235. številka. Ljubljana, v petek 12. oktobra 1900. XXXIII. leto Iz&aja vsak dan zvečer, izimBi nedelje ln praznike, cer velja po posti prejomaii au avstro-ogrsae desete aa vse leto 25 K., za poi leta 13 K, za Četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 3 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 3 K. — Za tuja dežela toliko več, kolikor .znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne peti t-vrste po 13 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" trankovatl. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je na Kongresnem trgu St. 13. Upravnlstvu |naj se bla* govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravniBfcvo pa a Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon st 34. — ..Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Da se razumemo! (Odgovor „Slovencu" z dne 10. okt. t. I.*) Članek „Emancipacija od Dunaja in Rima0 v zgoraj navedeni številki uradnega glasila katoliške stranke me je docela pomiril, da nisem kar nič pretiraval, zatrdivši minolo nedeljo v „Narodnem domu', da se izvestna gospoda bori zoper narodno-na-predno stranko z zastrupljenimi pušicami. Užival sem skoro pet let primorsko gostoljubnost, in v tem času se mi je toli omililo primorsko Slovenstvo, vcepilo se mi je v srce tako globoko spoštovanje in občudovanje idejalne narodne požrtvovalnosti, zlasti tudi mukotrpnega našega naroda ob jadranskem morju, da me je iskreno bolelo nesporazumljenje med Trstom in Ljubljano. Ni čuda torej, da sem bil jaz posebno vesel romanja tržaških Slovencev v Ljubljano, in da sem se v nedeljo zvečer Čutil nehote, in že iz hvaležnosti za uživano gostoljubnost, poklicanega, da zakličem tudi jaz pretilim gostom svoj pozdrav. Mandata v to nisem imel od nikogar, niti je kdorkoli vedel ah pa tudi le vprašal, v kakem smislu hočem govoriti. Nisem torej nastopil kot oficijalen zastopnik napredne stranke, v kar bi bil tudi težko dobil mandat! Ne glede na to namreč, da je imelo potovanje Trža-čanov v Ljubljano čisto nepolitičen značaj in da je naša klerikalna stranka zgolj sama kriva, ako so gostje zadobili pravičen utis, da jih pozdravlja le napredna stranka, ne glede na to bi bil jaz pač zadnji, kogar bi bil izbral oficijalni zastop napredne stranke svojim tolmačem! Iz vrše valni odbor te stranke namreč dobro ve, da sem jaz pač zvest pristaš strankin in politicis in giede funda-mentalnega programa, da pa s svojim narodnogospodarskim naziranjem stojim najbližje socijalistom, in da na drugi strani *) Ta spis prejeli smo, ko je bil že Btavljen nag sinočai Članek, ki se bavi z isto zadevo. Vendar pa rade volje prepuščamo tudi besedo napadenemu govorniku samemu, ne da b; se povsem strinjali z vsemi njegovimi izvajanji. Opomba uredništva. žurnalistiške taktike strankine v marsičem ne odobravam. — Govoril sem torej, — ker žal nisem v tako intimnem kontaktu s sv. Duhom, kakor moj srečnejši kolega dr. Šusteršič — zgolj to, kar mi je v tistem hipu velevalo moje s r c e, in odgovoren sem za svoje besede jedino le jaz in nihče drugi; najmanj pa narodno napredna stranka, ki v nedeljo sploh oficijalno ni nastopala. Vse to urednikom .Slovenca" ni bilo neznano, in vzlic temu izrabili so moje besede, zmaknivši iz konteksta jeden stavek, v to svrho, da denuncirajo narodno-napredno stranko na zgoraj državljanskega in verskega veleizdajstva! Z ogorčenjem, čigar višavo bi težko dosegel najboljši predmarčni detektiv, opozarja ta vzorna krščanska gospoda visoko vlado, da je moj nedeljski pozdrav nov dokaz, kako je napredna stranka postala nezvesta „Bogu, domu in vladarju8, in z uprav ginljivo skromnostjo kaže ob jednem na Bnepopisno navdušenje, ko se je na II. slovenskem katoliškem shodu predsednik dr. Šusteršič v vznesenih besedah spominjal papeža in cesarja". Oprostite, čestita gospoda „Slovenceva" trdo besedo, ako moram to nežno denuncijacijo označiti za prav navadno — lumpa-rijo v objektivnem in subjektivnem pogledu. V subjektivnem zategadelj, ker, kakor sem že naglašal, ne more biti odgovorna politična stranka za besede posameznika, ki niti zaupnik, niti mandatar stranke ni, in v objektivnem zategadelj, ker mi niti na kraj pameti ni prišlo, propovedovati tržaškim gostom politični in verski irredentizem Ako sem govoril o „emancipaciji od Dunaja", tedaj je razumel in moral razumeti sleherni poslušalec in prav gotovo tudi BSlovencev" poročevalec to frazo v zvezi z ostalim mojim govorom le tako, da imam v mislih oni dunajski vladni sistem, ki želi slovenski narodni program na jedni strani omejiti v pretesni okvir dozdevnega nemškega značaja Avstrije, na drugi strani pa se ne upa zlomiti in uničiti I iste krivične italijanske hegemonije v Primorju, LISTEK, V prijateljevi hiši. Italijanski spisal Enrico Panzachi. Okna jedilnice so gledala na teraso. Hišna gospodinja je zagledala prva brzojavnega sla, kateri je stopal urnih korakov skozi dolgi drevored proti vili. Slišati je kilo glas zvonca pri vratih parkove ograje, malo minut pozneje je stopil vrtnar z brzojavko v roki v sobo. Obsezala je le sledeče besede : s Prosim takoj odgovora radi gobelinov. Milanski trgovec tu. Odpotuje jutri.* aAh, ta Shvlock me hoče zgrabiti za Vrat'' je vzkliknil gospodar, z opravili pre °Dložen odvetnik, mej tem ko je položil ^ice in nož na krožnik. Njegova soproga, katera je imela lepo glavo z bujnimi rujavimi lasmi nagnjeno nazaj, je zrla malomarno v strop ter rekla Cez nekaj časa: „Zopet enkrat ena tvojih muh. Živeli bodemo tudi brez gobelinov". Odvetnik je prečital iznova brzojavko ln 2D&ajal z glavo, kakor da ni zadovoljen z nazorom svoje žene. Po kratkem preudarku je sklenil nekaj, kajti dejal je z izrazom odločnosti: .Ne, že dvakrat me je prehitel ta Mi- lanec. Danes ponoči se odpeljem brezpogojno v Feraro". »Lepa zabava to, radi take malenkosti žrtvovati vso noč. Storil bi vsekakor boljše, ako bi stavil svoje najskrajnejše pogoje brzojavno. Uverjena sem, da bi bil žid zadovoljen". Zdelo se je, da je pri teh ženinih be sedah obsijal izraz veselja soprogove poteze. Vidno ga je osrečevalo, da ga je skušala zadržati. Omahoval je, a končno se je vendar zopet vrnil k svojemu prejšnjemu sklepu. .Ne vznemirjaj se radi mene", je skušal razpoditi skrbi svoje žene, tudi tebe ne bode moje potovanje prav nič motilo. Peljem se v mesto, večerjal bodem v klubu, kjer dobim gotovo nekaj znancev, v družbi katerih mi bo čas dovolj hitro minil. Pri sedaj vladajoči neznosni vročini voziti se par ur v jutranjem hladu nikakor ni neprijetno, nasprotno, posvežilo me bode". V klubu je našel zbran samo majhen krog, ker je bilo čez poletje skoro