iz Beljaka nadalje tudi poročajo, da so vsa pritlična stanovanja ob dravskem pobrežju izpraznili ter stoje pod vodo. Ponoči so se ognjegasci peljali s čolni po Perav-ski cesti h gostilni Deutschele, kjer je položaj naravnost brezupen. Vse hiše stoje pod vodo. Živino so rešili. Tudi na Glavnem trgu je pripravljen čoln za slučaj potrebe, ravnotako tudi vse potrebščine za napravo brvi. Proti 4. uri zjutraj se je včeraj nekoliko nebo zvedrilo ter je prenehalo deževati. V Kanalsko dolino je poklicano vojaštvo. Škoda je zlasti v zgornjih koroških dolinah velika. Poplavljena so polja in je škoda ogromna. — Desni in levi breg v Beljaku je pod vodo. V Dolah (Dellah) je utonilo 5 oseb. Voda je včeraj dopoldne pričela padati, a popoldne je vsled novega deževja začela zopet naraščati. — Iz Tr biža poročajo: V Kanalski dolini je napravil dejansko škodo edinole Luša-rijski potok. Prestopil je bregove pro ti Trbižu ter porušil most na državni cesti, kakor tudi cesto samo v daljavi 400 metrov. 40 delavcev popravlja cesto. Promet bo zopet omogočen v 4 ali 3 dneh. — Iz Podkloštra poročajo, da je tamošnji potok porušil državno cesto v bližini Podkloštra. — Iz Podljublja poročajo, da je voda odnesla dve opori mostu na državni cesti. Ostale mostove so zastražili, da jih pravočasno obvarujejo. Nova slovenska naselbina V WISCONSINU, PRVI POLJEDELSKI DRŽAVI AMERIŠKE UNIJE. w s m m m m w iH» ^ s m s ^ x i* s i« s ^ s ^ s » m s 5fi W Nova Iliria s ffi W m — Slovenska zmaga. Maribor, 28 maja: V Orehovi vasi je pri občinskih volitvah v III. razredu zmagal posla nec Pišek z 53 glasovi proti 16. - Brežice. Železniško ministrstvo je izdalo premogarski družbi v Brc žicah dovoljenje za tehnična preddela za izključno tovorno železnico s postaje Brežice v Globoko. - Povodnji. Iz Maribora, 29. maja. Drava in Mura sta te dni grozno narasli. Dne 27. in 28. t. m. je bila Drava tako visoka, kot že 10 let ne tako. Grdi blatni valovi se kotalijo po široki strugi. Deroči valovi nesejo seboj mnogo lesa in drugih predmetov, da, celo razne vrste živali plavajo po reki. V Mariboru je Drava na lesnem trgu — na "lendu" — odplavila mnogo lesa, brun, kolov in drv. Proti večeru dne 28. t. m. jc bil tok Drave tako visok, da je pri starem esenem mostu manjkalo samo l'/i metra do poda. Drava je narasla za 5 metrov. Policija je odredila, da se je prekinil promet z vozovi čez stari most. V Fali, kjer stavijo veliko elektrarno, jc delo večinoma ustavljeno. Več "rtlitov" in drugih naprav je nenadoma narasla Drava porušila in potegnila s seboj. Podjetje trpi veliko škodo. — Brod v 1'odbrežju pri Mariboru jc narasla Drava dne 28. maja odtrgala in ga odnesla navzc' 1 Hodnik se je rešil. — Cesta prow Petru Se preplavljena, tako da so morali potniki plezati po strmem plazu in grmovju, če so hoteli naprej. _ Tczno pri Mariboru. Dne 24. maja sta imeli obe tukajšnji podružnici nemški Schulvcrein in Suedmarka *voj letni občni zbor v gostilni ligo, v oni gostilni, v katero se tudi Slovence — Avtomobilska nesreča v Trstu. Kakor pred 2 letoma se je tudi letos pripetila v Trstu strašna avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Avtomobil "Excelsior Palace-Hotela" je namreč zavozil po ulici Vienna naravnost v Kanal. Šofer^ ki ne pozna dovolj mesta Trst, je mislil, da vozi mimo Kanala in prepozno je opazil, da ni na podaljšani ulici Vienna ne mostu ne ceste. V avtomobilu se je nahajal razun