257. številka. Ljubljana, v četrtek 10. novembra. XXV. leto, 1892. SLOMŠKI UMRI liaaja vsak dan sveeer, isim&i aedelje in praznike, ter velja po posti prejeman sa »»stro-ogerutn dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., isa jeden ■ alje.) „Ne umejem, zakaj še sedaj huče glavo nositi tako po konci, kakor bi Bog ve kaj" — dejala je gospa Stejskalova. A ni se že več jezila, marveč jej celo v ponovljeni velikodušnosti pouudila, da jo da vsaj do kolodvora prepeljati v svoji ekipaži, ali pa v vozu Njene svetlosti, ako treba, z dvema paroma konj, kakor je bila navajena. Knegiuja je zavrnila tudi to prijaznost njeno. K vlaku jo je peljal njen prejšnji kočijaž, ki si je bil pred leti na kolodvoru najel gostilno. Peljal jo je sam v svoji starinski kočiji, v tisti, v kateri so se vozili uradniki a posestva v starih, zlatih čuBih . . . Bilo je jeseni, ko je gospa kneginja odšla proti večeru, v mraku, da bi je kdo ne videl. Na kolodvoru pa je bilo vender nekaj ljudij, ki so se prišli od nje poslovit: grajski kapelan, dva gozdarja, vdova ranjkega kontrolorja, pristavnik i ženo in še nekaj ljudij s pristave. Kneginja je imela globoko čez oči potegneno gosto naličje, a vsi so vedeli, da plaka za njim. „Uboga gospa, kako je bila dobra!" dejali bo, ko je naposled v daljavi, v megleni, neprijazni oktobrov! noči čedalje tiše pojemalo ropotanje vlakovo. VIL Ako je gospa Stejskalova poprej vsakega očarala a svojo mladostjo, krasoto in nekakim demonskim žarom, ki jej je sijal iz krasnih očij ter si vsakega pridobil: delala jo je sedaj dražestno tudi bliščoba, ki jo je okroževala, in bogastvo, katero je imela, in drage ter mične toalete, v katere bo je oblačila z otročjim veseljem. Lepo in neprestano oblačiti se bila jej je sladka strast in razkošje, po cele ure stati pred velikim zrkalom, v katerem je videla celo lično postavo avojo. Kako dobro so jej pristojale krasne, polne rame z gracijozno glavo, ta tesno oklepajoča se obleka, ta smehljaj na obrazu in mala, lepa roka. Gospa Alina je tudi čitala pred zrkalom ter si časih, izpustivši knjigo, zapalila cigareto ter z živim zanimanjem v zrkalu gledala vsak pregib Bvoje roke in oblaček modrega dima, ki je počasi polnil njen budoar. Stanovala je sedaj tudi v tiBtem krilu gradu, kjer je poprej sobe imela kneginja. A te sobe bile so vsaj deloma drugače urejene, nego za njene prednice, modernejše, a jedva z lepšim ukusom. Polagoma, del za delom, izginjala je kneginje ata-rinaka oprava, umikajoč se novemu, na Dunaji kupljenemu pohišju. pravah o tej nameravani slavnosti v ogerski poslanski zbornici, ne moglo bi se tako lahko dogoditi v kakem drugem evropskem parlamentu. Mad-jarski šovinizem prekora" je bil pri tej priliki vse meje politične dostojno* i in slavil pravo orgije. Madjari postali so objeBtni, ker vidijo, da jim gre vse povoljno izpod rok. Vsled čudne politike, ki se vodi danes v naši državi, je usoda države tako rekoč v njih rokah. A brezobzirno in brez potrebne politične zmernosti in treznosti zlorabljajo to hegemonijo, izkoriščajo samo treuotek v svojo hasen, ne oziraje se na bodočnost ali pA na interese celokupne drŽave. Ministerstvo Szaparvjevo, ki zdaj odstopa, dobilo je takrat prvi udarec, katerega ni moglo več preboleti. Ko so se pridružili de drugi uzroki, ni se moglo več vzdržati. Mej glavne uzroke, ki so pomagali strmoglaviti kabinet Szaparvjev, spadajo tudi cerkvena vprašanja, {»osebno pa ono o uve-denji obligatornega civilnega zakona. Že I. 1890. obetal je minister Szilagvi zbornici, da bode prihodnje leto predložil načrt o reformi ženitvenega prava. A dozdaj ta predlog še ni bil prijavljen. Istotako bilo je z osnovo zakoua o recepciji Izraelitov. Vlada ni mogla izpolniti dane besede in morala je pasti, temveč ker se je pokazalo, da Szaparv res ne uživa več zaupanja krone. Szaparv imel je že, ko je prišel do vlade, dva nevarna nasprotnika, namreč ravno propalega Tiszo in pa po vladi hrepeuečega Apponya. Polono prvi bil mu je sovražen iz vsega početka. Zanesljive, odločne večine pa ministerski predsednik ni imel za saboj, to se je najbolj pokazalo, ko so je razburila narodna strast pri omenjenih znanih dogodkih, ter mu je odpadlo mnogo privržencev. Tisza se je vseh petnajst let svojega vladanja previdno izogibal koofefijoneluim vprašanjem, ker je spoznal pri nekem poskusu, kako kočljiva stvar bi utegnila I ostati njih rešitev. Po padcu Tiszo dali so so nekateri člani kabineta Szaparvjevega pregovoriti, da so se lotili konlesijonelnib vprašanj, katerih se je prikazala kmalu cela vrsta. In ravno na rešitvi Sicer pa je znala goBpa Alina tudi drugače uživati razkošje, katero jej je