Štev. 71. Izhaja vsak delavnik popoidne CENE PO POŠTI: *a celo leto K 240*— *a pol leta K 120 — V Ljubljani, torek, 28. marca 1922. Leto IL frateOtv« tn dni so zborovale v Pragi vse karpatorusk# politične stranke in sklenile skupen manifest na vlado. Pod tem pritiskom se j® sešel Češkoslovaški ministrski svet, ki je sklenil in naznanil strankam te-le odredbe? 'Stran 12. r»Nov! 'Casč, dne'28. marca 1922. Proračun za Karpatorusijo izkazuje — brez stroškov za vojno in promet 218,423.884 kron primanjkljaja; to se mora pri izvedbi avtonomije vpoštevati. Agrarna reforma se pospeši. Revnejšemu prebivalstvu se dovolijo davčne olajšave. Licence se bodo izdajale revnim posestnikom, ki nimajo drudih dohodkov. — Zakon o varstvu dela in delavstva, socialno skrbstvo in zavarovanje se raztegne tudi na Karpatorusijo. — Uredi se uradniško in učiteljsko vprašanje ter kongrua. — Avtonomija se izvede v zmislu ustave na demokratičen način. Volitve v deželni zbor in občinske uprave se razpišejo, kakor hitro politične stranke in državna uprava pripravijo za to ugodna tla. Vlada hoče, da se azvrše volitve po demokratičnih načelih. Sfeje Karpatomsije in Slovaške se določijo sporazumno s prizadetimi faktorji. Vlada hoče tudi v bodoče ostati v stiku s politi-žsiimi strankami Karpatorusije v svrho medsebojnega izveščanja in sporazuma. — Češkoslovaška in njena vlada sta nekoliko /bolj močni nego naša država in njena sedanja vlada, v Karpatorusiji je močan jnadjarski živelj, ki cesto goji iredentistične plamene. Kljub temu češkoslovaška vlada jia tak način prihaja nasproti tamkajšnjim političnim stremljenjem. Kako pa postopa naša vlada nasproti Hrvatski, Sloveniji, Vojvodini? Kakoršni možje, take metode. 2)nevtti dogodki * — Povišani železniški tarifi. V ministr- stvu za promet se izdeluje načrt novega povišanjla železniške tarife za osebni in tovorni promet. Po tem tarifu se bodo prevoznine povišale približno za 50 %, — Smrtna nesreča na Rakeka. Dne 27. marca ob poi polnoči je na postaji Rakek povozilo do mrtvega carinskega uradnika Klemenčiča. — Solnčni mrk nastopi danes ob 14. uri 22 minut. Največjo fazo doseže mrk ob pol štirih. Zasenčena bo več kot tretjina solnčnega premera. Mrk vsled dežja in ljubljanske megle seveda ne bo viden. — Ženitne kavcije bivših a. o. oficirjev. Vojaška intendanca za Slovenijo v likvidaciji v Ljubljani, šentpeterska vojašnica. razglaša v smislu dopisa našega poslaništva na Dunaju št. 1278/M od 23. marca 1922, sledeče: V vezi z že razglašenim obvestilom glede ženitbenih kavcij bivših ji. o. oficirjev naj vpošljejo zahtevane podatke le oni oficirji, kateri niso dobili vrnjenega namenitvenega lista (Widmungs-nrkunde) od bivšega in ne od sedanjega avstrijskega vojnega ministrstva. Oni, ki imajo namenitveni list že v svojih rokah, morajo se sami pobrigati, da dobijo vrnjene vrednostne papirje kavcij. Tudi glede izplačanja obresti vrednostnih papirjev, ki so še v Avstriji pod zaporo, ne more ta intendanca odnosno naše poslaništvo nič ukreniti. — Gospodarska morala. Belgrajski >Trgovinski Glasnik-; odkriva, kakšnega nepoštenega načina se poslužujejo razna podjetništva ob državnih ali občinskih licitacijah. Ako je razpisana kaka nabava, tedaj se