šoferja poslanec baron Knobloch iz Gradca, ki je svak ravnatelja "Palace-Hotela" in pa hotelski sluga Rheingold. Šofe Daltin, doma iz Vidma, se je le težko rešil, medtem ko sta baron Knobloch in sluga Rheingold, ki sta sedela v za prti karoseriji avtomobila, našla smrt v vodi. predno so zamogli dvigniti avtomobil. — Strašen umor. 381etni težak Ivan Gerkman pri tržaškem tehničnem zavodu v Trstu je dne 25. maja iz upravičene ljubosumnosti po dolgotrajnem prepiru z britvijo prerezal vrat svoji 291etni ženi Mariji. Nato se je sain javil policiji. Oba sta doma s Štajer skega. Prepir je nastal vsled ljubav-nega razmerja, ki ga je imela Marija Gerkman več časa z elektrotehnikom Scheizelnom. Med vsemi državami prostrane republike zavzema Wisconsin najodlič-nejše mesto, kar se tiče poljedelstva, živinoreje in sadjereje. V nobeni drugi državi ne živi farmar v tako ugodnih razmerah, kot ravno v tej napredni državi, katera tudi v marsičem drugem nadkriljuje ostale svoie sosestre. Wisconsin je država, katera po svojem zdravem podnebju, po svojih čistih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatih loviščih itd., najbolj prija našim ljudem. Zato pa je tudi v državi Wisconsin toliko slovenskih farmarskih naselbin, kot v nobeni drugi državi Unije. Ljudje se trumoma naseljujejo na farme, ker vedo, da je le NA FARMAH njih bodočnost in ker jih razuntega k temu takorekoč silijo že skoro neznosne delavske razmere po mestih (splošna draginja, vedna nevarnost brezposelnosti, slabe plače, naporno in nezdravo delo po smrdljivih tovarnah itd.) Kar je bilo DOBRE farmarske zemlje, dostopne doslej Slovencem, se je vsled kričeče judovske reklame od strani raznih slovenskih zemljiških a-gentov večinoma že vsa razprodala, tako da je sedaj to, kar še ponujajo, zemlja le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti. Wisconsin pa je obsežna dežela in še daleč ne tako obljudena in naseljena, kakor bi po svojih naravnih prednostih pred drugimi državami lahko bila. V Wisconsinu se še dobi DOBRA ZEMLJA; vendar Slovencem doslej ni bila na ponudbo, pač pa drugim Slovanom, v prvi vrsti podjetnim Cehom, ki so priznano najboljši poljedelci med vsemi Slovani. Kjer se naseli razboriti Ceh, je to že samoob-sebi zadosten dokaz, da zemlja tam NI SLABA! — Podpisani naselbinski družbi se je po dolgem prizadevanju posrečilo, da je dobila edino zastopništvo v svrho razprodaje te izvrstne farmarske zemlje med Slovence. Ne bomo hvalili naše zemlje, kakor hvalijo svojo na vse pretege razni slovenski špekulantni agentje; — kajti stojimo na stališču, da se vsaka dobra stvar sama hvali, — pač pa Vam priporočamo le, da nam pišete še danes po natančen slovenski bogato ilustro-vani popis zemlje z dotičnim zemljevidom, ki ga na zahtevo pošljemo vsakemu brezplačno. V tem popisu najdete vse, kar »želite zvedeti o zemlji, ki jo hočete kupiti. Pišite nam še danes in mi Vam drage volje damo vsa potrebna pojasnila o tej novi slovenski naselbini. Slovenska Naselbinska Družba 198 FIRST AVENUE, MILWAUKEE :: WISCONSIN. K S S S ffi S ! Slovenska naselbina pri * MERRILL, WIS. * HS Vsem onim, ki se zanimajo za farme in ki so nam že pisali, nazna-njamo, da smo otvorili novo poslopje s pisarno na postaji v Merrill, kjer se lahko vsak zglasi, ki si ogleduje zemljo v teh krajih. Kupujte * zemljo samo pri večjih industrijskih mestih; tam je bodočnost. Nova W naselbina "New Iliria" leži