v polni meri ponujal njen novi stan. Njen mož je bil še vedno vanjo zaljubljen, kakor ga je pred leti premagala čarobuoat njenih krasnih očij. Kupil jej je papigo, ki je neprestano kričala „kakadu, kakadu", ter milostivo gospe sedla tia ramo. Pozorni gospod soprog je Bvoji ženi pre-skrbel tudi lahek, eleganten faeton z dvema oger-skima konjema, katera je gospa Alina dražestno sama vladala mej vožnjo. Gos|ia Alina ni pogrešala niti zlatih ribic, niti vedno novih klobukov, niti modernih solnčnikov ... a vender se je gospa Stejskalova časih grozno dolgočasila ... V takih tre-notjih zdelo bo jej je vse to življenje čudno in zo-perno in njen mož jej je bil najedenkrat star, siten, puBt in bedast. Res čudno, da jej je dovolil, po zimi hoditi v glavno mesto in po leti v toplice. Pričel jo je dolgočasiti, in da je hotela biti odkritosrčna, bila bi morala reči, da jo prav veseli, da mu skrb za gospodarstvi', neprestani računi, sestavljanje novih načrtov in razne spekulacije ne dovoljujejo, povsod spremljevati jo. Vesela je bila, kadar ni gledala velike glave njegove z visokim, zoperno svetečim se čelom. Zdelo se jej je, da bo njegove ustne preskutno tolste, da mu ušesa preveč Strle" izpod klobuka in teh vprašanj razbilo se je ministerstvo Szaparvjevo, ker se ni moglo zjediniti gledć obligatornega civilnega zakona. Za obligatoren civilni zakon ata namreč ministra Caaki in Szilagvi in velik del vladine nt ranki' pod vodstvom Tiaze, ki prihaja zopet na površje. Proti obligatornemu zakonu v taki obliki je poleg krone ostali del vladine stranke, duhovščina in večiua gospodske zbornice. Kdo bode naslednik Szaparvju, kateremu se ni posrečilo pridobiti si večine za samo fakultativen civilni zakon, kakor bi ugajal tudi kroni, to je odvisno od tega, se li bode to vprašanje, ki je pripomoglo k padcu Szaparvja, stavilo v prvo vrsto. Bržkone utegne se postaviti na utran, dokler se ne poleže nekoliko razburjenost, katero so prouzročili dogodki poslednjega časa. Vsa imena, ki so se do zdaj navajala, ho zgolj kombinacije. Se li bode situvacija vsled čudnih dogodkov, da ne vabimo izraza, ki bi bil mnogo bolj umesten za skoro veleizdajsko počenjanje madjarskib šovinistov, kaj spremenila, to nam bode pokazala bližnja bodočnost. Dvomimo. Po i iiiv.ni raz.gled. Notranje dežele« V L j ubijani, 10. novembra. Državni zbor. Prva seja gospodske zbornico določena je za ponedeljek. — Odseki poslanske zbornice začeli so skoro vsi že včeraj posvetovanja. Proračunski odsek razdelil je včeraj nekatere referate, potem pa je posl. Neuvvirth poročal o letnem poročilu kontrolne komisije državnih dolgov, katero poročilo je odsek odobril. Posl. Plener je uasvetoval pomnožiti Člaue koutrolue komisije, ker so se posli izdatno pomuožili Finančni minister se je meritorno izrekel za nasvet in ihto tako tudi nekateri drugi poslanci. Komino posvetoval se je odsek o nekaterih predlaganih resolucijah in volil glavnim poročevalcem drž. proračunu poslanca Szczepanuvvskega. Iz Jloftentrartoveffa kluba. Dunajska „Neue Freie Presae" piše: Hohen-vvartov klub je pretečo krizo srečno prestal in v njem združene frakcije ostale so za sedaj pod vodstvom grota Iiohenwa:ta. Iz tehtnih uzrokov pa se Bodi, da se bo to jedinstvo !e težko vzdržalo in se pri prvi vnauji priliki izjalovilo. V prvi vrsti so klerikalci, ki jezno na siraui stoje in katere je bilo le težko pregovoriti, da niso že izstopili, kajti oni bo odločeni začeti proti vladi odkrito opoZ'cijo. Takisto bilo je le iztežka pregovoriti bi o ve uce, da so ostali v klubu, ker bo čutijo po imenovanji vod je deželne vlade oškodovane. Sodi se, da bodo klerikalci in Slovenci »apeli vse sile ter skušali primorati grofa Taaflva, tla pojasni situvacijo In da nekatere koncesije. Najbrž bodo posamne skupine Hohenvvarto-vega kluba Že pri razpravi o proračunu, ki se začne bodoči teden, odkrito izrekle svoje želje in pritožbe. thjerska kriza. Nekateri list i naznanjajo, da bode krona sedaj, ko je odstopil Szaparv, udala se želji liberalno stranke in privolila v to. da se uvede obligatorni civilni zakon. Ako bi se to zgodilo, potem prevzel bi miniatersko predsedstvo najbrž sedanji finančni da ni prijetuo, kadar jo gladi z veliko, debelo in porast'o roko . . . „Skoro ves si Že plešast," rekla mu je nekoč, ko se je ustopil za njo, stoječo pred zrkalom. Smijala se je, nasmejal se je i on, a iz njenega glasu je čutil, da ni zadovoljna ž njim. Bil je često zamišljen in večkrat se je pripetilo, da so se po uaključji njene oči srečale z njegovim nemirnim, zvedavo vanjo uprtim pogledom. „V primeri ž njo sem res že star," mislil si je, in ta misel je budila v njem