ftt. 18 V Gorici, v torek dne 14. februvarija 1911. bbftll feikrit it teta, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Oorici na dom poSiljana : vbms leto * • 15 K Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča- v vseh tobakarnah. .sodi" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kaiipot po Soriškem, in firadiNaukeor^ in dvakrat v letu nYo8Bi red železnic, parnikov in po&tnlh ms". la naročila bres doposlane naročnine se ne ozimno. Tečaj XLL Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ¦ ... Ureduištvo // ','J, 7 M nahaja, v Gosposki uUci Št,'¦% 'Gorici, v I. nadstr, na deSEO, Upravniatvo 7 , se nahaja y Gosposki ulici ši. t' v 1. nadstr. na levo v tiskat Naročnino in oglase je plačati loco OOrica. ' '¦'-• '"'¦'"•¦ Oglasi in pCSŠaaice se računijo po Petit-v! ,*nh, če tiskano i-krat 6 vin,, 2-krat 14 vini, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta; Večkrat po, po-, godbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi ^uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov 'odklarijarhb vsako odgovornost. r Talafon iS, 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabržčck (odgov. j. FabčiČ) tiska in zal. 01 otvoritvi deželne Dve leti že naznanjajo iz deželnega odboru, da zdajpazdaj otvorijo deželno norišnico. AH vselej se je skazila napovedana otvoritev, dne 16. febriivarij;'. 1911. pa vendar otvorijo imenovani deželni zavod; slovesna bo otvoritev ob navzočnosti namestnika m knezonadškora. Staro je že vprašanje deželne i riš-nice. Vleče se od leta 1887. dalje. Dne 23. decembra 1887. je bil sprejet v deželnem zboru predlog deželnega odbora za-ustanovitev deželne norišnice. Razpisali so bili natečaj za nakup zemljišča in izbrani arhitekt je imel nalog, izdelati načrt. Ali zgodilo se je le to, da je vprašanje deželne norišnice padlo ter je bilo p- kopano do leta 19u0. Deželni odbor je dobil v tem letu nalog, nakupiti zemljišče ter poskrbeti potrebno, da pridemo čimprej do deželne norišnice. Leta 1904. je deželni odbor zinejil zemljišče za zgradbo zavoda določeno in dela so bila izročena laškemu podjetniku Perku za znesek K 548.728.83. Leta 1905. je deželni odbor razglasil razpis službe ravnatelja v norišnici... V četrtek še le jo otvorijo. Z deželno norišnico smo se bavili temeljito od leta 1900. dalje. Vsako leto je bilo v »Soči* nekaj člankov, ki so se pečali s tem zavodom ali kazali, kako delajo drugodi ter kako bi moralo biti tudi pri nas. Lahi so si utepli v glavo že s prvega početka, da mora stati deželna norišnica v pomeriju goriškega mesta. V Furlaniji ni primernega prostora za tak zavod, med Slovence ga ne dajo, torej v Gorico ž njim, da se okoristijo Lahi z upravo takega zavoda. To je bil tokratni deželni mesta se ni dobilo sveta po nižji ceni. Če bi bili n. pr. mislili na Vipavsko dolino, bi bilo mogoče dobiti memo njivo po 500'do 1000 K. ne pa do 3000 K; torej bi se bilo pridobilo že pri nakupu sveta lahko do 80000 K. Toda v Gorico je morala deželna norišnica. Tako so hoteli Lahi in tako i se je zgodilo. Dr. Pontord, ugledni goriški 1 zdravnik, je konštatiral, da pri 27 norišnicah po raznih deželah ni potrosila nobena za zemljišče v tak namen toliko, kolikor naša, ki je med vsemi onimi deželami naj- 1 nbožnejša in najbolj izmolžena. Norišnica ! v Vidmu obsega 38 ha, ki so stali 88.000 lir, v Padovi obsega 26 ha, ki so stali , 100.000; v Gorici pa je stalo 15 ha skoro 170.000 lir. 7a\ talno vodo je slabo preskrbljeno, razširiti se zemljišče ne da, ker \ "bi stal vsak nov kvadratni meter naravnost ogromen znesek. j Prostor ne odgovarja namenu, ker se nahaja v pomeriju mesta, ker je premalo ' miren, preveč blizu bivališč, preveč blizu ' lunine In prašne ceste. Na takih prostorih ' ii.» zidajo nikjer drugje norišnice. Po mne-iiju psihiatrov mora biti tak zavod oddaljen od bivališč vsaj 3 -4 km. V Vidmu n. pr. je norišnica 3 km izven mestnih zidov, pa so že morali storiti korake proti tiadležnostini, katerim je izpostavljena in ' radi kate;"h trpi. Kaj bo še le v Gorici? j Dežei*.a norišnica je neizmerno draga. Pror, ¦ injenih je bilo za zgradbo pnO.OOOK, ali ko delo v letu 1909. Še ni bilo povsem končano, je bilo troškov že 1 milijon in 500.000 K. Torej je bil proračun prekoračen že za 600.000 K. Norišnica v , Vidmu, v-kateri je 380 bolnikov, je stala malo nad 900.000 lir. Goriška pa bo stala skoro dva milijona; prostora bo največ za 1*50 bolnikov. - I \ Deželni odbor je kupil zemljišče in se pripravljal na zidanje, potem Šele je iskal ' psihiatrov, kateri naj izdajo parere, da je jvse v redu ter da norišnica povsem odgo- poslanec dr. Litzzatto tudi prav odkrito- ' jvarja zahtevam psihiatrije. O vsem tem srčno priznal. I fmo tekom zadnjih 10 let obširneje pi- Svet. kupljen za norišnico, je bil ne- *ali. Pri nemških psihiatrih so imeli malo znansko drag. Za 41 mernih njiv so pia- ' f reče. Res je vskliknil kak Nemec s sedati okoli 160.000 K. Seveda v pomeriju «Vera. ko je stal na zemljišču ter pogledal ,^yjuj.........