dogovore v poštev prihajajoče tvrdke medseboj o najnižji ceni, ki naj se ponudi na licitaciji. Ta »najnižja« cena je taka, da zagotavlja znat. dobiček, ki si ga dogovorjene tvrdke razdele med seboj. Na licitaciji potem sporazumno določena tvrdka stavi prej dogovorjeno »najnižjo« ceno, vse ostale tvrdke pa znatno višje. Tako dobi najnižji ponudnik za dejansko mastno ceno naročilo. Dobiček si potem, kakor rečeno, tvrdke razdele med seboj. Temu gospo darskemu roko vojaštvu se pravi moderno »kartel licitatorjev«. — Potresni sunki v Srbiji. V petek, dne 24. t. m. so čutili po celi Srbiji troje potresnih sunkov. Najbolj se je potres čutil v Belgradu in Zemunu. V Belgradu je popadalo ra a strehe mnogo dimnikov, nekatere stavbe pa kažejo večje ali manjše razpoke. Po belgrajskih hotelih in kavarnah, kjer so sedeli ljudje pri kosilu, je nastala splošna panika. Vse je planilo proti izhodom, kjer je v gnječi dobilo več ljudi poškodbe. Videti je bilo seveda tudi več smešnih prizorov. Potres ni vulkanskega značaja, marveč je nastal vsled premikanja zemeljskih plasti. V Aleksincu je zrušilo nekaj starih hiš. Dve osebi sta ubiti, več je pa ranjenih, h vseh krajev Srbije pa prihajajo uradna in zasebna poročila o precejšnji škodi, povzročeni po potresu. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 12. do 18. marca 1922 dela 300 moških in 111 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 247 moških in 72 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 130. — Promet od 1. januarja do 18. marca 1922 izkazuje 6158 strank, in sicer 2562 delodajalcev in 3596 delojemalcev. PosBedovanj se je izvršilo v tem času 1261. — Dela iščejo: viničarske družine, ključavničarji, sedlarji, peki, mlinarji, mesarji, zidarji, tesarji, trgovski sotrudniki, prodajalce, pisarniške moči, dninarji, dninarice, poljski delavci, vzgojiteljice, kuharice, služkinje, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, zidarji, tesarji, mizarji, strojni ključavničarji, sodarji, viničarji, viničarske družine, poljski delavci, kleparji, šteparica, služkinje, kuharice, vajenci in vajenke itd. — Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani javlja: Po razpisu finančnega ministrstva, generalne direkcije državnih dolgov v Belgradu z dne 17. marca 1922 D br. 5256 objavlja, da so v Sloveniji po pravilniku D br. 4099 upravičeni izplačevati kupone 7%nega investicijskega posojila sledeči državni in bančni zavodi: 1. Finančna deželna blagajna v Ljubljani in vsi davčni uradi v Sloveniji, 2. poštni če- kovni zavod v Ljubljani in poštni uradi v Sloveniji, ki poslujejo kot njegove nabi-ralnice, 3, bančni zavodi, ki so posredovali podpisovanje 7% investicijskega posojila in njih podružnice, — Ti zavodi so: 1. Jadranska banka v Ljubljani, 2. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, 3. mestna hranilnica v Ljubljani, 4. Kmečka posojilnica v Ljubljani, 5. Slovenska eskomptna banka » v Ljubljani, 6. Zveza slovenskih zadrug v j Ljubljani, 7. Zadružna gospodarska banka j v Ljubljani, 8. Kreditni zavod za trgovino v Ljubljani, 9. Češka industrijska banka v Ljubljani, 10. Obrtna banka v Ljubljani, 11. Kranjska hranilnica v Ljubljani, 12. Splošna prometna banka v Ljubljani, 13. Slovenska banka v Ljubljani, 14. Kranjska deželna banka v Ljubljani, 15. Jugosloven-ski kreditni zavod v Ljubljani, 16. Ljudska posojilnica v Ljubljani, 17. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani, 18. Mestna občinska hranilnica v Brežicah, 19. Posojilnica v Celju, 20. Hranilnica mestne občine v Celju, 21. Južnoštajerska hranilnica v Celju, 22. Zadružna zveza v Celju, 23. Mestna hranilnica v Črnomlju, 24. Mestna hranilnica v Kamniku, 25. Ravnateljstvo hranilnice za konjiški okraj v Konjicah, 26. Sparkasse der Stadt Gottschee v Kočevju, 27. Občinska hranilnica v Kostanjevici, 28. Mestna hranilnica v Kranju, 29. Občinska hranilnica v Krškem, 30. Hranilnica v Ljutomeru, 31. Jugoslovanska Unionbanka v Ljubljani (kot naslednica Mariborske eskomptne banke), 32. Podružnica Anglo-avstrijske banke v Mariboru, 33. Podružnica Jadranske banke v Mariboru, 34. Mestna hranilnica v Mariboru, 35. Mestna hranilnica v Novem mestu, 36. Občinska hranilnica v Ormožu, 37. Mestna hranilnica v Ptuju, 38. Mestna hranilnica v Radovljici, 39. Okrajna hranilnica S. H. S, v Rogatcu, 40. Okrajna hranilnica v Slo-venjgradcu, 41. Okrajna hranilnica v Slov« Bistrica. — Poštni čekovni zavod izplačuje samo kupone, ako njih skupni znesek ne presega vsote po 35 Din, če kuponi izvirajo ob obveznic po 100 Din, odnosno po 70 Din, ako so to kuponi večjih apoenovj poštni uradi pa izplačujejo kupone samo, ako njih skupna vrednost ne presega 35 Din. Vsa druga plačilna mesta pa izplačujejo kupone v neomejenih zneskih. —< Brezžična brzojavna postaja na Mont Blancu. Kakor poročajo francoski listi, postavijo na vrhu Mont Blanca brezžično brzojavno postajo, ki bo služila predvsem v znanstvene namene, pa tudi v slučaju planinskih nesreč. — Zakon o cepitvi proti pasji steklini na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem pripravljajo zakon o obvezni cepitvi proti pasji steklini. V Pragi se ustanovi Pasteurjev zavod, razen tega se ustanove taki zavodi tudi po drugih mestih. Cepivo se bo oddajalo tudi posameznim zdravnikom. Vse stroške za zdravljenje bolnikov in odškodnino njihovim svojcem bodo morali nositi lastniki steklih psov. — Naša trgovinska bilanca. Po sodfil gospodarskih krogov bo naša trgovinska! bilanca za minulo leto izkazala zopet pri* bližno 2 miliardi primanjkljaja. Naš ovc® je znašal 4 in pol milijarde, izvoz pa komaj 2 in pol milijardi. 40—^45% tvori tekstilni blago in obleka. '• * ljubljanski dogodki lj Izredna javna seja občinskega ta se bo vršila v četrtek 30. marca ob 5. uri popoldne. Na dnevnem redu javne seje 18 točk. lj f Notar Ignacij Gruntar. Včeraj sd pokopali dne 25. t. m. umrlega notarja g« Ignacija Gruntarja. Rodil se je leta 1844 t! Kobaridu. Bil je sošolec goriškega slavci Simona Gregorčiča, s katerim sta si ostala najzvestejša prijatelja do konca. Pokojni pesnika Gregorčiča denarno podpiral, tar ložil je njegova dela in mu sploh odprl gmotno vrata v svet. Služboval je v Kobaridu, Logatcu in nazadnje v Ribnici. Letaš 1914 je stopil v pokoj in se nastanil v Ljubljani. Velikega pomena za kultumo-politi&r ni razvoj slovenskega naroda je Gruntar-Gregorčičeva korespondenca, ki je cel* ohranjena. Z num je legel v grob nesebičen' človek, ki je znal porabljati zaklade teg£ svta v zvišene kulturne cilj*e, ne pa za na*; sičevanje sebičnih instinktov. N. p. v m.l lj Verižica z obeskom se je zgubila v petek po poti iz šiške po Gosposvetski cesti, SodniiskS ulici, Sy.