mučno in neprijetno čustvo bojazni in čudnega strahu. „Draga moja," d 'jal jej jo nekoč, ko je odhajala v toplice, „tara ti pač ne bode treba najeti avoje kočije ... to preveč stane," dejal je inalo-srčno ter zamižal. Njej bo je najedeukrat zdel grši, nego je bil v istini. Ugriznila se je v ustnico, obrnila se od moža ter stupivši k oknu gledala ven. BDragica, Alina, ..." dejal je on tiše, kot bi hotel prositi zamere. „Pusti me," pravi ona hladuo. Čez nekaj časa spusti se v jok ter veh: „Otrok nimam, komu naj štedira?" On pokne a prsti, kar jej je bilo vedno tako grozno zoperuo. Hotel jej je nekaj reči, a v tem se ona ozre vanj in še nikdar so jej ni zdel tako bedast, malenkosten in sainopaš . . . (Dalje prih.) minister dr, Weker!e, ministarstvo notranjih reči j pa Štefan Tisza. Če bi pa krona ne privolila v to željo liberalne stranke, potem je skoro gotovo, da bi se razdvojila v dve veliki frakciji in potem bi začela na Ogerskem doba neprestanih mioiaterskih kriz, kar bi utegnilo postati usodepolno za vso drŽavo. V nanje države. Dinamitnl atentat v Parizu. Najnovejši dinamitni atentat prouzročil je nepopisen strah. V zbornici malo da se niso spoprijeli socijalistični in republičanski poslanci. Splošno se ilolže štrajkujoči rudarji v Carmeauxu kot prouzro-čiteiji, ti pa ho na posebnem meetingu protestirali zoper to očitanje, povdarjajoč, da žele doseči emancipacijo delavskega stanu potem vkupuega delovanja vseh proletarcev, nikakor pa ne z dinamitom. Časopisi dolže posredno in neposredno socijalistične poslance, da so zapeljali in nahujskali ljudstvo, ministerski predsednik Loubet pa je v zbornici rekel, da je dinamitarde vzgojilo časopisje, ker sme odkrito Ščuvati k umoru in napovedal zakon o premem Ij i tiskovne svobode. liruseljske demonstracije. Predvčerajšnjim bil je pri kralju običajni parlamentarni dine. Mej tem hoditi so delavci v vrstah po mestu ter demonstrovali za splošno volilsko pravo. Posebno velike so bile demonstracijo pred stanovanji ministrov. Obhoda udeležilo se je 5 do GOOO delavcev. Pozneje bil je ljudski shod, ki je traial do pozne noči. Ko sta se peljala tisti dan kralj in kraljica v parlament, priredili so delavci velikansko a dostojno manifestacijo. Kakor jeden mož klicali so „Vive le su ti rage universel-. — V parlamentu združili so se tisti poslanci, kateri hočejo glasovati za splošno volilsko pravo v posebno frakcijo. Vsa Belgija je vznemirjena in z mnogih strani se izreka bojazen, da ne bo moči udušiti revolucije, če parlament ne bo dovolil splošne volilsko pravice. Združene države. Kakor smo že včeraj naznanili, je Clevelandu zmaga zagotovljena. Izvoljeni so bili namreč vsi odposlanci posamnih držav, po številu jih je 444, kateri volijo predsednika republiki in mej temi volila ima Clevelandova, torej demokratična stranka 34 glasov večine. Sedanji predsednik HarriBon moral se bo torej umakniti. Podrla ga je nesrečna carinska politika, katere najmarkantnejši izraz je Mac Kin-leyev zakon. Demokrati obečajo, da bodo odpravili varnostne carine in očistili korumpirano upravo. Dopisi. Iz Celju 8. nov. [Izv. dop.] (Jednako-pravnost pri štajerskih dež. želez. Okr. zastop Celjski.) Kakor znano, p okrajni zastop Celjski dovolil za lokalno železnico Grobelno-Ri-eatec, hi bi se imela graditi prihodnje leto, znesek 20.000 gld. pa le pod tem pogojem, da se bode pri tej novi železnici v celem obratu varovala jed-uukopravnost slovenskega jezika. Deželni odbor Štajerski pa je sedaj na to ponudbo odgovoril, da je z ozirom na zahtevani pogoj ne more sprejeti ter vrnil dotično izjavo. Ob jednem je izjavil, da se on ne smatra kompetentnim za rešitev vprašanja o slovenskih napisih pri štajerskih deželnih železnicah, ampak, da ima o tem odločevati jedino le trgovinsko miniBterstvo. Ta rešitev je znameuit dokaz negativne pravicoljubnoati štajerskih avtonomnih organov. Ko se je namreč iz Savinjske doline oglasilo več občin za napravo slovenskih napisov pri Savinjski železnici, je deželni odbor te prošnje prezirljivo odbil, češ, da ni zato nobene potrebe in se je takrat še smatral kompetentnim, danes ne več, ko je prišel z omenjenim predlogom v zadrego. Mi pa z zadovoljstvom konstatujemo to novo stališč« in mi-ulimo, d i ne bode dolgo, da bodejo občine v Savinjski in Šaleški dolini zopet, prosile za uvedenje jednakopravuosti pri Savinjski železnici, toda ne več pri deželnem odboru, n*go pri kompetentnem trgovinskem ininiuterstvu. Triletna doba, v kateri je prvič potno vala narodna veČina v Oljskem okrajnem zaidopu je potekla iu ne bode dolgo, ko bodejo razpisane nove volitve. Narodna stranka, ki je pred tremi leti v največjem ueredu