PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXI. St 256 (6234) TRST, četrtek 28. oktobra 1965 V OKVIRU IZBOLJŠANJA SOVJETSKO-FRANCOSKIH ODNOSOV Francoski minister de Murville danes na uradnem obisku v Moskvi S sovjetskimi voditelji bo obravnaval vsa mednarodna vprašanja, zlasti bodo govorili o odnosih med obema državama - Znatno povečanje trgovine med Francijo in Poljsko - De Gaulle bo govoril 4. novembra po televiziji PARIZ, 27. — Francoski zunanji minister de Murville bo odpotoval jutri v Sovjetsko zvezo, kjer bo ostal do 2. novembra. V Moskvi se bo sestal s Kosiginom, z Mikojanom in Gromi-kom. Obiskal bo tudi Leningrad in Soči. De Murvillovo potovanje v Sovjetsko zvezo je prvo potova- pisal trgovinski sporazum, ki določa precejanje povečanje franco-sko-poljske trgovine. Minister je dejal, da je skupno s poljskimi voditelji govoril o možnosti povečanja trgovine med obema državama. Poljska bo naročila v Franciji orodno blago, Francija pa bo skušala uvažati iz Poljske del premoga, ki ga sedaj kupuje v drugih državah. Poleg tega bo Francija odpravila omejitve na uvoz nekaterih poljskih proizvodov. Skupno uradno sporočilo o razgovorih pravi, da se bo trgovina nJe nekega zahodnega zunanjega ministra po odstavitvi Hrustova. De Murville je o tem potovanju govoril danes na seji vlade. Po seji je minister za informacije Peyrefi-tte poudaril važnost potovanja za odnose thed Francijo in Sovjetsko zvezo. Na kratki seiji vlade Je finančni minister poročal o svojem potovanju na Poljsko, kjer je pod- Biuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Castelo Branco okrepil svojo vojaško diktaturo Samovoljno jte spremenil nekatere člene ustave, odre-dil, da mora predsednika republike voliti kongres, ter si je pridržal pravico drugih zatiralnih ukrepov BRASILIA, 27. — Brazilski predsednik maršal Humberto Castelo Branco je govoril danes po radiu in sporočil, da je sprejel izredne ukrepe in z dekretom razglasil spremembe ustave, ki jih je zahteval in ki jih kongres ni hotel odobriti. Pred dnevi je kongres odkionil sprejem številnih sprememb ustave za raztegnitev oblasti zvezne vlade v posameznih državah in za še večjo omejitev svobode tistim, ki so jim leta 1964 odvzeli državljanske pravice. Predsednik je izjavil, da je hotel zagotoviti trajnost «revolucionarnega režima« in je dodal, da je vlada odločena ((osvoboditi Brazilijo korupcije in prevrata«. Takoj za-tem je predstavnik vlade prebral ukrepe, ki se imenujejo ((ustavni akt štev. 2». Dokument ima 33 členov. Izredni ukrepi bodo veljavni do 15. marca 1967. Med drugim določa dekret, da bo predsednika republike izvolil prihodnje leto kongres. Predsednik lahko razglasi obe-sedno stanje. ((Ustavni akt« določa tudi, da bo predsednik republike lahko odredil odvzem državljanskih Pravic za deset let političnim o-sebnostim in bo lahko drastično omejil svobodo tistim, ki so glede tega že prizadeti od leta 1964 dalje; rued temi je tudi bivši predsednik Kubiček. Predsednik republike lahko razpusti parlament «v primeru potrebe« in odredi obsedno stanje. Poleg tega ima kongres rok trideset i- : . Tima 1 DANES Po volilnih uspehih opozicije 3. *• m. je politična kriza v Braziliji dosegla včeraj vrhunec s sporoči-Joni brazilskega predsednika republike Castela Branca, da je s po-•ebnim dekretom razglasil spre-Jbembo ustave, na podlagi katere lahko predsednik razpusti parlament v primeru potrebe in odredi obodno stanje, zvezna vlada pa lahko v poedinih državah posega v večji meri kot doslej, predsed-™“a republike voli kongres in ne več ljudstvo, vse politične stranke Pa so začasno prepovedane, ter končno predsednik lahko tudi spre' ®eni ustavo. Francoski zunanji minister bo danes odpotoval v Moskvo, kjer bo z Gromikom razpravljal predvido-ina o Vietnamu, evropski varnosti, Nemčiji, OZN, razorožitvi in dvostranskih odnosih; vendar pa se be pričakujejo kakšni posebni skle. Pl- Uradno so sporočili, da bo 4. novembra govoril po radiu in TV de Gaulle ter morda sporočil, ali namerava kandidirati na predsedniških volitvah 5. decembra kljub temu, da ima že 75 let. V glavnem mestu Rodezije so bile ponovno demonstracije, in sicer med pogovori, ki jih je imel britanski predsednik vlade VVilson s konfiniranim afriškim voditeljem Nkomom. Policija je na črnske demonstrante, ki so prišli peš iz odda •jenih bivališč — ker v mestu črn-cl ne smejo stanovati — nahujskala tudi policijske pse. V Salisbury-Ju je precej napeto, v središču mesta se zbirajo črnci, po ulicah pa Patruljira policija. Pravijo, da Wil-*°**d ni uspelo prepričati afriških voditeljev, da bi sprejeli ustavo iz leta 1961. Hkrati je 44 afriških in azijskih držav zahtevalo od OZN, naj po potrebi uporabi vojaško silo, da prepreči enostransko razglasitev neodvisnosti Rodezije. Predsednik turške republike odobril sestavo nove vlade, ki Predseduje 41-letni Sulejman De-mirel, voditelj stranke pravice, ki ■? I®' km- omagala na volitvah z absolutno večino. . F Južnem Vietnamu so partizani izvršili dva istočasno močna napada na dve ameriški oporišči ter se spopadli s sajgonskimi in ameriški-, četami tudi v mnogih drugih “rajih. V ZDA pa se širi val demonstracij proti vojni v Vietnamu, “er se demonstrantom pridružuje vedno več študentov. . V Džakarti je Sukamo izjavil, da bi sicer morali kaznovati organizatorje upora, toda brez naglice m ob «upoštevanju raznih ciemen j°y*- V ne“i drugi izjavi pa je de-r„’ 80 odnosi med Indonezijo *n Kitajsko nespremenjeni. dni, da z absolutno večino odobri vsak nadaljnji ukrep, ki bi mu ga predložila izvršna oblast. Velikega pomena je tudi ukrep, ki daje kongresu in ne ljudstvu nalogo izvoliti predsednika republike. Castelo Branco, ki ne more biti ponovno izvoljen, je pooblaščen, da določi datum za imenovanje novega predsednika. Vse politične stranke so začasno prepovedane. Poleg tega bo predsednik lahko razveljavil mandat vsakemu funkcionarju, ki Je izvoljen, medtem ko bo s povečanjem števila članov vrhovnega sodišča od 11 na 16 lahko neposredno imenoval drugih pet sodnikov. V nekaterih okoliščinah predsednik lahko tudi spremeni ustavo. Preden so napovedali te ukrepe, je predsednik sklical na posvetovanje ministre za vojno, za mornarico in letalstvo ter pravosodnega ministra. Kriza, ki se je začela po volitvah 3. oktobra, je torej dosegla vrhunec z vrsto izrednih ukrepov. Kakor je znano, je opozicija na volitvah 3. oktobra za guvernerje dosegla važne uspehe. Poleg tega se je vrnil v domovino iz prostovoljnega izgnanstva bivši predsednik Kubiček. 3. oktobra sta bila izvoljena dva njegova najožja sodelavca za guvernerja v dveh važnih državah, in sicer v Guanabari in v Minas Gerais. Poleg tega Je zvezno vrhovno sodišče, ki ga sestavljajo sodniki, ki so bili izvoljeni pred uporom aprila 1964, odredilo izpustitev znanega voditelja kmečkih zvez Francisca Juliaa. Predsedniške volitve v Braziliji bi morale biti prvi torek v oktobru 1966. Tako so sklenili po lanskih dogodkih, ker bi sicer na podlagi ustave morali novega predsednika imenovati oktobra letos. Z novimi ukrepi pa se odreja, da bo predsednik Castelo Branco določil datum, kdaj naj parlament izvoli predsednika republike. med obema državama povečala za 50 odst. od sedanje To omogoča prvi petletni trgovinski sporazum med Francijo in Poljsko, ki so ga pravkar podpisali. Danes so uradno javili, da bo de Gaulle govoril po radiu in televiziji 4. novembra ob 20. uri. To je sporočil minister za informacije Pey,refitte po seji vlade. Prevladuje mnenje, da bo de Gaulle morda tedaj sporočil, ali bo kandidiral na predsedniških volitvah decembra. De Gaulle bo imel 22. novembra 75 let. Kampanja za predsedniške volitve se bo začela 9. novembra, to je 15 dni po de Gaullovem govoru. Letos bodo volitve prvikrat v Franciji v teku enega stoletja na podlagi splošnih in neposrednih volitev. Francija je obnovila diplomatske odnose z Nigerijo, ki so bili prekinjeni, ko je 5. januarja 1961 eksplodirala francoska atomska bomba v Sahari. Spored pogovorov med de Mur villom in Gromikom ni bil določen. Vendar pa ugotavljajo, da bosta de Murville in Gromiko nadaljevala izmenjavo misli o vprašanjih, o katerih sta že govorila aprila v Parizu, in ta so: Vietnam, evropska varnost, Nemčija, Združeni narodi in nova razdelitev sedežev v stalnih uradih organizacije, razorožitev in odnosi med Sovjetsko zvezo in Francijo. Na obeh stra neh pa poudarjajo, da ni pričakovati posebnih odločitev. Moskovska «Izvestija» objavljajo nocoj biografijo francoskega zunanjega ministra in njegovo sliko, kar je povsem neobičajno. Politični opazovalci ugotavljajo, da se stališča Moskve m Pariza glede nekaterih vprašanj ujemajo. To velja za Vietnam, ker obe državi zagovarjata sklicanje ženevske konference o Indokitajski. Prav tako zagovarjata reorganizacijo Združenih narodov. Kar se tiče razorožitve, se zdi da se tudi Sovjetska zveza strinja s francoskim načrtom za sklicanje konference petih velikih atomskih držav: ZDA, SZ, Velike Britanije, Francije in Kitajske. Danes sestanek ministrov v fllžiru ALZIR, 27. — Alžirska tiskovna agencija je objavila preteklo noč odgovor na izjavo kitajske vlade o afriškoazijtskem vrhu. Med drugim pravi: »Tolmačenje, ki se daje pristojnosti pripravljalnega odbora, ni nikakor v skladu s stvarnostjo Dosedanje odložitve konference niso precedent, ker je danes stanje prav nasprotno. Večina držav ne zahteva odložitve, temveč sklicanje konference, kakor je bilo določeno, in pripravljalni odbor, katerega pristojnost je omejema na presojo materialnih priprav, ne bi mogel v nobenem primeru prekoračiti meja svojih pristojnosti in se vtikati v izključno pristojnost konference zunanjih ministrov. Konferenca je v korist vseh držav Afrike in A-zije in mnenje ogromne večine teh držav se ne bi smelo zanemarjati, ne da bi povzročili veliko škodo afriškoazijski solidarnosti, ki mora premagati vse ovire.» Agencija dodaja, da je treba u-pati, da bodo posvetovanja v prihodnjih dneh odločilna za razpršitev nerazumevanja in za ohranitev bandunškega duha. Ko bodo spravljena z dnevnega reda dvostranska nesoglasja, prav gotovo ne manjka predmetov, o katerih bi se mogli sporazumeti: dekolonizacija, Južna Afrika, Rodezija, Vietnam, Santo Domingo, gospodarski razvoj razvijajočih se dežel, razorožitev itd. Omenjena agencija javlja, da pričakujejo danes prihod desetih zunanjih ministrov v Alžir, včeraj pa sta prispeli indijska in libijska delegacija. Zunanji ministri se bodo sestali jutri. Indonezijska delegacija, ki jo vodi pomočnik zunanjega ministra, je odpotovala v Alžir nekaj ur potem, ko je Kitajska sporočila, da se ne bo udeležila konference. Voditelj delegacije je izjavil, da je Indonezija odgovorna za uspeh konference, ker so se o njenem sklicanju sporazumeli predsednik Sukamo, Naser, Ajub Kan in kitajski ministrski predsednik Cuenlaj. Dodal je, da bo Indonezija storila vse mogoče, da se ohrani afriško-azijska solidarnost ne samo sedal, temveč tudi v prihodnje. V Karačiju se zatrjuje, da se niti Pakistan ne bo udeležil afriško-azijske konference. Tu pravijo, da Ajub Kan ne more zapustiti Pakistana, dokler ne bo odstranjen spor z Indijo, medtem ko mora zunanji minister ostati v OZN. Poleg tega jemlje odsotnost Kitajske mnogo pomena konferenci. NEW YORK, 27. — Predstavnik OZN je danes sporočil, da bo predsednik glavne skupščine, italijanski zunanji minister Fanfani v ponedeljek I. novembra zopet za predsedniško mizo glavna skupščina, ki bo nadaljevala delo, ko bo izčrpana razprava v posameznih odborih. Zgodovinar dr. Zwitter šestdesetletnik LJUBLJANA, 27. — Danes zvečer je akademik in univ. prof. dr. Fran Zwitter v širšem krogu praznoval svojo 60-letnico. Za to priložnost so govorniki poudarili velik pomen vsega njegovega obširnega dela kot zgodovinarja in organizatorja znanstvenega dela. Čestitke so mu izrekli njegovi bivši učenci in sedaj njegovi sodelavci kakor tudi njegovi sedanji učenci; nadalje predstavniki znanstvenih ustanov od SAZU in filozofske fakultete do raznih zgodovinskih inštitutov; končno so mu čestitali tudi predstavniki zamejskih Slovencev iz Koroške in Trsta. Na koncu je spregovoril sam dr. Zwitter, ki je na sijajen način razložil svoje poglede na zgodovinsko znanost. VVILSON NEVARNO POPUŠČA RASISTU SMITHU Sovjetska resolucija o razorožitvi NEW YORK, 27. — Sovjetska zveza je predložila danes v političnem odboru OZN načrt resolucije, ki zahteva takojšnji sporazum, da se ustavi širjenje jedrskega orožja. Sovjetski načrt zahteva, naj skupščina navede število temeljnih načel za pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, naj se izreče za hitro sklenitev take pogodbe na podlagi teh načel, in zahteva, naj se načrt pogodbe, ki ga Jo bila predložila Sovjetska zveza, prepusti ženevski konferenci v podrobno proučitev. Sovjetski načrt, ki ga je bil svoj čas predložil Gromiko, vsebuje določbo, na podlagi katere se države, ki že imajo jedrsko orožje, obvezujejo, da ne bodo tega orožja izročile v kakršni koli obliki drugim državam. Zaskrbljenost afriških voditeljev zaradi načrtov britanske vlade Včeraj je VVilson sprejel dva afriška voditelja - Skupno se je posvetoval z 71 osebnostmi Demonstracije Afričanov - Predložena resolucija o Rodeziji v odboru za skrbništvo v OZN iiiiiiiiiiiriiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin VVilson se je v Salisburyju sestal tudi s predstavniki opozicijske stranke SALISBURY, 27. — Predsednik in so Jih pripeljali v prestolnico z DVA VAZNA SESTANKA V BEOGRADU Sodelovanje med SFRJ in Alžirijo SZDLJ in Nacionalna fronta DRN Alžirska nafta za Jugchvijo • Koliševski in Korenz o mednarodnem položaju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — S plenarno sejo, ,na kateri sta govorila vodja- jugoslovanske delegacije, član zveznega izvršnega sveta Milutin Morača in alžirski minister za industrijo Abdel Sa lan, se je pričelo danes v Beogradu zasedanje mešanega ju-goslovansko-alžirskega odbora za gospodarsko, znanstveno in tehnično sodelovanje. Vodji o-beh delegacij sta pozitivno ocenila razvoj industrijskega sodelovanja med obema državama in omenila posebno možnosti dolgoročnega sodelovanja na področju raziskovanja, izkoriščanja in prevoza alžirske nafte in prirodnega plina. Pri oceni znanstveno-tehničnega sodelovanja je Morača med drugim omenil, da je od julija lani bilo v Aližirjl 307 jugoslovanskih strokovnjakov, medtem ko je istočasno prišlo v Jugoslavijo 89 alžirskih državljanov, štipendistov jugoslovanske vlade. Vodja alžirske delegacije Je poleg tega izrekel priznanje in zahvalo jugoslovanskim prebivalcem in strokovnjakom za njihovo pomoč Alžiriji in opozoril na ugodne možnosti sodelovanja jugoslovanske industrije pri graditvi velikih objektov in pri dolgoročnem sodelovanju, predvsem v petrolejski industriji. Alžirski minister je poudaril, da je Alžirija pripravljena dati Jugoslaviji nekatere prednosti pri nakupu nafte in plina, medtem ko je Morača obvestil alžirsko delegacijo o pripravljenosti Jugoslavije, da sodeluje pri zgraditvi naftovoda skozi Jugoslavijo, če bi sosedne države pokazale zanimanje za nakup alžirske nafte. Odbor na- ..................................................... PO PRENEHANJU NAPADOV NA PLE1 ME Partizani uničili več helikopterjev pri nenadnem napadu na Danang Voditelj kanadske skupine opazovalcev v Vietnamu je odšel v Hanoj na poizvedovanja o možnosti pogajanj - V ZDA se širi gibanje za konec vojne v Vietnamu SAJGON, 27. — Od sinoči je na področju okoli ameriškega oporišča Plei Me mimo. V oporišče so prispele s helikopterji skupine ameriške konjeniške divizije, ki so začele »čistko« okoli oporišča, kjer so divjali boji sedem dni. Premirje so izkoristili za evakuacijo ranjencev Sajgonska oklepna divizija 1500 mož je šele včeraj prispela v oporišče. Potrebovala je več ko dva dni, da je prepotovala 40 kilometrov poti, ki ločijo to o-porišče od Plei Ku. Med potjo je padla namreč v zasedo in u-trpela velike izgube. Ameriški vojaki so začeli davi «čistko» okoli oporišča, toda do sedaj niso naleteli na partizane, ki so se ponoči umaknili. Preden so začeli operacijo okoli oporišča, so Američani močno bombardirali vse področje. Medtem pa so partizani izvedli istočasen napad na oporišči ameriških vojakov v ču La j in Da-nangu. Zlasti pri napadu na Danang so imeli partizani velik uspeh, ker so uničili veliko število helikopterjev v tem oporišču. Ni znano, koliko helikopterjev je bilo uničenih, toda dejstvo je, da ni odletel nobeden od 50 helikopter- jev, in da se iz oporišča dvigajo gosti oblaki dima. Po približno pol ure obstreljevanja je napad prenehal. Tudi napad na ču Laj Je trajal pol ure. Spopadi med partizani ter sajgonskimi in ameriškimi četami so bili danes tudi na mnogih drugih sektorjih, zlasti pa v Duc Lap, 35 kilometrov od Sajgona, kjer je pro. ti partizanom nastopilo letalstvo. Kakor poroča severnovietnamska tiskovna agencija, so včeraj sestrelili nad Severnim Vietnamom drugi dve ameriški letali, tako da so do sedaj sestrelili 701 ameriško letalo. Ameriški predsednik Johnson se je danes dolgo pogovarjal na svojem posestvu v Teksasu z državnim tajnikom Deanom Ruskom o Vietnamu. Poleg tega sta govorila o celotni ameriški zunanji politiki ter o bližnjem prihodu zahodno-nemškega kanclerja Erharda v Wa-shington. Dean Rusk je sinoči iz- javil v Dallasu, da je pripravljen iti v Ženevo in sesti h konferenčni mizi za iskanje rešitve v Vietnamu. Trdil pa je, da Peking in Hanoj nista pripravljena tega storiti. V Ottawi Je predstavnik vlade izjavil, da je član nadzorstvene komisije v Vietnamu, Kanadčan Blair Seabom odpotoval po nalogu zuna. njega ministra Martina v Hanoj. Predstavnik je dodal, da ima Seabom nalogo ugotoviti morebitne možnosti rešitve spora s pogajanji. Medtem pa se v ZDA širi val demonstracij nroti vojni v Vietnamu. Vedno bolj narašča število štu. dentov na univerzah, ki se pri; družujejo demonstracijam. Glavni dnevniki pa dajejo velik poudarek zlasti včerajšnji televizijski oddaji po satelitu «Early Bird«, med ka tero so o vojni v Vietnamu disku tirali na eni strani bivši predsednik Eisenhower, ameriški delegat v OZN Arthur Goldberg, državni pravdnik Marshall, na drugi strani pa študentje, ki so govorili iz Londona, Pariza, Beograda in Meksi-ka. študentje so postavljali največ vprašanj v zvezi z Vietnamom. daljuje delo v komisijah. Predsednik zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Lazar Koliševski se je danes s svojimi sodelavci pogovarjal z delegacijo Nacionalne fronte Nemške demokratične republike, ki je na obisku v Jugoslaviji, in sicer o mednarodnem položaju posebno glede varnosti Evrope in o nemškem vprašanju. Po razgovorih je Koliševski gostom priredil kosilo, med katerim sta on in vodja vzhodnonemške delegacije Erich Korenz izmenjala zdravici. Koliševski je med drugim, pri oceni mednarodnega položaja, poudaril, da sedanji mednarodni položaj označujejo številni spopadi, napadalne akcije in inozemsko vmešavanje v notranje zadeve neodvisnih držav, in je ugotovil, da je takšen razvoj mednarodnega dogajanja posledica imperialističnih in reakcionarnih sil, ki skušajo s silo ohraniti svoje dosedanje pozicije in preprečiti neodvisen razvoj svobodnih držav. Izrazil je zaskrbljenost Jugoslavije, posebno spričo sistematičnega oboroževanja Zahodne Nemčije in zaradi njenega namena, da dobi tudi jedrsko orožje, in je ugotovil, da je takšno delovanje militarističnih in revan-šističnih krogov v Zahodni Nemčiji stalen vir nestabilnosti, ki ogroža odnose v Evropi in ustvarja možnost novega svetovnega spopada. Istočasno je Koliševski z zadovoljstvom ugotovil, da je Nem ška demokratična republika zaradi svoje socialistične usmeritve in dosledne miroljubne politike važen či-nitelj miru in stabilizacije razmer v Evropi. V odgovor na zdravico je vodja vzhodnonemške delegacije z zadovoljstvom ugotovil enakost pogledov med Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo na glavna mednarodna vprašanja in izrekel zahvalo jugoslovanskim narodom, ker podpirajo borbo delovnih ljudi Vzhodne Nemčije za mirno rešitev nemškega vprašanja ter za zbližanje in razumevanje obeh nemških držav. Erich Korenz se Je pridružil zaskrbljenosti glede stremljenja nekaterih krogov v Zahodni Nemčiji, katerih politika ogroža mir in varnost Evrope, in je izrazil mnenje, da bodo obisk in pogovori vzhodnonemške delegacije prispevali k nadaljnjemu razvoju sodelovanja obeh gibanj, v interesu ohranitve miru in graditve socializma. B. B. ne težijo vse sedanje dejavnosti k vzpostavitvi miru. Predsednik je dodal, da je seveda treba kaznovati organizatorje in izvršitelje upora, toda ne sme se prenagliti in upoštevati je treba razne elemente pred uporom, med njim in po njem. Tokijski dnevnik «Jomiuri šim-bun» je objavil intervju Sukarna, v katerem ta pravi, da so odnosi med Indonezijo in Kitajsko nespre. menjeni. List piše, da je Sukamo med drugim izjavil: »Indonezijci nismo tako neumni, da bi pokleknili pred upanjem neokolonialistič-nih držav, da bo prišlo do ohladitve ali celo do prekinitve odnosov med Indonezijo in Kitajsko.