-a_________-_____i-......__________„¦-¦i------.....>" —-~----------^---------L----------------------«-- —-^ "-1 okoli, sebe, — »Herrlioh«, ker je res krasen pogled okoli in okoli, tudi načrte je tu in oni več ali manj odobril, toda nobenega a\ bilo, ki bi dal pisano spričevalo o norišnici, da odgovarjajo zemljišče in na lijem nameravana poslopja zahtevam moderne psihiatrije. Obrnili so se v Italijo 'in od tam jim je prisijal žarek zaželjene isreče. Pieraocini in Belmondo sta napisala pisma, v katerih trdita, da norišnica ob Sempeterski cesti odgovarja svojemu namerni. V Benetkah na shodu psihiatrov je povdarjai Belmondo, da po novih zahtevah psihiatrije je potreba za norišnico 20 do 30 ha zemljišča ter da je vsled tega izključeno, da bi mogla stati norišnica v pomeriju ali v neposredni bližini kakega stolnega mesta, v Gorici pa je bil isti Belmondo navdušen za norišnico ob Sempeterskl cesti na prostoru 15 ha! Ne dostavljamo k temu nobene besede. Dr. Pontohi se je ž.vo zanimal ves čas za deželno norišnico ter govoril odkrito besedo. Tako nevsečno je bilo to laškim mogočnim gospodom okoli tega vprašanja, da so poskušali, pripraviti dr. Pontonija k molku »con mezzi non poco civlli e meno aneora eavallereschi«, kakor je izjavil Pontoni sam. Koliko pravzaprav.stane nova deželna norišnica, kdo to ve? V deželnem ^zboru lani so zahtevali nekateri poslanci poročilo, obljubljeno je bilo, ali doslej ga še ni. Odobren je prekoračenja proračuna je seveda deželni odbor dobil z lahkoto pri sedanji zvezi med laškimi liberalci in slovenskimi klerikalci. Vemo leto, da so lepa poslopja ob Scrapeterski cesti predraga za goriško deželo, o kateri so prav sedaj pred letom adnij v deželnem zboru liidko tožili, da so finance najslabše, naklade največje ter xla ne moremo nikamor naprej. Vemo le to, da vsa znainenja kažejo, da bo novi deželni zavod z 'dosedanjimi in odslejnimi troški prava katastrofa za našo ubogo Jgoriško deželo! DOPISI Iz bouškega okraja. Iz Cezsoče. — G- urednik-, sedaj- pa • že vidimo, da nima vaš list take svetovne veljave, kakor n. pr. londonski »Temps«. Razžaljeni bodete, ker si- upamo Vaš list ' tako zažmagati in končno, bodete §e za-fitevali zadoščenja. Dovolite, da Vqm prod "vložitvijo tožbe podamo dokaz resnice, in ta je; V eno št. Vašega cenj. lista ste sprejeli dopis iz Cezsoče, v katerem smo v . sedmerih točkah opisali naše občinske razmere ter se obrnili na podlagi teh z osmo točko do dež,' odbora ozir, c, kr. 1 okr. glavarstva s prošnjo, da napravita konec temu čudnemu gospodarstvu z obč. premoženjem. Ves dopis je bil pisan mirno, trezno in celo z rokavicami, Pre-(ipričani smo bili, da bo delala naša pri- , tožba sive lase našim gg. pri zeleni mizir ' sedaj pa vidimo, da ta gospoda niti ne Sita Vašega lista, drugače bi vsaj poizve-idovala o istinitosti pritožbe/Preteklo je, 1 že mesec diii, pa ni se še ganil naš de& odbor — čemur se ne smemo preveč Ču-, ' diti, ker na čelu tega je mož, kateri že . prosi našega gospoda Boga milostne J sodbe za svoje grehe, katere • je . storil ' jnam, posebno pa gorskim Slovencem. -V, * čudimo se pa mlademu, živemu c. kr; okr. glavarju gospodu baronu Rauitiu, da sii odletel iz urada okr. glavarstva najmanjši komar, katerega bi naši tako ime-jiitno gospodarjujoči vaški, očetje čutili na Isvoji precej trdi koži. Ker ni gospoda ničesar ukrenila, mislimo', ali Vašega lista ne čita, ali pa nas ni razumela.- Zato. dor volite nam,'g. urednik, danes nekoliko več prostora, da pojasnimo natančnejše to čudno gospodarstvo z obč. premoženjem. ' " Račun za 1. 1908. se je sklenilo v prejšnji dobi ter razpoložilo kakor za«-Sitcva zakon vsakomur na vpogled. Myd tem časom je nastopilo novo občinsko starešinstvo, katero ni tega računa niti pregledalo niti potrdilo. Račun je. bil. na- VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgart Mori te i L Posloveni!: F. K. (Dalje.) Albert Gahier, Crilloii, Josu in drugi republikanci pa so razširjali in pojasnjevali Gambettove govore, šli so na deželo v vasi, pristave, v hiše in koče ter oznanjevali kmetom Qatnbettove besede. Oambltia je rekel: ^Politika, kteri se zahvaljujemo za že dobljene uspehe, je edino prava, ki nam prinese tudi sadu, edina, s katero se nam je mogoče ogniti neštevitnii pasti, ki nam jih nastavljajo rekacijonarci. Reakcija nmia upanja na obstoj, če postanemo mi trdni, ona živi samo še od naših slabosti in napak.