vse na deželi. Stisnil je roko navzočim, kateri so vsak prirastek, torej tudi njega z veseljem pozdravili; mej njimi je bil tudi mladi grof Salerni, ki se je šele vrnil z nekega potovanja in o katerem je menil, da je Bog ve kako daleč. Odvetnik si je naročil večerjo in mej jedjo je razložil svojim pri- zjper katero se tako pogumno in neustrašeno bore naši nedeljski gostje. To in nič druzega sem povedal; da bi bil pa hotel političen irredentizem usiljevati našim go stom, njim, čuvarjem Avstrije ob Adriji, njim, katerim plamtečega avstrijskega pa triotizma niti tržaške — ječe niso ohladile — ne, za tako neumnega me tudi „Slovence va" gospoda ne šteje! Ta gospoda ve tako dobro, kakor jaz, da vsak misleči Slovenec mora biti prepričan, kako neraz-družno je zvezana usoda Slovenstva z usodo Avstrije, in da je le v blaznici mesta političnim irredentistom slovenskim; prav zategadelj je tudi v objektivnem smislu čisto navadna lumparija zgoraj navedeno frukti-flkovanje mojega govora v .Slovencu", — prav takšna lumparija, kakršna je bila izkoriščanje tistega anonimnega vsklica „Avstrije ne maramo" v Lescah in pa elementarnih demonstracij pred škofovo palačo o priliki .velikanske" bakljade v proslavo 701etnice našega vladarja, rectius 2. katoliškega shoda. In sedaj preostaja še .emancipacija od Rima". No, tudi tu za odgovor nisem v zadregi! Skoro pet let sem gledal in motril politični boj na Kranjskem zgolj raz ptičjo perspektivo in tačas kristalizovalo se je v jus^ii vzip^ičo vsi moji globoki religijoznosti sledeče prepričanje: Odpor zoper vsiljeni nam politični klerikalizem je neizogibno potreben in noben vojščak, komur je na srcu blaginja in bodočnost naroda, ne sme odložiti orožja, dokler ni izvojevan ta boj. Pojma političnega klerikalizma pa ni treba več razlagati, odkar se je .Slovenec" za-blebetal, da .proti volji duhovščine na Štajerskem še ni bil in ne bo voljen noben narodni zastopnik"! Duhovščina kot politični stan, kot politična kasta, to je ka-rakteristikon političnega klerikalizma. Odkar se je proglasilo v Slovencih, in v prvi vrsti na Kranjskem, načelo političnega pastirstva škofovskega, od tedaj vemo, da je kaplan v Rovtah tudi kot državljan in kot rodoljub zavisen od svojega škofa, zadnji pa od Rima; to se pravi, kaplan v Rovtah sme slovenski misliti in narodno delovati le v toliko, v kolikor to dovolijo italijanski kardinali v Rimu. Sicer ana-thema sit! To je vse. Tako je na Kranjskem in od tistega časa, odkar pastiruje ob Soči kardinal Missia, tudi na Goriškem. V Trstu in v Istri pa tega političnega jerob-stva kot takega, hvala Bogu, še ne poznajo. Akoprav imajo tudi tam že svoje Jurizze, akoprav se je v zadnjem času tudi v Trstu pričelo iz katoliških cerkva metati slovenski narod, si je vendar zlasti nižja duhovščina še ohranila svojo politično nezavisnost; niso je še stisnili v stanovsko politično organizacijo, in zategadelj se po-ogromni večini še hrabro in ramo ob rami s posvetnjaki bori za narodno svobodo. Dal Bog, da bi bilo še dolgo tako . . . Prav zaradi tega pa tržaški Slovenci do zadnjega časa niso povsem pravilno razumevali kranjskega boja in po mojem mnenji na tem napačnem razumevanju ni bila brez krivde naša žurnalistiška taktika. Vse premalo se je naglašalo ter se naglasa še, da napredna stranka ne bije boja zoper duhovščino, temveč le zoper politično organizacijo iste, da pravi liberalizem priznava tudi duhovniku kot posamezniku in kot državljanu javno delovanje, prav tako kakor alehbi.nernu človeku, in da odreka tu pravico le duhovniku, slepo pokornemu tudi v posvetnih zadevah Rimu, prav tako kakor bi odrekal to pravico po vsej pravici državnemu uradniku, hotečemu biti zgolj trobilo svojega ministra! Stanovske politične organizacije zdrav narod ne sme trpeti, še manj pa to, da bi se mu, pa ma-kari iz samega Rima, dekretoval Nitzschejev „Uebermensch". Tako je razumevati .emancipacijo od Rima". Vse to se je v naši žurnalistiki dosih-dob vse premalo naglašalo in v nervoznosti boja pobijati se je pričelo ljudi mesto stvari. Vsled tega pa obmejnim Slovencem včasih ni šlo prav v glavo, da se naš boj vere ne dotika, in da je tudi liberalec lahko bogaboječ človek, dočim je ateizem popolnoma združljiv s političnim klerikalizmom. jateljem vzroke, kateri so ga privedli v mesto in v njih sredo. Potem se je začelo kartanje, toda trajalo ni dolgo. Dnevna vročina je na vse utrudljivo delovala, jedno uro po polnoči se je družba razkropila, samo grof Salerni je ostal. ,T*oje potovanje se mi zdi velik po-grešek", je začel grof, ko sta si sedela sama nasproti ter si prižgala svoji cigareti. .Zakaj ?" „Ker sem prepričan, da tičita trgovec s preprogami v Ferari in Milanec pod istim stropom, ako zadnji sploh živi. Zadnja brzojavka kaže jasno, da te nameravajo ujeti. Tvoj prihod jim kaže, kako pri srcu so ti gobelini ter bode le pripomogel ceno zvišati". »No, da... Vse kar mi tu govoriš, ima dokaj resnice v sebi, in jaz sam sem že nekaj tacega mislil. A vendar je le samo domnevanje, in je lehko resnično, ali pa tudi ne. Ako je zadnje resnično, to je, ako misli Milanec resno ter kupi preprogo, kaj potem? Tebi se zdi morda to smešno, celo otročje, toda vsakdo ima svoje slabe strani in tudi moja žena; dasi se kaže kakor da jej je stvar povsem ma-lovažna, bi bila vendar zelo razočarana, ako bi se vrnil s praznimi rokami. Ne preostaja mi torej ničesar dražega kot iti tja, in če me bo še toliko veljalo.. .* .Kar se mi pa zdi povsem nepo- trebno," je prekinil grof z najnedolžnej-šim obrazom svojega prijatelja: „Čuj torej moj predlog. Nameraval sem itak iti Jutri ali gotovo pojutranjem v Feraro in od tu v Trombone, kjer si hočem kupiti konja. Prav vsejedno je, ako storim to že danes. Odpeljati se hočem takoj z naslednjim vlakom, kupil bodem v Ferari gobeline ter ti jih takoj odposlal. Imenuj mi torej svoto, katero hočeš žrtvovati. Jutri zvečer, na to se lahko zanešeš, bodeš imel, kar si si želel in prihranil si bodeš nekaj tisoč lir, katere bi te bila veljala tvoja prenagljenost. . Ali si zadovoljen?" .Gotovo, misel je dobra in hvaležen sem ti. Ker nimam ničesar zamuditi in nisem zaspan, spremim te na kolodvor". Prijatelja sta se odpravila na pot, in ko sta prišla do cilja, sta hodila kadeč in pogovarjajo se po peronu sem in tja. Že je zadonelo prvo znamenje, da se odpelje vlak, ko je vzkliknil odvetnik prestrašeno potem ki si je preiskal žepe: .Lepa ta.. ključ hišnih vrat sem pozabil!" .To ni velika nesreča, tu imaš mojega, saj veš kje stanujem ... v mezzaninu. Vse je na deželi, imel bodeš torej mir in spiš lehko kolikor časa hočeš. Ob devetih pride