« Nova turška vlada ANKARA, 27. — Predsednik Gur-sel je danes odobril sestavo nove turške vlade, ki ji predseduje voditelj stranke pravice Sulejman De-mirel. Poslanska zbornica bo morala sedaj izglasovati vladi zaupnico. Pri volitvah 10. oktobra je stranka pravice dobila absolutno večino. Stranka je dedinja demokratične stranke, kateri je pripadal bivši predsednik vlade Mende res, ki ga je vojska odstavila in ki je bil leta 1960 obsojen na smrt in usmrčen. Sulejman Demirel ima 41 let in je do sedaj najmlajši predsednik turške vlade. Sukamo sprejel voditelje strank DŽAKARTA, 27. — Predsednik Sukamo je predsedoval danes sestanku voditeljev sedmih indonezijskih strank od devetih. Med odsotnimi so bili tudi voditelji komunistične stranke. Sukamo je na sestanku izjavil, da je poskus državnega udara nedvomno ustvaril veliko politično napetost. Zaradi tega Je nujno potrebno razdobje mirnosti, da se doseže politična re. šitev, s tem da se vzdrži pritisk raznih skupin. Sukamo je dejal, da ni zadovoljen s sedanjim sta-I njem, predvsem zaradi tega, ker britanske vlade Harold Wilson se je sestal davi v vladni palači z afriškim voditeljem Nkonom, ki so ga pripeljali z letalom v Salisbury iz nekega kraja, ki je oddaljen 650 kilometrov od prestolnice, kjer je konfiniran. Nkomo, ki je voditelj «Zimbabwe Afričan Peoples Union« (ZAPU),. ki so jo oblasti prepovedale, je prišel v vladno palačo s helikopterjem z bližnjega angleškega letalskega oporišča. V palačo so ga pripeljali po stranskih vratih. Takoj ko so zvedeli za prihod Nkoma, se je zbralo veliko število Afričanov pred vladno palačo, ki so vzklikali: ((Hočemo Nkoma«, ((Afričani morajo vladati«, ((Hočemo našo domovino«, «Dol s Smithom«. Pogovor med Wilsonom in Nkomom je trajal zelo dolgo. Med pogovorom se je zbralo v središču Salisburyja na tisoče Afričanov, še prej je policija razgnala demonstrante pred vladno palačo, pri čemer je uporabljala tudi policijske pse. Neki angleški časnikar je poročal, da je na lastne oči videl, kako so psi ugriznili mnogo demonstrantov. Na tisoče Afričanov je demonstriralo že ob prihodu Wilsona v Salisbury. Policija Je tudi tedaj nahujskala proti njim pse. Upoštevati je treba, da so Afričani prišli peš iz več kilometrov oddaljenih bivališč, ker v Salisburyju ne sme stanovati noben črnec. Afričani so več ur vztrajali na vročem soncu za bodečo žico pred letališčem In pri tem so se morali celo otepati psov. Vendar pa so prepevali, ko so se vračali domov. Med današnjimi demonstracijami so aretirali nekaj demonstrantov. V prestolnici je precej napeto. V središču mesta se zbirajo črnci, po ulicah pa patruljira policija. Današnji pogovor Wilsona z Nkomom pomeni začetek odločilne faze njegovih pogovorov. Popoldne se je Wilson sestal z drugim voditeljem afriške opozicije pastorjem Sltholejem in tako tudi z bivšim belim ministrskim predsed. Tod-dom, ki je odločen nasprotnik Smitha. Nkomo, Sithole in Todd so konfiniran! daleč od Salisburyja letali. Pokazalo se je že, da je začel VVilson popuščati. Prevladuje mnenje, da skuša sedaj doseči od dveh afriških voditeljev, naj bi sprejela ustavo iz leta 1961. Ni še znano, kdaj se bosta VVilson in Smith ponovno sestala. Domneva pa se, da bo odločilen sestanek v petek. V tem primeru bo Wilson zapustil Salisbury v soboto zvečer, posebno še, ker mora biti v torek v Londonu, ker se bo začelo novo parlamentarno zasedanje in bo mora' prebrati kronski govor. Wilsonu ni uspelo prepričati afriških voditeljev Nkoma in Sitho a, da bi sprejela ustavo iz leta 1961. Jutri se bo ponovno sestal t njima. Zvečer Je Sithole objavil izjavo, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi formule 5. točk, ki jo je pripravila britanska vlada glede Rodezije, in zavrača te predloge, ki so bili postavljeni, ne da bi se prej posvetovali z Afričani. VVilson je danes sprejel 71 osebnosti, med katerimi tudi voditelje industrije in trgovine v Rodeziji. V New Yorku je danes skupina 44 afriških in azijskih držav, med katerimi je 13 članic Common-vvealtha, formalno predložila odboru za skrbništvo OZN načrt resolucije, ki poziva Veliko Britanijo, naj po potrebi uporabi vojaško silo, da prepreči enostransko razglasitev neodvisnosti Rodezije. Računa se, da bo resolucija sprejeta. Velika Britanija se ne bo udeležila glasovanja, ker trdi, da OZN nima pravice razpravljati o Rodeziji. Vatikan zanikuje obisk papeža na Poljskem VATIKAN, 27. - V zvezi z novicami, ki krožijo od včeraj, češ da bo papež Pavel VI. maja prihodnjega leta obiskal Poljsko, je predstavnik Vatikana izjavil, da so te novice popolnoma neutemeljene. ŽIVAHNO DELO POSLANSKE ZBORNICE Končno odobren zakon o filmih Danes razprava o gradbeništvu V senatu se nadaljuje razprava o proračunu, čeprav vlada še ni odobrila sprememb gospodarskega načrta - Sprejete teze za kongres KPI - Polemika o dohodkih parlamentarcev RIM, 27. — Poslanska zbornica je odobrila zakon o filmski industriji z 277 glasovi proti 229. S tem je zaključen dolgotrajni in zapleteni postopek odobritve filmskega zakona, glede katerega je že nekaj časa kazalo, da bo prišlo do zaostritve odnosov v vladni koaliciji. Jutri bo poslanska zbornica za- čela debato o zakonskem dekretu v korist gradbeništva, o katerem je komisija za javna dela danes sicer zaključila delo, vendar pa je 44 popravkov. Predstavniki levice so privolili, da o popravkih zakona razpravlja komisija »devetih«, ki se je sestala že danes popoldne in ki je združila razne predloge. Popoldne se je sestala komisija «devetih», kateri je poročal minister za javna dela Mancini. Komisija je podrobneje proučila razna vprašanja zakonskega dekreta v ko. rist gradbene industrije. Po zaključku razprave je predsednik komisije posl. Alessandrini izjavil, da so ostala bistvena stališča vlade in opozicije neizpremenjena, in da bo vlada storila vse mogoče, da se zakonski dekret odobri v istem besedilu, ki ga je že odobril senat. To pa pomeni, da bo jutri prišlo do dokaj ostrega spora, saj komunisti in psiupovci odločno nasprotujejo temu zakonu in bodo skušali zavleči debato čez petek, s čemer bi veljavnost zakonskega de- kreta avtomatično zapadla. V senatu se Je nadaljevala razprava o državnem proračunu za prihodnje leto, v katero je poseglo več govornikov. Vendar pa je razprava za sedaj še dokaj medla. Proračun se Istočasno nanaša na izvajanje petletnega načrta o gospodarskem programiranju. Prav osnovni podatki tega načrta pa so ponovno v diskusiji. Vlada mora odobriti ((dodatna stališča k načrtu«. Ta »dodatek« je postal iz formalnih razlogov nujno potreben, ker se je načrt prvotno nanašal tudi na letošnje leto, dejansko pa se spreminja bistveni element načrta za prihodnje leto, ker je treba uskladiti predvidene izdatke z dejanskim stanjem. V bistvu gre za znižanje predvidenega narodnega dohodka (po predvidevanjih bi moral narasti za 3,5 odst., dejansko pa se predvideva zvišanje za 3 odst.), s čemer pa se bodo znatno znižali dohodki in bo torej logično treba znižati tudi izdatke. Pri tem pa gre istočasno tudi za znižanje predvidenih izdatkov dr- žavne uprave in za predvideno zapleteno zniževanje državnega proračuna. Centralni komite KPI Je zaključil delo, ko je odobril teze za bližnji kongres stranke. Teze Je dalj časa pripravljala posebna komisija in predstavljajo o nekaterih vprašanjih zanimivo novost. O tezah bo sedaj razpravljalo članstvo in jih bodo tudi objavili. V Rim se je vrnil predsednik republike Saragat, ki je bil tri dni na uradnem obisku v Lombardiji, kjer si je ogledal nekatera važna industrijska podjetja. Socialistični senatorji so zahtevali prekinitev diskusije o prejemkih parlamentarcev, ki je predvidena za danes dopoldne. Zvišanje prejemkov parlamentarcev je že z veliko večino glasov odobrila poslanska zbornica, kasneje pa Ja prišlo do dokaj ostrih protestov, ki so prišli do vidnega izraza v stališču socialističnih senatorjev, ki so ugotovili, da je sedanje razdobje gospodarskih težav neprimerno za zviševanje prejemkov parlamentarcev. Tej pobudi so se pridružili razni drugi senatorji, tako da bodo jutri verjetno predložili vrsto popravkov, s čemer se bo seveda odobritev zakona znatno zavlekla. VDOR AMERIŠKEGA KAPITALA V ZAHODNO NEMČIJO Mnoga nemška podjetja so le po imenu nemška Ko so se Sefi Štirih velikih zave;,niSkih sil tik pred koncem vojne sestali, so sklenili, da bo Nemčija popolnoma razorožena in da bodo vsi nekdanji trusti in koncerni «razpuščeni», ker so s svojimi sredstvi pripomogli Hitlerju na oblast, pozneje pa ga podpirali v pripravah na vojno ter med vojno samo. Iz teh časov se pripisuje pokojnemu angleškemu državniku Churchillu tudi izjava, da bo po vojni »največje nemSko o-rožje žepni nožek». Od tedaj je minilo dvajset let in od vseh tedanjih obljub in tudi podpisanih pogodb v zvezi s tem ni ostalo nič. Vsa Churchillova dobra volja — tudi če bi je bilo — bi ne bila zalegla. Interesi z onstran Atlantika so bili močnejši. Samo Zahodna Nemčija je danes po svojem industrijskem in tudi vojaSkem potencialu veliko močnejša kot pred vojno vsa Nemčija. K temu, kot smo že rekli, so pripomogli interesi z onstran A-tlantlka. Ti interesi pa so dvojni ln sicer strateško-vojaSki in pa gospodarski, ki pa se med seboj prepletajo, saj ni nobena tajnost, da se interesi ameriških trustov in velikih družb odražajo v sklepih Pentagona. Pustimo ob strani slrateško-vojaške Interese kot take in se ustavimo pri osnovnih, gospodarskih Interesih. Zahodnonemško gospodarstvo je danes najbolj cvetoče v Evropi — zatrjujejo gospodarstveniki. — Sicer se o »nemškem čudežu« zadnje čase ne govori več, gotovo pa je, da se Zahodna Nemčija ne bori s težavami, s kakršnimi se ubadajo druge evropske države. Toda vtem ko bi grešili, če bi pe priznali, da so v Zahodni Nemčiji morali krepko zavihati rokave, da so iz ruševin napravili to, kar je današnja Nemčija, bi hkrati bilo zgrešeno trditi, da so tako imenovani »nemški čudež« napravili Nemci sami. V dvajsetih povojnih letih je prišlo v Zahodno Nemčijo veliko milijard dolarjev. In to v obliki začetnih posojil, in pomoči, nadalje na račun vzdrževanja ameriških divizij, pa tudi na račun ameriških investicij v Zahodni Nemčiji. Razlog za ameriške investicije v Evropi, konkretno v Zahodni Nemčiji je več. Predvsem je treba povedati, da postaja ameriški trg zasičen. Da bi ne bilo pomote, bomo to zasičenost razložili: Evropa ima danes življenjsko raven, kakršno so ZDA imele 1. 1938: iz tega sledi, da je za ameriškega gospodarstvenika pametneje"vložiti kapital v Evropi, kjer se mu obeta večja in daljša možnost razmaha. Nadalje je treba poudariti, da Je dolar v Evropi več vreden kot v ZDA; ameriški finančni strokovnjaki n. pr. priznajo, da ameriški dolar v ZDA ne velja 3 zahodne nemške marke, pač pa le 2,60. Potemtakem je že prenos dolarja v Zahodno Nemčijo — dobiček. Ni-kakega dvoma nadalje ni, da je ameriška delovna sila dražja od evropske, kar v proizvodnji za svetovno tržišče ln torej za konkurenco s proizvodnjo, ki prihaja iz ameriških tovarn, tudi veliko pomeni. Kot zadnji podatek v zvezi s tem bomo navedli podatek ameriškega «Newsweeka», ki zatrjuje, da znaša povprečje »čistega dohodka« v ameriški industriji 9 odstotkov, ki se zaradi Izredne konkurence še krčijo, vtem ko doseza v Evropi celo 35 odst. Iz vseh teh dovolj zgovornih razlogov Je popolnoma razumljivo, da se skuša ameriški kapital plasirati v Evropi, v našem članku pa bomo glede tega navedli nekaj konkretnejših podatkov Zahodnonemška avtomobilska Industrija je najmočnejša v Evropi. Okoli dva milijona vozil na lete res ni majhna proizvodnja. Toda 40 odstotkov delnic zahod-nonemške avtomobilske industrije Je v ameriških rokah. Tudi pe -trolejska industrija Je v Zahodni Nemčiji zelo razvita. V precejšnji meri se je mogla razviti na račun ameriškega kapitala, ki je v vsej zahodnonemški petrolejski industriji udeležen s 30 odstotki. Nad 40 odstotkov stekla, ki ga producirajo nemške tovarne, Je dejansko ameriško steklo. Vsaka tretja cigareta, ki Jo pokadi državljan Zahodne Nemčije, je prav tako ameriška. .Vsak drugi Nemec se brije z ameriškim brivskim nožičem, k! Je bil sicer Izdelan v Zahodni Nemčiji, ki pa Je »ameriški«, kajti nad 50 odst. kapitala teh družb je v ameriških rokah. Konkretno, znana nemška znamka 'brivskih nožičev «Rotbart» Je le po imenu nemška, kajti ves kapital te družbe Je v ameriških rokah. V zadnjih letih so se Američani posebno «angažirali» v zahodnonemško kemično industrijo. Direktor družbe «Bayer» trdi, da je okoli sto zahodnonemšklh kemičnih tovarn «v celoti ali deloma« v ameriških rokah. Nič drugače ni z zahodnonemško elektronsko industrijo. V zvez! s tem je zeio zanimiv primer neke zelo znane ln stare nemške družbe, ki se je lotila Izdelovanja elektronskih računskih strojev in si pri tem »polomila zobe«. Ko je bila družba pred bankrotom. Je zaprosila za pomoč sorodne evropske družbe ln sicer italijansko družbo »Olivetti« ter družbo «Slemens», ki pa sta predlog za fuzijo odklonili. In to zelo znano nemško podjetje je zaprosilo za pomoč sorodno ameriško družbo-vellkana »Gene-rals Electric«, ki je takoj odkupilo 60 odst. delnic. V razmeroma kratkem času so Američani delo nemškega podjetja racionalizirali in proizvodnjo modernizirali. Seveda Je sedaj podjetje bolj v njihovih kot v nemških rokah. Da bi te transakcije, če Jih smemo tako imenovati, šle lažje ln brez večjih težav od rok, skrbijo tudi ameriška diplomatska zastopstva. Washington Je uradno sicer proti temu, namreč proti uhajanju kapitala iz dežele, toda leta 1962 je bil v Frankfurtu ustanovljen «Ameriški trgovinski center«, mu je botroval sam tamkajšnji ameriški konzul. Namen tega centra je, iskati kupce za ameriško blago. Toda to je bolj zunanji videz. Glavna naloga tega centra Je, analizirati nemško tržišče, da bi se vedelo, kam naj ameriški finančniki vlagajo svoje kapitale. Najbolj značilno pa Je glede tega dejstvo, da so štiri največje ameriške banke odprle v Zahodni Nemčiji svoje podružnice in direktorju ene izmed teh podružnic pripisujejo zelo drzno izjavo — «Pokupili bomo vso nemško industrijo«. Ta naval ameriškega kapitala pa nekaterim Nemcem ne gre preveč v račun. Bivši lastnik nekega nemškega podjetja radijskih in televizijskih aparatov, ki je bil zaradi finančnih težav primoran «iskati pomoč« onstran Atlantika in so mu nato Američani pustili le 25 odst. delnic, se Je umaknil v Švico, svoj »primer« pa je takole komentiral: ■(žalostno je, da tovarna, Id je bila 112 let last naše družine, prehaja sedaj v roke Američanov«. Podobno bi se mogli izraziti tudi bivši lastniki ali delničarji starih nemških družb in podjetij kot sc na primer «Rotbart», «AEG», Ro-wenta, Knorr in druga. Toda za te bi mogli reči, da so le čustveno prizadeti. Drugače pa se lotevajo tega problema drugi, le posredno prizadeti Nemci, ki svoj odpor proti temu «pohodu ameriškega kapitala« izražajo v drugi obliki. List »Frankfurter Algemeine Zel-tung« je v zvezi s protesti in odporom posameznikov in tudi kolektivov na račun Američanov zapisal, da se «obnašajo kot kolonial-ni gospodarji in se iz principa ne učijo jezika dežele, v kateri živijo in delajo grobe napake in izpade nasproti ljudem, s katerimi imajo opravka«. Iz vsega tega Jasno Izhaja, da Je k velikim ekonomskim uspehom Zahodne Nemčije v precejšnji meri pripomogel ameriški kapital, da pa se ta. pomoč danes odraža tudi v drugi nič kaj svetli luči. Bivša iranska cesarica Soraya, o kateri krožijo najrazličnejše govorice, bi znala postati žena španskega plemiča. V zadnjih časih jo pogosto videvajo v družbi španskega markija Femandeza de Cordoba (ki ga vidimo na sliki ob lepi Sorayi). Seveda sta oba te govorice zanikala, kot to veleva že utrjena navada. Sicer pa Je bilo podobnih napovedi že veliko... ......................................................................um.......n......iiimfiniiiiiiiii...mmiiutiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiniuiiiiiiiMmiHtiiiiimi.......■■lmtimmiitimim.il................................................................ ANGLEŠKO LETALSTVO LETOS NIMA SREČE Zaradi megle nad letališčem izgubilo življenje 36 ljudi Pilot je polno uro krožil nad letališčem - Dvakrat je poskusil pristati Letalo se je raztreščilo - Med mrtvimi edinka 29-letna hostes LONDON, 27. — Za angleško letalstvo letošnje leto zares ni sreč no. Do danes so imeli že tri velike nesreče. V aprilu je treščilo v Rokavski zaliv letalo vrste »Dakota« s 25 potniki, ki so vsi utonili, 6. Julija je blizu Oxforda padlo vojaško letalo, ki je s seboj pokopalo 41 vojakov, danes pa je na londonskem letališču treščilo potniško letalo družbe «Bea» in vseh 30 potnikov in 6 mož posadke so bili pri priči mrtvi. Letalo vrste »Vangard«, ki more sprejeti na krov tudi 130 potnikov, je,, prililo,;, nad, .londonsko letališče iz Edinburga. Nad Londonom pa je bilo ob tej uri, bite Je okoli 1 ure porjpči, megleno in s komandnega stolpa so pilotu kapetanu Shackellu naročili, naj s pristankom počaka. Letate je zato krožite na južni strani letališča, skoraj polno uro. Med tem je pilot skušal dvakrat pristati, ker pa je bila vidljivost slaba, se je ponovno povzpel in čakal. Ko pa je nekemu letalu uspete, da Je srečno pristalo, je kapetan Shackell sklenil, ponovno poskusiti srečo. Približal se je vzletišču z južne strani. Tedaj pa je prišlo do katastrofe. Kakor se Je pozneje na tiskovni konferenci, ki jo je na letališču imel predstavnik letalske družbe, se je pilot ponesrečenega letala skušal tudi pri tretjem poskusu pristanka ponovno dvigniti, pa mu iz nepojasnjenih raztegov ni uspete. Z vso site Je treščil v beton in čeprav je bite rečeno, da je pilot skušal letate ponovno dvigniti, so se propelerji zadeli ob beton in letate se je dobesedno raztreščite na kose. Kakor smo že povedali, Je bilo pri nesreči 36 mrtvih. Vseh 30 potnikov so bili britanski državljani, v glavnem Skoti, med njimi nekaj poslovnih ljudi in neki kandidat za liberalnega poslanca. Med posadko pa je bila tudi hostes italijanskega porekla 29-letna Simo-netta Gabbaldoni, hčerka grofa Gabbaldonija iz Diana Castella v provinci Imperii, ki je že tri leta služila kot hostes pri angleški letalski družbi «BEA». Zadnjič so jo starši videli pred dvema mesece ma, kajti dekle je večinoma živela na Angleškem. Kakor se je zvedelo na tiskovni konferenci, ki Jo je po nesreči imel na letališču predstavnik družbe «BEA» Henry Marking, so razbitine letala »Vanguard« še vedno na letališču na razpolago preiskovalnim organom, ki se še posebej mujajo, da bi prišli do avtomatičnega registratorja, tako imenovanega zaboja «Black Box», v katerem bo magnetofonski trak o letenju letala, Še posebej Je ta trak pomemben v zvezi z razgovorom med pilotom in komandnim stolpom na letališču. Iz neuradnih virov pa se je zvedelo, da posadka, ki je bila na ponesrečenem letalu, ni bila tista, ki bi bila morala leteti, pač pa je mesto prave posadke, ki zaradi megle ni mogla prevzeti letala, zasedla neka rezervna posadka, vendar je predstavnik družbe izjavil, da je bil kapetan Shackell zete izvežban pilot.