« Voditeljem republikancev ni bilo neljubo, da so krasili državni uradniki 'brez strahu svoje sobe; z zlatimi lilijami, papeževimi podobami in z grofom bhambordom. To je republikance samo spominjalo na to, da reakcija še vedno ni premagana. Sicer pa bi tega ne bilo treba: župnik, Ghanat in njih somišljeniki so skrbeli za to, da republikanci niso pozabili nevarnosti. K temu je prišla klerikalna zmaga v senatu. "Bodite pazni in < ne "izgubite poguma«, so si rekli republikanci in v njih vrstah jih je bilo le malo, ki so zgubili samozavest. »Končno bomo pa le mi zmagali,« je rekel župnik Mmgral. . »O tem ni dvomiti«, je pjristavil igospod pl. Slepič. »Amen, je zaključil kaplani. Novi davfcar si je dobiL natančno pojasnilo o vseh prebivalcih v Rovboni. Zapisi si je imena davkoplačevalcev v knjigo in pod imenlm je pisal svoje pripombe. Chanat, župnik in kaplaii sta mu pomagala pri tem delu. Ker se je pa izkazal njegov črni zapisnik kot nepo-polen, prevzel je župnik, da ga popolni. Pri enem sestankov, katere so imeli mladi duhovniki vsak teden, naroČil jim je Mingral, naj se dobro pouče o svojSh župlja-nih in naj občino razdele v ovce in kozle, v dobre in hudobne, to se pravi v reakciijonarce in republikance. Uspeh je bil popoln. Za vsakega, ki je prišel v davkarijo, je vedel gospod pl. Slepič takoj, ko je mož imenoval svoje ime, kam spada. Če je bil somišljenik, podal mu je roko in je bil poosebljena Ijubeznjivost. S svojim sladkim glasom je vprašal po njegovih željah; Če je prosil mož popust davka, ali za preložitev plačila na pozneje, je odgovoril gospod pl. Slepič: »Dobro, dobro, kakor vam ugaja moj ljubi, poznam vas. gospod župnik mi je povedal le dobro o vas.« Če pa kak zakasnel davkoplačevalec v davkarjevi knjigi ni imel povoijnega reda, potem gorje mu, iz Ijubez-njivega, popustljivega gospoda je postal strog' neizprosen uradnik, katerega niso ganile nikake prošnje. Ta dvojna mera ni ostala tajna, kmetje so se pogovarjali o stvari in prišli do zaključka, da republika pač ne more imeti močnih nog. ker pusti, da reakcijonarci tako delajo z republikanci. »Končno so klerikalci le še močnejši,« so rekli,- ali pa: »Ne, še vedno nimamo prave republike.« »Mi kmetje seveda ne vemo nič gotovega, toda to je vendar samb ob sebi umevno, če bi bila republikanska vlada močnejša od klerikalne, gotovo ne bi trpela takih uradnikov in bi gotovo prepovedala duhovnikom pridigovati zoper republiko. »Ne samo, da zasramujejo s prižnice repubjijcp, cejp. otroke, ki pridejo h krščanskemu nauku, izpodbujajo zopet, njo.« ;¦ ••.-: ¦¦••.;- »Ne, ne, vlada ni za nič, je preslaba!« . .... (-'.j» Misel, da je vlada slaba, je vzela ljudem-pogum;-niso,-se upali pokazati svojega pravega mišljenja, nastopiti odločno. . ¦, ¦ O, reakcijonarci so jako dobro vedeli, kaj delajo, ko. so spravili svoje somišljenike na nižja uradniška, mesta. Ostali so na ta način v tesni zvezi z ljudstvom.., ... .- Klerikalcem je bilo to lahko, "imeli so v vsaki občini najmanj dva ali tri zastopnike, ki so delali propagando. , ¦ Vsak župnik je imel prižnico, šolske ure,.božja pota, kot zunanja sredstva za razširjeve tako, črno, da bi vsakdo mislil, da to niso naprednjaki, ampak i>ristnil cerkljanski klerikalci. Nekaj se je vendar doseglo,' saj je plačala občima re-videritu Čez 100 K, Pri navedenem računu nahajalo se je vse, kar zahteva sklep, računa, denarnič-ni, dnevnik, pod robni izkazi itd. Za 1. ^09. pa se ni'sklenilo obČ. računa, niti deiiar-ničRega dnevnika ni mogel tajnik pokazati, čeravno je to namestnik župana in 7 starešin zahtevalo. Imeli smo čast videti den. dnevnik — ako se ga sme tako nazi-,vati ~ zal, 19J0. Ta obsega 135 zaporednih številk, dočim obsegajo drugi denar-nični dnevniki iz prejšnjih let 400—500 zaporednih Številk, Ni se čuditi temu, ker v tem nismo našli vpisanih niti večjih dohodkov, ki so bili plačani županu, podžupanu Mat. Bergincu in tudi sedanjemu tajniku. Tako n. pr. se r.i našlo v den. dnevniku vpisne pašnine, nakaza drv, nakaza stavbenega iesu, taani in celo ogromnih naenkrat prejeti!, zneskov ni vpisanih. Ko se je tajnika vprašalo, zakaj ni v denar, dnevniku to in ono, odrezal se je prav po špartansko: »Da, vem, da imam še veliko vpisati, pa to imam tu notri« (pokazal je na svoje nizko čelo). Namestnik župana in starešinstvo se je pritožilo