portirjeva žena ter ti prinese kavo. Toda, skrajni čas je. . . Na svidenje in lahko noč!" Mene pa je to nesporaznmljenje bolelo, in ker so nas Tržačani posetili v prvi vrsti vendar le zato, da se vspoznamo, želel sem s svojim govorom razpršiti ravno omenjeno nesporaznmljenje. V koliko se mi je to posrečilo, ne vem, toliko pa je moral poučiti .Slovencev" članek Trža-čane, da se naSi klerikalci boje takega sporazumljenja, dobro vedo č, da bi jim isto silno otežilo razširjenje svojega političnega evangelija na Trst in Istro. In ako sem dosegel to, sem zadovoljen. Narodna napredna stranka ne zahteva in izvestno niti ne želi, da bi jo tržaško slovenstvo aktivno podpiralo v njenem usiljenem jej boju. Ona dobro ve, da je Tržačanom v prvi vrsti potrebna edinost in zopet edinost; prepričana pa je, da bodo to edinost ohranili le tedaj, ako bo ležal ubit v prahu naS politični klerikalizem, še predno bo prestopil prag Trsta in Istre. Zategadelj želi zgolj objektivnega motrenja njenega boja od strani neprizadetih obmejnih Slovencev in nič nervoznega kritiko vanja, nič posredovanja tam, kjer je sprava nemogoča. Saj je zadnja nedelja morala razpršiti tudi poglavitni strah Tržačanov, da bi namreč utegnila biti žrtva našega boja — vseslovenska ideja. V katerem taboru na Kranjskem živi in čvrsto živi ta ideja, to pokazala je tržaškim gostom dne 7. t. m. stolna Ljubljana. Dr. Kari Triller. V LJubljani, 12 oktobra Poljski glasovi o položaju. Grof Dzieduszvcki, bivši podpredsednik poljskega kluba, je imel te dni v Stanislavu svoj volilni shod. Govoril je o bodočem drž. zboru in o položaju, ki nastane, ako parlament zopet ne bo deloval. Ako bo novi parlament dalje posloval, bo rešitev jezikovnega vprašanja bistvena in glavna točka obravnav. Pri tej priliki, je dejal govornik, bodo morali Poljaki svoje narodne interese braniti s tem večjo odločnostjo, ker se bodo poskušali atentati na poljsko dosedanjo posest. Ako pa se izkaže parlament zopet neraben in se porušijo sedanje ustavne institucije, bo vlada rada ali nerada prisiljena zateči se k izrednim sredstvom. V tem slučaju more priti vse v nevarnost, celo to kar imamo in kar nam je sveto. — .Dziennik Polski" pa piše: Zdi se, da je čas eksperimentov in čakanja v Avstriji že minil. Nikdar se ni šlo k volilni urni v važnejšem položaju. Gre se za obstanek parlamentarizma. Kakšna usoda ga čaka in kakšna ustavo ? Kdo more odgovoriti na to? .Borsen-Courier" izraža željo, da bi cesar ne prišel v položaj, ko bo moral vzeti narodu pravice, katere mu je odstopil. A če se to zgodi, se loti cesar pač s teškim srcem zadnjega sredstv«. Srbska. Iz Belegagrada poročajo praškemu .Času": Svatba našega kralja ima večjo politično važnost, kakor se zdi na prvi pogled, a žalibog važnost, katera more za našo Ločila sta se in odvetnik je ostavil kolodvor dobre volje kakor že dolgo ne Mej kratkim časom njegovega zakona ga je zalezoval sredi napornega dela njegovega poklica strah, imenovan ljubosumje, kate rega se v kljub vsemu trudu ni mogel osvoboditi. Nihče pa ni dajal tako resnega vzroka do skrbi, kot grof Salerni, ki je obsipaval lepo mlado ženo z ljubeznivostmi, katere je sprejemala kakor njej dolžen davek. Kakor dela vsak strastno razburjen Človek navadno velike budalosti, tako je tudi odvetnik očital to svoji ženi, Kar je ona zavračala deloma začudena, deloma razsrjena in z zaničevanjem. Vspeh pa so vendar imeli njegovi očitki. Mlada gospa je sprejemala grofa poslej le s hladno uljudnostjo ter se celo ni hotela vdeležiti nekega izleta, o katerem so se nekdaj prej dogovorili, da ga napravijo v njegovi družbi. Na to se je sedaj odvetnik spomnil. Ako je še premislil, da ga je skušala danes zadrževati od potovanja ter da se je grof Salerni svojevoljno ponudil, da potuje mesto njega, tedaj je moralo izginiti vse sumni-čenje. Bi se li mogla nuditi obema boljša prilika kot je njegova odsotnost? „V kakšne neumosti se da pač človek zapeljati, ako kale" blodnje njegov razum !" je razmišljal sicer tako mrzli mož zakonov, ko je čvrsto stopal proti svojem cilju; nesrečno deželo postati popolna nesreča. Res je čudno, da bi mogla poroka iz ljubezni imeti takovo važnost. Znano je,' da je Natalija na dopisnici javila svojo nezadovoljnost s to poroko. A podobnih Škandalov je Se več. Razmere so dospele do skrajnosti, ako je kralj Aleksander mogel reči depntaciji, da mu je oče Milan povedal, da je mati Natalija najnižja ženska na s veti, a da mu je mati isto rekla o očetu Milanu! . . . Toda kralj Aleksander hrepeni po potomstvu in rodbinski sreči, in ve se z gotovostjo, da se je kralj Aleksander že po svoji poroki k raznim osebam izrazil, da se odpove prestolu. Odtod izvira v tukajšnjih diplomatskih krogih to napeto pričakovanje, kako se razmerje kraljevske dvojice do Natalije razvije. Ako bi ta proti njima ne nehala intrigirati, (diplomatske intrige, Srbiji sovražne, itak niso prestale!) potem bi morda kralj Aleksander res mogel zapustiti prestol, na katerem je že od začetka igral dosti žalostno ulogo. Ta uloga mu je bila odkazana od Milana; sedaj stoji v ospredju Natalija, ki je vzlic vsemu raz-poru s svojim možem složna v intrigah proti kraljici Dragici in proti lastnemu sinu Aleksandru. Radi razžaljenja Viljema II. in cesarice je bilo v Nemčiji zadnjih par dnij obsojenih kar 5 ljudij na raznih krajih. V Marburgu je bil obsojen neki postre-Š č e k radi razžaljenja cesarice na 6 m e-s e c e v zapora, v Hamburgu neki delavec radi razžaljenja cesarja v ječo za 5 mesecev, v Beuthenu neki delavec radi istega zločina v ječo za eno leto, v Diisseldorfu neki gluhonemec (!) v ječo za štiri mesece, urednik berolinske „Zukunft", pisatelj MaksimiljanHarden iznova na šest mesecev ječe na trdnjavi. Najzanimivejši je zadnji slučaj. Znani, veleugledni pisatelj Harden je v svojem listu napisal članek pod naslovom: „Boj z zmajem", v katerem je na duhovit način satirično ožigosal cesarja Viljema „hunski" govor, v katerem je nemški cesar velel svojemu vojaštvu, naj postopa s Kitajci kakor kralj Atila in njegovi Huni, ter naj ne „dajejo nobenega pardona". Harden je obsodil sploh vso nemško kampanjo na Kitasjkem in se izrazil, da je za vse odgovoren le cesar, ki vlada kakor absolutist ter je sam sebi kancelar, ministrstvo in parlament. Zanimivo je, da se je vršila obravnava proti Hardenu tajno, dasi je bil njegov članek objavljen in torej znan vsa komur, kdor čita „Zukunft". Daleč je prišla nemška justica! Hardenu in drugim listom se je očitalo, da delajo s „svojimi napadi" na cesarja dobro kupčijo. Ali s tem se je priznalo, da ljudje radi bero take „napade" in se z njimi