do pet milj od mesta Merrill s blizu 15,000 JR prebivalci, veliko cvetočo industrijo, ki se po celej dolini nenavadno hitro razvija. Glavna reka države "Wisconsin river" teče mimo mesta 31 in skoz naselbino. Gradite se dve novi železniški progi in več cest v S tem času. Eno miljo od naselbine so dve leti stari naseljenci, ki so letos zgradili novo sirarno. Svet je najrodovitnejši v državi; nič peska Jgg nič kamenja; zemlja valovita brez vsacega močvirja, s dobrim trdim lesom, ki se lahko proda. Cena samo še za maj in juni $16, Plačilni y. pogoji lahki in po dogovoru. Kedor ne najde vse natanko ko je opi- — sano se mu povrne vožnja. Nobenih knjig in podob. Ne hodite da- ~ leč od industrijskih mest v gozde, glejte, da bo Vaša zemlja hitro SB rasla v ceni, kar je mogoče le pri velikih industrijskih mestih s veliko S bodočnostjo. Pišite po pojasni If} Iliria Colonization Co. i SHEBOYGAN, WIS. Buchanan-Daley Co. Desplaiues and Allen Sts. J0LIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu predno naroČite dobite našo ceno TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Bray-eva Lekarna Se priporoča ilovemkemu občinstvi f Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 1M Jefferaon St., blizu moata, Joltet JOUCT, IU. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS. — Hrvaški Pegoud. V Zagreb je došel mladi aviatik Spličanin Ignacij Bulimbašič, ki je dne 31. maja ob 3. uri popoldne izvršil pred zagrebškim občinstvom svoje vratolomne polete. Bulimbašič jc kot 20leten strojnik šel v Ameriko z namenom, da si prisluži toliko, da bi se mogel posvetiti letalski umetnosti. Res si je prihranil neko vsoto, se podal v Pariz in v enen^ mesecu dosegel pilotsko izpričevalo. Danes, po šestih mesecih, je Bulimba šič eden najdrznejših letalcev, ki iz vaja vse vratolomnosti Pegoudove u-metnosti. —> Afera Gross se hpče potlačiti. Zagreb, 28. maja: Zvodnica lila Muha je puščena na svobodo. V tem vidijo mnogi znak, da hoče oblast afero Gross potlačiti, ker so vpletene vanj mnoge imenitne osebe. Najhitreje in najceneje pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO Dene nakaznice itfiie c. I DoStna hranilnica ne Dnnain 82 Cortland St. New York. F03DPIXJŽ5ISTIC!-A.: 6104 St. Clair Ave.. N. E. Cleveland, Ohio. ste AMERIKANSKI SLOVBKEC, 16. JUNIJA 1914. Junaštvo in zvestoba. Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije. (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * (Dalje.) Narodni brambovci so bili že dolgo £orki "vitezom z bodali", zato so izvr čili Lafayettovo povelje s surovim veseljem. Plemiči so morali oddati o rožje; branili so se ter so ubogali šele ca kraljev ukaz, mnogi so se uklonili «ili. Narodni brambovci so jih suva li in tepli, pehali surovo po stopnicah navzdol in ven na dvorišče, bili so jih S puškinimi kopiti, nekatere celo zba-dali z bajoneti, potem pa so jih tako zdelane prepustili besni drhali, ki se je bila naglo zbrala na trgu. Zaman sem pozival stražo, naj bra ni nesrečneže, ki so bili vsi okrvavljeni in raztrgani. Stotnik je malomarno skomignil z rameni, vojaki pa so vpili, da se godi čisto prav tem arištokra-tom, ki so sami sovražniki domovine V tem hipu sem zagledal starega Val-douleurja, ki se je pokazal pod porta-lom in se prepiral z dvema brambov-cema. Da jima ni govoril lepih besedi, sem videl na njegovem razburjenem obličju in na stisnjenih pesteh, ki jih je dvigal proti