^ Petra cesti do cerkve sv. Jožefa. Po šten najditelj naj jo vrne proti primerni nagrad? g. A. Zajcu, Ulica na grad 1. ----------- -------------- . . i poziv. 'r yV.t >Napre,inv in vsem tistim, Id se upajo trditi? da niso smeli govoriti na shodu dne 23. t. m. M Mestnem domu, povem, da so lahko potolaženi, ker jim dam prosto in jih poživljam, da naj v svojih glasilih objavijo vse tisto, kar jim še morda lefi na srcu. Upam, da se bodo gotovo gg. Beniot, Svetek, Golmajer, Rupnik, pa tudi Blaž, ki je bil ▼ službi, in vsi drugi, ki so bili na katerikoli način ovirani ali zadržani, da niso mogli na shodu govo-l riti o mojih grehih, zaradi katerih sem bil izklju-i čen, te prilike poslužili, da me enkrat svobodno in neovirano razkrinkajo. Kadar sede sami ▼ pisarni ali doma, jim gotovo ne more nobeden braniti, kaj naj zapišejo. Zato prijatelji, le nič tarnanja. Kar niste na shodit storili, napravite pa v časopisja. Glavno je, da e opravičite m dokažete, da je bil Vaš soglasni sklep opravičen. F, Beltram. "Tfl 1 -------------------------------- Izdaja konzorcij' »Norega Časa«. i Urednik Jn odgovorni urednik Franc KremJe#, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. se dobi brezplačno. Poizve se v Konzumu, Kongresni trg št. 2. Roman. Spisal Bernhard Kellermann. Mlakar. io Poslovenil Peter Imela je mnogo časa in razdelila si ga je skrbno. Del dneva se je pečala z otrokom, polem je obiskovala muzeje, cerkve in znamenitosti, kjerkoli so bile. Na prvi poti često ni prišla do teh užitkov. Mac jo je seveda peljal, kamor je zaželela, loda kmalu je bila začutila, da njega te krasne slike, kipi, stare tkanine in nakitja ne zanimajo bogvekoliko. Kar je rad gledal, so bili stroji, delavnice, velike industrialne naprave, tehnični muzeji, in ona vendar o tem ni ničesar razumela. Zdaj pa je imela časa dovolj ter se navduševala na vseh tisočih krasot, zaradi katerih se ji je Evropa tako priljubila. Obiskovala je gledališča, koncerte, če je le šlo. Nauživala se je za Ameriko. Ure in ure je hodila po starih cestah in ozkih ulicah ter fotografirala vsako majhno prodajalno, ki jo je smatrala za »srčkano«, in vsako staro krivo sleme. Kupovala je knjige, reprodukcije iz muzejev, razglednice starih in novih hiš. Te razglednice so bile namenjene Hobbyju, ki jo je prosil zanje. Trudila se je pošteno, da je zbrala ves material, toda za Hobbyja, ki ga je imela rada, se ji noben trud ni zdel preveč. V Parizu jo je AUan pustil teden dni samo. Sam je imel opravka z geometri in tropom agentov blizu Nantesa pri Les Sables na biskajski obali. Potem so se izkrcali z geometri, inženirji in agenti na Azorih, kjer je Allan imel opraviti nad tri tedne na otokih Fayal, San Jorgo in Pico, dočim je uživala Maud z Edith najkrasnejšo pomlad v svojem življenju. Z Azorov so se peljali na tovornem parniku (kot edini potniki, kar je Maud navdušilo!) preko Atlantika na Ver-mudsko otočje. Tu, v Hamiltonu, so naleteli v svoje veliko veselje na Hobbyja, ki je napravil semkaj