strinjajo. Saj pa je celo znano, da čitajo slastno take članke v — najvišjih krogih in z njimi soglašajo! Obsodbe turej ne bodo pomagali nič. 11. oktobra 1899 — 11. oktobra 1900, Včer j ob 5. uri popoldne je poteklo leto, odkar je transvaalski predsednik Krti ger poslal angleški vladi ultimat, poživljajoč jo, naj uru akne svoje čete od meje burskih čutil se je tako srečnega in veselega, in manjkalo ni dosti, da bi objel slugo oskrb ništva mestne razsvetljave, kateri je hitel pred njim ter ugašal svetilke druga za drugo. Ko je stopil potem četrt ure pozneje v grofovo spalnico, mu je vel nasproti čuden vonj, kateri je neizrekljivo prijetno in ugodno deloval na živce, da je nehote smehljaje se mrmral: „Sibarit?" Odvetnik je vžgal luč, potem se je ozrl po krasni opravi, po svilnatih tapetah sten, po mramornatih tleh, nato mu je hitelo oko v ugodno temoto nekega alkovna, kjer je stala široka postelj s snežno belim perilom, pregrnjena s svitlomodrim pokrivačem, in zdelo se mu je, kakor da ga vabeče kliče. .Sibarit!" so mrmrale zopet njegove ustnice, toda smehljal se ni več. Kam je vendar izginila prejšnja njegova dobra volja in veselo razpoloženje? In kaj je bil vzrok tej nakratni premen? Obiskal še ni grofa Salernija v tem stanovanju, pač pa že večkrat v prejšnjem; vedel je, da je živel mladi grof svojim sredstvom primerno, razkošno, in bilo je v resnici čudno, da je zbodlo odvetnika to šele sedaj v oko, dočim je opazil prej jedva nekaj ali pa skoro ničesar. (Konec prih.) republik. S tem dnevom se je začela vojna, katero so otvorili Buri, ko so vdrli preko meje Natala. Včeraj torej je poteklo leto dnij, odkar traja prava angleško barska vojna, dasi se je vrSila diplomatska vojna med Pretorijo in Londonom že nekaj mesecev prej. V tem letu so imeli Angleži okoli 10 000 vojakov ubitih in okoli 1200 častnikov in 28 000 mož, ki so postali vsled ran ali boleznij invalidni, torej za vojno nesposobni. Skupna izguba Anglije na mrtvih in invalidnih znaša torej okoli 40 000 mož, t. j. Število, katerega vsa zdrava burska vojska ob začetku vojne ni dosezala! Konj pa je bilo Angležem ubitih ali nerabnih, ranjenih nad 90 000. Stroški pa so samo do začetka avgu9ta t. 1. znašali okoli 1700 milijonov kron. Dotlej je veljal torej Anglijo vsak Bur, proti kateremu se je bilo bojevati, 48 000 kron! I In uspehi Angležev? Anektirali so obe burski republiki, toda le na papirju, kajti miru še ni, in vsi Buri se še niao podali. Lord Roberta še ne more domov, dasi je odposlal že gardno brigado in glavni del milic. No, mesto teh oddelkov so prišli še v minolem mesecu večje čete v Južno Afriko in še danes so v Aldershotu pripravljene čete, da se tudi odpeljejo v Južno Afriko. Vojne je vzlic vsemu prav za prav že konec, in končno pacificiranje opravi general Baden Powell s svojimi policijskimi oddelki. Toda severni del Transvaala, čegar obseg je nekako enak polovici Ogrske, še ni v angleški oblasti, saj tam jih še ni bilo. V glavnem mestu tega transvaalskega dela, v Pietersburgu, je ustanovil Barad Vorster, člen stare stranke .volksraada", novo bursko republiko in generali Louis Botha, Grobler, Schalk, Burger so se mu baje pridružili. Razen tega stoje v Witwatersrandu, južno Pretorije, na meji dežele Basutov ter na meji proti Kaplandiji in proti deželi Bečuana posamezni burski oddelki pod vodstvom generalov Delarev, Erazmus in Dewet. Ti generali dajo Angležem še dosti opravka in jim delajo mnogo škode Zlasti Dewet, katerega je v Evropi z žalostjo smatralo vse mrtvim, Še vedno ni niti ujet niti ubit, nego vznemirja največje angleške oddelke. Od 5.—7., torej tri dni, so ga Angleži pri Vredefortu skušali zajeti in uničiti, a Dewet jim je zopet ušel. Morda upajo ti oddelki, da se Ki age rja vendar-le posreči v Evropi doseči kako posredovanje, gotovo je, da je večina teh zadnjih bojevnikov prisiljena stati pod puško do zadnjega, kajti ako jih ujamejo Angleži, jih postrele" kot veleizdajalce in verolomne. V takih razmerah ni možno reči, kdaj bo vojne konec. Buri upajo, da bi se mogli v gorah Zoutpan držati še leto dnij. Dopisi. Iz Maribora, 10. oktobra. Kakor smo iz „Marburgarice" posneli, govoril je pri zborovanju „zveze nemških učiteljev" v Mariboru neki učitelj o predmetu: .Kako se naj narodno poučuje" — ter je med drugim rekel tudi tole : „Nem5ki dečko, nemško dekle naj se uči spoznavati nemško ljudstvo v njegovi pravi podobi, v njegovi pravi velikosti, v njegovi pravi človekoljubnosti — v njegovi ljubezni in v njegovem sovraštvu In kdor dobi zaušnico od sovražne roke, naj se — bodisi moški ali ženski — ni kari ne trese ter ne omahava in mirno ne prenaša, ampak naj hitro in pogumno vrne ta dar v dvojni meri, — to bodi zanaprej nemška velikodušnost* To je res imeniten recept za mlade šolarčke, da postanejo pretepači — in ako se bodo res ravnali nemški otroci po tem receptu, potem se ne bomo smeli čuditi, ako bodo v Mariboru, Celji, Ptuji in drugih krajih, kjer imamo slovenske in nemške šole, „krvavi izgredi" na dnevnem redu, kajti zaušnice se bodo vračale v dvojni meri. Svoj govor končuje ta slavni nemški pedagog s sledečimi besedami: „Wir furch-ten nichts, wir vvanken nicht, wir \vollen deutsch und treu zusammen halten und — den Flammberg in der Hand — soli eine Losung nur der Zeit — und Siegruf un-seres Sturmlaufs sein: „Hie deutsche Liebe — hie deutsche Hiebe! — Grad aua — und mitten dnreh!" In ta mož, ki je to govoril, piše in podpisuje se: 01 hm ar P r a ž a k! — Kdo se ne smeje ! ? Slovensko gledališče. „Sedem gavranov" ali „Zakleti bratje." Sinoči je čarobna igra .Sedem gavranov ali Zakleti bratje" za cele tri-četrt ure prej nehala, kot zadnjič. S tem je povedano vse, ker prvi in glavni pogoj za vspevanje čarobne igre: hitri tempo — je bil izpolnjen. S tem prišel je do boljše veljave tudi drugi faktor takih iger, t. j. zunanja scenerija, ki je, to moramo priznati, res vredna, da se pogleda. Zimska pokrajina z metežem, začarano drevo s predico, rožna dekoracija, slika: .nedolžnost zmaga", nad vse pa apoteoza, so nekaj posebnega, bodisi v dovršenosti, bodisi v barvnih in lučnih harmonijah, bodisi v grupiranju. Za naše razmere je uprizoritev te igre res dobra posebno, če pomislimo, da je intendanec vedno strah, da ne pojde nova igra več kot dvakrat. — 0 igri sami ni dosti povedati, ker o takih igrah se ne da dosti pisati; treba jih je le sam videti, in to priporočimo vsakemu, ki hoče preživeti par veselih uric in pozabiti za trenutek .