-------------- Nov predlog nobelovca Kinga predsedniku Johnsonu NEW YORK, 27. — Nobelovec Martin Luther King, načelnik ameriškega gibanja za enakopravnost črncev z belopoltimi državljani, je prekinil svoje potovanje po Evropi in se vrnil v ZDA. Ob svojem prihodu je izjavil, da namerava predložiti predsedniku Johnsonu zakonski načrt, po katerem se naj kompetenca za napade in umore borcev za enakopravnost prenese s sodišč zveznih držav na državno sodišče. K temu sklepu ga je privedel primer sodne obravnave proti morilcu Viole Liuzzo, ki ga je pred nedavnim porota v Aselmi o-prostila. Kakor Je znano, je bila Viola Liuzzo umorjena, ker Je vzela v svoje vozite nekega črnca po znanem pohodu črncev v Aselmo. Morilca pa je porota, ki je bila sestavljena izključno od belopoltih Američanov, oprostila. Nekateri porotniki pa so se celo bahali, da so za njih črnci in tisti, ki se za njihove pravice potegujejo — manjvredni ljudje. Med razpravo Je bite ugotovljeno, da je Wilking morilec Liuzzove pripadal organizaciji Ku Klux Klan, s katero se trenutno ukvarja tudi komisija ameriške zbornice za pro-tiameriško dejavnost. Danes se je pred to komisijo zagovarjal šerif grofije New I-Ianover v Severni Karolini Marion Mlllis, ki je priznal, da se je leta 1963, skupno s svojimi šestimi pomočniki, vključil v to organizacijo, «da bi mogel nadzorovati, kaj ta počenja«, v maju lani pa da je organizacijo zapustil, ker da se je prepričal, da ne grozi nobena nevarnost. Dodal pa je, da Je organizacijo zapustil tudi zato, ker so se začeli širiti »neki glasovi«. Iz njegovega zagovora pa se je zvedelo, da je bil Mills že nekoč član te organizacije. VARESE, 27. — V Cremenagi, majhnem naselju ob pokrajinski cesti Luino-Ponte Tresa, se je, kot vsako leto, danes začela «dolga zimska noč«. Tej je vzrok položaj naselja, ki je pod hribom in zaradi česar sončni žarki vse od danes pa do srede februarja ne bodo zasijali v naselju. DELO DRUGEGA VATIKANSKEGA KONCILA SE NADALJUJE «Izjava o svobodi vere» je bila močno popravljena V petek pride na vrsto glasovanje o shemi «božjih razodetij* VATIKAN, 27. — Danes ob 11.20 se je zaključite glasovanje o koncilski shemi, ki nosi naslov »Izjava o svobodi vere«. Razen krajšega posega ameriškega duhovnika Thomasa Fallsa v razpravo, je bil ves dopoldan namenjen izključno glasovanju, ki se je začete že včeraj, ko so opravili glasovanje za prvih pet členov «Izjave». Rezultati zadnjih glasovanj sicer še niso znani, ker bodo objavljeni šele v petek, toda iz rezultatov včerajšnjih petih in prvih dveh današnjih glasovanj Je razvidno, da je bila shema sprejeta z veliko večino, kajti od okoli 2250 navzočih koncilskih očetov jih je za posamezne člene glasovalo vedno okoli 2000, od' 100 do 200 jih je glasovalo proti, le mate pa je oddate neveljavne glasovnice. Ko pa govorimo o desetih členih «Izjave o svobodi vere«, moramo dodati, da so bili mnogi členi med dolgo razpravo krepko »popravljeni«. Posebno sta bila močno popravljena drugi in tretji člen prvotnega predloga. Drugi člen »Izjave« zatrjuje, da je temelj verske svobode v plemenitosti človeške o- sebe. V tretjem členu je govora o človeku kot družbenem bitju, zaradi česar da človek išče in najde resnico v dvogovoru z drugimi ter v navku. Družbena priroda človeka pa narekuje, da sme človek svoja notranja verska dogajanja tudi javno izražati v okviru neke skupnosti. Po iglasovani shemi javne oblasti ne smejo ovirati ali narekovati verska dejanja, ker da so ta po svojem značaju nad njimi. Členi od četrtega do osmega niso doživeli večjih sprememb in govore o pravicah posameznih skupnosti, tudi o tem, da si posamezna verska skupnost sme graditi svoje cerkvene zgradbe. Nadalje se v teh členih govori o pravicah staršev do verske vzgoje otrok, o odgovornosti glede verske svobode, o moralnih odgovornostih posameznikov in družbe itd. Ob koncu današnjega zasedanja je bil objavljen še spored del za prihodnje dni, med drugim je bite rečeno, da se bo 29. t. m. začete glasovanje o shemi «božJih razodetij«. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllll Šoferji: en promil in ne odstotek alkohola! RIM, 27. — V zvezi z vestjo, ki je bila davi objavljena v nekaterih italijanskih časopisih, in sicer glede količine alkohola, ki ga avtomobilist more zavžiti, ne da bi se s tem izpostavljal sankcijam cestnega zakona, revija «Informatore Medico Sociale«, piše, da dopustna količina alkohola ne sme v nobenem primeru presegati en promil in ne en odstotek, kot je v omenjeni časopisni vesti pisalo. Gre za zete pomembno pojasnite, kajti količine enega odstotka alkohola v krvi si ne moremo niti zamisliti, kajti že štiri promili alkohola povzročijo smrt. Karabinjerji bodo «nadzirali» «strahove» TURIN, 27. — Karabinjerji iz Foglizza bodo nocoj na straži ob kmečki hiši na Ul. La Marmora, v zvezi s katero se že dalj časa širijo čudne govorice. Poleg karabinjerjev bo tu tudi več sto ljudi, ki so že od včeraj prihiteli sem. da se prepričajo« Kakor zatrjuje 14-letni Domenico Boerio se »strahovi« .v tej hiši pojavljajo posebno ob sredah zvečer. Dečkovi starši zatrjujejo, da so že več tednov bili priče čudnim pojavom: kamenje je kar deževalo, nastajali so nenadni' ognji, padale so steklenice. Vsi ti čudni pojavi pa so se dogajali le ali predvsem ob prisotnosti Domenica. Deček pa je izjavil, da ga preganjajo živali, psi in mačke, ki da se pred njim pojavijo nenadoma in jih vidi le on. Ker so ga ti dečkovi prividi začeli zaskrbljat.i, je njegov oče, 39-letni Piero Boerio, najel sinu varuha, ki dečka ne zapusti niti za trenutek. In varuh je izjavil, da ni doslej opazil nobenega teh pojavov, Z «ugrabIjeno» nuno se ukvarjajo VATIKAN, 27. — Tednik «LOs-servatore della Domenica« odgovarja na pismo nekega bralca v zvezi z zadevo »ugrabljene« palermske [ lji, in ubrati svojo pot, nune. Bralec Je časopisu poslal vprašanje, ali je možno, da je «u-grabljena nuna« iz Palerma, ko je bila v samostanu, obljubila le večno Siromaštvo in pokornost, ni pa obljubila večnega devištva. Poleg tega bralec sprašuje, kakšne so kazni, ki Jih v podobnih primerih predvideva kanonsko pravo. Msgr. Ferdinando Lambruschi v svojem odgovoru v omenjenem listu odgovarja, da more zasebnik priseči večno devištvo, ne da bi se obvezal za večno siromaštvo ln pokornost, ali pa narobe, cerkvena oseba, ki stopi v neko cerkveno združenje, kongregacijo ali kaj podobnega, pa se mora nujno obvezati za večno siromaštvo, pokornost in nedolžnost. Iz tega Izhaja, da Je zgrešena trditev, da naj bi se bila »ugrabljena« palermska nuna zaobljubila le kar zadeva siromaštvo in pokornost, ne pa glede večnega devištva Kanonsko pravo pa za takšne prekrške predvideva celo vrsto sankcij. «Skupinski» polet «Gemini VII.» Vesoljsko središče v Houstonu (ZDA), 27. — Načrt za polet »Ge-mini VII«, ki ga bodo izvedli 8. decembra, predvideva tudi »skupinski« polet z drugim členom nosilne rakete. Danes se Je na vesoljskem oporišču v Houstonu, zvedelo, da bo drugi člen nosilne rakete letel ob ladji «Gemini VII.» dve krožni poti in pol okoli Zemlje. Podoben poskus sta napravila tudi astronavta James McDivitt in Edward White z »Gemini IV.», vendar jima je to le deloma uspete zaradi prevelike porabe goriva usmerjevalnih raket «Gemini IV.». Podpolkovnik Frank Borman in kapitan James Lovell, ki bosta v kabini »Gemini VII.» krožila okoli Zemlje, dva tedna, bosta morala fotografirati motor rakete, kateri se bosta približala, nadalje bosta morala meriti morebitna izžarevanja nosilne rakete. Nato pa bosta morala s pomočjo pomožnih raket zapustiti vzporedno možno pot z drugim členom nosilne rakete, ki se bo začela spuščati proti Zem- ZVEINA KOMISIJA PREGLEDALA RECEPT je Povedal. Specialist sem za posva-jatijb otrok. — Toda nimam niti počenega *roša za vaš honorar. ~~ Poslušajte, Lottie, Prepričan setr>, da vas niti malo ne muči skrb za otroka. Kaj bi vi s sedemletno deklico? Vem, kaj hočete. To zanima tudi mene. Raje preidiva takoj k stvari. Koliko ste zahtevali? " Sto tedensko. Zahtevala sem uajprej stopetdeset, toda Bird-vvellovi ne zaslužijo mnogo. — Vsekakor ste napravili na-Psko. Kaj bi, na primer, pome-uilo petindvajset tisočakov? ~~ Toliko kot milijon! — je navdušeno vzkliknila Lottie. Ce vam pomagam, da dobite toliko, ali bi mi dali četrtino? Velja, toda če mi namesto denarja ne podtaknete otroka? Ugrabilj jo boste! — je od-govoril odvetnik — Skrili jo bo-ste nekje, kjer je Bidvvell ne bo m°gel najti vse dotlej, dokler ne Prinese denarja. Saj nisem neumna. Take stvari strogo kaznujejo. Nekaj Se tudi jaz razumem na paragra-*e- Takoj bo poklical policijo. — Ne bojte se. V tem primeru hi se pojavil v vašem imenu jaz. Dovolj bo, če imate samo rojstni ust otroka. Ali ste ga dvignili? Seveda. No, v tem primeru nam nihče nič ne more. Ali vas more kdo obsoditi zato, ker ste vzeli svo-lega otroka? Lottie štiri dni ni videla odvetnika Amesa. Nato se je v četrtek vrnil s podrobnim načrtom. . Srečo imamo. Stari vsako lutro pelje otroka v šolo, a popoldne se mala sama vrne do-ntov z avtobusom. Takrat jo boste ugrabili. -i' Kako jo bom spoznala? Pokazal vam jo bom. Predstavit? se ji za novo vzgojitelji-Co ali kaj podobnega. Povejte ji, da ste prišli, da jo odpeljete v neko trgovino v mestu, kjer jo čaka mama, da bi ji kupila novo obleko. Nato najemite taksi, a se ne pripeljite* sem. Tu bi vas Birdwellovi mogli najti. Poiščite si drug hotel in se prijavite pod lažnim imenom. ljem v mesto. Kupila ti bo novo obleko. — Ali res? — se je razveselilo dekle. Lottie je ustavila prvi taksi, ki je pripeljal mimo, in povedala vozniku naslov. Deklica se je začudila, kaj ima njena mato opraviti v hotelu Majestic. Toda prva vožnja v taksiju jo je popolnoma prevzela. Ko sta stopili v hotelsko sobo, si je Lottie oddahnila. Rekla je otroku, naj se počuti kakor doma. Mala je bila na srečo zelo lahkoverna in se je v prve pol ure zabavala s tem, da je skakala po sobi in listala po časopisih. Nato se je utrudila in vprašala: — Zakaj ni mame? Ali veste zagotovo, da ve, kje sem? - Ve. — Lačna sem. Kadar se vrnem iz šole, vedno kaj pojem. Lottie je naročila steklenico z mlekom in nekaj biskvita. Ko se je deklica najedla, je na mehkem naslonjaču ob oknu zaspala. Točno ob petih je zazvonil telefon. Javil se je odvetnik Ames: — Pridem čez dvajset minut, da se dogovoriva za odločilno potezo. — Je bila to mama? — je vprašala Eillen, ki se je bila prebudila. — Mama je pravkar na poti k nama. Kmalu bo tu. Cez pol ure je prišel Ames v družbi neznanega človeka. Bil je slabe volje. — Kdo je to? — je vprašala Lottie. — Vaš prijatelj? — Jaz sem poročnik Bloom. Imam nalog, da vas aretiram, Lottie Mead! Obtoženi ste ugrabitve. — Neumnost! — je odgovorila Lottie. — Ames, povejte mu, da se je zmotil. — Ugrabili ste tega otroka in ga odpeljali v hotel, — je hladnokrvno pripomnil Bloom. — Nima smisla, da tajite. - Seveda sem jo vzela, saj je moj otrok! — je kriknila Lottie prestrašeno. — Njena mati sem in imam pravico, da vzamem svojo hčer. — To ni vaš otrok! — jo je prekinil poročnik. - Tti je rojstni list. Ime ji je Eillen Birdvvell in jaz sem njena mati. -• Jaz nisem Eillen Birdwell, — je spregovorila deklica. — Ime mj je Margaret. — Smem zdaj domov? - o - — Ničesar ne vem, — je dejal odvetnik in odmahnil z roko. Lottie 'je planila v jok Ih se žSTčtgla prbfl hjemu', 'a Bldoiiri se je pravočasno vmešal. — Nisem ugrabiteljica- — je kričala. — Prevaril me je. — Zaradi tega vas bodo obsodili na dosmrtno ječo! — ji je šepnil odvetnik na uho. — Imate samo eno možnost, da se izvlečete. Pustite Birdwellove v miru. Dovolite, da zakonito posvojijo Eillen in ne vmešavajte se več v njihovo življenje. - To pomeni, da so vas oni poslali. To je torej njihovo maslo! - To je bila moja zamisel, Lottie. Njihov odvetnik in prijatelj sem. Tudi poročnik Bloom je moj prijatelj. V ponedeljek popoldne sta na dru6i strani ulice potrpežljivo čakala, dokler se ni iz šolske zgradbe vrnila množica otrok. Lottie se je prestrašila, da med toliko otroki ne bo spoznala Eil-len. Toda čez nekaj minut se je živžav polegel in otroci so se razkropili na vse strani. Poglejte! — Ames ji je s prstom pokazal dve deklici, ki sta mirno čakali na avtobus. — Tista plavolaska z zavihanim noskom. To je Eillen. A zdaj pojdite. Poklical vas bom v hotelo čez eno uro. Lottie je vzela torbo in odšla na drugo stran ulice. Srce ji Je burno razbijalo v prsih; bala »e Je srečanja z deklico. Toda slednjič se je s skrajnim naporom odločila in pristopila k njej. Ali si ti Eillen? Kdo pa ste vi? — je dekletce radovedno dvignilo glavo. Vzgojiteljica sem. Tvoja mama me je poslala, da te odpe- nik. Dokazi govore proti vam... je pripomnil policijski poroč- — Ali boste pustili Birdwello-ve v miru in podpisali, da jim prepuščate Eillen? — Ames je bil nepopustljiv. Na ulici je stisnila deklica svojo drobno roko v veliko dlan poročnika Blooma: — Očka, to je bilo zelo zabav-o... — je rekla resno. — Ti bom lahko še kdaj pomagala? — Ben Jakec, ma zde j be se vre moglo kej znat kaku je s tistmi podpisi, ke jeh nabira Lega. Z atu ke vre nekam dougo mečkajo. — Znaš Mihec, se zna jn se ne zna. Se zna tu, de jeh bojo nabirali še an teden; ma se neč ne zna, kolko so vre nabrali. — Ma je videt, de mislejo prou zares, če taku dougo nabirajo jn de bo tu velikega pomena. — De ti po pravici povem, jest ne znam, kašen pomen bo tu jemelo jn tudi ne, kej bojo s temi podpisi nardili. Al jeh bojo nesli u Rim al jeh bojo poslali žepani? E, žepani gvišno ne, zatu ke je vre dau vedet, de zajn tisti podpisi neč ne velajo. Jeh bojo narbri res poslali v Rim. Samo počasi gre ta reč! — Ja, Mihec, morbet pej vsi nanka ne znajo pisat jn nardijo samo križ. Ma če aden nardi samo križ, moresta bet pej dva za pričo. Jn dva, ke se znasta podpisat. Jn tu, se zna, vso reč forte razvleče jn se zgebi dosti cajta. — Ma kej se te zdi, de bo tu res jemelo ta-šen pomen? — Znaš, vse je odvisno od tega, kaku bojo tisti podpisi nabrani. Ce podpisavajo tudi otroci jn taki, ke nimajo volilne pravice, pole ne bo dosti. Ma če so samo moži, pole be znalo jemet svojo velavo. Zatu bo treba vse tiste podpise pregledat, če so res ta pravi jn če jemajo pravico podpisavat. Ma je videt, de je vsa reč forte resna, zatu ke... — Zakej, zakej? — Zatu ke u čitadeli piše, de morejo vsi trje-štinj jet podpisat. Jn de nej vsak gleda, de se ne bo kesau prekasno jn delau pokoro ses mea kulpa. Jn de u stareh cajteh be se šli vsi trje-štini p’hat za podpisat... — Jn tudi piše, de se moremo skazat vredni našeh prednikov jn de tisto, ke ne bo podpisati, da se bo še jokau — Ma čuj! Pos tuši, kej ne be bi o dobro, če be šla podpisat tudi midva? — Ma Mihec, kej si pou na glavo? — Znaš, neč se ne zna kej pride. — Dej, dej Mihec, bodi nemalo moža! Ma pole piše u čitadeli tudi, de je Trst forte potef-tan, ke so ga vsi izdali jn zapestili jn de je tolko upajn šlo po uadi, taku de Trst' nima več nobene moči jn nobeneh idealov, da be se jeh primu. — Ma ne! — Ja, ja! Jn pole prave, de morbet je nar-več kriv Rim. Jn de če se Trst zdej ne zbedi, de se ne bo nikoli več. — Ma ne! Taku de pišejo Ma sej pišejo ko-ker de be bli dependetisti. Ke uani zmiram tou-čejo na ta cvek jn Simfajo pruti Rimi. — Jest ne znam. Jest ti samo povem, kar sm slišou. — Ja, sej morbet so res postali dependisti Dandanes se vse taku čudno obrača, de je vse mogoče. Vidi, denmo reč, kej narbol spočitajo liberalci, Lega jn njeh kompanija levemi centri. Neč mej n jn neč več ku tu, de je glih levi center jrderbau lepo sožitje med Slovencami jn Italijani. De pole ke se je po tolkeh letel) sovraštvo nomalo pomirlo jn smo se začeli obnašat ku ledje, de je glih zdej mogu prit levi center, de vse frderba. — Znaš, jest jeh Zastopem. Zatu ke liberalci jn mišini jn pikolo so se zmiram przadevali, de be pršlo do pomirjenja. Tudi za cajta fašizma jn kadar so zažgali Narodni dom jn kadar so nam dajali pet olje jn nas kloftali, če je aden reku slove, sko besedo — zmiram so nas uani zagovarjali jn pisali jn rekli, de taku se ne smej. de so tudi Slovenci ledje. Kar je res, je res. — Ma Hihec, kej govoriš zares al se delaš norca? — Jest govorim, dragi Jakec, glih taku zares ku Lega jn liberalci jn njeh gliha. Uspela modna razstava v Beogradu modni kotiček L I Poleg 300 jugoslovanskih podjetij je na njej sodelovalo se nad 100 tujih raistavljavtev - Modeli so odgovarjali okusu modeme žene Želje potrošnikov - V Milanu razstava ženskega in moškega perila V svetu mode je bilo tudi v tem tednu nekaj zanimivih novosti, ki jih bomo zabeležile že zato, da bodo naše čitateljice obveščene o vsem, ali vsaj o najbolj pomembnih dogodkih, ki zadevajo žensko modo. Najprej 1 naj omenimo veliko modno revijo in razstavo, ki se je prav pred dnevi zaključila v Beogradu in na kateri je sodelovalo s svojimi proizvodi okrog J00 jugoslovanskih podjetij, nekaj čez 100 pa je bilo tujih razstavljavcev. Po pisanju časopisov le beograjska modna manifestacija lepo uspela, saj je prikazala vse. kar so jugoslovanske tovarne tekstila, perila in pletenin ter kožne galanterije, pripravile za letošnjo jesen in zimo. Izbira je bila velika in bogata, prikazani modeli pa so odgovarjali okusu moderne ženske, ki da nekaj na svojo zunanjost. Predvsem je bila zelo velika izbira blaga in vzorcev, ki so se lepo ujemali z izbranimi modeli. Vse prav in v redu. Vendar je tudi ta modna manifestacija naletela na nekatere kritike (verjetno upravičene). Potrošniki so se namreč pritožili, da se na modnih revijah dosti lepih stvari vidi, da pa vseh teh ni potem iiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiinHiiiiiiitiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniimmiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiH IZ DEŽEL UKROČENIH GEJZIRJEV Islandci žive lepo in udobno ne da bi bili zelo bogati Vroča voda gejzirjev za ogrevanje stanovanj in toplih gred - Ugodni naravni pogoji za graditev hidroelektrarn - Osnovno gospodarsko panogo predstavlja ribolov - Ameriški strateški interesi in oporišča na otoku Ko je v davnini Ingolfur Arnar-son zbežal pred diktaturo norveškega glavarja na čelu skupine ne preveč discipliniranih poglavarjev, je ob pogledu na islandsko obalo vrgel 'v valove nekaj opornikov svoje družinske hiše. Vzel jih je s sabo, da bi s po- močjo bogov starih Norvežanov hišo ponovno postavil na izbranem kraju svojega bodočega bivanja. Iz zemlje, prekrite z zelenim mahom in nizkimi brezami, so se kadile bele pare in daleč naokrog se je širil vonj po žveplu. Ingolfur Amarson pa ni Zaledenel islandski vulkan ČETRTEK, 28. OKTOBRA 1965 Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 So- opieuuu “ nek slovenskih; 11.45 Ansambla rodne pesmi in plesi; 11.30 Haca- “__ _ m _______ 1.__:___ Imnnnrt- 11 AF, filaCnCl TA »ram; 10.05 Operna antologija; 10.30 Ital. in tuji orkestri; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. na- C . • I ___1__: . 