kratek izlet, da jih počaka. Na Vermudih so kmalu opravili in v juniju so se vrnili v Ameriko. Allan je najel v Bronxu vilo, in isto delo kakor v Londonu, Parizu in Berlinu se je začelo zdaj v Ameriki. Allan je dnevno konferiral z agenti, inženirji, znanstveniki iz vseh mest Zedinjenih držav. Ker je imel pogoste in dolge pogovore z Lloydom, je začela javnost postajati pozorna. Zumalisli so vohah v zraku kakor hijene, ki jim smrdi mrhovina. Vesli o čudovitih ustanovitvah so se šušljale po New Vorku. loda Allan in njegovi zaupniki so molčali. Hoteli so izvedeti pri Maud; smejala se je ter ni črhnila besede. Koncem avgusta so bile predpriprave končane. Lloyd je povabil trideset prvih zastopnikov, kapital^ veleindustrije in velebank na sestanek. Da je poudaril važnost konference, je povabila pisal lastnoročno ter jih velel vročiti po posebnih slih. In 18. septembra se je vršila ta znamenita konferenca v hotelu Atlantiku v Broadwayu. 6. New Vork se je tiste dni kuhal v silni vročini; Allan se je odločil, da se radi tega vrši zborovanje na vrtu na hotelski strehi. Povabljenci, povečini stanujoči od zunaj, so bili dospeli tekom dneva in nekateri že prejšnji dan. Prišli so v diru v velikanskih zaprašenih potnih avtomobilih z ženami, hčerkami in sinovi iz svojih letovišč: Vermonta, Hanoshireja, Maine, Massachusseta in Pensilvanije. Samotarji in molčečneži so prihiteli v posebnih vlakih, ki niso pristali na nobeni postaji, iz St. Louisa, Chikaga in Cincinatijev. Njihove razkošne jahte so ležale v škarih ob Hudson-Riveru. Trojica iz Chikaga, Hilgallan, Miillenbach in C. Morris, je prišla z ekspresnim letalom, ki prereže 700 milj v uri, iz Chikaga v centralni njujorški park v osmih urah, športnik Vanderstyft se je bil tekom popoldneva izkrcal s svojim samokrovnikom na vrlu Atlantikove strehe. Zopet drugi so dospeli pred hotel peš, s skromno torbico v roki, kot čisto neznatni potniki. Toda prišli so. Lloyd jih je bil poklical v neki nadvse važni zadevi, in oni čut skupnosti, ki ga rodi denar v mnogi večji meri nego kri, jim ni dopustil izostati. In niso prišli le zaradi tega, ker so vohali kupčijo (mogoče je bilo, da se osmolel) prišli so v prvi vrsti zaradi tega, ker so pričakovali, da bodo kumovali ob rojstvu nekega projekta, čegar pomen je laskal njihovi pod-vzetnosti, ki jih je napravila velike. Lloyd je oni lajin-stveni projekt imenoval v svojem pisanju »največji in najdrznejši vseh časov«. To bi zadostovalo, da bi jih poklicalo iz pekla; kajti ustvarjanje novih podjetij jim je bilo kakor ribi voda. Seveda razgibanje tolikih poglavarjev velikega kapitala ni ostalo neopaženo, kajti vsakega izmed njih je obdajala mreža opazovalcev. 2e zjutraj je tresla borzo lahna mrzlica. Zanesljiv pritisk je zdaj pomenil pre-moženjel Časopisje je obešalo na veliki zvon imena vseh onih, ki so izstopili v Atlantiku, ter ni pozabilo pristaviti, koliko je vsak težak. Popoldne ob petih so bile že visoke milijarde. Vsekako se je pripravljalo nekaj nenavadnega, velikanska bilka velikega kapitala. Nekateri časopisi so se postavljali, kakor da prihajajo prav od obeda L|oydovega ter ima ušesa nabito polna z informacijami, a kakor da jim je Lloyd zamašil usta. Drggi so spustili še d