življenja teže". Ker pa vemo, da bo igra ostala, in da bo vlekla skoraj kakor „Od stopnje do stopnje", naj povemo kaj o nji. Vsebina igre je ta, da se dva duhova vila Žene8lava (gdč. Marica Ogrinčeva;, in mogočni duh Zlobog (režiser Adolf Do-brovolnv} prepirata o raznih čednostih ženskinih, posebno zarad zgovornosti. Milko družabni duh vilin (g. Irma Polakova ki mu je vsojena v poslednjih dogodbah velika uloga, pomaga kuriti prepir. Žrtva tega prepira so Ljudmila (gdč. Rtickova; in njenih sedsm bratov ter, ko jo je bil poročil grof Mojmir Golovrhar (g. Rud Deyl), njegova dvojčka. Vila Ženeslava je stavila z Zlobogom, da bo Ljudmila sedem let molčala. Bila je namreč izpremenila Ljud-milinih sedem bratov v sedem gavranov, in te naj Ljudmila reši le, če bo sedem let molčala in napredla za svojih sedem bratov za vsakega po sedem oblačil v vseh mavričnih barvah. Igra se vrši zadnje leto Kraljica vil (gdč. Marica Puhkova) odloči prepir svojih podložnikov tako, da naj pride Ljudmila, ki je bila molčala in predla šest let v samoti, sedmo leto v svet, kjer naj jo čakajo razne skušnjave. Takoj v drugi sliki dobi grof Mojmir Ljudmilo v začaranem drevesu in jo odpelje na svoj grad, kj»r jo poroči. Grad Mojmirov pa napadeta grofica Zdenka (gospa Avgusta Danilova) in Perko z Brda, njen podložnik (g. Anton Danilo), ki ga razrušita. Grofica Zdenka se je zaljubila v Mojmira in si ga je hotela po vsej sili pridobiti. Ko ni nič pomagalo, svetuje ji oglarski mož (Zlobog preoblečen): naj pahne Mojmirovo ženo v ječo in muči njo in njenega moža toliko časa, da bo iz-pregovorila. Ljudmila, da je namreč zakleta čarovnica; če izpregovori le jedno besedo, je proč vsa njena moč, in Mojmir bo rešen Grofica Zdenka gre v ječo in hoče Mojmiru iztakniti oči, če Ljudmila ne izpregovori in ne poprosi zanj. Ali ko je sila najhujša, prikaže se Ljudmili vila Ženeslava in ji veli molčati Zato pride Ljudmila na grmado, in Mojmir naj jo vidi goreti. Ali ko grmado zažg6 minilo je sedmo leto preizkušnjo, Ljudmili padejo z rok vezi, grmada ugasne, in ob grmenju se pokaže v ozadju zbor vil, ki karajo nesramna človeška početja. Vse se zgrudi pred vilami na tla: ženska ne dolžnost je zmagala, in Zlobog se pokori vili Ženeslavi. (Konec prih) Dnevne vesri V L|abl;ani, 12 oktobra. — Osebna vest. Okrajni komisar v Krškem, g. Viljem baron Rechbach je imenovan višjim okr. komisarjem. Poštnini kontrolorjem v Ljubljani je imenovan višji oficijal g. Ivan Vidmar. Za sodna pristava sta imenovana avskultanta gg. Jo* Preveč za Logatec in dr. Fr. Cvetko za Metliko. Vojaški kapelan g. Jakob Mar-zidovšek je premeščen iz Mostara v Maribor. — Političen rendezvous. Z Zidanega mostu se nam piše: Dne 3 t. m. imela sta na tukajšnjem kolodvoru rendezvous vodja kranjskih (ali že tudi štajerskih) klerikal cev dr. Š u š t e r š i č in pa klerikalni kandidat za peto kurijo na Spodnjem Štajerskem dekan Žičkar. Skrivnostno sladko-ginjena vsedla sta se na leseno klop Prt 1 čakalnico III. razreda ter se živahno pogovarjala o bodočih državnozborskih vo- litvah na Spodnjem Šajerskem. Dr. Šusteršič je rotil Žičkarja, naj nikar ne odneha, češ, Hribar ne sme biti voljen na noben način. Mi se le čudimo, da naši duhovniki .Kranjca" ne marajo, njihov kandidat pa hodi vprašat .Kranjca" za svet. Nam pa je vsejedno, ako bode naš poslanec rodom Kranjec ali Štajerec, na noben način pa ne sme biti Žičkar, ki stoji pod komando najzagriznejšega klerikalnega hujskača dr. ŠuŠteršiča. Ako hoče dr. Šusteršič spraviti Žičkarja na vsak način v državni zbor, naj mu preskrbi mandat med svojimi somišljeniki na Kranjskem, naštajerskem za dr. Šušteršičevega p r i p adnika ni prostora. — Državnozborske volitve na Štajerskem. „Slovenski Gospodar" agituje z vso silo za izvolitev dekana Žičkarja v celjski peti kuriji in zahteva, naj se Hribar odpove kandidaturi. List pravi, da vzdržuje Žičkar svojo kandidaturo za V. kurijo, ker hočejo volilci kmetskih občin Ptuj-Ljutomer Ormož sami si izbrati kandidata, to se pravi, ker volilci tega okraja nečejo voliti Žičkarja. — Državnozborske volitve na Koroškem. Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem priredi v kratkem v slovenskem volilnem okraju dva shoda, na katerih bo govoril deželni poslanec Grafenauer. Iz tega se sklepa, da bo Grafenauer kandidat za Einspielerjev dr-žavnozborski mandat. — Tržačani v Ljubljani. Ker v našem poročilu o prijateljskem sestanku v .Narodnem domu" ni bilo točno povedano to, kar je govoril dr. Rybaf, saj je naš poročevalec sedel na drugem kraju dvorane, dr. Rybaf pa na drugem, in torej ni bilo možno govora natančno razumeti, kakor ga tudi .Slovencev" poročevalec ni mogel, posnamemo iz „Edinosti" natančno besedilo tega govora. Po .Edinosti" je dr. Rybaf dejal: „Prvi pozdrav nam je bil nocoj izrečen od brata staroste .Ljubljanskega Sokola", dr. Tavčarja, in je toraj moja dolžnost, da se mu jaz, kakor starosta .Tržaškega Sokola" zahvaljujem na njegovi lepi napitnici. In rad se odzovem tej prijetni dolžnosti. Mi, ki večkrat prihajamo v belo Ljubljano, ki je naše duševno središče, in ki bo, ako Bog da in sreča junaška, gotovo tudi naša politična prestolnica, opazovali smo v zadnjih letih z radostjo napredek, ki se javi povsod v Ljubljani. Želeli pa smo, da se o tem prepričajo tudi naše širje mase, in zato smo jih sem pripeljali. Političnim strankam je večkrat beseda .napredek" prazna fraza. Zlasti Vi, Tržačani znate, kako v Trstu ravno tista stranka, ki si je zapisala .napredek" (progresso) na svojo zastavo, tepta napredek in vsako svobodno mišljenje z nogami, da ju ona liberalna le zase, dočim je najreakci onarnejša proti drugomišljenikom. Tukaj v Ljubljani pa smo našli pravi napredek na kulturnem, umetniškem in narodnem polju, in tak napredek, dragi Ljubljančani pozdravljamo z veseljem tudi mi, za tak napredek se tudi mi navdušujemo. Napijem torej naši beli Ljubljani." — Slovensko gledališče. Jutri, v soboto 13. t. m. nastopi gospod Ignacij Borštnik iz Zagreba kot gost v naslovni ulogi izvirne Cankarjeve drame .Jakob Ruda". V ulogi Broža nastopi prvikrat kot novoangaževani člen drame gospod Ivan Kovačič, igralec iz Zagreba. — V torek, 16. t. m. poje se prvikrat v sezoni opera »Puščavnikov zvonček". — Meščanska godba je nastopila do slej že trikrat, in občinstvo se je moglo prepričati, da je postavljena na resno, zdravo podlago, ter da se je nadejati najboljših uspehov. Kritika poslušalcev soglaša v sodbi, da je naša meščanska godba že pri svojem začetku prav dobra in sposobna za najboljše zabave. Ker pa je treba godbi tudi primerne oprave, a je imelo društvo, ki je meščansko godbo z velikimi žrtvami mesta in posameznih rodoljubov oživotvorilo, že doslej jako znatne stroške, je želeti, da občinstvo našo godbo pri vsaki priliki podpira. — V nedeljo zvečer bo v .Narodnem domu" v Sokolovi dvorani koncert v društvene na mene. Pričakovati je, da se z ozirom na sedanje stanje godbe vdeleži občinstvo v največji meri ter pripomore, da dobi godba čim prej svojo uniformo. Vstopnina je prav nizka. Vzpored prvega promenadnega koncerta pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika H. Beniška je tale: I. del. 1. Ženi-tovanjska koračnica, Mendelsohn. 