11 ort TInAn «The Lettermen» in «Flecsus»; turjanov koncert; 11.45 Glasba za 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 godala; 12.05 Prijatelji ob dva- U IZ olUVCIlSIVC 1U1MU1C, AtA,uu guuojtt, * • J * i Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba najstih; 13.25 Orkester lahke glas željah; 17.00 Igra ansambel be; 14.55 Vreme na ° Carlo Pacchiori; 17.20 Glasbeni ka-leidoskop; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Klasiki moderne glasbe; 18.45 Na elektronske orgle igrata Virginie Morgan in Ken Griffin; 19.00 Pisani balončki; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 Šport; 20.35 Glasbila in zvonovi v slovenski pesmi; 21.00 nGrof Monte-Christo»; 22.15 Pesmi in plesi; 22.40 Slovenski solisti; 23.00 Nežno in tiho. Trst 12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran. De; 14.03 vreme n«, ital. morjih; 15.15 Iz glasbene beležke; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Plošče; 18.10 Koncert organista Lio-nela Rogga; 18.50 Mali koncert; 19 10 Oddaja za delavce; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 21.00 Koncert ital. seksteta «Luca Marenzio«; 22.30 Plesna glasba. II. program Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.30 Vesti; 8.00 Prenos RL; 11.00 Oddaja za najmlajše; 11.30 KennP Bali ln njegov ansambel; 11.40 Uspele melodije; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30 Poročila; 13.40 Orkester Franck Pourcel; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Iz operetnega sveta; 15.45 Domači ansambli; 16.25 Citajmo jih skupaj; 16.40 Slmf. koncert; 17.45 Plošče; 18.00 Prenos RL; 19.00 šport; 19.05 Glasbeni vložek; 19.30 Prenos RL; 22.15 Al Cajola in njegove kitare; 22.35 Nočni motivi; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 8.30 Glasba za d^bro lutro: 9 10 Strani iz albuma; 9.45 Pevski pro- 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.05 Glasba za dobro voljo; 12.00 Romantične poti; 13.00 Srečanje ob trinajstih; 14.00 «La prova del nove*; 14.05 Pevski program; 14.45 Najnovejše plošče; 15.00 Glasbeni trenutek; 15.15 Oddaja za avtomobiliste; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.35 Ital. panorama; 17.15 Neapeljske pesmi; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 17.45 «Mia cugina Rachele«, radijska igra; 15.35 E-notni razred; 18.50 Vaši najljubsi pevci; 21.40 Večerna glasba; 22.15 Jazzovski kotiček. novi znanci; 10.15 S solisti zagrebške Opere; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Virtuozne skladbe za razne inštrumente; 12 30 Kmetijski nasveti; 12 40 Cez hrib .n dol; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05 Blaž Arnič: Divja jaga — simfonična pesnitev; 14.35 Glasbeni vedež; 15.20 Zabavni inter-mezzo; 16.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice; 15.40 Literarni sprehod; 16.00 Vsak dan za vas; 18.20 Violinist Bogdan Ulaga; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer umetniške besede; 21.40 Literarni nokturno; 22.10 Bachov večer; 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana. Ital. televizija Od 8.30 do 14.30 Sola; 18.00 Oddaja za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Narodne pesmi na Hudsonu; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.35 Politična tribuna; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 «Don Ki-hot», film; 21.45 Glasbena predstava. Jug. televizija III. program 18.30 Pregled ruske kulture; 18.45 Koncert Johanna Joachima Quant-za; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija 'revij; 21.20 Koncert Franza Schuberta; 22.45 Priče in tolmači našega časa. Slovenija 8.05 Gla^bcri m-fneja; 9.25 Glasbena pravljica; 9.40 Stari in 10.00 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 TV v šoli: Leto 1848; 17.00 Oddaja za JLA; 17.40 Združenje radovednežev — oddaja za otroke; 18 25 Obzornik; 18.45 Tata, kupi mi avto — reportaža studia Sarajevo; 19.10 Koncert resne glasbe; 19 40 TV pošta; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.40 6 popevk iz Prage; 2100 Lugano: Telovadno srečanje Evropa - Japonska; 23.30 Zadnja poročila. bil kristjan in ni verjel v pekel. Tako mu tudi ta peklenski videz dežele ni vzel poguma, nasprotno, naselil se je tu in kraj imenoval Reykja Vik — «Zaliv, ki se kadi». Toda Reykiavik se danes ne kadi več, kajti vroča para vrelcev je ukročena v rezervoarjih. Napeljali so jo v cevi, ki ogrevajo stanovanja Ingolfurjevih naslednikov. še več: tako v Rey-kjaviku kot po vsej okolici, kjer se je še pred leti kadilo, uporabljajo danes paro vročih gejzirjev za ogrevanje pokritih gred, v katerih ob vsakem letnem času bujno pogajanjajo paradižniki, banane, solata in najrazličnejše tropske rastline. Dežela Je v bistvu ogromen blok bazalta, vulkanskega skalovja, prekritega z lavo, ki se še ni povsem ustalila. Islandija črpa pretežni del energije iz svojega vulkanskega drobovja, kroteč svoje številne gejzirje Komaj 200.000 prebivalcev živi v tej deželi, žive pa dovolj udobno, ne da bi bili zelo bogati in ne da bi jim bilo treba kogar koli prositi za podporo. ((Imamo tudi vodo in strma pobočja,» je dejal francoskemu časnikarju neki islandski ekonomist. ((Preostaja nam samo še izdelava cementa za Jezove, kar pa ni problem. Zamenjati polenovke in slanike za turbine je za nas Islandce nadvse preprosta stvar. Napeljava kablov in delo pri gradnji jezov, pa je za našo mladino v poletnem času zabava ln omogoča našim študentom, katerih počitnice so dolge, znaten zaslužek...* Kakšen je življenjski standard te dežele? Islandija ne pozna nepismenih, pozna pa sodobno socialno zavarovanje, pokojninski zakon, varstvo za ostarele in dela-nezmožne in ima odlične bolnišnice. Tudi najbolj oddaljene kmetije imajo električni tok in telefon. Približno tri četrtine prebivalstva je leta 1964 stanovalo v svojih hišah ali stanovanjih. V 75 letih se je Islandija, sredi oceana izgubljena dežela s 75.000 prebivalcev, ki so se s slabo razvitim poljedelstvom in ribolovom komaj mogli prehranjevati, dežela brez cest in mostov, brez telegrafske povezave s svetom, spremenila v deželo z 200.000 prebivalcev in eno med najbolj razvitimi tako v gospodarskem kot v socialnem pogledu. Najvažnejšo gospodarsko panogo predstavlja ribolov, ki se prične junija in konča septembra meseca. V tem času prihajajo naravnost ogromne množice študentov in delavcev — tudi iz tujine — da bi v velikih in modernih tovarnah Siflufjordura, Raufarhor-na ter v drugih manjših pristaniščih delali po 14 in 16 ur dnevno. Cela brodovja ribiških ladjic vseh mogočih narodnosti, predvsem norveških, švedskih, sovjetskih in finskih, se podnevi in ponoči bore, da bi iz morja izvlekla čimveč rib. Dne osnovni znanosti, ki ju na otoku goje, sta vulkanologija, znanost o ognjenikih, in ihtiologija, znanost o ribah. Islandske ihtiologe zanima predvsem polenovka, riba, ki jo je nekaj časa potisnil v ozadje slanik. Toda ta postaja vedno redkejši. Spričo tega je polenovka ponovno pridobila na ve- ljavi. Ta riba se nahaja tudi v grbu, ki ga je že leta 1593 določil danski kralj za to svojo oddaljeno posest. Prav zaradi polenovke in slanika je Islandija leta 1958, vznemirjena zaradi uspehov tujih ribičev, razširila svoje obalne vode od 4 milj na 12, kolikor jih dovoljuje mednarodno pravo. To Ji je zelo zamerila Velika Britanija in jo spričo tega tudi začela bojkotirati, tako da je Islandija z največjim veseljem sprejela ponudbo Sovjetske zveze v zvezi s prodajo goriva. Leta 1961 pa je med Reykjavikom in Londonom spet zavladal mir. Toda po islandskih cestah je še vedno moč srečati številne sovjetske (imoskvlčeu, «pobede» in «škode». Islandska republika, ki se je leta 1945 otresla zadnjih dinastičnih vezi z Dansko in je zatem postala članica NATO, je 1951. leta podpisala z ZDA pogodbo o . obrambni zvezi, na osnovi katere prebiva danes v zahodnem delu dežele ter v okolici Keflavika več tisoč ameriških tehnikov, pilotov in znanstvenikov. Američani imajo na otoku tudi nekaj radarskih postaj. Sicer pa Islandci trezno gledajo na svojo prihodnost: «Vemo, da predstavlja ribolov naš edini gospodarstvi vir in da je trenutni ugodni po'ožaj dežele le posledica mednarodne politične konjunkture, ki ne bo trajala večno. Vse to vemo, toda računamo na svoje delo in na svoj pogum, ki nam bosta pomagala premagati vse težave, katere nikakor ne morejo biti hujše od onih, s katerimi so se morali spoprijemati naši predniki.* «Pri nas,* je napisal največji islandski pisatelj Halldor Kilhan Laxness, Nobelov nagrajenec iz leta 1955, «je bilo življenje vedno takšno, da je naš človek moral biti realist. Delavni smo in pogosto uspemo, ker ne pričakujemo nobenih čudežev in ne računamo z nobeno tujo pomočjo.* «V naših sagah (legendah),* je nekje drugje zapisal Laxness, «je pogosto najti besedo ,gipti\ ki bi nekako ustrezala pojmu ,dobra usoda’, a ne pomeni niti sreče niti usode. .Gipti’ je v resnici fizična in moralna moč, izražajoča se v pripravljenosti človeka, da sprejme in vzljubi vse, kar bi se utegnilo zgoditi, da vzame vse z dobre strani, da vse težave prebrodi vedro in odločno. Za naše stare Islandce je zlo srečo pomenil le poziv na dvoboj, a tudi to so sprejemali s pogumom, upajoč na zmago.* tako lahko dobiti tudi v prodaji, ali pa jih sploh ni dobiti. Potrošniki bi želeli, da bi bila izbira na modnih revijah mogoče nekoliko skromnejša, a da bi bili vsi prikazani modeli potem v prodaji in to v vseh primernih velikostih in v vseh barvah. Organizatorji so sicer na te kritike odgovorili, da je sedaj, kar se tega tiče, že dosti boljše in da bo jesenska in zimska tekstilna proizvodnja dovolj pestra in bogata, potrošniki hočejo seveda naj- prej videti rezultate in šele potem bodo svoje kritike umaknili. Je pa bila modna revija, ali razstava, kot so jo imenovali, v Beogradu prikaz vseh tistih modelov, ki jih danes moderna in zaposlena ženska z uspehom nosi. Tu ni bilo toliko modelov »visoke* mode, zato pa je bilo dosti več takšnih modelov, ki jih bo z veseljem nosila vsaka, ne da bi morala biti za to posebno vitka, posebno lepa, zelo mlada itd. Druga takšna posebnost je bila nekakšna modna revija, ki jo je organizirala italijanska tovarna perila in posteljnine »Basset-ti» pred dnevi v novinarskem krožku v Milanu. Gre za svojevrstno manifestacijo, prav gotovo prvo te vrste v Italiji, s katero je hotela omenjena tovarna pokazati, oziroma poudariti, da se ne spreminja samo moda oblačil, temveč, da je prav tako podvržena spremembam moda ženskega in moškega perila, kot tudi moda vseh tistih proizvodov, ki jih rabi vsaka ženska v svojem gospodinjstvu, a to so namizni prti, rjuhe in druga posteljnina, zavese, blago za prevleke, razna pregrinjala itd. Zato je ta prva «revija hišne mode 1965», ki si jo je ogledalo nad 100 dopisnikov, obsegala razen že klasičnega perila, tudi najbolj moderne novosti, izdelane v želji, da se uskladijo z zahtevami modernih stanovanj tako v mestu kot na deželi, ob morju, ali v hribih «Moderna industrija našega sek. torja*, je poudaril ravnatelj tovarne Bassetti, «mora odgovarjati ne samo okusom posameznih kupcev in klientov, temveč mora tolmačiti vse praktične dosežke in zahteve nove mode, ki odgovarjajo zahtevam modernega stanovanja*. Razstava je bila res zanimiva, saj je bilo na njej vsega za vse okuse. Tu je bilo razstavljeno o-sebno perilo in posteljno perilo z zelo dragocenimi ročnimi vezeninami, pa tudi zelo enostavno in praktično perilo brez vsakršnih okraskov, če izvzamemo lepe in prijetne barve ter res dobro kakovost tkanin, iz katerih so bile izdelane. Razstavljeni proizvodi so šli od najbolj romantičnih, pa vse do najbolj praktičnih rešitev ženskega in hišnega perila, tako da je bilo resnično zadoščeno vsem okusom. Ker je omenjena manifestacija dobro uspela, je pričakovati v bodoče še več takšnih razstav, kar pomeni, seveda, da se področje mode vse bolj širi ter da bo skrb moderne žene treba pri-1 lagoditi novim zahtevam mode ne samo svojo zunanjost,temveč tudi okolje, v katerem živi, dela in ustvarja. IZ UMETNOSTNIH GALERU Skupna razstava v krožku «Lonza> S skupno razstavo otvarja po poletnem premoru vrata javnosti tržaški umetniški krožek «Lonza». Na njej sodeluje 53 umetnikov in ljubiteljev slikarstva s 135 deli. Šestindvajset Tržačanov in en Goričan so iz naše dežele. Razstavljavci so nam bolj ali manj znani, a med novinci ni posebno nadarjenih. Opažamo pa lep napredek pri nekaterih s prejšnjih razstav. To je razvidno posebno pri Rai-mondu Cossutti, ki pričenja presenetljivo posnemati pokrajine in morja svojega učitelja Tostija. Z enako spretnostjo ga posnema tudi Alferio Colautti. Uspešno izboljšanje je opazno še v delih Pilata, Grisellijeve, Carellijeve in Lida D’Ambrosi, ki kaže v razvoju odlike, na kakršne naletimo t» prikazanih akvarelih znanega Maz-zolenija. Vsi fi so iz Trsta, kot tudi dobro obetajoči novinci Livio Officia, Nicola Lillo in Nives Trop-per. Dobra je Tossuti-Beltramije-va, a še boljši že znani Silvano Kavcich, ki prehaja iz dobrega impresionizma pokrajin v sprošče-nejše podajanje vrveža v ladjedelnicah. Izmed sposobnejših tržaških slikarjev višje umetniške ravni so tu le Renato Ariosi z oljem stolpa Cuchema, Bruno Ri-va z res dovršenim platnom starega mesta ob zori in pa Mario Bulfon, ki jim drugujejo taki poznani gostje, kot so Ferrarčana Capra z marinami tn Fabbri s pokrajinami, Rimljan Dl Pasqua-le, Chiaba iz Milana, iz Turina pa Lomoro, Giachino in Fabbrova, ki pa razstavlja le sliko glave n čmobelem, ter še Maria Pioianti iz Faenze in Ricci-Samaestri iz Verone. Nova njih vrste pa sta tu le barvno sveža Scaglione del Monaco in pa Arnaldo Bartoli iz Guastalle, ki izstopa po krepko v dolžino poudarjenih skupinah ljudi svojstvene zasnove in barv. Za zaključek smo prihranili dve imeni slikarjev, katerih dela so vredna, da se posebej omenijo. Sta to D’Agostino iz Roviga in pa Giusto iz Savone. Prvi učinkovito gradi velika platna s sredstvi pop-arta, toda s sodobno žgočo vsebino zločina in prostitucije. Soroden mu je Giusto po posredovanju ozračja kriminalne literature, podanega v dovršenih oljih, ki pa so močno podobna reklami za detektivke. Pozabiti ne smemo še ljubiteljice francoskih impresionistov Bianche Serini in sodobnejše Lucille Cordi-Fabris. Kiparstvo je tu zastopano le z dekliško glavico čustvene popolnosti, kot jo zmore Bruno Zeper, pa še z glavo starca Rocca Arcadija m bakrenim reliefom ženskega akta marljivega Ennia Cecheta. MILKO BAMBIČ iiiiiitmHiiiiiiiitiiiiiiiNiiiiiiiHiiiHiiiiiniiiiitiiiiimitfiiiHiiiiiiiMtiiiittiniiiftiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiMHftiiiiiiii« prizora Trsta ............................................................................................................■ifmiiiiiiiiiitiiiiimimmiiiiiiiiiti,ii||||||l„|ll||||||||||M||| OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ogibajte se tega, da bi vse smatrali za lahko rešljivo. Pazite bolj na svoje zdravje BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes niso priporočljivi tvegani podvigi. Krajši nesporazum med vami in ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.8.) Zelo uspešen in dobičkonosen dan v zvezi z nekim finančnim ukrepom. Vaša čustva se bodo še bolj poglobila. RAK (od 22.6. do 22.7.) Znašli se boste pred težavnim problemom, ki se ga lotite z ustreznim pogumom. Razmislite o svojem najnovejšem čustvenem razvoju povsem hladnokrvno. LEV (od 23.7. do 22.9.) Z izredno drzno akcijo boste močno povečali HOROSKOP svoj ugled. Družina naj vam bo pred prijatelji. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izkoristite odlične možnosti, ki se vam v poslovanju nudijo, toda zelo previdno. Bodite previdni v pogledu svojih srčnih zadev. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Izredno važen korak, ki ga v zvezi s svojim delom nameravate storiti, naj bo takšen, kot Je treba. Neka vaša odločitev bo imela v bodočnosti dokajšnje posledice. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne otresajte se svojih odgovornosti. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ugoden dan za one, ki se ukvarjajo s terenskim delom. Prišlo bo do pomembnega srečanja med vami in neko vplivno osebo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izvrstni pogoji v zvezi z vašim po-klicnim delom. Ne bodite preveč zaupljivi do osebe, ki rada spletkari. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dobro proučite sleherno ponudbo, ki bi se zdela pretirano ugodna. Nekatere motnje, do katerih bo prišlo, ne bodo prizadele vašega ravnovesja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne stremite za novostmi, marveč nadaljujte s svojim delom po starem tiru. Uspešno boste premagali nekatere težkoče psihološkega značaja. Vreme včeraj: najvišja temperatura 16.3, najnižja 10, ob 19. uri 13.6; vlaga 77 odst., zračni tlak 1023.9 stalen, brez vetra, nebo 4 desetine pooblačeno z meglo, morje mirno, temperatura morja 17.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 2*. oktobra Simeon Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 16.59. Dolžina dneva 10.21. Luna vzide ob 10.52 in zatone ob 19.21 Jutri, PETEK, 29. oktobra Ida SEJA DEŽELNEGA SVETA Nadaljevanje razprave o zakonu o skladu za pomoč ob neurjih V splošno razpravo je včeraj poseglo kar 15 svetovalcev, danes pa bosta še dva - Sledila bo razprava o posameznih členih zakona V deželnem svetu so včeraj nadaljevali razpravo o zakonskem o-snutku, ki se tiče posegov dežele, da se prepreči Skoda, ki jo povzročajo toča, zmrzal ln slana ter da se vzpostavi proizvodna zmogljivost podjetij In posestev, prizadetih po neurjih in raznih ujmah. Razprava je za razliko s predvčerajšnjim potekala zelo mirno in včasih celo duhovito ter je vanjo poseglo kar 15 svetovalcev, medtem ko so govora še dveh svetovalcev odložili na danes, ker Je že bila mimo ura kosila. Prvi Je spregovoril demokristjan Chieu, ki je predvsem izrazil željo, da bi pri delitvi prispevkov ne pozabili gorskih področij ln določili vsakikrat naj višji odstotek dopuščene pomoči, saj so tudi gorska področja zaradi raznih ujm najbolj pogosto prizadeta. Socialdemokrat Bisol je v zvezi s predvčerajšnjimi spori najprej poudaril, da bo njegova skupina vedno nasprotovala spreminjanju vrstnega reda na dnevnem redu, zlasti če bi to kaka skupina vsiljevala predsedstvu sveta. Oplazil je tudi svetovalca Coga, ki je predvčerajšnjim očital članom lz Lati-sane, «da so prišli na sprehod«, medtem ko so kmetje drugod delali na polju. Ta opazka po Bisolovem mnenju ni bila niti točna niti okusna, saj Je bila takrat med drugimi tudi ura kosila. Bisol je rekel, da mora predvsem država povrniti škodo. Nato je rekel, da bi moral; opraviti regulacijska dela na rekah, saj so sedanji nasipi še iz časov Beneške republike. Rekel Je, da Je zakonski osnutek dober, da pa ne bo imel haska, če država končno ne uredi toka rek, zlasti pa Tilmenta, Livenze in Medune. Komunist Bosari je dejal, da se morajo ob zadnjih nalivih in nastali škodi zamisliti vsi nad vprašanjem zaščite zemljišč, medtem ko se nobeden izmed teh zakonov, ki jih je pripravila dežela na tem področju, ne sklicuje dovolj na to potrebo. Za zaščito zemljišč ni sedaj pravega usklajenega delovanja, niti ni pravih inštrumentov, kot so splošni regulacijski načrti in razni izboljševalni konzorciji opravljajo dela le na omejenih področjih, ki povzročajo spremembe, katere ne upoštevajo položaja na drugih področjih. Iz tega izvira tudi potreba po urbanistični reformi, to je po zakonu o njej za vso deželo, saj bodo le na ta način zavarovali zemljišča, to je z ureditvijo rečnih tokov, kanalizacijo, < pogozdovanjem itd. Dežela mora imeti nad vsem tem celoten pregled. Socialist Dal Mas je" tudi dejal, da je treba opraviti nujna dela, da se posledice povodnji omejilo, ker je tudi človek kriv, če ob vsaki večji povodnji vode prestopijo bregove in se ni treba zato vedno sklicevati le «na božjo previdnost«. Nadalje je dejal, da niso utrpeli velike škode le prebivalci v Latisani, marveč tudi v Pordenonu in drugod, ki so često izgubili vse premičnine ter so bili tako ob sad svojega dolgoletnega truda in številne odpovedi. Pomoč pa je le malenkostna in prihaja prekasno. Deželni svet mora zato poskrbeti tudi za to, da dobe ljudje odškodnino za izgubljene premičnine. Svetovalec odv. škerk Je dejal, da so nekatera načela zakonskega osnutka dobra, zlasti pa ustanovitev vzajemnega sklada, s katerim bodo prispevali k preprečevanju škode na poljih, obnovitvi poškodovanih naprav ne