proti takemu prepovršnemu uradovanju na c. kr. okr. glavarstvo in dež. odbor. Vedi si ga vrag, zakaj je na to uho gluho glavarstvo kakor tudi dež. odbor! Čudoma se čudimo, da je c. kr. okr. glavarstvo takoj rešilo proti prvem« podžupanu naperjeno pritožbo, ker je ta odvzel tajniku uradni pečat, za kar je imel vzroke in naroČil selškemu pisnonoši, da ima vsa na občinski urad naslovljena pisma izročiti njemu v roke. Mesto da bi c. kr. okr. glavarstvo zahtevalo od županovega namestnika tozadevna pojasnila, rešilo je tajnikovo pritožbo s tem, da obvesti župana o rešitvi. To je toliko, kakor da mora župan plesati po taktu tajnika. Preidemo do dejanj, katera utemeljujejo podžupanovo nezaupanje do tajnika. 1. Obč. tajnik je pisal nekemu merilcu lesa, da naj takoj pride v Čezsočo v svrho izmerjenja lesa, da-si tega ni bilo potreba, ker lesu se ni tedaj niti pozneje izmerilo. Merilec je prišel, čakal tukaj 3 mesece, prejel na račun 500 K, ko je pa bil dan za merjenje določen, je mož obolel in drugi dan zadovoljen odpotoval. List, s katerim se je brez sklepa starešinstva povabilo omenjenega moža, je podpisal obč. tajnik ter pritisnil obč. uradni pečat. Kdo je kriv temu? 2. Starešinstvo je v redni seji sklenilo dati nagrado nekemu gospodu za tra-srrtfnje poti. Župan pa ozir. tačasni njegov nepostavno poslujoči namestnik ni hotel tega od starešinstva dovoljenega zneska izplačati. Vložilo se je tožbo. Tajnik je trdil, da mora občina na vsak način dobiti tožbo. Ponudil se je za nekakega pravdnega zastopnika, — zgubljenih pravd —, tter kot tak tudi je šel na dan razprave k sodniji, kjer se ga je vprašalo po pooblastilu, katerega seveda mu ni izdalo županstvo. Občina je bila tedaj kontumaci-rana; Proti razsodbi se je podal priziv. Občina je seveda propadla ter plačala nmesto 500 K nad 729 K. 3. Neki posestnik je dovi-: , i je občina 'spravljata kamenje potrebno za novo pot po njegovem zemljišču proti plačilu škode. Starešinstvo je sprejelo to v seji. -Po preteku ednega leta je posestnik naprosil, da se mu poplača storjena škoda. Župan in.njegov tačasni namestnik nista hotela ničesar slišati o plačilu škode. Oškodovanec je izrdčil vso zadevo odvetniku, in konec vsega je bil: občina OjKssoča, plačaj' cenjeno odškodnino in vse narasle stroške v znesku 104 K! GPfideie.) Žaga. -i (Na dopis F. Logarja š Sr-penjee v »-^ -«"rt» " oTco postave iri /roka pravice' de.jgnaja-teji Pokojnik je bil I^ih z dušo in telesom, ie za Časa Dcgtetisa. je. bji on spi-ritus^gens rta namestništvu. Ko je bil ime novaii za namestnika,, je nastopila toliko huj6a doba z$ primGfske- Slovane.'.Kakšen je bil in kal«© j$ deloval Rinaldini, spričujejo najbolj takratne občinske volitve v Gorici. Nastala.je.bila koalicija proti ulfrralaški, irredentovški stranki. V listi so bili med drugimi n, pr. pokojni, Bu-dau, grof Lanthieri itd. V tretjem razredu je že zmagaia koalicija, toliko lažje bi bila prodrla še v drugem razredu. Toda Mau-rovieh in Verzegnassi sta tekla v Trst k Rinaldimiu,,danaj zabrani, da bi propadla laška stranka. In bila sta uslišana.'V času med volitvami tretjega in drugega razreda je prišel iz Trsta ukaz na državne uradnike, aktivne in upokojene, da se ne sinejo udeležiti volitev. Posledica je bila ta, da je koalicija, avstrijska stranka propadla proti ultralaški v drugem in prvem razredu. Kako bi &e bilo od takrat dalje lahko marsikaj spremenilo v Gorici, da ni posegel vmes sam namestnik Rinaldini. Ce bi bilo šlo po njegovem*, bf bil zatrl Slovence, ali odstopiti je bil moral, mi pa smo tu, in usoda ie hotela, da se je moral tudi Rinaldinijev *iu, ki je sodnik, naučiti dobro sfovertsko. Prvo tekmovalno sankanje v Bohinjski Bistrici preteklo nedeljo pomeni lep vspeh bližnjega Bohinja. Do 2000 gledalcev iz raznih krajev Gorenjske in Primorske se je nabralo v krasnem rimsko-belem Bohinju. Povsod vse polno življenja, povsod, celo na jezeru, ktero pokriva silno ledovje, živahno neprisiljeno vrvenje. V soboto so se pričeli že zbirati tekmovalci in gostje. Vsi hoteli so bili polni, Skoda, da akcijski hotel »Triglav« mbm veliko takih dni! Akademični športni klub iz Zagreba je poslal 11 članov, ki so se vsi udeležili tekmovanja, Zastopniki športni)! iti planinskih društev iz Ljubljane, Trsta, nemškega Gradca in celo iz Gorice so prihiteli na ples in tekmovanje. Koroški tekmovalci niso prišli, Italijani so se udeležili nuiogoštevilno, pa le kot gledalci. Tekma je trpela vsled nepričakovano obilne udeležbe od 11—4 popoldan, tako, da sankališče proti koncu ni bilo več v prav dobrem stanju. Prvenstvo je branil