2. .Don Juan", ouvertura, Mozart. 3. Čar spomla- danske noči, valček, Jeasel. 4. V gozdni ko-vačnici, karakterističen komad, Eilenberg. 5. Ljubavna pesem, solo za flavto, Tickel. 6. Ruske narodne pesmi, potpouri. II. del. 7. Graničari, ouvertura, Iv. pl Zaje. 8. .Ana", gavota, Novosad. 9. Lastavicam, pesem, solo za krilovko, Ivan pl. Zaje 10. Slovanske cvetke, potpouri, Parma. 11. Vstajenje pomladi, polka fran, Čermak. 12. Ex, galop, Parma Pričetek ob 1I%8 uri zvečer. Vstopnina za osebo 60 vinarjev. Čisti dohodek je namenjen v delno pokritje ustanovnih stroškov in se preplačila hvaležno sprejmd. — Vnedeljo, 14. t. m. pa svira meščanska godba pred .Narodnim domom" od Vi 12. ure do Val- ure. Vspored je ta-le: 1. Koračnica slovenskih pesmi. 2 Finale iz opere Lucia di Lammer-mor od Donizettija. 3. Carica, polka mazur. 4. Domovini, pesem, Ipavic. 5. Intermezzo iz .Cavaleria rusticana", Mascagni. 6. Koračnica iz .Prodane neveste", Smetana. — Pri promenadnem koncertu v .Narodnem domu" igra godba na lok. — Učiteljske vesti. Učiteljstvo kranjskega okraja je izvolilo za svoja zastopnika v okr. šolskem svetu nadučitelja gg. I. Kraglja iz Tržiča in A. Kmeta iz Cerkelj. Kot provizorični učitelji so nameščeni kandidatje gg. Fr. P e t r i č v Leskovcu, Ivan Pavločič v Velikem Trnu pri Krškem in Ivan Magerl v Svibnem. Kakor poroča „Učit. Tov.", so volitve učiteljskih zastopnikov v okrajnih šolskih svetih končane in je povsod zmagalo s svojimi kandidati napredno svobodomiselno učiteljstvo. — Porodil se je v Gradcu finančni koncipist v Krškem g. Robert Kermav-ner z gdč. Natalij o Zabredovo, hčerko znane rodoljubne obitelji v Gradcu, čestitamo ! — Na Zidanem mostu je včeraj zvečer pri zvečernem vlaku neki vojak izstopil na nepravi strani in je padel čez 14 metrov visoko škarpo. Prepeljali so ga v bolnico v Celje. — Na Kalvariji tik Maribora so pri prekopavanju zemlje za novi vodovod našli premog. Ta premog je iste kakovosti, kakor trboveljski. Kakor se poroča, si hoče mariborska občina sama zagotoviti pravico do tega premoga. — Vojak ušel. Rekrut Joh. Schoen-thaler pri 27. pešpolku je včeraj zjutraj pobegnil. — Tatvina. Toeniesovim hlapcem je bila danes ponoči iz hleva ukradena obleka, v vrednosti 17 kron. Tat je moral biti z razmerami hleva dobro znan. — Utonil je včeraj popoludne dve leti stari Slavko Mandelc v Blejskem jezeru. Igral se je sam pri kraju vode in je padel v jezero. — Nova justična palača je dograjena do strehe in se tudi še letos pokrije. * Nesreča pri ljudskem shodu. Iz Pfemisla poročajo, da so imeli ondotni ma-loruski socialni demokratje hod, na katerem bi bila govorila Hankiev/icz in dr. Ja-rosiewicz. Komaj pa je zače! govoriti Han-kiewicz, ko se je v ozadju dvorane podrla peč ter je bilo več oseb ranjenih. Nastala je panika, in vse je beželo iz dvorane. Toda jedva je zapustil majhen del delavcev dvorano, ko so se na nekem mestu udrla tla in je padlo več oseb v klet. Seveda je bil sedaj strah še večji. Delavci so mislili, da se podere vsa hiša ali vsaj vsa tla ter bežali med silnim krikom in jokom žensk skozi okna in vrata iz dvorane. V klet je padlo okoli 30 delavcev, ki so bili večinoma brez zavesti in krvavi. Dr. Jarosie-\vicz je prvi pomagal ponesrečencem. Zanimivo je pri vsem to, da je dotična hiša stara šele leto dnij, a da je že vsa trhlena in pirava. * Abbe Santoll je stal pred meseci pred pariškimi porotniki, ker je nenravno zlorabljal otroke. Ker so ga porotniki oprostili, so zagnali klerikalci velik krik, češ, da se je Santollu zgodila po listih krivica, ter ga proslavljali kot najnovejšega mučenika, kateremu treba samo Še umreti, da pride njegov kip poleg sv. Liguorija. No, 8ocialnodemokratski list „Arbeiter Zeitung" je klerikalne kričače dobro zavrnil. Dokazal je, da Santoll le na Francoskem ni bil kaznovan, povsod drugod pa bi bil dobil 1—5 let ječe. Francoski zakonik določa namreč, da nenravnost med moškimi sploh ni kazniva, ter da je kaznovati samo onega nesramneža, ki zlorabi otroke, ako še niso bili stari 13 let. Ako pa se izvrši nesramnost z dovoljenjem nad 13 let starega otroka, dotični nesramnež po francoskih postavah ne more biti kaznovan. To se je zgodilo tudi pri menihu Santollu. Kaznovan ni bil, dasi se mu je dokazalo, da je zlorabil celo vrsto nad 13 let starih dečkov. Tak je „mučenik" Santoll! * Se eden I Iz Rima poročajo: Kaplan don Auguato Vaccari v župniji Bagno di Piano pri Bologni je zvabil nekega kletnega dečka na cerkveni stolp in ga ondi posilil. Ko so ga zaprli, je nesramnež še proslavljal umor kralja Humberta. Plača mu je zasežena. * Nepotrebna sablja. Pariški policijski prefekt Lepine je odredil, da pariški policaji ne smejo pri navadni službi nositi več sabelj, nego le bele palice. Pri velikih izgredih in nevarnih nemirih pa dobi vsak policaj sabljo iz skladišča. V Avstriji smo pač še daleč za Francijo, zato pa so toli pogoste nesreče radi neumestnih policijskih sabelj. * Umor na božji poti. Iz Madrida poročajo: Na španskih romanjih so škan dali, pretepi in umori nekaj navadnega. Zato pa obsoja skoraj vse časopisje ta romanja in zahteva, da jih vlada prepove. 27. septembra so se v Soberju (Lugo) stepli romarji, rabili nože, batine in pištole. Mnogo je bilo ranjenih, neki mladenič pa umorjen vsled petorice bod! j a je v. Književnost — ,,Slovanski pregled", ta izborna češka revija, ki se bavi s kulturnimi vprašanji vseh slovanskih narodov, si pridobiva čim dalje večji, zasluženi ugled. Danes nam je došel 1. snopič III. letnika. Vsebina je tale: Pavla Maternova: Z nove poezie ruskć S. J. Nadson (Sliko). Adolf černy: Sto let lužicke poezie. Fr. Ilešič: Lavan-tinsky biskup Anton Martin Slomšek (1800—1862). Dr. Vrat. Černy: Literarni produkce na Černe" Hore v XIX veku. St. Rom. Lewandowski: Nejmladši malifstvi polske. Dopisi: Z Krakova. Z Krajinv. (A. Der mota), Z Petrohradu. Z Lužice. Slovane severozapadni: Slovane" vychodni: Jihoslovane: Jubileum Strossmayerovo. Chorvatsky katolicky sjezd. Panovnicke" jubileum kn. Nikoly I. Italšti Slovinci. Všeobecne" zpravy: Umeni, včda : K. Przer-wa-Tetmajer: Otchlan. P. Lavrov: ILiukhh u CjaBHHTe. N. S. Sumcov: A. C. ILuiKinrb. J. Symank: Prenja čitanka za serbske šule Slike: S. J. Nadson. Kniže Nikola I. Petrovič Njeguš; Jakub Cišiniski. W. S. Reymont. J. J. Strossmayer. Ta vsebina dokazuje, da je .SI. P." jako mnogostranski, dobrozalo-žen list, ki zasluži največje podpore. Izhaja mesečno ter stane 6 K 40 h. Izhaja v Pragi. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 12. oktobra. Minister zunanjih del grof Goluchovvski in ministrski predsednik dr. Korber bosta danes popoldne skupno sprejeta v avdijenci. Dunaj 12. oktobra. Vsi bivši poslanci nemške napredne stranke so sklicani na posvetovanje na dan 20. t. m. na Dunaj. Dunaj 12. oktobra. Listom se poroča iz Budimpešte, da smatrajo ondotni vladi krogi stališče avstrijskega poslanika pri Vatikanu grofa Revertere za popolnoma omajano. Ogrski vladni krogi zahtevajo, naj se Revertera odstrani, ker ni mogel preprečiti, da je papež nadškofa Stadlerja tako demonstrativno sprejel Imenuje se že tudi naslednik grofa Revertere. To bo baje grof Welsersheimb, bivši sekcij ski šef v ministrstvu zunanjih del. Olomuc 12. oktobra. .Pozor" javlja, da so vsi uradniki dobili migljaj, da morajo v čeških okrajih delati za klerikalne kandidate proti narodnim kandidatom. Bruselj 12. oktobra. V tukajšnjih diplomatskih krogih se zatrjuje, da so upanja na uspešna mirovna pogajanja s Kitajsko popolnoma neutemeljena, dokler se cesar in cesarica-mati ne vrneta v Pekin. London 12. oktobra. Zdaj so tudi Združene drŽave ameriške odgovorile na Delcassejevo noto. Združene države so izjavile, da hočejo sodelovati z drugimi državami v svrho, da se dobi od Kitajske zadoščenje in pa jamstvo, da se izgredi proti ptujcem več ne ponove, glede odškodnine pa pritrjujejo predlogu Rusije, naj se določi na posebnem kongresu. London 12. oktobra. VValdersee je odredil, da se ekspedicije v Paotingfu, ki odrine danes, vdeleži 5000 Nemcev in 2000 Angležev, Francozov in Italijanov. Rusi, Japonci in Američani se te ekspedicije niso hoteli vdeležiti. London 12. oktobra. V Pekinu je zdaj samo še 1200 mož ruske vojske. London 12. oktobra. Poročila raznih listov o premembi v ministrstvu so neosnovana. London 12. oktobra. .Times" javlja, da izostane naznanjeno potovanje nemškega prestolonaslednika v Carigrad in v Jeruzalem, ker je turška vlada sporočila v Berolin, da ne more jamčiti, da se ne zgode protinemške demonstracije. London 12. oktobra. Reuterjev biro javlja, da je kitajski cesar zauka-zal obglavljenje bivšega vojnega ministra Kangvja in več druzih višjih uradnikov, ki so provzročili ustajo bokserjev. Princ Tuan je obsojen na prisilno delo v Kašgariji, princ Gih in vojvoda Tsajlan sta obsojena na dosmrtno ječo. Narodno gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. Trgovinska in obrtniška zbornica je imela dne 26 septembra t. 1. plenarno sejo, katere se je za predsedstva zborničnega predsednika Josipa Kušarja udeležilo 14 zborničnih svetnikov. Predsednik pozdravi prisotne zbornične člene, imenuje za overovatelje zapisnika gg. Ivana Baum-gartnerja in Josipa Rebeka in naznani, da je Njegovo Veličanstvo cesar za čestitk« ob priliki sedemdesetletnice po c. kr. deželnem predsedstvu blagovolil izreči Naj višjo zahvalo. To naznanilo se vzame a Slava-klici na znanje. Predsednik prebere na to dopis c. kr. deželne vlade, ki prosi zbornico, da določi svojega zastopnika v administrativni odbor kmetijsko-kemičnega preskušališča v Ljubljani. Na predlog predsednikov se določi zborn. svet. Josip Lenarčič. Zapisnik zadnje seje se odobri. Tajnikov namestnik dr. Viktor Murnik poroča o načrtih zakonov, ki se ž njimi preminjajo določbe trgovskega zakona ^n obrtnega reda o trgovskih usluž-bljencih^in pa zakon o nedeljskem počitku. Referent prebere načrte in pojasni motive zanje. Ziajne določbe o službenem razmerju trgovskih uslužbljencev niso več primerne. Zlasti se čujejo pritožbe da po dozdanjih določbah trgovskega prava dopustni pogodbeni dogovori o razvezi službenih pogodb ne varujejo zadostno koristi trgovskih uslužbljencev. Načrt določa zategadelj, da se tudi po dogovoru ne sme odpovednega roka skrčiti pod 14 dni, in Če je uslužbljenec pol leta že v službi, ne pod 1 mesec. Ako ni nobenega dogovora morata oba dela po preteku vsakega koledarskega četrtletja odpovedati po šestte-denski odpovedi. Trgovsko pomožno osebje se dalje pritožuje radi predolgega delovnega časa, ki je njegovemu zdravju na kvar in ga odteguje nadaljnemu duševnemu izobraževanju in družinskemu življenju. Načrtom bi bilo v obče pritrditi. Poročevalec pa predlaga v imenu odsekovem preciznejšo izrazitev nekaterih mest; dalje naj se dovolitev gotovega prostega časa za poiskanje nove službe o mestih z več kakor 50 000 prebivalci prepusti odredbeni oblasti; do ločbe o takozvani konkurenčni klavzuli naj veljajo tudi za trgovske obrte, čas omejitve pa naj se ne določi na 5 let, ampak bi zadostovalo 1—2 leti; znesek 5000 K. za letno plačo oseb, ki naj ne pripadajo pomožnim delavcem, je previsok in naj bi se skrčil najmanj na 2500 K. Po kratki debati, v kateri sta zbor nična svetnika Karol Lnckmann in Josip Lenarčič poudarjala glede načrta o pre membi zakona glede nedeljskega počitka, da je določba, po kateri je komptoarsko in pisarniško delo ob nedeljah dovoijeno k večjemu dve d o pol u danski uri, prestroga, in naj bi se za nujna dela naredila izjema, sprejme zbornica odsekove predloge. Proti zobobolu in gnjilolri zob izborno deluje Melnsina nstna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poŠti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jedina. stiloma (10—41) dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana rtesljeva cesta Štev. 1, zraven mesarskega mostu. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 11._Dr. pr. 1030. Izvirna drama. V soboto, dne 13. oktobra 1900. Gosp. lam. Borštnik iz Zagreba kot gost. Prvikrat nastopi novoangažovani Član dame gosp. Ivan kovurlr, igralec iz Zagreba. Drugikrat na slovenskem odru: Jakob Ruda. Drama v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Režiser g. A. VerovSek. Blagajnica s« odpre ob 1. uri. — ZaieUk ob 1 ,',8. iri. — Konec po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pen. polka Leopold II. it B. Prihodnja predstava bode v torek, 16. oktobra t. 1. Opera „Puščavnikov zvonček". Umrli so v Ljubljani: Dne 8. oktobra: Marija RapuS, delavčeva žena 52 let, Velike čolnarske ulice št. 5, srčna hiba. — Viljem Schnell, stavbenikov sin, 7'/.