le na kmetijskem, marveč tudi na industrijskem in trgovskem torišču. Ker pa deželni ukrepi dopolnjujejo državne, bi bilo prav, da bi tudi država prispevala v naš vzajemni sklad, saj bi se tako lahko vodila enotna politika. Zakonski osnutek pa po vsen videzih ne upošteva suše, ki zlasti na Tržaškem in tudi na Goriškem pogostoma povzroča veliko škodo. Predvsem ne predvideva povračila škode, ki nastane ob uničenju pridelkov, čemur pravijo strokovno »viseči sadovi«. Poleg tega bi lahko v teh primerih odpisali davke, kot se je delalo za časa Avstrije. Prav tako bi lahko pospeševali u-stanavljanje društev za vzajemno pomoč na prostovoljni podlagi. Urli (KD) je pohvalil zakonski osnutek, saj bo vzajemni sklad treh milijard lir in nadaljnje pol milijarde prispevka vsako leto lahko zelo uspešno in hkrati gibko deloval. Predvsem se bo na deželni ravni lahko tudi hitreje ugotavljala škoda, kot doslej. Psiupovec Bettoli je dejal, da je dežela prvenstveno pristojna za vprašanje škode ter bi morala zato zahtevati od države, da bi Ji prepustila usklajevanje ukrepov za uresničenje raznih podub na podlagi državnih in deželnih zakonov. Bertoli je pri tem tudi prebral kratek odlomek iz knjige «11 Milio-ne», ki jo je v 13. stoletju napisal Marco Polo. Iz njega je razvidno, da je veliki Kan za časa ujm in prihoda trum kobilic oprostil svoje podložnike vseh dajatev in jim celo poskrbel živež iz svojih kašč. Liberalec Morpurgo je dejal, da Je v osnutku mnogo vrzeli ter da Je pomanjkljiva zlasti zato, ker ne poskrbi za odškodnino za izgubljeni pridelek in za premičnine. Demokristjan Rumano je pohvalil o-snutek in rekel, da bo dežela skupno z zakonom za pomoč ter z osnutkom za popravilo poškodovanih javnih nanrav mnogo prispevala k temu, da se ublažijo posledice neurij in naravnih nesreč. Socialist Angeli je tudi omenil pomanjkljivosti zakonskega osnutka glede odškodnine za izgubo pridelkov in premičnin. Renato Bertoli (PSDI) je omenil vse tri zakonske ukrepe za blažitev posledic neurij in ujm ter rekel, da kritika opozicije ni upravičena. Rekel je, da mora dežela intervenirati, da se v Latisani opravijo na nasipih Tilmenta tista zaščitna dela, ki bodo preprečila nadaljnje poplave. Me-tus (KD) je dejal, da se morajo vsi ti ukrepi povezati z bodočim deželnim načrtovanjem. Ta zakonski osnutek zagotavlja prebivalcem, da bo dežela skupno z državo zaščitila prebivalstvo pred na- ravnimi nesrečami in vremenskimi neprilikami. Demokristjan Del Gob-bo je kritiziral opozicijo zaradi njenega predvčerajšnjega nastopa (mož je vedno polemičen in srbo-rit) ter omenil težave, ki nastajajo pri delitvi pomoči. Zato je treba predvsem poskrbeti za ureditev vodnih tokov. Devetag (PSDI) Je dejal, da bo njegova skupina z zadovoljstvom glasovala za ta zakonski osnutek, čeprav ne more zadovoljiti vseh oškodovancev. Kakšne skupine prebivalcev namreč lahko dobe pomoč le na podlagi podpornih zakonov. Primer za to ni le Latisana, saj so bili hudo prizadeti tudi nekateri prebivalci goriške pokrajine. Zadnji Je spregovoril komunist Coghetto, ki je rekel, da je bilo ob zadnji povodnji poleg drugih prebivalcev prizadetih na tisoče kmetov. Zato je potreben precejšnji kapital, da se popravi škoda. Dežela bi morala predvsem poskrbeti, da se ublaži škoda, ki jo utrpijo kmetje zaradi izgube na pridelkih, saj skrbi za obnovo struktur že država, pri čemer pa se ne izključuje deželna pomoč tudi v te namene. Odgovor dr. Pincherlu (PSIUP) Vprašanje zemljišč pod Kolonkovcem Na vprašanje, ki ga je poslal županu dr. Franzilu občinski svetovalec dr. Pincherle (PSIUP) glede dokončne odobritve soglasnega sklepa občinskega sveta o izključitvi področja vrtov pod Kolonkovcem iz načrta zakona štev. 167, je občinski odbornik za javna dela odgovoril svetovalcu, da Je urad novega splošnega regulacijskega načrta začel proučevati tudi conske urbanistične načrte ter vse gradivo, ki zadeva nova stavbišča za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj. Zato bodo ti načrti, ki imajo vrednost podrobnostnih regulacijskih načrtov, predloženi v proučitev občinskemu svetu do konca sedanjega Jesenskega zasedanja. To pomeni, da bi moralo biti vprašanje področja vrtov pod Kolonkovcem rešeno najkasneje tekom letošnjega leta, če ne bodo pri sestavi podrobnostnih regulacijskih načrtov nastale kake druge ovire. je pripravila skupina strokovnjakov s pomorskega področja po naročilu tržaške trgovinske zbornice. Odbor se je izrekel za gradnjo zidanega doka, ki je najprimernejši za potrebe tržaškega pristanišča. Glede konzorcija, ki bo skrbel za uresničitev načrta, obstajata dve varianti: ali naj se konzorcij sestavi z vstopom javnih organizacij in ustanov, ali pa naj se v ta namen proglasi posebna juridična osebnost. Do odločitve za sprejem prve ali druge variante bo verjetno prišlo v prvi polovici prihodnjega meseca, ko se bo odbor vnovič sestal. Vsekakor je potrebno, da si nov organizem zagotovi finančno pomoč države, kakor tudi pomoč drugih Javnih ustanov, brez katerih bo nemogoče izvesti načrt. Polaganje vencev k spomenikom padlih Na dan mrtvih (1. novembra letos) bo delegacija, ki jo bodo sestavljali predstavniki Vsedržavnega združenja političnih preganjancev, Vsedržavnega združenja partizanov Italije ter Vsedržavnega združenja deportirancev v nacističnih taboriščih položila vence v spomin padlih v osvobodilni borbi v naslednjih krajih: Ul. Ghega ob 9,45; Ul. Massimo d’Azeglio ob 10. uri; Spominski park pri Sv. Justu ob 10,20; Spomenik v Rižarni ob 10,45; Spomenik na pokopališču pri Sv. Ani ob 11,30 (XX. polje); Vojaško pokopališče ob 12. uri. Zborovanje ANPI v Ljudskem domu Pokrajinski odbor vsedržavnega združenja partizanov Italije — ANPI sklicuje za jutri, 29. oktobra, zborovanje svojih članov in vseh, ki so se udeležili osvobodilne borbe. Na zborovanju, ki bo ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma, se bodo obravnavala pereča splošna in organizacijska vprašanja. SPOROČILO URADA POKRAJINSKEGA ZDRAVNIKA Kmalu obnovitev cepljenja s Sabinovim cepivom proti paralizi Poziv velja predvsem staršem novorojenih otrok in vsem tistim do 20. leta starosti, ki se še niso cepili Urad pokrajinskega zdravnika Je izdal poročilo za tisk, v katerem najavlja, da se bo v teh dneh začela nova kampanja za cepljenje proti otroški paralizi s cepivom Sabin. To priložnost izkorišča pokrajinski zdravstveni urad za ugotovitev, da je za uspeh dosedanjega poteka cepljenja treba dati brezpogojno priznanje v prvi vrsti vsemu prebivalstvu naše pokrajine, zlasti pa staršem, ki so pokazali tolikšno občutljivost pri svojem sodelovanju v najbolj delikatni fazi prve praktične izvedbe profilaktič-nlh ukrepov proti otroški paralizi, če so bili torej doslej doseženi rezultati zadovoljivi, ni bila to samo zasluga zdravstvene organizacije, temveč tudi higienske zavesti prebivalstva in aktivne vloge, ki so jo pri prepričevanju javnosti imeli krajevni tisk, radio in razne ustanove, ki se zanimajo za obrambo ljudskega zdravja. Vendar pa je treba — ugotavlja poročilo urada nilllllllllllllllllliillliliiiiliiiiiliiliiiiiiiliililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMllllllinillllilllllllllllillllllllllllllilliiillillHilllllllllllllIMlIlIlliiililiillllIllllIllllllll OB ZAKLJUČKU TRIDNEVNEGA ZASEDANJA STROKOVNJAKOV «0krogla miza» in tiskovna konferenca o smernicah industrijskega načrtovanja v Studijo o deželnem industrijskem načrtovanju je obrazložil prof. Bazo - Predviden padec števila razpoložljivih delovnih sil in odhajanje izobražene mladine drugam Sestanek odbora za gradnjo suhega doka Odbor za zgraditev suhega doka v tržaškem pristanišču je na svoji sinočnji seji pregledal načrt, ki ga iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE V DEŽELNEM SVETU V dvorani «G. Venezian« na gospodarski fakulteti tržaške univerze se je včeraj nadaljevalo in zaključilo tridnevno zasedanje o deželnem načrtovanju, ki so ga organizirali deželno združenje trgovinskih zbornic skupno z deželnim odborom za načrtovanje in organizacijo za sodelovanje in gospodarski razvoj v Evropi, osrednji organi Evropske gospodarske skupnosti, tržaška univerza, italijanska družba za mednarodno organizacijo in center za informacije pri EGS. Strokovnjaki, ki so dospeli v naše mesto iz številnih evropskih držav in lz notranjosti Italije, so se na tridnevnih razgovorih dotaknili vrste vprašanj o načrtovanju v različnih deželah, zlasti v Franclji in Zahodni Nemčiji. Tudi italijanski strokovnjaki dr. Archibugi, dr. Caracciolo in drugi so razpravljali o splošnih smernicah gospodarskega načrtovanja na posameznih področjih ter tako doprinesli vrsto partikularnih izkušenj v okvir splošnega znanja o načrtovalnih postopkih. Včeraj zjutraj je v imenu inštituta za politično ekonomijo tržaške univerze spregovoril docent dr. G. Bazo, ki se je zadržal pred- Nasprotovanje raznih ustanov industrijski coni na Krasu Dežela se bo borila za ohranitev in okrepitev ladjedelnice Sv. Marka Na torkovi seji deželnega sveta so bila na vrsti tudi razna vprašanja in interpelacije. Med drugimi je odbornik za industrijo Marpillero odgovoril na vprašanje Seme in Si-škoviča v zvezi z vestmi, da nameravajo ustanoviti tudi na Krasu, industrijsko področje, kar povzroča zaskrbljenost med prebivalstvom. Odbornik je dejal, da je vladni komisariat 10. avgusta obvestil odbor-ništvo za industrijo, da je odbor industrijskega pristanišča 15. julija sklenil, da bo zahteval razširjenje sedanjega področja v 2 a vi j ah ter ustanovitev novega področja na Krasu za malo in srednjo industrijo. Odbomištvo se je zatem pozanimalo glede zahteve industrijskega pristanišča. S stvarjo se je že ukvarjala tržaška občina, in sicer njena komisija za raziskave in ugotavljanja v zvezi z novim regulacijskim načrtom, odobrenim 12. julija, v katerega ni vključeno nobeno industrijsko področje. Ta komisija bo sporočila svoje izsledke urbanistični komisiji, ki daje posvetovalna mnenja. Komisija nima nič proti razširitvi sedanjega industrijskega pristanišča, dvomi pa so nastali glede novega področja na Krasu. Turistična ustanova, občinski zdravnik ter nadzorništvo lepih umetnosti so proti ustanovitvi takšnega področja. Dežela bo vsekakor sledila stvari in izrekla ob pravem času svoje mnenje. Občina in nadzorništvo lepih umetnosti sta neposredno prizadeta pri tem, da se ne bi uničile krajinske lepote na Krasu. Dežela bo tudi skušala zagotoviti skladen industrijski razvoj na vsem ozemlju, pri čemer bo upo števala interese vseh. Več vprašanj in interpelacij se je tikalo gradnje ladij in dela sploh v CRDA. Misovec Morelli je postavil vprašanje, socialdemokrat Devetag in demokristjan Romano pa interpelacijo glede opremljanja ladje, ki jo gradijo v CRDA za brodarja Costo. Čeprav se razvija dejavnost tega brodarja predvsem na Tirenskem morju, je CRDA uspelo, da jim je naročil gradnjo ene ladje ter tudi njeno opremljanje z izjemo zaves in raznih oblog iz blaga. Zato ni točna vest, da bodo omenjeno ladjo v celoti opremili drugje. Isti odbornik Je odgovoril tudi na drugo interpelacijo svetovalca Devetaga glede gradnje linijskih ladij v CRDA sploh. Odbornik je zagotovil, da bodo CRDA brez dvoma gradile takšne ladje tudi v prihodnosti. Končno je odbornik Marpillero odgovoril še na vprašanje liberalca Traunerja, ki je orne- pripravljali načrte za dve ladji po 35.000 ton, zgradili pa jih v Genovi. Odbornik je dejal, da te vesti niso resnične. Zagotovil pa je, da se bo odbor vedno potegoval za to, da se ohrani ladjedelnica Sv. Marka in tudi okrepi, saj je eden izmed stebrov deželnega gospodarstva. Drugi odborniki so odgovorili, še na nekatera vprašanja in interpelacije, ki so se tikale problemov videmske pokrajine. V petek na občinski seji Resolucija o vprašanju blokiranih najemnin Na torkovi seji tržaškega občinskega odbora je župan dr. Framzil najprej sporočil odbornikom program manifestacij za praznik tržaškega patrona sv. Justa 3. no-vembra. Na seji je občinski odbor sklenil, da bo predložil na petkovi seji občinskega sveta resolucijo v zvezi z vprašanjem blokiranih stanovanj, upoštevajoč dejstvo, da je v Trstu 60 odstotkov stanovanj z blokirano stanarino.- Kot smo že poročali, je predlog za to resolucijo dal na zadnji seji občinskega sveta komunistični svetovalec Ca-labria. Omeniti je treba, da bi sprostitev najemnin ' prizadela v Trstu okrog 35.000 družin, v večini delavskih, ki bi jim bila najemnina v primeru sprostitve' podvojena. Zato se pričakuje, da bo resolucija občinskega odbora, v kolikor bo zastopala stališče, da je treba preprečiti sprostitev blokiranih najemnin, dobila v občinskem svetu veliko večino glasov. Odbornik za delo dr. Gasparo je na seji poročal o vprašanju tovarne v industrijskem pristanišču CRANE-ORION. ki je pod sodnij-sko upravo. Odbor je sklenil, da bo storil ustrezne korake za pozitivno rešitev tega vprašanja, in sicer, da se končno določi lastništvo tovarne, da bo lahko nemoteno nadaljevala z delom in da se s tem prepreči morebitna zapora, ki bi prizadela veliko število delavcev in uradnikov Ljudska prosveta PROSVETNO DRUŠTVO BAR-KOVLJE vabi ljubitelje slovenskega petja na nastop komornega zbora Jacobus Gallus ki bo v soboto, 30. t. m. ob 20.30 na tudi zato, ker osvetljuje verjetni razvoj industrije in z njo povezane zaposlitve na področju dežele v prihodnjih letih. Zanimivo je pri tem dejstvo, da predvidevajo statistični strokovnjaki na Tržaškem v prihodnjih letih občutno upadanje števila razpoložljivih delovnih moči. Po njihovem mnenju bosta čez 15 let v Trstu na razpolago le dve tretjini današnjih delovnih moči. S tega vidika bo tržaško industrijsko in gospodarsko področje sploh čez nekaj let lahko sprejemalo najmanj toliko novih moči, kolikor jih bo vsako leto na razpolago. To pa še ne pomeni, da bo lahko tržišče sprejelo vse tukajšnje delovne moči, kajti na našem področju je vse preveč visoko in srednje izobraženih ljudi. S tržaške univerze gre namreč vsako leto okoli 200 diplomirancev, tem pa je treba dodati še povprečno po 600 abiturientov na raznih višjih srednjih šolah. Zato je lahko predvidevati, da se bo v prihodnjih letih na Tržaškem zaposlovalo čedalje več delovnih moči lz Furlanije, medtem ko sl bo žal Izobražena mladina s tržaškega področja Se vedno morala iskati zaslužka drugod. vsem ob vprašanju načrtovanja v kieželi Furlaniji — Julijski krajini. IDr. Bazo je vodil posebno »okroglo mizo, ki Je bila posvečena deželi Furlaniji — Julijski krajini in ki se Je Je udeležil med drugimi tudi predsednik deželnega združenja trgovinskih zbornic dr. Rlgonat. Udeleženci okrogle mize so najprej poslušali izvajanje tržaškega strokovnjaka, ki je poročal o daljši študiji na področju dežele Furlanije Ju-ilijske krajine. Studijo sta izvedla tržaški inštitut za politično ekonomijo in statistični urad videmske pokrajine, in sicer z namenom, da bi osvetlila okvir Industrijskega načrtovanja, ki lahko pride v poštev v deželi Furlaniji — Julijski krajini. Pri tem so se izvajalci o-mejili na proučevanje videmske pokrajine, ker sta ostali dve pokrajini v deželi, namreč tržaška in go-riška, preveč tesni, da bi lahko služili v študijske svrhe. take vrste. V videmski pokrajini so strokovnjaki postavili tri variante: po prvi naj bi še bolj pospešili industrijski razvoj tistih središč (Videm, Pordenone), kjer Je že močno razvita Industrija; po drugi varianti naj bi povsod v pokrajini postavili majhna industrijska podjetja; po tretji pa naj bi končno rešili vprašanje Industrializacije tako, da bi ubrali srednjo pot, t.j. da bi po eni strani nekoliko pospešili industrializacijo Vidma in Pordenona, del sredstev pa namenili odprtju novin obratov v še neindustrializlranih krajih videmske pokrajine. Glavne smernice in Izsledke omenjene študije Je prof. Bazo opoldne orisal tudi novinarjem na posebni tiskovni konferenci, na kateri je omenil, da gledajo strokovnjaki na to posebno vprašanje z različnih zornih kotov in zato da ni pričakovati, da se bo zasedanje zaključilo s kakšno skupno izjavo ali resolucijo, odnosno' z izbiro ene izmed treh možnih variant. V resnici je tudi popoldanska razprava, ki Je sledila okrogli mizi, to njegovo mnenje potrdila. Zasedanje je dalo možnost tržaškim izvedencem, da so posvetili več točk, ki bodo predmet razgovorov, ko se bodo deželni organi dokončno lotili okvirnega načrtovanja v Furlaniji — Julijski krajini, študija tržaških izvedencev je važ- iimiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimimiHiniiiniimiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiimi ZADNJE SREČANJE O POKLICNEM USMERJANJU Mladim medidncem se odpirajo velike možnosti za zaposlitev V Italiji je 23 medicinskih fakultet, okrog 20.000 vpisanih študentov in približno 25.000 zdravnikov Vprašanje dr. Šiškoviča o izgredih dijakov Deželni svetovalec dr. Siškovič (KPI) je skupno z drugimi svetovalci njegove skupine vložil pri predsedstvu deželnega sveta naslednje vprašanje: Skoraj vsako leto povzročajo desničarske razkrojevalne sile z najbolj za lase privlečenimi pretvezami v tržaških šolah manifestacije, pobalinska dejanja in šovinistične napade. Letos smo bili priča novim manifestacijam in se pripravljajo še druge. Obračamo se na pristojnega odbornika s prošnjo, naj nam pove, kakšne ko. rake je storil ali jih namerava storiti pri krajevnih šolskih oblasteh, da se preprečijo takšna dejanja, ki postavljajo tržaške šole v neugodno luč ter škodujejo tudi samemu učnemu uspehu dijakov. nil vesti, po katerih, naj bi v Trstu Iv društvenih prostorih. V kongresni dvorani trgovinske zbornice je bilo sinoči četrto in zadnje srečanje med predstavniki krajevnega poslovnega sveta in tržaškimi visokošilci. Za gospodarstveniki, tehniki in leposlovci, katerim so bila posvečena prejšnja srečanja, so bili na vrsti študentje, ki so se vpisali ali ki se nameravajo vpisati na novoustanovljeno medicinsko fakulteto na tržaškem vseučilišču. Pied pričetkom zasedanja se je v dvorani zbralo lepo število študentov, ki so nato pazljivo sledili izvajanju štirih govornikov, med katerimi so bili trije zdravniki profesionalci, zadnji pa je bil znani jurist prof. M. Udina s tržaške univerze. Brvi je spregovoril prof. De Ženo, ki je na kratko orisal povprečno pot mladega študenta od vpisa na fakulteto do njegove končne uveljavitve na zdravstvenem področju. Mladim medicincem je govornik zagotovil uspeh tako z moralnega kakor tudi z gospodarskega vidika, kajti današnja potreba po zdravnikih, ki je že itak velika, bo v prihodnjih letih še znatno narasla. Prof De Ženo je na koncu nanizal vrsto področij, na katerih lahko mladi zdravniki iščejo primerno zaposlitev Prof. Trevisini se je zadržal zla sti ob karieri, ki si jo lahko obeta mlad zdravnik od trenutka, ko stopi v prakso v kateri izmed številnih bolnišnic v državi. Poudaril je, da medtem ko je bilo še pred 15 leti razmeroma več zdravnikov kakor zdravniških mest, se danes dogaja prav nasprotno, tako da se pomanjkanje zdravnikov čedalje bolj čuti, in sicer tudi v naprednih mestih, kakor so na primer Milan, Turin, Rim itd. Prof. Loro je povedal, da bo odslej v Italiji skupno s tržaško 23 medicinskih fakultet, medtem ko je zdravnikov približno 25.000. Iz teh števil je jasno razvidno, da je na primer le maloštevilnim medicincem dano, da se v svoji karieri povzpnejo do univerzitetne stolice, zato pa se v zameno odpirajo številne možnosti za zaposlitev na študijskih zavodih, ki poslujejo bodisi v sklopu samih univerz, bodisi v okviru javnih u-stanov in zasebnih industrij Zadnji govornik prof. Udina je napovedal, da bo kmalu celoten upravnopravni ustroj zdravstvene službe v državi predelan. Med glavnimi smernicami, ki bodo botrovale reformi, je govornik omenil zlasti postopno odpravljanje privatne zdravniške prakse, namesto katere se bo postopoma razširila socialna zdravniška oskrba. Povabil je mlade študente, naj se odločijo za eno izmed