in rešil proti nevarnima graškirna matadorjema domačin Logar; Gračana sta dosegla zmago le na dvosedežnih sankah! kjer Logar ni imel enaknvrstnega tovariša. V ostalem so se vrstili uspehi in zmage prav lepo med tekmovalci in so Slovenci pokazali, da jih je treba tudi na zimsko-športnem polju upoštevati. Zvečer so se razdelila lepa darila zmagovalcem. Imeli smo prekrasen dan, lepo tekmo in prav dobre uspehe, katerih Še večkrat i.elimo bližnjemu z Gorico že sedaj tudi gospodarsko mnogostransko spojenemu Bohinju. Vspehi, dirke: I. Starejši dirkači na 2400 m, 24 tekmovalcev: 1. (Prvenstvo Bohinja) Ivan , Logar iz Bistrice 2'56'\ 2. dr. Zcack (Gradec) 3*01»\';3vMarkel. (Gradec) — za temi 4. Leo Mencinger,. LJubljana 3'10". II. Mlajši dirkači na 1200 m. 23 tekmovalcev: l. Leo Mencingar (Ljubljana) V$T\ 2. Placca (Prst) Vir, 3. Somody (Zagreb) r44". ¦ ¦ III. Dame na 800 m, 9 tekmovalk: i. Bergant Cilka (Bled Gorje) 577,", 2. hanka dr. Pikl-ova (Oorfca) 58'*, 3. Mencingar Julka (Bistrica) 582/5". jiico, .potem, so šli na Koren ter .sku$all 1*38". 2. Logar-SHvnik (Bistrica) .$'40", 3. "Mencinger Alfonz (Bistrica)^PlaočJi, (Trst) r4r: Za narodni muzej so darovali zopet sledeči gg.: G. Medved, trgovec v Gorici, kiasno» staro omara z različnimi predali .»hv 8teffymmi vr-a**ei. Delo je res dragoceno in kaže slog1 italijansko-beneške umetnosti. Ker reprezentira omara tudi precejšnjo denarno svoto, se odbor gosp. Medvedu za ta dar še.posebe zahvaljuje. Dalje smo dobili od g. Medveda Še dva stara bankovca (1 ti. in 5 fl.) — G. nad-učitelj Križman nam je poslal zbirko pe-trefaktov (polzi, listi, ribe itd.) Gospodična Lavoslava Koršič pa zbirkp 19 starih novcev. — Tako se je nabralo že dosti predmetov, a želeti bi bilo še več. Na deželi in posebno v goriški okolici bi moralo biti zanimanje za stvar še večje kot je, da nam.bo potem lattko misliti na otvoritev. »Nar, muzeja«.. Odbor. t Deželna norišnica ,bo otvorjena v če-. trtek. ali kdo ve, kdaj pripeljejo tje umo-bolnc? Opetovano že. tako tudi pred kratkim je bilo določeno, da jih prepeljejo nekaj iz bolnišnice usmiljenih bratov v novo norišnico, pa dosedaj se to ni zgodilo. Glede napisov piše »Gorica« v vsaki številki, da je »Soča« lagala. Ali *Soča« je govorila resnico. Vsi napisi, razven par za parado, so bili samo laški. Če so sedaj dvojezični, je to le prav in v redu, ali bili niso dvojezični. Treba se je bilo oglasiti v javnosti, potem šele so se zbali in nastali so dvojezični napisi! Taka je resnica! Umrl je v tukajšnji bolnišnici star 87 let vpokojeni duhovnik .los. .larc iz Dol. Vrtojbe, Pokojnik je bil znan kot dober človek, ki je rad pomagal, kjer je le mogel. Pridno je prebiral Kncippa ter širil njegov način zdravljenja med ljudstvo. Pokopljejo ga jutri v Vrtojbi. V Ameriko! se glasi naslov letošnje Sokolove maškerade, ki se bo vršila dne 2&<:&m; v dvorani v Trg. domu. Podpisani upa, da ugodi s tem naslovom vsem, ker pušča preto roko, da pride vsakdo kakor more brez posebnih izdatkov. Na potu v Ameriko se najdejo pač vse narodnosti in vsi sloji in tam se nahaja tudi še nekaj prvotnega prebivalstva. Toliko al. občinstvu na znanje in uvaževanje. Odbor. Porok je bilo lani v Gorici 192, novorojenih 825, mrtvorojenih 38, 41 legitimiranih: 800 mrtvih, med temi 265 tujcev in 19 vojakov. Dopolnilne volitve v personalno, komisijo c. kr. drž. železnice. — Ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trstu razpisuje dnnolnilne volitve v personalno komisijo. Volitve se bodo vršile dne 20. februarja 1911, Z ozirom na to, da funkcije sedanjih članov personalne komisije trajajo itak samo do 26. maja 19?2 in se vr-še potem splošne volitve v volilno komisijo, je »Zveza Jugoslovanskih Železničarjev« sklenila, da se ne udeleži letošnjih dopolnilnih volitev. V smislu tega sklepa poživljamo članstvo Z. J. Ž., da se dne 20. t. m. vzdrži volitev v personalno komisijo. — Osrednji upravni odbor Z. J, Z, Aretirala je policija v Gorici danes dopojudne 49 letnega Janez« MedveŠče* ka, ki stanuje v ulici Vetturini. V Kapucinski ulici v. hiši nekdutije sladkorne tovarne je pokradel razno kotlovuio. Ko & je redar prijel, se je jel zvijati in se res izvil. Tekel je do Raštela, kjer ga je re* dar zopet prijel, ali sunil je redarja, da je padel; toda potem je prišla pomoč, Med-veščeka so zagrabili in odpeljali v zapor. 4 maskirani laški fantiči so šli že okoli polnoči v/pretekli noči p&;0osposki uliejr. Nekaj so razbijali pred Novakovo bri\f- štiri laške tičke nazaj po Gosposki nlipi; I in čez Travnik na policijo, kjer dobijp j zasluženo kazen. Pišejo se: Tomšič, Ga- J sperič, Capelia, Verdiz. Baje so dijaki tr- ' govske šole! Zgubljeno.