njima. Zdi se mi celo, da je enega udaril, ker sem videl, da se je zdrznil. Tedaj pa sta planila nanj s kopiti in bajoneti. Eden ga je zabodel v bok drugi pa ga je sunil v prsi, da je padel vznak po stopnicah in obležal nezavesten v svoji krvi. Skočil sem k njemu in menil izpo-cetka, da je mrtev; kmalu pa sem zapazil, da še diha. Vzel sem ga na roke, kakor otroka ter ga nesel iz gneče k ranocelniku, ki je stanoval blizu gradu. Že večkrat sem videl njegovo kričečo desko, na kateri je bilo naslikano, kako beži mrtvaško okostje pred zdravnikom. Drhal se je sicer vedla, kakor da bi me ne hotela pustiti skozi; toda zagrozil sem, da čaka smrt prvega, ki se me dotakne, in moj pogled jim je povedal, da mislim resno, zato SO mi napravili prostor, in nesel sem marquisa k "Bežeči smrti". Ranocelnik je imel polne roke, ker je prišlo tja že večje število ranjenih, da bi se dali obvezati. Ko pa je zagledal Valdouleurja, je popustil vse druge. "Tukaj imamo opraviti, kakor pra-. vim jaz, z bolj ali manj resnim slučajem," je zaklical. "Mož je takorekoč mrtev; vendar upam, da smrt še pre-fenem. Tukaj je zaboden v bok — morda drob ranjen; prsi stlačene; eno rebro zlomljeno, najhujše pa padec na zatilnik, ki mu je pretresel možgane. Hm, hm! Na vsak način je treba žili puščati, prsi narezati in deti pijavko na zatilnik. Prehiteti moramo vročico, drugače je mož izgubljen!" Jaz sem bil seveda prepričan, da je starček izgubil že zadosti krvi, ker je rana na tilniku močno krvavela. Ko pa sem to povedal ranocelniku, me je zaničljivo pogledal po strani, kakor bi hotel reči: "Kaj pač ti razumeš!" Zato sem ga pustil v božjem imenu, da je napravil, kar se mu je zdelo, sam pa sem hitel v bližnji Malteški hotel, da obvestim hčeri o nesreči, ki je zadela njunega očeta. Težka pot je bila to zame. Že ko sem se prikazal, in sta me zagledali, sta slutili, da se je zgodila nesreča. "Moj Bog! Ste-li ranjeni?" je zaklicala Izabella in obledela. "Jaz ne — toda v gradu smo se malo spoprijeli in —" "In oče je ubit!" je zakričala Marta. "Ne, ne! Le malo, ranjen je. Upam da ne težko." j "Kje je, peljite Ine takoj k njemu, je odločno rekla Marta, Izabella pa je ihtela: "Oh, gotovo umira! Ce ne bi ga bili spravili sem." "Kmalu ga prinesejo. Jaz sem hi tel naprej, da se ne prestrašite ter da pripravite vse, kar je ranjencu treba. Imate-li dobrega hišnega zdravnika? Treba ga brž poklicati. Ranocelnik, ki ga je obvezal za silo, se mi zdi, da je le navaden mazač." "O Bog, midva ne poznava v Pari zu nobeTTega zdravnika!" je rekla Mar. ta. Spomnil sem se, da je bil zdravnik ki je zdravil mene, prestavljen v našo vojašnico v ulico Poissonniert (b. Poa sonier). Hite! sem tedaj naglo tja ter ga k sreči našel. Ko sem priše njim v Malteški hotel, so ranjenca ravno položili v posteljo, in ranocelnik nm je hotel zopet puščati kri, ker se ranjenec ni še zavedel. Naš zdravnik pa tega ni hotel dopustiti na noben način, in oba sta se hudo sprla. Da bi na kratko končal ta neprijetni prizor, zapodil sem ranocelnika skozi vrata, četudi se je upiral. Nazadnje je vendar odšel zagrozivši mi, da se bo meni, aristokratu, osvetila svoboda, ter prorokujoč ranjencu gotovo smrt v rokah tega vojaškega zdravnika. Z Marto >em potem pomagal našemu doktorju, pa se je. v$.a topila v solzali, Zdravnik M mogel dati veliko upanja. Ponovil je Mani svoja naročila, kako je treba hladiti rane čez noč, ter je pbljtibil,