medicinskih fakultet v državi, ki so razmeroma manj obiskane, kakor je na primer prav novoustanovlje. na fakulteta v Trstu, ker bodo tako imeli na razpolago več pripomočkov in več docentov kakor na fakultetah, ki so gosto obiskane. Na koncu je prof. Udina omenil še vrsto zanimivih statističnih podatkov, tako med drugim, da je danes v Italiji vpisanih na medicino okoli 20.000 študentov in da se njihovo število postopoma veča. Samo lansko leto se je odločilo za to fakulteto 5427 novih študentov. pokrajinskega zdravnika — dosežene rezultate učvrstiti in še bolj pojačat.i imunitarno pregrado s takojšnjim in popolnim cepljenjem novorojenih in še vseh tistih do 20. leta starosti, ki se doslej iz raznih razlogov še niso prijavili raznim središčem za cepljenje s Sabinovim cepivom. Zato urad ponovno toplo priporoča vsemu prebivalstvu, da stori svoje človekoljubno dolžnost in obvešča, da je cepljenje možno opraviti v naslednjih središčih in v naslednjih urah: TRŽAŠKA OBČINA Oddelek XI. za zdravstvo in higieno — Urad za cepljenje, Ulica Duca d’Aosta 1, vsak delavrvk od 9. do 10.30; v torkih in petkih razen dopoldne tudi od 16. do 17. ure. I. občinska zdravniška ambulanta — Ul. Madonna del Mare 13, od 9. do 10. ure. III. občinska zdravniška ambulanta — Ul. Giulia 2, od 8.45 do 9.45. II. in IV. občinska zdravniška ambulanta — Ul. Foschiatti 1/A, od 9. do 10. ure. IV. /bis občinska zdravniška ambulanta — Ul. dei Leo 3, od 9.30 do 10.30. V. zdravniška občinska ambu-lunta — Ul. deila Guardia 36, od 9. do 10. ure. V. /bis občinska zdravniška ambulanta — Ul. Marenzi 6, od 9.30 do 10.30. VI. občinska zdravniška ambulanta — Ul. Puccini 48, od 9. do 10. ure. VII. občinska zdravniška ambulanta — Lonjerska cesta 1, od 9. do 10. ure. VIII. občinska zdravniška ambulanta — Ul. Giusti '4, od 9. do 10. ure. IX. občinska zdravniška ambulanta — Opčine, Proseška ul. 28/A, od 9. do 10. ure. Pri X. občinski zdravniški ambulanti (Sv. Križ št. 274 in Prosek št. 220) bo zaradi posebnih krajevnih razmer urnik cepljenja določen sproti na osnovi zahtev In se prebivalstvo zaradi tega lahko obrne naravnost na oba sedeža (telefon 215-410 v Sv. Križu in tel. 225-212 na Proseku). Otroška bolnišnica «Burlo Ga-rofolo« — vsak delavnik od 8.30 do 10.30. MILJSKA OBČINA Občinska zdravniška ambulanta na Šalita Ubaldini — v torkih in petkih od 11. do 12. ure. OBČINA DEVIN - NABREŽINA (v povezavi z občinami Zgonik in Rcpentabor) " Cepljenje bo izključno pri poslovalnicah občinskih zdravniških ambulant ob urah/‘ki1 bodo sporočene pravočasno neposredno zainteresiranim. OBČINA DOLINA Cepljenja bodo Izključno pri poslovalnicah občinskih zdravniških ambulant ob urah, ki bodo pravočasno sporočene neposredno zainteresiranim. V nedeljski številki našega dnevnika smo 24. tm. objavili vest, ki nam jo je posredoval deželni svetovalec dr. Jote Skerk, da je tržaška prefektura *izdala sklep, Po katerem izhaja, da pristaniška u-stanova EPIT nima pravice zahte. vati razlastitve za terminal nafto-voda». Včeraj pa nam je deželni svetovalec Arnaldo Pittoni v zvezi s to vestjo poslal pismo, v katerem je med drugim rečeno: • Glede novice, ki je bila objavljena v tisku 24. oktobra, po kateri naj bi prefektura določila, da EPIT nima pravice do postopka za razlaščevanje v korist naftovoda Trst-Bavarska in naj bi torej sprejela zadevne prizive, ki so bili predloženi, je deželni svetovalec Arnaldo Pittoni, pokrajinski tajnik PSI, po razgovoru s pristojnimi uradi vladnega komisariata in prefekture, v pismu, ki ga je poslal socialističnemu dolinskemu podžupanu Marinu Ban-diju, odločno zanikal to vest. Prefektura ni do sedaj glede tega zavzela še nobenega stališča, še manj pa sklepa glede prizivov, ker jih uradi še niso začeli proučevati... Da bi razpravljal o tem vprašanju, se je deželni svetovalec Pittoni včeraj sestal s predsednikom EPIT inž. Raimondom Visintinom.» • • * H gornjim trditvam pripominjamo, da v podobnih primerih, ko gre v tiskm. za vesti ki se tiče prefekture, vedno sama prefektura sporoči tisku, da vsebina vesti ni točna ali resnična. No, kljub temu — v pričakovanju neposrednega demantija prefekture — prav radi objavljamo gornje sporočilo, ker je brez dvoma važno, saj gre predvsem za razlaščence iz dolinske občine, kjer je podžupan v pismu omenjeni socialistični občinski svetovalec. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kaj je v Zvezi s tem povedal v omenjenem razgovoru predsednik Ustanove za industrijsko pristanišče EPIT, saj se vest v našem dnevniku tiče tudi te ustanove. — Uredništvo. Vrata filobusa so ji preščipnila prste Ko je včeraj popoldne 62-letna Iolanda Depol lz Ul. Matteotti 17, na glavnem postajališču na Trgu Liberth hotela izstopiti iz filobusa proge štev. 19, je nerodno postavila desnico med vrata. Ko so se ta odprla ji Je podboj vrat filobusa zmečkal desni prstanec. Ponesre-če-nko so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti 20 dni. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU JUBILEJNA SEZONA 1965—66 DANES OTVORITVENA PREDSTAVA IVAN CANKAR (Hlapci Režija; BRANKO GOMBAČ Scena in kostumi: AVGUST LAVRENČIČ PREMIERA: Danes, 28. oktobra ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) PONOVITVE: V soboto, 30. oktobra ob 21. uri (ABONMA PRVA PONOVITEV) V nedeljo, 31. oktobra ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI PO- POLDANSKI) V sredo, 3. novembra ob 20. uri (ŠTUDENTOVSKI ABONMA) V četrtek, 4. novembra ob 21. uri (INVALIDSKI ABONMA) V petek, 5. novembra ob 21. uri (SINDIKALNI ABONMA) V soboto, 6. novembra ob 21. uri (ABONMA ZA OKOLICO) V nedeljo, 7. novembra ob 16. uri Osebe: župnik — Jožko Lukeš; Nadučitelj — Stane Raztresen; Jerman, učitelj — Stane Starešinič; Komar, učitelj — Edvard Martinuzzi; Hvastja, učitelj — Silvij Kobal; Lojzka, učiteljica — Lidija Kozlovičeva; Geni, učiteljica — Zlata Rodoškova; Minka, učiteljica — Angelca Caharija; Zdravnik — Rado Nakrst; Poštar — Rinald Vremec; Zupan — Alojz Milič; Anka, županova hči — Miranda Caharija; Jermanova mati — Leli Nakrsto-va; Kalander, kovač — Danilo Turk; Kalandrova žena — Justina Vugova; Pisek, pijanec — Adrijan Rustja; Nace, Kmet — Pavel Bajc; Kmetica — Mira Sardočeva; Krčmar — Dušan Jazbec: I. delavec — Edvard Žerjal; I. kmečki fant — Pavel Strajn. V vlogah kmetic nastopajo: Marija Mijot, Draga Pahor, Olga Sonc, Nora Jankovič, Olga Rončel j, Ina Piščanc, Jadranka Grgič. V vlogah kmetov in delavcev nastopajo: Karlo Rogelja, Mario Barut, Anton Požar, Enio Reinhardt, Jože Sedmak, Josip Šušteršič, Demetrij Cej, Vid Pegan, Sergij Brus, Boris Gombač, Aleksander Pertot, Ludvik Zajc. REZERVACIJA VSTOPNIC ZA VSE PREDSTAVE NA TEL. 734265 VSAK DAN OD 11. DO 14. URE. PRODAJA VSTOPNIC ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA. PROSIMO CENJ. OBČINSTVO, DA DVIGNE REZERVIRANE VSTOPNICE VSAJ PETNAJST MINUT PRED PRIČETKOM PREDSTAV. SG v Trstu vabi na INFORMATIVNO PREDAVANJE O SLOVENSKEM GLEDALIŠČU ki bo: v PETEK, 29. t. m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah Predaval bo F. Benedetič, člani SG pa bodo recitirali Cankarjeve črtice. Sporočilo SG abonentom Uprava Slovenskega gledališča obvešča svoje abonente, da bodo abonmajske izkaznice na razpolago eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Zasedanje upravnega sveta Turistična ustanova ......... se bo kmalu preselila Pokrajinska turistična ustanova se bo v doglednem času preselila v novo stavbo, ki Jo gradijo v Ul. Rossini št. 6 .To je bila glavna tema razgovorov na zadnjem zasedanju upravnega sveta ustanove, na katerem je predsednik odv. Terpin poročal tudi o nedavni turistični razstavi turističnih zanimivosti Furlanije — Julijske krajine v Budimpešti ter o spremembah, ki so jih vnesli v proračun za poslovno leto 1965. Poleg tega je predsednik Terpin poročal tudi o razgovorih, ki jih je imel v Rimu z ministrom za turizem in prireditve Corono, s katerim je načel zlasti vprašanje igralnice v Sesljanu, uporabe lazareta pri Sv. Jerneju v turistične namene ter vprašanje dodelitve posebnega kontingenta goriva po znižani ceni tržaškim avtomobilistom. Dr. Terpin je na koncu omenil, da bo kmalu vzpostavljena nova pomorska zveza med Trstom in Ancono, in sicer s ferry-boatom, ki se bo med potjo dotaknil tudi Malega Lošinja. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. oktobra 1965 se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa Je 15 oseb UMRLI SO: 74-let.na Orsola Iane-sich vd. Fabl, 64-letna Eleonora Chialchla por. Marani, 79-letna Ales-sandra Tranl vd. Petronio, 89-letna Francesca Slavez vd. Borri, 75-letna Glovanna Žari vd. Furlan, 82-letni Giorglo Verzier, 81-letna Marta Mar-chese vd. Grava, 90-letna Luigla Fl-notto vd. Basaldella, 86-letna Anna Colle vd. Cucit, 88-letna Anna Maria Crlstlfoli vd. Camerini, 89-letna Maria Starc vd. Starc. 90-letna Giudit-ta Artusi vd, Adelman-Della Nave, 62-letna Antonia Piazzl. 82-letna Rosa Merendaceio vd. Calef, 78-letni Giovanni Suttora. Razna obvestila Sekcija ANPI za občino Devin Nabrežina vljudno vabi vse tiste, ki sestavljajo častni odbor za postavitev spomenika padlim za svobodo na sestanek, ki bo v Nabrežimi v nedeljo 31. t.m. ob 11. uri v dvorani prosvetnega društva Igo Gruden. Sestanka se lahko udeležijo vsi tisti, ki se strinjajo z zamislijo o postavitvi spomenika. — Odbor ANPI. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (25. I«. — 31. 10.) AlTAlabarda, Ul dellTstrla 7: Cen-tauro. Ul. Buonarrotl 11: de Leiten-burg, Trg S. Giovanni 5: Mizzan, Trg Venezia 2; Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul Coin-merclale 26; Vielmetti, Trg deila Borsa 12; Mianl, Drevored Mlramare 117 (Barkovlje). Od 13 do 16. ure AlFAIabarda, Ul. dellTstrla 7; Cen-tauro, Ul. Buonarrotl 11; de Leiten-burg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26; Vielmetti, Trg deila Borsa 12: Mia' ni. Drevored Miramare 117 (Barkovlje). 8 P D T PRIREDI od 26.12.65 do 2.1.66 zlmovanje na Livku; na razpolago bo tudi smučarski učitelj. Vpisovanje v Tržaški knjigarni, kjer dobite tudi vsa pojasnila. Vpisovanje bo trajalo le do konca tega meseca! SPDT priredi 3. ln 4. novembra dvodnevni krožni Izlet Trst, Ljubljana, Zagreb. Varaždin (prenočitev), Murska Sobota, Radgona, Radenci, Maribor, Ljubljana, Trst. Vpisovanje v ul. Geppa 9 samo še danes in Jutri. Gledališča VERDI Lastniki abonmajev za red «A» v vseh prostorih za operno sezono 1965-1966 lahko prevzamejo abonmaje pri blagajni gledališča od 9,30 do 13. ln od 16. do 19. ure, Nazlonale 16.00 «Sotto 11 tallone« — 1 Prepovedano mladini pod 14. letom. Arcobaleno 16.00 »Mirage« Gregory Pečk, Diane Baker. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16,00 «Glulietta degll splrl-ti» Gluliietta Mašina, Sandra Milo, Mario Pišu. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenlce 15.30 «Le avventure e gl! a-morl di Moll Flanders« Kirn Novak. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Lord Jim« Techni-color. James Mason, Peter 0’Too-ie. Alabarda 16,30 «Club di gangster« Sean Connery, Eleonor Summer-field. Fllodrammatico 16.30 «Plglama party (amori in allegrla)« Doroty Lamour Prepovedano mladini pod 14, letom. Aurora 16.30 «Due mafiosi contro Goldfinger«. Crlstallo 16.00 «11 compagno Don Ca-millo« Gino Cervl, Fernandel, Garibaldi 16.30 aAssassinio dt una ragazza squlllo» Prepovedano mladini pod 14, letom, Capttol 15,30 «11 colonello Von Ryan» Technicolor. Frank Sinatra, Rafael-la Carra. Impero 16,30 «1 due sergenti del generale Custer«. Vittorio Veneto 14.30 18.00 in 21.30 «Cleopatra» Technicolor. Richard Burton, Elizabeth Taylor, Rex Har-rlson. Moderno 16.30 «Irma la dolce« Shir-ley Mac Laine. Prepovedano mladih! pod 18. letom. Astoria 16.30 «Tarzan contro gll uo-minl leopardo« Technicolor. 1 Astra 16,30 «La lama scarlata«. Abbazia 16.00 «La pupa» Mlchele Mer-cier. Prepovedano mladini pod 16. letom. Ideale 16.00 «La verglne di cera« Boris Karloff. Prepovedano mladini pod 14. letom. Sintetične preproge ln preproge za nodnlke Iz plastike «BALATUM» tn «MERA-KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice «RIKETT» tn «ARMSTR()NG» Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende venezlane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem A. R, P IT ALP1.AST, Trst, Trg Os pedale št. 6 Tel. 95-919 Darovi in prispevki Ob osmi obletnici smrti Marija Sl le daruje hčerka Milena 1000 lir z; Dijaško Matico. V počastitev spomina ob prvi ob letnici smrti dragega nečaka Darij: Sosiča daruje stric Andrej 4000 11 za Dijaško Matico. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona Lojzka Regent roj. Danev Pogreb pokojnice bo 29. t. m. ob 15.45 iz glavne bolnišnice na Kon-tovel. Žalujoča sinova Mario in Josip z družinama, hčerke Dali, Nina in Anica z družinami, sestra Marija in nečaki Kontovel, 28. oktobra 1965, IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Iz hude ekonomske stiske si je pomagal z goljufijo S ponarejenim žigom in s ponarejenim podpisom carinskega uslužbenca si je prisvajal manjše vsote, da bi prehranil številno družino Pred kazenskim sodiščem (pred- uprave in prevozniškega podjetja) sednik Rossi, tožilec Ballarini, zapisnikar De Paoli, obramba R. Wondrich) se je moral zagovarjati ■včeraj 30-letni uradnik Gast.one Da-vio. ki je bil obtožen goljufije in Ponarejevanja dokumentov. Obtožnica je dolžila, da je v prvi Polovici leta 1963 zagrešil v raznih razdobjih številne goljufije v škodo avtonomnega podjetja državnih že-iaznic ter da si je s tem neupravičeno prisvojil nekaj čez 126.000 1;r. Druga točka obtožnice pa je zadavila goljufijo v škodo nekega taecinarodnega prevozniškega pod- v eno samo ter naj se oprosti Da-via obtožbe ponarejevanja, ker «ni-so bila sredstva, ki jih Je pri tem uporabljal, v uresniči učinkovita)). Poleg tega bi mu morali sodniki priznati tudi vrsto olajševalnih oko-liškin (splošne olajševalne okoliščine, razmeroma majhni denarni zneski in dejstvo, da je storil te prekrške, ker je skušal pomagati svoji družini). V najslabšem primeru pa bi kazen ne smela presegati 1 leto zaporne kazni (v tem primeru naj bi bila namreč le pogojna). Kazenski sodniki so spoznali obtoženca za krivega prvega in tret- je tja s sedežem v Trstu, kjer je toženca za krivega prvega obtoženec uslužben. Končno so! Jeera orekrška, medtem ko so spre-r 'v;a obto*tli *e da ie ori golin- i menili drueo obtožbo v prekršek Hi uporab)'al poba rejen žig ter da! nezakonitega prisvajanja tujega bla-je non^redil nodpis uslužbenca ca-; P® Davia so obsodili na l^leto ha r,T)ske nr»encHe tržaške osrednje že-' " ‘čžnlške postaje. Pri vs"m tem gre pravzaprav za v! °. naiven noskm obtoženca da za„ovarjati zaradi tihotapstva 29-nannue vsote denar- Pi„0i0 TTi 2 meseca zapora ter na 70.000 lir globe, * * * Pred istimi sodniki sta se morala s! *v'-'vojil letni Severino Cicala iz Ul. Torre-bianca 9 in 35-letni Edo Marini iz Ul. Mndonna del Mare 4. Cicalo so obtožili, da je bil v posesti 28.760 kg inozemskih cigaret ne .ZnSrin ter da ni plačal predpisanega davka u too n, h, tu pa tam nrisel do, Tr_ na h*b nhtnžen ne- B. Uavia ja na prekrške napotila ruda f'nenčna stiska, ker je od Prevozniškega podjetja prejemal žeji1 nizko mesečno ol«čo, medtem P0 mora skrbeti za zelo številno 2C-o ali san ur č' .L JII IGE. Marini pa je bil obtožen ne-nii ni;™.,.' t6, » n r P zakonite posesti 4,8 kg inozemskih nod«i.““ ™na“oPS «“•< « «—■» PfdkrSKa IGE. Psjal na železniško postajo, kjer ■)e Prevzemal blago, ki je prihajalo iz ipnzr-nstvp ter je bilo namenje-r;> rnzn(m klientom, ki so se po-? 'rievnli nrevozniškega posredovala njeeove tvrdke Kadar pa je hotel d vi gn'ti blago iz skladišča, je P’nrel nnkezati skladiščniku sprem-!jH pisma, ki so morala biti oprem-1 -na s posebnim žigom in podpi-jom carinske agencije, iz katerih je h'O razvidno, da je podjetje že P očalo ustrezne carinske pristoibi-f“. V ta namen je prevozniško Podjetje izročalo Daviu potrebne VsVe. Da b! si prisvoUl ta denar. *’ le obtoženec dal izdelati v neki delavn'ci žig, ki je bil zelo podo-,on tistemu, ki ga uporablja carin-f agencija (ni pa bil popolnoma pr,ak), ker so ugotovili, da je bil ja nekaj milimetrov ožji). Davlo j? onremijal spremna pisma s tem z gorn ter dodaial podpis carinskega uslužbenca ter nato prihajal v f ’'°d'šče. Skladiščnik Je menil, da fa vse listine v redu ter mu je Izročal blago. Obtoženec se je začel ukvarjati J **~ni goljufijami v začetku pred-*'ui»keea leta V mesecu malu pa J® zadeva prišla na dan. Nekega "ne je namreč prišel v urad carinske agencije neki drug uslužbenec prevozniškega podjetja, ki je zahteval neka pojasnila glede vpla-cl‘a ustreznih carinskih pristojbin za nekaj pošiljk blaga lz inozemstva. Carinski uslužbenec Je tedaj ugotovil, da so bila spremna pisma opremljena s predpisanim žigom, •p je potrjeval izplačane pristojbine, medtem ko izplačilo ni bilo razvidno iz registra urada. Cariniku je je zadeva zazdela sumljiva, ter -|e zato pokazal listine nekemu svor Jemu kolegu, ki se je ukvarjal z izdajanjem potrdil o prejemu carinskih pristojbin. Ta je ugotovil, Ya je bil žig ponarejen, a ponarejen je bil tudi njegov lastni podpis V*ja sta prijavila stvar svojemu Sefu, ki je uvedel preiskavo. Tako so kmalu prišli na sled goljufijam ter ugotovili istovetnost krivca. Davio je takoj priznal svojo kriv-po. toda spočetka ni hotel pove-Pati, kdo mu je Izdelal žig. Potem je dejal, da je bil žig izdelan v neki trgovini v Ul. Torrebianca. Pozneje je žig odvrgel v morje v zavljah Tako se je začel kazenski postopek, ki se je zaključil včeraj. Na razpravi je obtoženec (ki v tem trenutku ni priprt) priznal vse svoje prekrške Svoje izjave oreisko-valnim organom so potrdili tudi uba carinska uslužbenca, kakor tuji1 nredstavnika državnih železnic tn prevozniškega podtetja. Javni tožilec je zahteval za Da-ria zelo strogo kazen: za vse tri Prekrške je namreč zahteval 2 leti “J 1 mesec zapora ter 150.000 lir globe. Obtoženčeva obramba je bila drugačnega mnenja. Predvsem je zahtevala, naj se združita obe obtož-01 goljufije (v škodo železniške Carinski organi so že dalj časa zasledovali delovanje obeh mladeničev. 24. septembra letos pa se jim je posrečilo, da so ju zasačili pri tihotapski dejavnosti. Trije agenti so zasledovali oba do Cicalovega stanovanja v Ul. Torrebianca. Tu je ta odšel v hišo ter se nekoliko pozneje vrnil na ulico. Mariniju je izročil večji zavoj in nato sta oba odšla proti Ul. Trento. Tu so ju agenti ustavili. Odpeljali so ju na poveljstvo, kjer so odprli zavoj. V njem so našli 4,8 kg cigaret znamke «Peer». Pozneje so opravili tudi hišni preiskavi. Na Marini jevem domu niso našli nič, več sreče pa so imeli na Cicalovem domu. Tu je bilo skritih pod posteljo nekaj več kot 23 kg cigaret znamke ((Peeru in «Pall Malin. Tedaj so agenti priprli samo Cicalo, ker je Marini poravnal zadevo po upravni poti. Kazenski sodniki so spoznali za krivega samo Cicalo, katerega so obsodili na 1 leto in 15 dni zapora ter na 1.950.000 lir globe. Proti Mariniju pa so ustavili kazenski po-, stopek. Nogo si je zlomil zaradi padca od slabosti Nu ortopedski odaeiek bOinišnice, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom gasilcev, so včeraj popoldne sprejeli 55-letnega prodajalca Glo-vannlja Bontlcha iz Ul. Mascagni št. 20. Zdraviti se bo moral od 30 do 40 dni zaradi zloma medenice ln reber. Ponesrečenec je povedal, da se je malo prej v trgovini «E!-vian V Ul. Genova 14 nenadoma počutil slabo, da se je zgrudil na tla. Pri padcu se je Bontich poškodoval. Trčenje dveh motorjev Dva motorja sta včeraj popoldne trčila na Šaliti Contovello In oba vozača so ranjena prepeljali v bolnišnico. Navzdol po omenjeni cesti je 28-letni električar Pelice Cobal iz Ul. Sottomonte 63 vozil motor TS 26187 nasproti pa je z motorjem TS 34914 privozil 20-letnl električar Giovanni Sossi iz Ul. Panze ra 22. Trčenje je bilo neizbežno in oba sta padla z motorjev. Cobal se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 20 dni zaradi udarcev po glavi, ran po obrazu in izgube spomina. Sossiju pa so nudili prvo pomoč in bo okreval v 5 dneh. Pobil se Je po levem stegnu. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU Skoraj pol milijona lir za podpore srednješolcem iz javnih sredstev 25 upravičencev obiskuje obvezno srednjo šolo v Gorici, eden pa višjo srednjo šolo v Vidmu - Okrepitev vodovoda - Načrt za preureditev šole v Britofu V torek ob 20. url se Je v Ste-1 ce, je goriškl skrbnik dr. De Vettft MiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMimiiMHiMminHimimuianiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiimmiiiiimiMiiiiiiiiiiimiimtiinimiiiii SMRTNE POSLEDICE ZASTRUPITVE S HRANO Upokojenka umrla v bolnišnici po zaužitju piščancev ega mesa 0 zadevi vodijo preiskavo karabinjerji • Smrt priletne ženske zaradi zloma stegnenice Na četrtem medicinskem oddelku bolnišnice, je predvčerajšnjim izdihnila zaradi verjetne zastrupit, ve s hrano, 81-letna upokojenka Maria Merchese vd. Grava iz Ul. Foschiatti 3. Merchesejevo so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 4. t. m. ter jo sprejeli na četrti medicinski oddelek. Tedaj je Mer-chesejeva povedala, da je že 23. septembra zaužila hrano, ki je bila pripravljena s plščančevim mesom. Povedala Je tudi,. da> je. tistega dne kupila piščanca v neki mesnici v središču mesta. Sele ne-daj dni kasneje so Merchesejevo napadli želodčni krči, toda mislila je, da bodo bolečine minile. Ko pa ni mogla več strpeti, je 4. oktobra zaprosila za zdravniško pomoč. Tedaj so žensko pridržali na četrtem medicinskem oddelku s prognozo okrevanja v 4 dneh, toda njeno zdravstveno stanje se je, kljub zdravniškim negam, vidno slabšalo in nesrečnica je predvčerajšnjim okrog 13 ure izdihnila. O zadevi vodijo preiskavo policisti letečega oddelka. Priletna ženska, 90-letna Luigia Finotto por. Basaldella, ki je prenočevala v Ul. G. Gozzi 5, je predvčerajšnjim zvečer podlegla poškodbam na ortopedskem oddelku bolnišnice. Finottova se je ponesrečila 16. septembra, ko je nerodno padla v spalnici ’ in si pri tem verjetno zlomila desno stegnenico. 2erisko so tedaj z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico ter jo s pro-gnovo okrevanja v 80 dneh sprejeli na ortopedski oddelek. Vse zdravniške nege pa so bile zaman in nesrečnica je predvčerajšnjim podlegla poškodbam. 76-letnega častnika v pokoju E- -mUMSSMMk- predvaja danes, dne 28. t. m. z začetkom ob 18. uri pustolovski film: CYRANO in D 'ARTAGNAN Igrajo: JOSE’ FERRER — J. P. CASSEL — S. KOSCINA HIIO «IKI». PKOSKK predvaja danes, dne 28. t. m. z začetkom ob 19.30 barvni film: IL LEONE Igrata: W1LL1AM HOLDEN in CAPUCINE milia Jacobaccija iz Ul. Giulia 45 Je včeraj ponoči v postelji zadela možganska kap. Njegovo truplo so našli včeraj zjutraj v spalnici. Truplo so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sorodnikom. Študijsko zborovanje o temi «Datite v šoli» Na pobudo vsedržavnega odbora za proslavo 7. stoletnice Dantejevega rojstva bo v Trstu od 29. oktobra do 4. novembra študijsko zborovanje o temi «Dante v šoli«, katerega se bo udeležilo skoraj 200 profesorjev višjih srednjih šol iz vse države. Minister za občo vzgojo Gui, ki je predsednik omenjenega odbora, bo prišel na zborovanje 3. novembra. Zborovanje bo na tržaški univerzi, kjer se bodo vrstila vsa predavanja. Slavnostna otvoritev bo v petek, 29. oktobra ob 9.30 v glavni dvorani univerze. Predavanja bo do imeli prof. V. Branca, prof. V. Pernicone, P. G. Ricci, M. Pastore Stocchi, A. Frugoni, prof. Baldelli, prof. B. Migliorini, prof. Pagliano, prof. G. Pelronio, prof. M. Šansone, prof. A. Accame Bobbio, prof. A. Del Monte, prof. F. Figurelli, prof. U. Bosco in prof. E. Caccia. V sredo, 3. novembra, popoldne bo profesor klasičnega ali znanstvenega liceja imel učno uro o Danteju, v četrtek dopoldne bo imel tako učno uro profesor učiteljišča, popoldne pa profesor tehničnega zavoda. Te učne ure bodo sluzile za prikaz m diskusijo o problematiki pouka o Danteju in njegovih delih v raznih tipih višjih srednjih šol. Šolsko skrbništvo v Trstu vabi na zborovanje vse ravnatelje srednjih šol, šolske nadzornike in didaktične ravnatelje ter vse profesorje, ki bodo prosti. Povabili so tudi pedagoškega svetovalca za italijanske šole v Kopru prof. Salsa-na ter ravnatelja italijanskih gim nazij v Kopru in Piranu. Pri prečkanju ceste ga je podrl avtomobilist Nepazljivost pri prečkanju ceste je bila včeraj zjutraj usodna za 61-letnega delavca Pietra Polija iz Ul. Sara Davis 18. Pob je okrog 9 ure izven zebrastega prehoda prečkal Ul. Udine v bližini stavbe štev. 47. Ko je že bil sredi cestišča, je 29-letni Giuseppe Botta iz Ul. Ghirlandaio 23 v smeri proti Greti privozil avto TS 31954. Botta je prepozno opazil pešca in čeprav je nemudoma pritisnil na pedal zavor, mu ni uspelo, da bi se izognil Poliju. Trčenje je bilo neizbežno in Poli je ranjen obležal na cesti. Ponesrečenca so z rešilnim avtom od. peljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi ran po zatilju in levem sencu, po čelu in obrazu. Okreval bo v 10 dneh » UNIVERSALTECNICA Radio - televizorji - avtomatični in superav-TOMATICNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ELEK-TROGOSPODINJSKI PREOMET1 CANDV - REX - CGE Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji UNIVERSALTECNICA Trieste - Trst Corso Garibaldi St. 4 tel. 41-243 in Trg Goldoni št. I verjanu sestal občinski svet, ki je razpravljal o nekaterih važnih točkah dnevnega reda. Seja se Je začela s čltanjem zapisnika zadnje seje, nakar se je župan Slavko Klanjšček spomnil pokojnega svetovalca liste Občinske enotnosti Jožefa Humarja. Poslej bo Imela manjšina samo dva svetovalca, ker volilni zakon za občine, V katerih se glasuje po večinskem sistemu, ne predvideva nasledstva za umrle svetovalce ali za tiste, ki so podali ostavko. Občinski svet se je najprej lotil obravnave načrta tretje faze Izgradnje občinskega vodovoda, za katerega bo občinska uprava najela posojilo 13 milijonov lir, delo pa bc oddalo na dražbi verjetno že v prihodnjem mesecu. Občina Gorica bo okrepila črpalko v Pevmi, k! potiska vodo v rezervoar na O-slavju. V zameno za ta strošek bo občina Steverjan napeljala vodovod 10 hišam v Grojni, ki spadajo pod občino Gorica. Nadalje bodo položili med Oslavjem in Stever-janom novo napajalno cev štever-janskega vodovodnega omrežja s profilom 10 cm. Medtem ko priteče po stari cevi ožjega profila samo 0,6 litra vode na sekundo v rezervoar pri cerkvi bodo do novi pritekli štirje litri na sekundo. S temi okrepitvami bodo odstranjene pomanjkljivosti, ki so se doslej pojavljale v preskrbi z vodo. Obenem bodo napeljali vodovod še v 12 hiš, razkropljenih po raznih zaselkih, predvsem pa na Jazbinah. Svetovalci so soglasno odobrili načrt. župan Klanjšček Je nato poro ča! o predlogu za ureditev šolskega poslopja v Steverjanu (Britof). Svetovalci so sklenili pooblastiti specializirano podjetje ISES, da Izdela predračun in idejni osnutek popravljalnih del. Občinska uprava želi popraviti zapirala, namestiti nove podove, sanitarije, popraviti streho ter vgraditi centralno kurjavo. Odobrili so obračun za lansko leto, zahtevali jamstvo za kritje lanskega obračuna s prometnim davkom ter imenovati preglednike obračuna za leto 1965 Emila Trpina, Bogomira Mučiča in Slavka Stekarja. Za pomoč srednješolskim dijakom so namenili 488.000 lir, ki jih bo občina večidel prejela od deželne uprave. V Steverjanu je 25 dijakov, ki obiskuje nižjo srednjo šolo v Gorici ter bodo vsakemu izmed njih izplačali skoraj 10.000 lir za nakup šolskih knjig (skupno 260.000 Ur), ter od 7.500 do 12.000 lir za potnino (skupno 228.000 lir). Potnina se računa po 5 Ur na kilometer poti med šolo In domom, preračunana na 150 dni, kolikor časa traja šolski pouk. Gimnazijci lz Steverjana (Britof, Sovenca, ščedno Itd.) bodo prejeli po 12.000 lir, šolarji z Bukovja, Jazbin pa po 7.500 Ur na leto. V Steverjanu Imajo tudi enega dijaka, ki obiskuje višjo srednjo šolo v Vidmu in mu bodo Izplačali skupaj 90.000 lir Pred zaključkom seje ob 23. uri Je župan Klanjšček sklical za soboto 30. oktobra Izredno svečano sejo, na kateri bodo podelili spominsko medaljo poprejšnjemu žu panu Hermeneglldu Podveršiču ja bo ob 20. uri. odredil, da bo enega teh dni izkoristil za sredo 3. novembra, ko bi moral sicer biti na šolah reden pouk. Tako bodo imeli učenci to šolniki za bližnje praznike kar pet zaporednih prostih dni in bodo začeli z rednim poukom v petek 5. novembra. To velja za vse srednje to osnovne šole ter otroške vrtce Za praznike dovoljen težak tovorni promet Goriška prefektura sporoča, da je za praznike 1. in 4. novembra dovoljen po cestah na Goriškem promet s tovornjaki, ki Imajo bruto težo nad 50 stotov. Pet zaporednih dni ne ho šolskega pouka Ker imajo pokrajinski šolski Predkongresna zborovanja PSI Tiskovni urad gorlške federacije PSI sporoča, da se Je te dni sestala, ob prisotnosti pokrajinskega tajnika Carrare, posebna paritetna komisija za pripravo X. pokrajinskega kongresa PSI, ki bo 7. novembra v Gradiški. Predhodno bodo zborovanja članov po krajevnih sekcijah, in sicer danes v Ronkah, v soboto 30. t.m. v Pevmi, v nedeljo 31. t.m. pa v Tržiču in Starancanu. Ob tej priliki so potrdili tudi rezultate zborovanja v Gradežu, kjer Je bilo na tezo De Martino-Nenni oddanih 58 od sto glasov, za tezo Lombardi 37, 5 od sto se Jih je vzdržalo. (ENAL, C RAL, ACLI itd.) v Gori-cl, Tržiču to Gradežu so odprti do 24. ure, po drugih občinah pa do 23. ure. Slednji lahko zapirajo ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 24. uri. Izredni občni zbor pokrajinske zveze lovcev Predsedniki občinskih lovskih sekcij na Goriškem so vabljeni na občni zbor, ki se bo vršil dne 9. novembra ob 19.30 uri na županstvu v Farri. Ce sami ne morejo priti, lahko predsedniki pošljejo pooblaščenega namestnika. Sekcija KPI v Gorici proučila stanje v SAFOG Na včerajšnjem sestanku mestne sekcije KPI v Gorici so ugotovili poslabšanje stanja v livarni SAFOG, ki se odraža tudi v goriškem gospodarstvu. Prisotni so predlagali odločno posredovanje pri oblasteh, od ministrstev do deželne uprave, da se prepreči padanje števila delovnih mest ter zajamči popoln delovni čas. Podjetje naj se modernizira, posebno študijski ter prodajni sektor, ter se usposobi v proizvodnji tekstilnih strojev, da bo moglo tekmovati z domačimi in inozemskimi podjetji. Nedavnim pogovorom med predstavniki deže le to ministrstva za državne udeležbe o krizi v SAFOG pa morajo slediti dejanja. Nedavna obnovitev proizvodnje v livarni litega železa predstavlja odstopanje od zahteve po celotni obnovi podjetja. Izvršni odbor je zato pooblastil občinske svetovalce KPI v Gorici, naj se o vprašanju govori med bližnjo diskusijo o elaboratu strokovnjakov za industrializacijo ter gospodarski razvoj Gorice. Novi odbor društva krvodajalcev Novi odbor društva goriških krvodajalcev, ki je bil izvoljen na občnem zboru dne 17. t. m., je imel pred dnevi svojo prvo delovno sejo. Ob tej priliki so si odborniki porazdelili delo. Za predsednika je bil izbran Giuseppe Mongada, za tajnika pa Luciano Zemeljski usad na Vinčičih, zaradi katerega se je na dveh krajih pokvarila cesta v Podsabotto, da jo je morala občinska uprava zapreti za promet z vozili na štiri kolesa, še vedno nevarno zija ter predstavlja stalno nevarnost posebno za tiste, ki v večernih urah hodijo tod mimo. Prizadeto prebivalstvo je na svojo roko odstrani- Miehelli, dr. Annibale Beviglia pa i lo usade, ki so se usuli na cesto, je podpredsednik. | brez moči pa je pred usadoma, ene- ga Izmed katerih kaže naša slika. In vendar bi se radi lotili tudi njega, če bi le imeli denar in čas, zakaj koliko truda bi si prihranili ravno sedaj, ko vozijo domov drva, koruzo, travo itd. Vse to prevažajo čez Oslavje ali pa čez šent-maver. Občinska uprava, ki je že napravila predračun ter menda tudi načrte, naj bi ustregla upravičenim pričakovanjem prizadetega prebivalstva ter cesto čimprej usposobila za promet z vsemi vozili. liliiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinimiiniiiilliiiiiniiiiMiMmiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitliMHiiiiiiiiiiiiiHiiMimiiiiiiiiiiiHiiiiiniiii ZARES DOBRE ZAMISLI GORIŠKIH TURISTIČNIH DELAVCEV 13 turističnih «gnezd» v Trnovskem gozdu kjer si bodo turisti sami pripravljali obede S pričetkom pomladi bodo posojali posode ter prodajali hrano Ureditev smučišča na Lokvah, kjer so namestili tri vlečnice Prihodnjo spomlad po asfaltu na Lokve - Gradnja igrišč Zimski urnik javnih lokalov Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da v ponedeljek 1. novembra dobi veljavo na Goriškem naslednji zimski umik za javne lokale, po katerem se bodo v Gorici to po vseh drugih občinah lokali odpirali ob 6. uri zjutraj. Restavracije, gostilne, kavarne, bari to prodajalne brezalkoholnih pijač se bodo zapirale ob 24. uri, krčme s kuhinjo oskrbniki na razpolago štiri dneve 1 ali brez ob 23. uri. Osmice smejo v šolskem letu za dodatne počltni-' obratovati do 21. ure. Razni krožki lllll■llllllllUlllllllllllllll■llltllllllllmllnlllllllllllll•>all|||||Illll|||||||||||llll||||||ull||||||||||||||||||||||•||||||• S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Odobrena ustanovitev konzorcija za načrtovanje v gospodarstvu Smernice za ureditev turističnih cest v Brdih in na Krasu Iz avta so ukradli dežni plašč Neznanemu tatiču Je bilo dovolj nekaj minut, da je iz avtomobila fiat 850 TS 72972 ukradel dežni plašč, ki je bil vreden 15.000 lir. 43-letni uradnik Umberto Musina iz Drevoreda Sanzio 17 je privozil svoj avto v Ul. Paganini. Parkiral je avto in se oddaljil za nekaj minut. Ko se je vrnil, je na svoje veliko presenečenje ugotovil, da ga je neznanec prehitel. Musina je tatvino prijavil na komisariatu na Trgu Dalmazia Na komisariatu Stare mitnice se je pnedvčerajšnjim zglasil 28-letni pleskar Claudio Povh iz Istrske uli. ce 16 in povedal, da so mu neznanci ponoči odpeljali vespo TS 22605, ki jo je bil pustil v bližini doma. Vespa je bila vredna 30.000 lir Agenti so uvedli preiskavo. Na običajni torkovi seji pokrajinskega odbora Je predsednik dr. Chientaroli obvestil odbornike, da je bil odobren ((Goriški konzorcij za gospodarsko In socialno načrto vanje«. Pri nadaljnjem poteku seje Je odbornik za osebje Waltrltsch predložil v odobritev ukrepe, ki se tičejo ureditev prejemkov osebja v osrednjih pokrajinskih uradih ln po drugih pokrajinskih zavodih. Odbornik Marocco je predložil v odobritev povrnitev volilnih stroškov posameznim občinam, razne upravne Izdatke ter prispevke Rdečemu križu za šolsko ambulanto. Precej obširno so odborniki razpravljali o cestah, ki so važne za razvoj turizma, In o prispevku dežele v ta namen. Sporazumeli so se liitMiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii LADJE V PRISTANIŠČU Enri, San Marco, Laura Lauro, Au-sonia, Tritone U. Vivaldi, Cagliarl. Ut Eatis, Vulcania, Saipa 11, Vicen za, Nora, Eros. Fuclnatore, A. Mon tanarl (It,), Gorenjska, Trbovlje, Kosovo (Jug.), Michael, R.D. Lyons. Bremerhaven, Chrigal (Grčija), Mo-nelos (Španija). Debalčevo (SZ), Co-ral (Panama), T Stavros (Marok). Axum (Etiopija), Folke Bernadotte (Norveška). o tem, da Je treba naadljevati akcijo za ureditev ceste v Brda ln podpreti prizadevanja posameznih občin za ureditev turističnih cest v Sovodnje, na Vrh in na Krmin-sko goro. Odobrili so tudi nakup raznih potrebščin za pokrajinsko umobolnico ter okrepitev električne nape ljave v palači Attems na Komu, kjer je pokrajinski muzej. Zaužila je napačno zdravilo Prejšnji večer okrog 23. ure je 56-letna Maria Berlot vd. Baucon iz Ul. Osiptale 1, po pomoti zaužila precejšnjo količino napačnega zdravila. Ker ji je zaradi tega postalo slabo, so domači poklicali avto Zelenega križa, ki jo je odpeljal v bolnišnico. Tam so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju. Nezgoda na delu Včeraj dopoldne ob 11.30 se Je poškodoval na delu v Safog 35-let-ni Bruno Peresson s Tržaške ceste 4. V bolnišnict, kamor so ga odpeljali z avtom Zelenega križa, so mu nudili prvo pomoč za udarec na gležnju ta na peti leve noge. Okreval bo v 10 dneh. Predsednik občinske skupščine Nova Gorica dr. Jožko Štrukelj je v torek popoldne povabil časnikarje obmejnega področja na pogovor ter ogled novih turističnih naprav v Trnovskem gozdu, ki napravljajo ta kraj '‘Čfedrid bčlj Za. nimiv ter privlačen za Številne prebivalce naše dežele. Poleg predstavnikov- krajevnega tiska ter Radia Koper so bili povabljeni predstavniki tržaške radijske postaje ter goriških uredništev «11 Gazzettino», «11 Piccolo«, «11 Pic colo sera«, »Messaggero Veneto« in našega lista Po lepo urejeni asfaltirani cesti se je družba pripeljala na Trnovo, kjer je legenda z navedbo 13 ognjišč, ki so jih zgradili v Tr. novskem gozdu, zavetišč, sanita rij, klopi in miz. Vsaka takšna točka ima svojo oznako Novinarje so pospremili k ognjišču št. 8 pri »stari žagi«, ki je takoj za Nemci, nasproti poti, ki pelje k ostankom nekdanje največje zanimivosti tega gozda, k »debeli jeli«. Kuhar Park hotela ki je bil gostitelj, je postregel s čudovito pripravljenim pečenim mesom, katerega duh se je prijetno mešal z jesenskim dihom, ki je vei iz gozda. Dostop k tem mestom je o-značen z ličnimi smerniki. Ognjišča so na tleh obložena z zidaki, vsako pa Je opremljeno z močnim železnim ogrodjem, ki se premika, da ga je mogoče skupno z mesom ali posodo pahniti nad o-genj, ki si ga turist more prižgati po mili volji. Zares čudovita domislica, o kateri pravijo, da se je porodila v glavi inž. Klanjščka, direktorja Soškega gozdnega gospodarstva, ki pa se za zabavo in z velikim uspehom posveča razvoju turizma na Primorskem. Za prihodnjo spomlad si bodo u-mislili izposojanje loncev, kotličkov za kuhanje polente, prodajalne za jestvine, da bi mogli izletniki, ki bodo prišli na piknik, dobiti posodo ter si v čudovitem o-kolju pripraviti obed. Ker je Trnovski gozd prepleten z dobrimi makadamskimi potmi ter primerno velik, bodo ta pikniška gnezda nudila zavetišče velikemu številu obiskovalcev. Sledil je ogled Lokev, kjer so letos na voljo tri vlečnice, četrta pa na Laznah; velika vlečnica na Lokvah bo letos vozila do obračalnega kolesa ter bo dolga nad 500 metrov Z buldozeri so teren na zgornjem koncu izravnali ter vrhu kamenja posuli zemljo, da bo vseskozi prekrito s travo. Cesta na Lokvah je asfaltirana, o-krepili so javno razsvetljavo, gradijo novo restavracijo, dve novi gostilni bodo opremili v karakterističnem stilu ter v njih servirali domače jedi. Lokve so skratka pripravljene na novo zimsko sezono. Prihodnjo spomlad bodo a-sfaltirali še preostalih 8 km poti od Trnovega mimo Nemcev do Lokev, zgradili igrišče za tenis in minigolf, ballncanje in drugo. Prisotne časnikarje je v Park hotelu v Novi Gorici pozdravil svetnik za informacije pri občinski skupščini Nova Gorica Cvetko Nanut, ki je poudaril koristnost stikov ob meji za utrjevanje miru, medsebojno razumevanje in spoštovanje; za lepe besede se mu je zahvalil dekan goriških časni- karjev Tullio Bemot. Simpatičnemu srečanju, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju ter navezovanju novih znanstev in prijateljstev, ‘bo p*risostVovali tudi inž. Klanjšček Viktor, predsednik* Goriške turfstKne zveze, Cvetko VldtaŠtV občinski* tajnik Nova Gorica, svetnik za turizem Rudi Simac, arhitekt Vuga Tomaž svetnik za notranjo opremo, Slav. ko Rovtar, župan iz Ajdovščine, Marjan Bras, svetnik za finance iz Ajdovščine, Ludvik Gabrijelčič, ravnatelj Park hotela v Novi Gorici in drugi. Gostom je z okusno pripravljeno divjačino postregel hotel Poldanovec na Lokvah. G.V. Pločniki na Korzu Italija namenjeni samo pešcem Poveljstvo mestnih stražnikov Je namestilo na pločnikih ob Korzu Italia nova prometna znamenja, ki so Jih dolžni spoštovati predvsem avtomobilisti ln motociklisti. Znamenja prepovedujejo vožnjo kakor tud*, ustavljanje vozil na pločnikih ob gredicah; Izjemoma se dovoljuje prehod za dostop k zasebni lastnini. Vsi avtomobili, ki se bodo ustavljali na tem prostoru, da razložijo odnosno naložijo blago, morajo imeti posebno dovoljenje. pa mu Je spodrsnilo, da je padel to vtaknil roko med kolesje luščil-niče. Zadel je v parkiran avto Včeraj okrog 13.25 se je peljal 24-letni Bruno Stocola, doma iz Pevme št. 27, z avtom fiat 600 iz Gorice proti domu. V Ul. S. Chia-ra pa se mu je nekaj natrosilo v oči in zaletel se Je s svojim vozilom v neki drugi avto, ki je bil tam ustavljen. Ker se je pri tem ranil, so ga odpeljali v civilno bolnišnico. Tam so mu nudili prvo pomoč za rano nad desnim očesom. Okreval bo v 5 dneh. Zapisnik o nezgodi je napravil mestni stražnik. Skoda na vozilih je neznatna. Huda nesreča včeraj v Tržiču Huda prometna nesreča se je pripetila včeraj popoldne v Tržiču, v kateri se je resno poškodoval 81-letnl upokojenec Antonio Zat iz Ul. Redipuglia 55 v Ronkah. Zat se je na ciklomotorju peljal od CRDA proti mestu. Na križišču z obvozno cesto to Drevoredom sv. Marka je izsiljeval prednost ter trčil ob avtovlak tržaške registracije, ki ga je vozil Volveno Milocco iz Trsta, Ul. Cividale 3. Zata so odpeljali v civilno bolnišnico v Tržiču, kjer so ga pridržali na opazovanju zaradi udarca v glavo ta pre. tresa možganov PISMO UREDNIŠTVU Zakaj prenosnik TV na Sveti gori ne deluje Cenjeno uredništvo. Zelo rad gledam jugoslovanski televizijski program, o katerem si upam trditi, da je na zelo visoki stopnji ter po nekaterih humorističnih oddajah celo presega evropsko povprečje, žal pa so s sprejemanjem pogoste težave, ker imam anteno v mrtvem kotu, ki ga ne dosega prenosnik na NarSosu. Zategadelj sem jo bil prisiljen usmeriti na Sveto goro, kjer je montiran manjši prenosnik, ki pokriva naš predel Gorice. S tem nrenosnikom pa že dalj časa nekaj ni v redu. Na ekranu se mi vsakih pet, šest sekund pojavljajo motnje: slika se za del sekunde izgubi pa se spet pokaže. Takšne hibe so močnejše od najbolj trdne volje: obrniti moram na italijanski kanal. Pozanimal sem se, zakaj nastajajo te motnje v oddajah, pa so mi povedali, da so svoj čas imeli v Solkanu menda nekega moškega, ki je za majhen honorar popravljal okvare na prenosniku. sedaj pa ni nikogar, ki bi opravljal to delo. Ali ne bi kazalo, če je prenosnik še vedno montiran, okvare odstranjevati? Obračam se s tem vprašanjem na ljubljansko televizijsko postajo, da bi prenosnik spet usposobila. Prav gotovo bi ustregla še marsikateremu lastniku televizorja v Gorici, ki bi rad «ilegalno», se pravi zastonj spremljal jugoslovanski televizijski program. S spoštovanjem (podpis) CORSO. 