prevzela ageude okrajnega zastopa, pohvali se lahko z uprav uzornim delovanjem v pretekli dobi. Vkljuh temu, da je imel zastop velika izplačila osobito za Savinjsko železnico prispevek v znesku 20.000 gld. znižale so se prav zdatno do klade, popravile stare iu uravnale nove ceste in še razpolaga blagajnica s toliko imovino, da more za železnico Grobelno- Rogatec votirati novo svoto 20.000 gld. V takem položaju nasprotna stranka ne bode imela poštenih agitacijskih sredstev. Vkljub temu se v odločilnem razredu velikoposestnikov od znane Celjske klike zagrizeno agituje — upamo, da brezuspeSno. Domače stvari. — (FranErkouniz-f.) Iz Ribnice brzo-javlja se nam žalostna vest, da je sinoči ob 9. uri zvečer umrl v najlepši' moški dobi tamošnji c. kr. notar in župan Ribniški, načelnik okrožnega zdravstvenega zastopa, član krajnega Šolskega sveta in načelništva Ribniške posojilnice g. Fra n Erbouniz. Pokojnik rodil se je I. 1848 v Ljubljani ter je služboval od leta 1875 nepretrgano v Ribnici kot c. kr. notar. Zaradi njegovega ljubeznjivega značaja in nedotakljivega poštenja užival je izreduo spoštovanje ter je bil splošno priljubljen. Političnega življenja se, kolikor nam je znano, aktivno ni udeleževal, vender pa je bil zadnji čas svojega službovanja veren pristaš narodne -tranko in posvetil svoje sile rad tudi občinskim interesom. Pred leti pohabil si je nogo, ki se je morala amputirati, a rana se ni popolnoma zacelila, tako da s-; jo moral skoraj vsako leto podvreči novi mučni operaciji in ta nezgoda mu je sedaj naklonila tudi rano smrt. Pokojnik doživel je 44. teto svoje starosti ter zapušča vdovo in štiri otroke. Lahka mu zemljica in blag mu spomin. (Gospod deželni poslanec J. Mesar,) župnik v Bohinjski Bistrici je, kakor se nam poroča, nevarno zbolel. Želimo, da bi skoraj okreval. — (Trgovinska in obrtu a zbornica) ima dne 11. novembra ob 2. uri popoludue v mestni dvorani sejo. Na dnevnem redu je to-le: 1.) Vprašanje c kr. deželno vlade, ču je 4 obrtnijska podjetja na Gorenjskem smatrati za tovarniška. 2.) Obrtnijske pravice ključauičarjov iti klej>arjev. 3.) Vloga Opavske zbornice glede omejitve konsumnih društev. 4 ) Nameravana uvedba izjilačevauja poštnih nakaznic po pismonošiti. 5.) Načrt zakona glede razprodaje blaga. 6.) Vprašanje, če smejo kaznjenci izvrševati ključauičarska dela za jedno tukajšnjo tvrdko. 7) Volitev 5 cenzorjev za avstro-ogrsko bančno filijalo v Ljubljani. S.) Obligutorična uvedba trgovine b sadjem po teži. 9 ) Zborovanje trgovskih In obrtniških zbornic na Dunaji glede posvetovanja o osobnera davku. 10.) Obrtnijske pravice pekov in slaščičarjev. — (Predavanje v Itudolfinumu.) Jutri zvečer ob šestih bode, kakor smo že včeraj poročali, zanimivo |>redavaiije v Uudolfiuumu. — (Sloveusko gledališče.) Sinoči predstavljala so je zanimiva in zures zabavna Schou-thanova burka recte veseloigra „Zlati pajek". Gledališče je bilo precej slabo obiskano, kar je tem bolj obžalovati, ker je bila predstava zares izvrstna. Uprav dovršeno predstavljal uam je naš mnogo-stuiai g. Borštnik komičnu-nezaupuega Malo-varja, a tudi vsi ostali igralci, neizuzemši epizo-diste, bili so na svojem mestu. Uprizoritev bila je skrbua in jediuo, kar bi imeli grajati, je to, da so se nekaterniki tu in tam morali po stari navadi boriti s spominom. — Sinoči imeli smo tudi prvikrat priliko občudovati novi zastor, kateri je izdelal po svoji drugi ud deželnega odbora odobreni skici g. prof. A. Liebacher v Pragi. Zastor predstavlja „Carniolio", pozdravljajočo prihod muz v deželo. Oaolu prestola „Carntolie" grupirane so muze, potem alegorije naravnih krasot in posebnostij naše dežele (kraške jame, bogastvo voda, izkopniue, flora itd.), na levi strani pa vidimo alegorije vede, narodne glasbe, poljedeljstva itd. Ozadje kaže nam belo Ljubljano kot duševuo središče slovensko. Okvir je bogato ornamentalno okrašen ter kaže v sredi grb stolnega mesta Ljubljane. Zastor je širok 10 5 fM iu 8 m visok ter stane 1500 gld. V Pragi bil je razstavljen v MNarodnem gledališču" ter ga je strokovna kritika hvalila kot pravo umetniško delo. Z ostalo vnanjo upravo našega gledališča krasno har-monizuje. — (Pripravljalni odbor „Slovenskoga planinskega društva") razpošilja vabilo na prvi občni zbor, pri katerem se bodo razpravljala društvena pravila in ki se bo vršil v nedeljo dne 13. t. m. ob 3. uri popoludne v gostilni g. J. Hafuerja na sv. Petra cesti št. 47. — Namen novemu društvu je očitno imeniten, za slovenstvo velevažeu. Po gorah in jamah se blesti in razlegaj naša beseda, koča bodi naša v ravnini in oa planini. Zategadelj naj bi se tesno oklenili novega narodnega društva vsi