-—"Nekdo-je zgubil svile-; no šerpo od ulice Novi most do ljudskega vrta. Kdor jo je našel, naj io prinese *ija-še upravništvo, kjer; dobi nagrado. Za otroke in odrasle. Prve avtoritete tuzeinjjtva, .|ia inozemstva priporočajo JKUFKKE* kot najboljše živilo proti. bljevanjn, 4ri#t, Črevesnemu katarju itd. . Občni zbor Primorske Sokolske Žu- pe se je vršil v nedeljo, dne 12. t. m. v prostorih hotela Pri zlatem jelenu«. Navzočih je bilo 54 odposlancev gbriškjh so* kolskih društev. Poročilo prihodnjič. Kojščanski odsek Goriškega Sokola. priredi v nedeljo dne 19. t. m. v dvorani g. Marinič veselico. Začetek ob 3. uri popoldne. Na vsporedu je petje, deklamacija, komičen nastop, šaljivo srečkanje in igra. Po veselici ples. — K1 obilni udeležbi vljudno vabi odbor. ' ' Telovadno društvo »Sokol« v Mav-hinjah vabi k veselici, katero priredi v nedeljo, dne 19. svečana 1911. ob 3. uri popoldne v prostorih br. I. Terčon s sledečim vsporedom: 1. Nagovor staroste. 2. V. T.: »Venček narodnih pesmi«, mešan zbor. 3. V. Parma: »Čolničku«, mešan zbor .4. .1. Stoka: »Ne kliči vraga«, burka v enem dejanju s petjem. 5. V. Vo-larič: »Nos«, šaljivi zbor. 6. Ples, ki traja do polnoči. Med posameznimi točkami in pri plesu igra domača godba. Vstopnina k veselici 50 vin., plesni kom. 20 vin. ozir. 6 za 1 K. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. Odsek črniškega Sokola v Oseku priredi v društvenej telovadnici predpust-no zabavo s plesom dne 19. febr. t. 1. Prijatelji dobrodošli! /V raizor^o ,»i^$imifr ¦$&&#& PMse^iiils/B^on JMenerth, k^je/satrie^..; .v&tda je.vlada. poskusih.utespiiUfeo&ei,. dp skrajne;meje in tako da se je doseglo'-znižati.awsek-j4^.ini, ki gagezačetk.pma.-?< z|hteval generaln^štaib, na 200;'miC ki- sšy -ji|v sedaj zahteva., TTelpa tudi ^omisljti^fia sf ie^edaj položai y to^,^^^:f^' s| bo za, :bo;dočnost moglo ;račujiaU-z'gotovo. , določeno , potrebščino: -j. jv; vohike^ isj^rh^. • Pdtre^čiria,Jg '-M prihofinihi jpetT' \&X ,strogp;omejena,in je odipravljena n,e-", varnost, da bi se moralosJcrbjBtrza.kafe.' di-uge potrebščine, m\$g^%k\( s% i^^p-daj. zahteva.,y tem, pogleduje bil. sklenjen. sporazum, da se: za y,oine zahteve v ;pri-hbdnjih petih: letih mora pod ;.,vsakim pogojem izh/ijat| s tem, kar se je se^aj zahtevalo. ; •;,/. ;¦ . ., i.'! .' - " Kar se tiče vprašanja, da% li bomo fi-r nancijelno mogli najti zahtevana sredstva, je njmišterskipre^edmfej-povdafjal, da finančni minis.ter. ni podal- -neugodne slike o našem financijelnem položaju jh-da jh tudi dokazal, da bomo za leto 1911, našli pokritje v okvirju državnega proračuna, pritegnivši seveda dohodke, ki njso stalni. Govornik je nadalje povdarjal, .da bo treba seveda iskati noVih virov dohodkov, toda to bi bilo treba ii'di brez novih vojaških bremen. Vlada bo skrbela, da se nova bremena razdelijo med prebivalstvo pravično, glede, zahtev prebivalstva v kulturnem in gospodarskem pogledu bo treba najti ravnotežje s sedaj zahtevanimi bremeni. Del. Ellenbogen je zagovarjal soci-jalno-demokratični predlog, da se sklene sporazum z Italijo glede omejitve oboroževanja. • Prva plenarna, seja avstrijske delegacije je določena za 22. februvarija. Kranjski deželni zbor le sklican na dan 18. t, m. Sveža narodnih društev. Narodno - izobraževalno društvo na Ajševici bo imelo v nedeljo, dne 19. t. m. ob 1. uri pop. svoj redni občni zbor. Ako ni ob 1. uri dovolj članov navzočih, se vrši občni zbor pol ure pozneje pri vsakem številu navzočih članov; Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Vrtojba v Vrtojbi. — V nedeljo, dne 19. prosinca priredi naše društvi; svojo letošnjo pustno zabavo v Šempetru v prostorih g. Černica. Vspored obsega srečolov, polževo dirko, za katero so določena tri krasna darila, plesno zabavo itd. Začetek ob -3. uri popoldne. Svira oddelek Sokolske godbe iz P;vačine. Člani so naprošeni, da pridejo ob 12 in pol uri v društvene prostore,* dt^ koder se potem odide skuprib-lita. veseM»i; prostor. — Vabimo Člane in vse prijatelje, da poselijo našo prireditev v obilnem številu. Zdravo! Razne vesti. Trst šteje okoli 224.000 prebivalcev. Slovencev je okoli 70.000, torej tretjina,, ali »Ed.