> leta, Emonska cesta št. 10, škrlatica. Dne 10. oktobra: Josip Dermastja, posestnik, 65 let, Zaloška cesta št. 3, otrpnjenje srca. Dne 11. oktobra : Uršula Spelič, strežnica, 40 let, Škofje ulice št. 2, Brightova bolezen. V hiralnici: Dne 9. oktobra: Franja Selan, kajžerjeva hči, 30 let, jetika. — Fran Maček, delavec, 30 let, jetika. V deželni bolnici: Dne 4. oktobra. Štefan Šturm, hlapec, 55 let, novotvorba. — Josip Kobllšek, črevljar, 69 let, ostarelost. Dne 5. oktobra: Fran Zadel, kajžar, 67 let, pljučni katar. Dne 7. oktobra: Marija Regina, kajžarjeva hči, 24 let, srčna hiba. Dne 8. oktobra: Jožefa Bernardi, uradnega sluge hči, aVi leta, pljučnica po davici. Meteorologičrto poročilo. Viiina nad morjem 806'3 m. Breda}! mračni tlak 736-0 mm. — Stanje l|| Cas opa- baro- %> i Vetrovi Nebo ljj zovanja metra V mm £3 i j** 11 12 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7374 7381 7370 12-8 sr.8Vzb.od1 oblačno 90 si. jvzhod! oblačno 110 sr. j vzhod i oblačno o o Srednja včerajšnja temperatura 129', norci* v: 112°. X>ujaa^s3s& borza dne 12 oktobra lišOO. skupni državni dolg v notah . . 97 05 Skupni državni dolg v arci ta . . . . 9665 Avstrijska zlata renta ........ 11465 Avstrijska kronska renta 4' ■ . . . . 97 25 Ogrska zlata renta 4u/a..... . . 114 05 Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 90 20 Avstro-ogrske bančne delnica ... 1698 -Kreditne delnic* .... .... 645'— 241-971/* 11815 23-60 19 27'/, 9060 1145 dondon vista ... ... Nemški drž. bankovc aa 100 mark ?h mark.......... iSO frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... Hal tipski pBiočMi (manu faktur i Ht), vešč slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter italijanskega nekoliko v govoru, želi nastopiti v lijunljani službo kot komptoarlst. Isti ima tudi veselje do potovanja. Ponudbe naj se pošiljajo pod A. H. lOOO upravništvu „Slov. Naroda". (2100—2) ki je dovršil saj I razred srednje Sole, vsprejme v svojo Špecerijsko prodajalno in glavno zalogo tobaka (2108—i) Gabrijel Jelovšek na Vrhniki Dobro ohranjeno (2104—1) se ceno proda. Fran Hitti, Poljanska cesta štev. 45. Častita gospodinja! Poskusite velezanimivo, patentovano Reithoffer^&agločistno milo. Nesnaga sama takoj odpada I - Neškodljivost zajamčena, Dobiva se v trgovini (2023—11) Edmund Kavčič Prešernove ulice nasproti glavne pošte. Css. kr. avstrijski jgk igffli želtzniča. Izvod h voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane jnž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ari d m po noći osobai vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; cez Selzthal v Aussee, Solnograd; Cez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 in zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabe!, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Iuomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein. Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gentvo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob ti. uri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob ti. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano ji.ž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. nri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja vi a Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solno od dne vložitve do dnevzdige brez odbitka ln brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. 1933-4) Lir. IVI. Hud ni h ? predsednik. Clmetni^et razstava ^ i> „JV(e$tnerD d©mu" I t>Sok don od 9. dopoludne do 4. popoludne. Bottger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr in 6G kr. se dobiva samo (1393—14) v deželni lekarni pri Mariji pomagaj M. Leustek-a v LJubljani. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvu. Schweinfurt 11. februvarja 1899. L. hrt-n, mlekarija. je dosežena, če se dobre vrste blago priporoča po najnižjih cenah. Mi ponujamo na primer: meter po 20 kr. 30 42 Tenis flanel, jako širok . . . damsko sukno, dvojno široko modni ševiot, dvojno širok . angleški teški noppes, 120 cm. širok...........30 „ izvirni loden iz ovčje volne, 120-130 cm. širok..... 1 gld. čisto volneni casan, dvojno širok..............78 „ srajčno sukno, meter .... 17 „ datje perilo, tkano blago, platno, preproge (2018—4) po 1z » MtehOi cenah, Z velespoštovaujem Bratje Monath najcenejša razpošiljalna tvrdka za manufakturno in modno blago v Gradcu Jakominiplatz 19. Radetzkystrasse 2. |y 1 my dopisnica zadostuje, pa do-f" f\| XX bite na željo vzorce brez-m plačno in poštnine prosto. VMopritlifino stanovanje s 4 sobami, služniško sobo, kopalnico in pritiklinami in vporabo vrta, se odda v novi vili ob cesti na Rožnik (Vrtača). Povpraša naj se istotam. (2090—2) Več natakaric poštenega značaja vsprejme se za nedelje popoludne „pri Kankertu" v Šiški. Plačilo 2 kroni pa večerja. Oglase" naj se takoj. Ognjevit Kozjek (2103—1) posestnik in krčmar. Vsled smrti svojega šefa iščem kot notarski solicitator in koncipijent nove primerne službe. (2092-D Jos. Goričan v Šoštanji. VA BILO. Častiti gospodje člani „Marijine bratovščine v Ljubljani" se uljudne vabijo k II. nadaljevanju rednega občnega zbora xa. leto 1899. katero se bode vrSilo dne 14. oktobra 1900. I. o"b I.O. "u.ri dopoludne v dvorani »Katoliškega doma" na Turjaškem trgu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o še jedenkratnem pregledu računskega zaključka, društvenih knjig m računov za leto 1899 2. Nadomestna volitev 4 odbornikov in 3 računskih preglednikov. 3. Posamezni nasveti članov, zadeva joči redni občni zbor dne 18. februvarja 1900, za leto 1899. V Ljubljani, 4. oktobra 1900. (2058—3) MB ■£ O R. W V nedeljo, dne 14. oktobra t. I. priredi se v ,,pri Kankertu" v Spodnji Šiški št. 20 bodisi grdo ali lepo vreme isvanre&en velik koncert ■w zaprtem salonu. _|«- j»za S»00 «»»*«»!• Svirala bode najizbornejša godba na trobila. Točilo se bode pristno vino, v prvi vrsti nov pronekar in razna najboljša staru vina ter sveže mnrrno pivo, vrček po 20 vinarjev. Postregel bodem tudi z domačimi dobrimi mesenimi, rlžoviml, Jetrnimi In krvavimi klobasami. — Za izborno postrežbo je preskrbljeno. Začetek ob 9» uri popoludne. Vstop prost. K mnogobrojnemu obisku uljudno vabi < >*>ii j«» v i i JKozjeli (2105—1) posestnik ln brrninr. I „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani ^Tatic-ia-p ln prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-nejših pogojih. (1877—25) 3?osojila. na vrednostne papirje proti nizkim obreitim. Zavarovanje proti knrzni izgnbi. Froznese k vsem žrebanjem. Sprejemanje đ.erxarrxila. -vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na giro-konto s 4°/0 ob res t o vati jem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt rrs.erj.jic najknlantneje. Borzna naročila. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".