ljubitelji narave. — (Občni zbor zadruge mesarske Ljubljanske,) kateri se je vršil včeraj ob 3. uri popoludne v magistratni dvorani, otvoril je dosedanji I podoačelnik gosp. Fran Slovša predstavljajo obrt- nega komisarja magistratnega tajnika g. Se še k-a. Potem vršile su au volitve v zadružno starešinstvo. Izvoljeni so bili sledeči gg. mesarski mojstri: Načelnikom: Jarnej Će r ne, namestnikom J o s i p Streha r. Zadružnimi odborniki: Anton Aožič, Ivan Čeme, Ivan Košenina in Ivan Počivalnik. Namestniki: Ivan Zijc, Josip Javornik, Ivan Anžič in Ivan Cerne. V razsodišče: Ivan", Černe, Jarnej Čeme, Josip Kozak in Ivan Košenina. Kot namestniki v razsodišče: Josip Cerne, Matevž Peteruel in Vin-cencij Genussi. Daljša razprava je bila potem o po-deljenji mesarske obrti, katero je mestni magistrat izdal zadnje tedne. Gospod Strehar je vprašal, ali je pravico razdelil le magistrat, uii je prizadeto tudi zadružno starešinstvo, na kar obrtni komisar pojasni, da sta magistrat in zadruga, zadnja po načelnika namestniku sodelovala pri tem podeljenji iu da se je vršilo vse postavno. Konečno predlaga gosp. Strehar, da se dotični mesarski mojster, ker je sedaj stvar „fait aceompli", sprejme kot član v zadrugo, čemur zborovalci pritrde. Na to ae zborovanje sklene. — (Plastično podobo bitke pri K list OC i) ogledali si bodo te dni učenci rasnih šolskih zavodov, namreč: Višje gimnazije, vičje realke, učiteljišča, strokovne šole za lesno obrt, Alojzijevišča, Marijanišča, druge mestne deške šole in šole „schut-vereina". — (Spomlad ne cvetice — v jeseni.) Prijatelj našemu listu prinesel nam je danes mali šopek spomladnih cvetic, trobeutic, marjetic itd , nabranih pod Šmarjetno goro pri Kranj i. To je dokaz, da je vreme tudi na Gorenjskem za ta čas nenavadno mehko. — (Novi zlati.) Javili smo že, da so bili prvi zlati po 20 kron te dni izdani in sicer avstrijski in madjarski. Slednjo je lahko spoznati, ker so kovani tako, da jih je moči na prvi pogled razločiti od starih cekinov. Avstrijski zlati po 20 kron pa so popolnoma takšni, kakor prejšnji zlati po 20 frankov in se razločujejo od njih le po napisu, ker je zlat po 20 kron za 46 kr. več vreden, nego stari cekin po 20 frankov, paziti je na napisa „20 Fr." pri cekinu in „20 Cor." pri zlatu po 20 kron, ker je to jedini razloček mej starimi in novimi zlati. — (Poročil) se je danes g. Niko Len če k c. kr. notar in mestni svetovalec v Škofjiloki z goHpdč. Lino Koceli, hčerko g. J. N. Kucelija trgovca in meščana v Škofjiloki. Čestitamo! — (Iz Trebnjega) te nam piše: Novi župan M. nabira pri občinskih odbornikih njegove vrste podpisu „za škofa", kakor se nam izraža. Brez dvoma se bode potem nad temi podpisi blestela proteatujoča udauostna izjava „tineli bevvahrten Musteru". Zato mi neodvisui Tiebnjani protestujemo že naprej zoper tako protizakonito postopanje ter zahtevamo, da se predloži izjavu, kakor veleva zakon, občinskemu odboru v javni seji. Borimo se s poštenim orožjem! — (Litijsko pevsko društvo) priredi v 13. dan novembra (v nedeljo) ob polu 8. uri zvečer v gostilnici g. J. Oblaka navadni pevski večer, h kojemu vse svoje člane uajuljudueje vabi odbor. — (Potrjen zakon) Cesar je potrdil od deželnega zbora goriškega sklenjeni zakon o klasifikaciji ceste iz Kanala v Sveto Lucijo. — (Dvajsetletnica društva „ K o m e n-skv" u a Duuaji) praznovala se bode v soboto 12. t. m. v dvorani „Iiomicher" na Dunaji. Pri slavnosti sodeluje slovansko pevsko društvo. Kakor znano, osnovalo je to društvo na Duuaji v X. okraji češko šolo, ki ima že 7 razredov in šteje zdaj vsako leto 700—800 učencev češke narodnosti. Ta Šola, za kojo se mnogo žrtvuje, je Dunajskim liberalnim smukom trn v poti. Boje se za nemški značaj Dunaja. Lahko se pripeti, da Cehi tako šolo tudi v katerem drugem okraji ustanove. Čeških otrok za tako šolo je v vsakem okraju dosti. Ker je to društvo res velike važnosti za razvoj češke narodnosti na Dunaji, zato mu tudi mi srčno čestitamo iskreno želeč, da vztraja do skrajnih posledic v korist Slo-vanstvu. — (Novorojeno mrtvo dete) našel je vrtnar pokopališča pri sv. Ani v Trstu poleg groba. Dete je bilo ženskega spola in povsem nago. Pozvani policijski organi koustatovali so, da je bilo dete rojeno pred kakimi dvomi dnevi in bržkone umorjeno. Poleg trupla našli so rudečo ruto Truplo prenesli so v mrtvašnico in ovadili stvar pri deželnem sodišči. — (Nesreča.) Na Kontovelu pri Trstu pogorel je te dni petletni otrok posestnika Stoka. Stariši odšli so z doma pustivši dete samo. Otrok se je približal peči, obleka «•> mu je unela in ker ni bilo pomoči, umrl je Še predoo so prišli roditelji domov. — (Svojega očeta