« poroča sedaj, da so našteli- ofi-Cijelno Slovencev samo 380001 • -y »Avstro-Amerikana« v -Trstu je imela lani dohodkov 30.541.722 K. Prevozila je lani 1 milijon 544.728 morskih milj . Baron Albert Rotschild na Dunaju je umrl. Imel je toliko denarja, da bo znašal davek od dedščine za njim 20 milijonov K; večino tega dobi fond za dunajske bolnišnice. Zapustil je 700 milijonov. Djordje Skopljanče umri. — Iz Niša v Srbiji poročajo, da je tamkaj-umrPsIav-ni srbski vstaSki vojvoda Djordje Skopljanče. Neštevilne množice so hitele k mrtvaškemu odru, da se pošlove od moža, ki je hotel preliti svojo kri na bojnem polju za zatirane brate v Stari Srbiji in se je sramoval uriireti na bolniški postelji. Pogreb je bil naravnost veličasten. Udeležila se ga je velikanska množica, ki'je $ solznimi očmi spremljala slavnega junaka k zadnjemu počitku, (Dalje na četrti strani:) iJ ' Politični precedi. Delegacije. — Vojni odsek avstrijske delegacije je zopet "pričel-"svoje razprave. Pričel je generalno debato o proračunu vojne mornarice. * Dama kater*, skrbi ta . zdravo j kolo iti hoče ijjUftbiti te peg- ter obruHi nelno in mehko kožo ter belo polt, se umiva le fc liljinini rtilečiiiiti »Iti Ilolll' (uamlm IconJiSefc) tvrdke Bergnana 4 drag TescheiiM Hbi. KomnoVpo m vin., se ,dobi v vaeh.lekftoutb, mirodilnlbah ia proS%j^n&b>»rftilnov. • . m' "" w \ Imouitejši Slouend, pristop k obrambnemu sklad j družbe dolžnosti ^ t zamma vse m .'.,;• :.! i >iA :>¦¦,}< i )-y\^ ilUiW '-i i! 39 Angtešftf kraifevski voz zgor«!.-'¦*- V Londonu js zgorela tovarna za vozove in avtomobile. Ob tej priliki je uničil požar tudi k-raljevsko ekvipažo, ki je bila v to- ¦ varni v popravilu. V tej ekvfpaži še je misIiTpeljatikralji kronanjuvEkvipaža je bila stara-200 let -iti je imela veliko zgodovinsko-in umetniško vrednost. • Čudna ptfSiljatev. -i Žena policijskega stražnfofetra Dimitrova v Varšavi je dobila po poŠti zavoj/Ko ga odpre, zapazi, dd-ji: je bila poslana,1 dobro zavita v platno, -glava rijenega moža. Dimitrov je: bil grozno1 strog policijski uradnik. • Prefei* v kinematografu. — Ker je v budimpeštaniJkem ; kinematografu fiksiral poročnik nevesto ministerskega uradnika, ga je ta oklofutal, na kar je potegnil nasprotnik sabljo. Ker je imel uradnik pripravljen samokres, se je 'bilo bati krvo-prelitja, toda občinstvo je kmalu pomirilo in odstranilo nasprotnika. Nečloveška mačeha. — V Berolinu je mačeha Schetat grozno trpinčila svojo pastorko Rožo, 6 letno deklico. Dve leti jo je imela zaprto v sdbi, revica je bila popolnoma naga, spala je v zaboju, napoljenem s peskom, in čez dan so ji bile privezane roke tako trdno k truplu, da so se nekatere kosti 'polomile. Sedaj je o tem trpinčenju izvedela policija, zaprla nečloveško mačeho iti spravila pohabljeno ntučenico v bolnišnice Boj proti Iglam v ženskih ^..bukih. V Budimpešti je bilo v zadnjem času kon-iisriranih 1236 igel na žensKih klobukih. Samo v enem večeru je zaplenila policija na korzu ob Donavi, najlepši promenadi, 85 igel. Učenjak se ie obesil. — V Weimarju na Nemškem se je obesil 66 letni tajni svetnik prof. Suphau, vodja Ooethe-Schit-lerjevega arhiva in znan literarni historik. Vzrok samomora je iskati v njegovih bolnih živcih. Dva zrakoplovca ponesrečla. — V Douzy na Francoskem sta poskuse vala zrakoplovca Nooel in de la Torre letalni stroj, ki je bil namenjen. vojaškim krogom. Ko sta bila že eno uro v zraku, so se letalnemu stroju razbili peroti In oba zrakoplovca sta padla 80 m globoko, si razbila lobanjo in seveda koj umrla. , Enaki obleki. — V New-Yorku je pred kratkim umrl bariton opere Metropolitan Charles Gilbert. Ostali člani ope-re^ med njimi pevke Farrar, Destinn in Homer in tenorist Caruso so priredili koncert v dobrobit zapuščenim sirotam umrlega baritonista. Čistega dobička pri koncertu je bilo 85.000, K. Pred predstavo še je pa vršil za kulisami zanimiv dogodek. Pevki Destinn in Homer sta naročili obleki za ta koncert iz Pariza in francoski liferknt jima je napravil popolnoma enaki obleki. Ako bi obe nastopili v enakih oblekah, bi mislilo občinstvo, da sta si izposodili obleko druga od druge. Zato je morala hišna pevke Destinn z avtomobilom domov po drugo obleko za svojo gospo, ali pa bi moral kncert od-pasti. Primanjkljaj Bruseljske razstave. — Financijelni zaključek svetovne razstave iz^azujej kakor poroča list »XX. Siecle«, primanjkljaja 1,446.000 frankov. Od te svbte plača država en milijon, ostanek pa poravna razstavni odbor. ', Drzen, roparski napad, —- ,V Ed$n-burgu je stala pred izložbo neke trgovine mlada.gdspa poročnika Gamefooha, med tem ko je ta šel v prodajalno nakupovat. Kar naenkrat,jr nekdo/ zatakne usta, in njen dragoceii^ffŠfr"okrog vratu, sestavljen iz 116 biserov v skupni vrednosti 140.000 mark; je izginil. Dva lepo oblečena gospoda sta zbežala z nakitom, ne da bi ju. bili mogli zasledujoči ljudje vloviti. Angleški ženin in amerlkanska