umoril) je v Petrinji v občini Dolina na Primorskem 20letni kmetski fant Janez Metlika. Udaril ga je večkrat v domači hiši s kamenjem po glavi, da je Btari mož dve uri pozneje umrl. Morilca odvedli so v zapor. Svojega zločina ne taji in pravi, da je storil grozno dejanje zaradi tega, ba bi ga oče več ne tepel. C. kr. finančno vodstvo za Kranjsko. Št. 10 128 iz I. 1892 Slavnemu uredništvu „Slovenskoga Naroda" v Ljubljani. V Vašem cenjenem listu in sicer v št. 247. Izdani dne 28. oktobra 1892, nahaja se med „do-mačini stvarmi" notica z napisom „za gostilničarje in kavarnarje", v kateri se opozarjajo gostilničarji in kavarnarji, ki imajo, kar je samo po sebi uniljivo, v zalogi kaj sladkorja za obrtno porabo, naj naznanijo, da imajo sploh sladkor doma; da ako linan-carji, ki na to prežijo, najdejo sladkor pri gostilničarji ali kavaruaji, je treba plačati globe 3 gld. 75 kr. Ker bo vsled te notice lahko postav« napačuo tolmači, obrtniki, kojih ee ta postavna določba tiče, po nepotrebnem begajo iu sploh čita joče občinstvo lahko po krivem srdi nad finančno upravo, podaja c kr. finančno vodstvo to-le v pojasnilo: Dozdaj v Ljubljani ni bil še nobeden gostilničar ali kavarnar prijet ali kaznovan radi tega, ker ni naznauil, da ima sladkor v zalogi; pač pa je bilo prijetih več kavarnarjev, ker uiso naznanili, da rabijo sladkor pri svoji obrti ter tako zadostili § 27 postave o davku na sladkor z dne 20 junija 1888 I. drž. zak. štev. 97 in § IG zvršitvenega ukaza visokega c. kr. finančnega miuisterstva z dne 9. juliia 1888 I. drž. zak. štev. 111, po katerih določbah mora namreč vsak, kdor začn^ obrt, v koji se rabi sladkor, 14 dni preje z nekoleko-vano vlogo to naznaniti c. kr. finaučni oblasti t. j. na Kranjskem c. kr. fiuančuemu vodstvu v Ljubljani. — Pa tudi zaradi imenovanega prestopka prijete stranke so takoj pri popisu dejanja prustovoljuo plačale postavno globo in prošle, da bi se nadafjnje kazensko postopanje ustavilo, kar se jim je v vseh slučajih brez pomisleka dovolilo, tako, da dozdaj ni bil še nibč<« od koti petentnega c. kr dohodaratve-nega okrajnega sodišča v L ubijam kaznovan. Trditev, da c. kr. tiaaučni stražniki preže, koga bi zasačili, je neosnovana in za c. kr. finančno stražo celo razžaljiva, če se pomisli, da so c. kr. liuaučni stražniki po postavi in prisegi dolžni naznaniti vsacega, kdor se zoper postavne naredbe pregreši, in da jim prete disciplinarne kužni, ako to službeno dolžnost zauemarijo. Neumestno je tudi, ako se trdi, da tako postopanje zategadelj m utemeljeno, ker je samo po sebi umevno, da imajo kavarnarji sladkor v zalogi. Ne zaloga sladkorja, temveč obrtna poraba sladkorja so mora naznaniti; c. kr. finančna oblast samo iz navedene, sicer neovrgljive resnice ne more še posneti, katere so one stranke, kojih se to naznanilo tiče, tudi se z ozirom na postavuo določeno dolžnost nazuauila od te oblasti ne more zahtevati, da bi u ra d u o poizvedovala, k a te r i kavarnarji se nbhajajo v Ljubljani, da bi jih potem kot sladkorni kontroli podvržene stranke v evidenco vzela. Vse te postavno določbe so razglašeue v državnem zakoniku b sjdošno veljavo za oblastva in občinstvo; nesmisel je turaj, zahtevati od cesarskih oblusti ali njim podrejenih organov, da bi o tako razglašenih naredbah vrhu tega še vsako posamezno Btranko posebej poučevale, da bi to vsakdo vedel in se potem ravnal. Pač pa pripada dotičnim zadrug m, poučiti svoje zadružnike o teh in enacih, njihovo obrt zadevajočih naredbah, in jih na ta način obvarovati — škode vsled nevednosti zakona. V Ljubljani due 7. novembra 1892. P I achki. Telegrami „Slovenskomu Narodu1: Dunaj 9. novembra. V imunitetnem odseku bila včeraj razprava o Spinčićevi aferi. Vlada je odklonila predložiti odseku akte (!!). Posl. dr. FerjančiČ je predlagal, naj se nasvetuje zbornici, da ta zahteva akte. Posl. dr. Weber je predlagal, naj se vlada povabi, da odpošlje v odsek svojega zastopnika. Posl. dr. Lang je predlagal, naj se povabita poslanec Spinčić in naučni minister Gautsch, oba naj se zajedno zaslišita, vladi pa naj se dovoli rok osmih dnij, da predloži akte. Tem predlogom upirali so se Weeber, Pauer in AbrahamoNvicz in odsek jih je tudi odklonil ter vzprejel predlog "VVeebrov. Dunaj 10. novembra. Tiskovni odsek ukrenil v principu odpraviti časnikarski kolek in dovoliti svobodno kolportažo. Dunaj 10. novembra. Cesar vzprejel popoludne Szaparvja potem pa zapored Tiszo, Szella, in Banftyja. S Szapat yjem prišla na Dunaj tudi "VVekerle in Fejervarv. Bruselj 10. novembra. Od liberalne združitve sklicanega mectiuga udeležilo so je do 3500 osob. Govorniki napadali vlado strastno; zborovalci vzprejdi jednoglasno nasvetovani protest proti postopanju odseka za reformo uprave. Po shodu šlo do 2500 zborovalcev z rudečo zastavo pred kraljevo palačo. Orožniki raz-gnali demonstrante ; množica upila, žvižgala in kričala »Vivo le sutliagc universel". 