nevesta. — prejšnji teden se je vršila v New~ Yorku poroka angleškega pleinenitaša,. lorda Deciesa, z amerikansko milijonarko Vivien Gould. Pri poroki so bili navzoči skoraj vsi new-yorški milijonarji. Cerkev je bila ibajno okinčana z liHjami in jabolčnim cvetjem. Vlečka neveste je merila pet metrov, nosila sta jo dva nečaka ženina. Obeda se je udeležilo 1000 oseb. Cela poroka se je vršila pod strogim nadzorstvom detektivov in policije, ker je ženin dobival grozilna pisma, naj se ne upa odpeljati Amerikamke. Kaznjenec — rešitelj. -- V Samt Denisu je padla mlada delavka v kanal. Njen ženin- je skočil za njo, da bi jo vešil. Ker f pa nobeden ni bit vešč plavanja, bi se bila oba potopila, da ju ni rešil neznanec zadnji trenutek iz vode. Ko so hoteli izvedeti redarji ime njegovo, da bi mu na- ^ kazali nagrado za rešitev dveh oseb, je-j utekel neznanec. Kmalu so ga dobili in spoznali v njem Edmonda Dompartina, ki je bil obsojen na dve leti ječe, iz katere je pa pred kratkim '-časom ušel. •Zlato na-Češkem. — V Velharticu in Kolineku so ustanovili družbo za dobivanje zlata. Dognalo se je, da vsebuje ta-'mošnji s\Qt v eni toni en kilogram zlata. Kotel lokomotive je eksplodiral V popi avljalnici v Smithville (Texas, Sev. Amerika,) Pri tem je bilo Ubitih 10 oseb, 7 pa ranjenih. Stojte i Kdo ne1 pozna Ivtdke Stojte! Mali oglasi. HrOnanjIa pristojbina ataae 60 f l a. Ako Je oglas •bselnej&i se računa ta vsako besedo 3 vin. Kajpripravnajie fcscrir&nje za trgovci ti obrtnike. Koliko Jo manjiib trgovcev in obrtnikov v Gorici, kat«rl(i nt 4«Mi fln nolo t mestu) nihfi« nt pozni, ktr nikjer ne inser^ajo. Skoda nI majhna. na Meblovana soba s^jSft:& kakemu gospodu. — Čorso Vi: Josip št. I*. s prostim vhodoiH se odda v najem v ulici M o- Meblovana soba rolli št. is, III nad str. Uradnik išče sobo z m oskrbo. Ponudbe na naše upravuištvo. če nočeš pri maturi pasti, ko vsi te L-injo v oblasti, ne hodi k skušnji, si me čul, če nisi prej „Ohou obul. „0H0!" Ivan Maroni - Gorica ulica ArhstD goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrslna olepševalna delu pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Eleganhie kopalne banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah. Spre Ime se ftakorinoholi dem yo ¦ kuo ne postim iviums w Kerševani & Čuk Stolnem frgn (Plazza Duamo) u GORICI iteo. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na pro-. daj Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, ter delajo še po 10 letni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji I so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šivalnega stroja -»ORIGINAL VICTORIA« Šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno. Z Original - Victoria šivalnimi , Stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. * [j Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: ila_ore*iice, stiskalnice, drozgalidce (stroje za mastenje grozdja, plagt, oraie itd. itd. Nadalje prodaja najboljša d?okolesa bela, rdeča itd. z znamko KKBtŠICVAM & (IK, ki jih sama izdeluje. Puške, samokres", drugo belgijsko orožje, streljivo. •— Velika izber gramofonof. Dale na obroke. CENIKI = se razpošiljajo zastonj. ===== Zastonj in poštnine prosto pošiljamo ha zahtevo cenik slovenskih knjig in nmzikalij Knjigarna A, Gsbršček ~ Gorica. ^mmrmmmm^mmm^mtmmmmmmmm^^^ Odvetnik Dr. Karol Podgornik naznanja, da je o tvoril odvetniško pisarno v Gorici, '. V. Municipia št. 13.1. nadstr. Uffikmia ptkarija ii iteaHarm Karol Draščik vGoriciiaibruv(l»taikiii) zTrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi- nejega peciva, torte, kolače za birmance iti poroke, odlikovane velikonočna pitice itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo- brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah. -*« ¦»Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom, (V lastni hlsl, Sosnosk* ulica it. 7, I. nadstr.) — Tslsfoa »t. 78. HaCan poJtne braailtic« štet. 837.315. Ne občnem zboru dne 30. aprila 1910. se je določilo: Hranilna vloge se obrestujejo po A%%. Stalna večje vloge z enoletno Odpovedjo po dogovorui Kentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vlofire se sprejemalo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikoni na vknjube po bx\%, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %. Glavni dala*! bo obrestujejo koncem leta 190U. s 6^. Stanja 31. dec. 1909.: Zadružnikov 1891 z deleži v znesku 85.374 kron. — Hranilne vloge: 1.654.661*17. Posojila: 1,643.638-. — Reaervni zaklad: 91.740-59. — Vrednost hi§: 119 354 416 72. , |g ______________l§ g00®00®0