0 polnoči nastal zopet mir. Pariz 10. novembra. Anarhisti pisarijo neprestano pretilne liste baronu lleillu in posebnemu komisarju DieUu. Policija prijela nekega Viktorja Rabeja iz Lipska, znanca tistega moža, na katerega leti suni, da je vrgel bombo v palačo družbe, kateri so Lastni rudniki V Carmeauxu. tiaziic vesti. * (Novi nadškof 01 o muški.) Predvčerajšnjim izvoljen je bil na veliko začudenje vseh interts jvaruh krogov kanonik dr. Theod. K o h n nadškofom Olomuškim. Kanoniki Oloiuuški volijo sami nadškofa; in do Badnjih let veljal je princip, da more juistati kauonostal celo nadškof. Zadnji nepleme-ttiti nadškof umrl je I. 1533. — Vladni kandidat za to mesto je bil škof grof Balrujit. kaudidat ari-stokratov grof Putubcki, češki kandidat pa dr. Hančl, a ker se volilci uiso mogli /jediniti za nobenega teh mož, izbrali so dra. Kolini. Kakor kaža že ime, je novi Olomuški nadškof židovskega rodu. Oče ujegov, Jožef Kohn, dal se je krstiti in se je oženil s kmetskim dekletom. Po protisemitski teoriji je novi nadškof katoličan židovske narodnosti. — (Nov slučaj kolere na Duuaji.) Včeraj umrl je mat.-oz Kalman WeueŠ za azijatsko kolero. Dne 2 t. m. pripeljal so jo s parobrodom iz Rabe, a včerai sjutraj našli so ga mrtvega na ladiji. Zdravniška preiskava je konstatirala jiravo azijutsko kolero. * (D i n a m i t a r d i se zopet oglašajo.) V palači družbe, kateri so lastni premogokopi v Car-ineauxu, naselje neki uradnik zelo umetno nareieno bombo in jo odnesel na policijo, kjer je eksjdodirala, zrušila vse poslopje iu ubila štiri osobe. Ta novi atentat proutročll je v Parizu silno razburjenost iu vel'k strah, zlasti ker je bila bomba zelo umetno narejena. Člani uj)ravnega sveta Ct»rmeau\-tke družbe dobivali so zadnje dni več pieMinh pisem iu za to se sodi, da so ta atentat prouzročiti rudarji, kateri bo šele te dni ustavili Itrsfk, * (Ogenj v gledališči.) V mestnem, gledališči v Luksemburgu uaHtal je mej predstavo žaloigre „Ruy Blas" na odru ogenj. Gledališče je bilo napolnjeno do zadnjega prostora. Vse občinstvo je drvilo razburjeno proti jediueiuu izhodu. Kakih trideset oseb je bilo ranjenih. Oder je doloma pogorel, vender so ogenj kmalu zadušili, da ni bilo večje nesreče. Narodno-gospodarske stvari. — Železniško skladišče v Celji. Celjski trgovci prosili so o svo|Hiu času, naj se nekoliko poveča železniško skladišče nu oudotni postuji, a takrat je južna železuica to odklonila z motivacijo, da mora prej videti, kakš«n bode promet na železnici iz Cel|a v Veleuje. Na sedaj ponovljeno prošnjo r.rgovcev odgovorilo je železniško ravnateljstvo, da je pripravljeuo povečati železniško skladišče v Cel)i za jedno tretjino. S tem je vsem prizadetim krogom zelo ustreženo, ker je bdo dosedanje skladišče res dosti premajhno. — Tovarna umetnega gnoja v Zagrebu. Hrvatska ima sicer izredno mnogo živinskih kosti, katere se izvažajo v inozemstvo, a prav zato nedostaje Hrvatom gnojiva, v katerem bi bilo dovelj za dobro gospodarstvo potrebnih fosforokiselnih tvartn. Da se odpnmore temu čutnemu nedostatku, oBuovalo se je v Zagrebu posebno društvo za napravo tovarne umetnega gnojiva. Ta tovarna kujiovala b> kosti po vsi Hrvatski ter iz njih izdelovala dobrega gnojiva zlasti za porabo v vinogradih. Nadejati se je, da bo bode ta jako umestni projekt realtzoval že na vzpomlad. „LJUBLJANSKI ZTOF" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. '■'ujel : 9. novembra. Pri tlnllei t Bietritschan, Gazstl, Bernardiner, Huutz, S('hwuitibur^t*r, Hotttolb, Knecht, Hanpr, 1'urk 7. Dunaju. — UlIuiHii, VVerhu iz Koćuvjh. — De Kncco iz Trsta. --Pavlovie iz Zagreba. , Pri aiona : Kobn, Berman. Hlavacek z Dunaja. — ' ■ 11 ] 11st* 11111 i 11 iz Hrvaškega. — Kohn, Kahn iz Maribora. — D«". Kladva iz Ilirsko Bistrice. — Finger iz Plzna. — Sta-rifi iz Kranja. — Jngovic iz Vrhnike. — Hieber, Storn iz (iradca. — Sitscher iz Trsta. I iti ril no t EJiiI»IJmi't r;i v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Moli Milil * IDIU. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 744'8 mai. 743 b mm. 742 6 mm. 68u C 9 6° C 7 6« C si. sev. si. aev. si. szh. obl. obl. obl. 0 00 mm. Sreduja toiuporatura 80", ta 3 0° nad normalom. dne 10 novembra t. I. včeraj P.ipirua renta.....gld. 96 93 Srebrna renta..... „ 96 70 idata renta......, 114 80 5°,0 marčna renta ... „ 10030 Akcije narodne banke . . , 989 — Kreditne akcije .... „ 311*10 London......., 119-85 Srebro......., —■— Napol........„ C. kr. cekini.....( Nemške marke .... , 4 državne Brečke iz 1. h'i l Državne srečke iz 1. 1864 Ogereka zlata renta 4 /,, . . Ogerska papirna renta . Dunava reg. srečke 5°/Q . . Zemlj. obč. avstr. 4f/i*/t zlati zast.. listi Kreditne srečke......100 gld. Rudolfov*' srečke...... Akcije anglo-avstr. banko Tramway-druat. vel j. 170 gld. a. v. 9-54'/. 570 5885 860 gld. 10O . KXJ gld. 10 1-20 danes gld. 9705 , 96 86 „ 114-80 „ 100 30 „ 990— , 31125 n 119-90 l 955 5-707, „ 58-85 140 gld. — kr. 25 . 186 112 100 123 117 192 23 151 •238 40 35 50 75 35 80 50 Marija Arher roj. Koželj Fran Arher c. kr. drž. železnice postajni odpravitelj poročena. (1247) Ljubljana-Dovje, dne 7. novembra 1892. Mesto vsake druge objave. Svele doilo! MAG GI JEV mesni ekstrakt v posameznih kosih po 8 kr. v lekarni ,,1'rl Mariji Pomagaj" (L. CJroetsenel). (1099) ffospodičina vešča slovenskega jezika v besedi in pisavi, vzorejine ■e 1. decembra. Plača 15 gld. na mesec. — Kje V pove iz prijaznosti upravniitvo „Slovenskoga Naroda" pod H. Prodajalnica na dobrem in mnogoobiskovanem kraji, izvrstno urejena, x v no opravo, daje ne v najem. Oglasila vzprejema T. FetClXl3ai V Šent Vidu, poŠta Zatičina, Dolenjsko. (1222—8) naravno, ukusno, prodaja na debelo po toli nizki ceni, da je vsaka konkurenca izključena. Častite kupce najuljudnejše vabi na obilo naročbo (1196—7) s spoštovanjem Ivan Vladiskovich v ino tržeč, "Volcelca &t. 35. Pisar vzprejme se brzo v odvetniško pisarno. Stenograf ima prednost. Ponudbe naj se pošljejo npravništvn ^Slovenskega Naroda" pod ,,!>. B.**. (1281—3) Več vinskih sodov velikost 300—700 litrov obsegajoeih, proda se po ugodili ceial. — Kje? pove iz prijaznosti upravmštvo »Slovenskega Naroda". (1235—2) »e takoj vzprejme v službo pri graščini mitnl&l&l. — Pogoji se izvedo pri tamošnjem oBkrbništvu. (1232—2) Izgubil se jo lOTrslui p>©s čisto črne barv«« precej velik, s pasjo marko Ljubljanskega mesta, z napisom „Jakob Zalaznik" na ovratniku. Kdor ga najde, naj ga proti dobri nagradi pripelje lastniku tlalcobu Ztilciznllcit, pekovskemu mojstru, Stari trg *t. »1. (1245—1) Pristno in izvrstno istrsko črno in belo vino prodaja po IS kr. liter in više, s'gurno postavljeno na tukajšnji kolodvor (1219—3) O vi d on Černić, Dinjan, Istra. Postni slovnlk topograf. Kranjske« Koroake In Štajerske, praktičen za o. kr. urade, pisarne, trgovce itd., vezan (607 strani j 1 nld. 3*50. Arhiv sa slovansko filologijo od Vat ros lava Ja- gica. 15. knjiga, 1 zvezek, cela gld. 12*—. Upisni koledar sa odvetnike la beleinlke sa leto 189S, gld. 110, po posti gld. 1 25. Koledar «lružb«? sv. Mohora, 60 kr., po polti 70 kr. Knelppov koledar sa leto 1SSS, 36 kr., po polti 39 kr. Maksimilijan 1.« cesar niehlkanskl* 20 kr., po polti 23 kr. NalJIvl Jaka ali zbirka najboljših kratkoeasnlo. Nabral in priredil Anton Kosi. I. 24 kr., po polti 27 kr. (1244—1) J. G-iontini trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani. -t 4 ■4 ■4* NiRo Lenček o, kr. notar Lina Lenček roj Koceli poročena. (1246> V Škofji Loki, dne 10. novembra 1892. Mesto vsacega posebnega obvestila. S tem se opozarja na razglas, objavljen v „ Slovenskem Narodu" z dne 27. oktobra 1892, št. 246, zaradi prodaje neranljivih vrst, zatem raznih odpadkov od sukna, platna in usnja pri c. in kr. nioiitiiriieiii zalagallščl st. 3 v Grradcl. Natančnejih pogojev moči je poizvedeti pri c. in kr. raonturnein zalagališči št. 3 v Gradci, kjer se tudi lahko ogledujejo predmeti, namenjeni za prodajo. (1195-2) Tužnim srcem naznanjamo vsem znancem iti prijateljem pretresujoi'o nas vest, da je danes zvečer ob 9. uri, po dolgi in mučni bolezni, v 44. letu svoje starosti, previden se svetstvi za umirajoče, preminul naš preljubijeni in nepozabni soprog in oče, gospod Fran Brliouni^ c. kr. notar in župan v Ribnici. Pogreb bode v petek, dne 11. t. m., ob Vi4 uri popoludne v Ribnici. Blagega ranjcega priporočamo vsem prijateljem in znancem v blagohotni t»pomin. V Ribnici, dne 9. novembra I&92. (1249) Antonija Erhouniz roj. Arko, soproga. — Egon, Konrad, Alma. Selma, otroci. ■'osebna nasuanlla ae ne isda)aj». O r Zastop občine Ribnica naznanja s tem pretužno vest, da je danes ob 9. uri zvečer naš pre-skrbni župan, gospod Fran Erhouniz c. kr. notar, načelnik zdravstvenega zastopa okraja Ribniškega, odbornik krajnega šolskega sveta in nadel-niitva posojilnice v Ribnici v 44. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, v miru zaspal. Blag mu bodi spomin! (1248) V Ribnici, dne 9. novembra 1892. izdajatelj n odgovora! srodnik: Jon p No Hi. Lastnica is tisk .Narodne Tiaiarse". 15