17.00: «Una forca per diieu, Gary Merril to Jane Merrow; angleški črnobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VERDI. 17 15. «Operazlone Cross-bow», Sofia Loren to G. Peppard; barvni kinemaskopski film. MODERNISSIMO. 16.50: »Lord Jimu, Peter 0’Toole m James Ma. son, angleški barvni kinemaskopski film; zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: »Tempo di guer-ra, tempo d’amoreii, J. Gamer to J. Andrews; ameriški črnobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15: «11 mondo nel-le mie braccian, Gregory Pečk in Ann Blyth; ameriški barvni film. Ranil se je na stroju za luščenje koruze Prejšnji večer ob 23. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 23-letnega Vittoria Bressana iz Ro-mansa. Zdravniki so mu ugotovili rano na levi roki, kjer sl Je odrezal kos kazalca. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo 15 dni. Bressan je povedal, da je bil o-krog 22. ure pri svojem stricu, kjer je pomagal luščiti koruzo. Pri tem DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ta ponoči je odprta v Gorici lekarna D'UDINE, Ul. Rabatta št. 18. tel 21-24 TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 17,8 stopinje ob 13.10, najnižjo 1,5 stopinje ob 7. uri; povprečne dnevne vlage je bilo 87 od sto. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. brata Iz Podbonesca Je darovala družina Beniamtaa Gorenščka krvni banki v Gorici 2000 lir. Za Podporno društvo je mladink iz Sovodenj darovala 500 lir. nr,^ - |—I " r_v-^r-n ” rji g-J J *|jn K p|SB®ipMW«l(ji|j i ^Sp ti P .Sl ;.*.*.*.*•;« V SOBOTO IN NEDELJO V Gorici izbirne boksarske tekme V šolski telovadnici na Rojcah v Gorici bodo v soboto 30. in v nedeljo 31. t. m. izbirne boksarske tekme v deželnem okviru za državno prvenstvo. Svojo udeležbo so prijavila boksarska združenja iz Gorice, Trsta, Vidma, Tržiča in Pordenona. Za goriško UPG bo tekmovalo sedem boksarjev In sicer: Pelizon (peresna kategorija), Paoletti (lahka), Cravos (welter lahka), Šorli (wel-ter), Davilla (srednja), Orzan (srednje težka), Velvi (težka). Poleg tega bodo v nedeljo še naslednja finalna srečanja amaterjev: bantam — Balbinot (UPG) - Fumo-lo (Videm); srednjetežka — Domi (UPG) - Dal Pozzo (Verona); srednja — Berdon (UPG) . Valenti (CRDA Trst). talenti Prvi spopadi v ženski odbojki Presenečenje moškega turnirja: Jadran premagal goriški Dom Spored tekmovanj Danes, 28. tm. Košarka 19.30 Cankar B-Galeb 20.15 Dom Rojan-Rocol 21.00 Opčine-Breg Jutri, 29. tm. Ob 15.00 Troboj naraščajniki ob 20.00 Odbojka (moški — polfinale) Škamperle A - Barkovlje A Cankar A • Jadran Sobota, 30. tm. ob 15.00 Med dvema ognjema ob 19.30 Košarka (izločilne tekme) Nedelja 31. t. m. ob 8.00 planinsko - orientacijski pohod ob 15.00 namizni tenis (mladinci in moški) Ponedeljek 1. 11. ob 8.00 tekmovanje motorjev ob 14.00 tek čez drn in stm Kraj tekmovanja: Veliki Repen Zbirališče in start: pri občinskem kopališču Eldpe Cankarja A, Brega, rojanskega Doma in Galeba so se uvrstile v nadaljnje kolo: to je rezultat sinočnjih Izločilnih tekem ženske odbojke 8. slovenskega športnega tedna. Prva ekipa šentjakob-čank se je morala precej potruditi, da je spravila na kolena uporne Barkovljanke. Slednje so pokazale neverjetno živahnost, a so morale vseeno kloniti bolj vigranim predstavnicam Cankarja. Odbojkarice Brega včeraj niso mogle pokazati svojega znanja, ker so tekmo dobile p. f. Njihove tek-mice Barkovelj B se niso predstavile in zmaga je šla brez napora Bregu. Precej vroče, pa čeprav igra ni bila na višini, je bilo v spopadu rojanskega Doma z Opčinami. Openke so se vneto upirale in čeprav je bilo tudi v vrstah Rojan-čank precej zmede, so te osvojile zmago kar v dveh setih. živahno in večkrat razburljivo je potekalo tudi srečanje med ekipama Galeba in Cankarja B. šentja-kobčanke so v prvem setu močno vodile, a so se zmedle in izgubile niz. V drugem so se še boij zagrizle, a dijakinje jim niso klonile. V zadnji moški četrtfinalni tekmi pa je prišlo do presenečenja. Ekipa Jadrana je namreč premagala moštvo goriškega Doma, ki je bil na papirju favorit. Tržaški akademiki so predvajali... akademsko igro in so z borbenostjo in vztrajnostjo potem ko so Goričanom prepustili prvi set, odvzeli ostala dva in se uvrstili v polfinale, ki bo v petek. Izidi ŽENSKE Cankar A . Barkovlje A 2:1 (15:8, 8:15, 15:6) Breg . Barkovlje B 2:0 ob 15.00 namizni tenis (ženske in moški) Torek 2. 11. ob 20.00 obbojka ženske • polfinale Sreda 3. 11. ob 20.00 košarka moški — polfinale Četrtek 4. 11. ob 8.00 tekmovanje avtomobilov ob 13.00 finalni tekmi nogometnega turnirja ob 20.30 streljanje (Tekmujejo vsa društva razen Cankarja in škamper-la) Petek 5. 11. ob 20.30 streljanje (Tekmujejo strelci Cankarja in Škamperla) Sobota 6. 11. ob 20.00 finalni tekmi košarke Nedelja 7. 11. ob 9.00 namizni tenis (finalne tekme) ob 15.00 odbojka (finalne tekme) ob 18.00 zaključek in razdelitev nagrad p. f. ter tretjekategornik Minesso. Zmagal je po razburljivih 9 tekmah in po do konca izenačenem rezultatu Bor s tesnim rezultatom 5:4. Prva sta se srečala Milan Tavčar in Piazza. Takoj od začetka se je pokazala neizkušenost in prestra-šenost borovca kljub temu, da je Dom Rojan - Opčine 2:0 (15:12, 15:12) Galeb - Cankar B 2:0 (15:10, 15:12) MOŠKI Jadran - Dom Gorica 2:1 (12:15, 15:12, 15:12) Tomšič najboljši igralec «plavih» V nedeljo je bilo prvo kolo namiznoteniške B lige. Prvo tekmo v C skupini je Bor igral na stadionu «Prvi maj» proti Oltrisarcu iz Bočna. Borove barve so branili Karel Tomšič, Boris Kuret in Milan Tavčar, barve ekipe iz Bočna pa drugokategornika Piazza in Cagol ATLETIKA NA SLOVENSKEM ŠPORTNEM TEDNU Mnogi talenti v mladih vrstah Lahkoatleti športnega tedna so imeli tudi letos srečo. Nastopili so na stadionu, ki je zaradi stez iz asfalta, kavčuka in plutovine edini v Italiji in morda tudi v Evropi. Poleg tega je bilo tudi vreme lepo in če bi ne bilo vetra, bi lahko rekli, BRUSELJ, 27. — V izločilni tek-mi za SP je Belgija premagala Bol. garijo 5:0 (1:0). * • • KJOBENHAVEN, 27. — Izločilna tekma za SP med Dansko in Grčijo se je končala 1:1 (1:1). * * * CARDIFF, 27. — V kvalifikacijski tekmi za SP je Wales premagal SZ 2:1 (1:1). Kljub porazu se je SZ uvrstila v finale. * • * STRASSBOURG, 27. — V povratni tekmi prvega kola turnirja za pokal sejemskih mest je Strass-bourg premagal Milan 2:1 (0:0). ................n.....■■■■im.iiiiii.hiimiiiiii............ Športni teden v slikali S sobotne otvoritvene svečanosti Start deklet za tek na 80 m Med odbojkarsko tekmo Sahisti med ponedeljskim turnirjem da so bili pogoji idealni. V bogatem tehničnem sporedu je nastopilo okoli 40 deklet in nad 100 fantov in je torej miting iz propagandnega vidika zelo dobro uspel. V moških panogah so prva mesta osvojili večinoma favoriti, prišlo pa je do izraza več povsem novih imen, med katerimi so tudi nadarjeni talenti. Predvsem moramo vsekakor pozdraviti tri zmage Vojka Cesarja in popolno premoč Pav-letičeve v ženski konkurenci, kot presenečenje lahko štejemo zmago Sedmaka v disku in Veljaka v višino. Nepričakovan je tudi uspeh pd Škamperle v štafeti. Nekaj novih imen je prišlo na dan tako v moški kot ženski konkurenci. Rado Sancin Je najlepše presenečenje. 16-letni fant iz Brega Je v troboju na 80 m zabeležil 9”6, čas, ki je zavidanja vreden. Mnogi so menili, da mu je pomagal veter, fant pa je kmalu dokazal, da to ni res. Na 100 m je namreč v treh tekih zabeležil 12”1, 11”9 in 12". Znamka 11”9 ni samo enakovredna 9”6, temveč velja tudi 9”5 na 80 m. Sancin mora svoj talent nemudoma investirati, ker bo lahko postal prav dober sprinter. Na 400 m se je v predtekih poleg znanih imen posebno izkazal Stojan Ražem iz Bazovice, ki je zabeležil 59”4. Atlet je bil verjetno prvič na atletski stezi, kar njegov dosežek še poveča. Med ženskami smo videli zanimive borbe v vseh panogah, čeprav rezultati niso bili izredni. Pavle-tičeva je gladko zmagala le v metu krogle pred skupino izenačenih metalk. V daljino je zelo dobro skakala Marta Škrk, pri višini pa bi kmalu zmagala Sonja Barej. Višino 120 cm, ki Je veljala za prvo mesto, Je premagala tudi Maja Furlan. Zanimiv je bil tek na 80 m. Kar 7 predtekov je bilo potrebnih za določitev 18 polfinalistk. Najhitrejša je bila v prvem kolu Maja Furlan z 11”6. V polfinalu sta 11”6 dosegli še Pavletlčeva in Niebrand-tova, solidna pa je bila tudi Marta Vodopivec. Jasno je bilo, da se bodo za prva mesta borile te tekačice. V finalu je Pavletlčeva starta-la najbolje, najlepši sprinterski tek pa Je pokazala Niebrandtova. Atletinje so bile izenačene do 60 m. Tu se je odcepila Pavletlčeva in končno še Furlanova, ki je imela sicer počasen ritem, vendar je tekla s silo. Razveseljivo veliko število mlajših mladincev je nastopilo v troboju. Zmaga Iztoka Furlana je bila na dlani, lep uspeh pa Je tretje mesto Miloša Budina, ki je bil posebno dober v metu krogle, žal pa precej bočasen v teku. Vrnimo se Še k članom. Dve zmagi je v metih zabeležil Fučka. V krogli je njegova znamka odločno šibka, v kopju pa je slabih rezultatov kriv tudi veter. Zanimivo je, da je Dolenc v kopju zabeležil dva meta, ki sta bila daljša od metov Fučke, vendar je obakrat orodje poletelo izven predvidenega sektorja. Znana firma Stojan Sancin je s precejšnjo lahkoto zmagal na 1500 m, vendar brez posebno dobrega rezultata. V hitri hoji je bil stilistično najboljši Emil Rapotec, njegov brat Mario pa je bil v finišu za meter boljši. Vsi ostali so nastopili bolj za rekreacijo. še beseda o sodnikih. Teh je pravzaprav primanjkovalo. Zaradi tega in zaradi predpisa, da dekleta nc morejo nastopiti istočasno z moškimi, se je miting dopoldne zavlekel. Zaradi nezadostnega števila sodnikov so bile na cilju teka na 100 m storjene nekatere lažje in hujše napake. BRUNO KRIŽMAN v I. setu zmagal, čeprav z rezultatom 21:19. V drugem in tretjem setu pa se je zmedel, zgrešil nekaj banalnih žog in s tem tekmo izgubil. Rezultat je takoj popravil stari a še vedno borbeni in tehnično dobri Tomšič, ki je v treh setih prisilil nasprotnika Cagola na kolena. Prvi set je predstavnik Bora zgubil, bolj zaradi neodločenosti, kot pa premoči nasprotnika. Tu pa se je zbral in začel svojo navadno igro, ki se je pokazala za zelo učinkovito; ostri servisi, top-spini in močni udarci. V drugem in tretjem setu je pustil nasprotniku le po 14 in 17 točk. Rezultat se je spet obrnil v korist igralcev Oltrisarca po tretji tekmi, v kateri je Kuret zgubil s Mlnessijem v treh setih. Tudi tu se Je pokazala neizkušenost mladega igralca in predvsem tej je treba pripisati slab izid. Stanje je spet izenačil Tomšič, ki je dobesedno nadvladal Piazzo, ki je v dveh setih nabral le 16 oziroma 7 točk. Prav tako pa se je v naslednji tekmi Milan Tavčar klonil Minessiju, ne da bi nudil nasprotniku močnejši odpor. V šesti tekmi na sporedu je hotel Kuret proti Cagolu pokazati, da zna več kot je pokazal v zanj prvi negativni tekmi. Z ostrimi servisi in močnimi žogicami je Cagola popolnoma zmedel in ga odpravil v dveh setih. Po tem srečanju je bilo torej stanje 3:3. Borovci so prvič povedli po sedmi tekmi. Odlični Tomšič je premagal Minesslja sko-ro izključno s top-spini. če nas spomin ne vara ni Minessi vrnil na lllllllllllllll!llllllllll|l|ll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||f||||t||||||||||||||||||||||||||,|||l|||||||||||||l|||| ZA POKAL SV. BART0L0MEJA Zaslužena zmaga in trofejo llesni Križani nepremagani zaključili turnir Kriška Vesna je v nedeljo premagala Libertas Barcolana in s tem uspehom zasluženo osvojila pokal sv. Bartolomeja. Odločilna tekma je bila skozi napeta in razburljiva. Prvi so prešli v napad Križani, toda Košuta E. je zamudil izredno priložnost in je žogo poslal mimo vrat v out. Po nekaj minutah igre med enakovrednimi nasprotniki so Križani ostro prešli v napad, žoga je romala od igralca zeleno mizo niti enega, dobro udarjenega top-spina. Po razburljivi o-smi tekmi pa Je Piazza, kapetan Oltrisarca spet rezultat izenačil. Te tekme bi Kuret ne bil smel zgubiti. Znova je prišla na dan neodločnost borovca v odločilnih trenutkih, posebno v tretjem setu. Izid I. kola B lige je torej bil v rokah Milana Tavčarja in Cagola. Zmagovalec je prinesel peto in odločilno točko. Tokrat je Tavčarju, po dveh negativnih setih, le uspelo zmagati po sicer do konca neodločeni tekmi. V I. setu je Tavčar zmagal za 22:20, drugega pn predal z istim rezultatom nasprotniku. V tretjem in odločilnem setu je Cagol že vodil 14:11, ko se je Tavčar zbral. Od tega trenutka naprej je pustil nasprotniku le točko, medtem ko si je z dobrimi servisi in ostrim pimplanjem nabral kar 10 točk in s tem tudi zmago zase in za ekipo. Tekma se je torej zaključila s 5:4 za šoortno združenje Bor. Ce pogledamo sedaj na posamezne Borove atlete, moramo predvsem izreči naše občudovanje Tomšiču, ki je prinesel levji delež zmage svoji ekipi. Tomšič je v nedeljo igral res lepo in premišljeno, pa tudi zagrizeno do konca vsake tekme. Njemu gre torej priznanje za zmago in za dober nastop. Kot pozitivnega pa moramo označiti tudi nastop mladih Kureta in Milana Tavčarja, predvsem Kureta, ki je obe tekmi izgubil le zaradi neizkušenosti, kar pa se da popraviti prav s takimi tekmami, kot je bila nedeljska. Vsem trem igralcem v plavih barvah pa Iskreno čestitamo, saj jim bo prav ta zmaga z vso verjetnostjo prepustila. da bodo prav lahko tudi v prihodnji sezoni nastopili v B ligi-Naslednjo tekmo bodo borovci igrali v Bologni v nedeljo 7. novembra. IZIDI Bor -- Oltr.-sarco 5:4 M. Tavčar — Piazza 1:2 (21:19, 17:21, 16:21) 0:1 Tomšič — Cagol 2:1 (19:21, 21:14, 21:7) 1:1 Kuret — Minesso 1:2 (21:18, 12:21, 18:21) 1:2 Tomšič — Piazza 2:0 (21:16, 21:7) 2:2 M. Tavčar — Minesso 0:2 (15:21, 8:21) 2:3 Kuret — Cagol 2:0 (21:5, 21:10) 3:3 Tomšič — Minesso 2:0 (21:9, 21:18) 4 3 Kuret — Piazza 1:2 (19:21, 21:18, 18:21) 4.4 Tavčar — Cagol 2:1 (22:20, 20:22, 21:15) 5:4 ar do igralca do kazenskega prostora Barkovljanov. ko je usnje prišlo do srednjega napadalca, se je prisebno otresel varuha in je z neubranljivim strelom pretresel mrežo Llbertasa. Deset minut kasneje so napadalci Vesne ponovno izvedli prodor, katerega je srednji napadalec s pravo bombo iz razdalje 20 metrov zaključil z drugim golom. Križani so nekoliko popustili, da bi se oddahnili. Priložnost so Bar-kovljani takoj izrabili, vendar jim kriški vratar ni dovolil, da bi prišli do cilja. V drugem polčasu so Barkovlja-nl prevzeli vajeti igre v svoje roke in prevladovali celih 25 minut. V tem času se jim je posrečilo tudi izenačiti stanje, a v 30' ko so se Križani ponovno zbrali, je Husu ostro prizemno streljal iz razdalje 30 metrov, žoga se je odbila od vratnice in je končala v mreži. 3:2 in s tem zmaga Vesne. Barkovlja-nom je namreč zmanjkalo moči, da bi odgovorili, medtem ko so Križani v 40’ še zaokrožili s Sulčičem rezultat na 4:2. GEELONG, 27. — Avstralec Ron Clark je izboljšal svetovna rekorda v enournem teku in v teku na 20. km. Clark je 20 km pretekel v 59'22”7, v eni uri pa je pretekel 20,223 km. Prejšnja rekorda sta pripadala Novozelandcu Billu Baillieju z 59' in 28”6 oziroma z 20,188 km. Z nedeljske tekme Vesne z Libertas Začasna splošna lestvica Škamperle 129 točk Cankar 110 Barkovlje 108 Gruden Nabrežina 69 Opčine 57 Breg 48 Rocol 30 Jadran 24 Dom Rojan 21 Zarja Bazovica 12 Kras Zgonik 10 SPDT 6 Repen 3 Galeb 2 NOGOMET NAMIZNI TENIS V PRVI TEKMI PRVENSTVA B LIGE Bor-Oltrisarco 5:4 JOSIP JURČIČ: 2. LEPA VIDA ■ ••••••••••••••••M .............••■»»•••••■••••••••••••••••M.. «Pojdi drugam s takimi nauki in pridigami, a meni prizanesi — vsaj v delavnik,« reče Anton in požene svojega konja, tako da tudi duhovnikov konj poskoči in dolgi otepki duhovnikove črne suknje čudno v vetru zafrfotajo. «Menim, da ravno jaz imam pravico reči ti, kar spoznam, da je potrebno.« «Da, da, in vedi še, da, ko bi ti ne bil tisti, ki je moje žene s tako mislijo omenjal, zgovoril bi se bil Anton Samorod drugače z njim, brate moj.» Rekoč, naredi v zraku naglo s pestjo razumno znamenje ((Petinštirideset let si star, mnogo morja si že prevozil, vdrugič si že oženjen, a še vedno si tako nagel in hitro jezen, kakor si bil pred tridesetimi leti.» Anton ne teče na to novo pripovedovanje nekaj časa ničesar. «Zdaj bode pa treba brže pognati, če ne, bodeva mokra prišla,)) spregovori potem mirno in oba izpodbodeta konja, da sta zaporedoma v diru bežala, koliko hitro se je pač dalo po vrlo slabem, kamnitem potu. Res je bila že sila. Preoblačilo se je bilo po vsem nebesu in morje pod njima je že Velikanske valove metalo. »Smo že tukaj, hvala bogu!« reče duhovnik, ko se jima naglo z vrha v dolinico razgled odpre, kjer je stal komaj streljaj nad morjem dom Samorodov. ((Rojstna hiša! Glej, komaj pol leta je, kar sem bil tu pri vas, a zdaj, ko zopet vidim svoj dom, zdi se mi, kakor da bi bilo že dolgo in dolgo.« Anton zopet nič ne odgovori, molče jezdi pred bratom proti svojim dvorom, od koder ga je z glasnim lajanjem tropa velikih psov, čuvajev samotne hiše, pozdravljala. Drugo poglavje Domovje Samorodovo je imelo več poslopij. Naj višje je stala njegova stanovalna hiša, sicer samo pritlična, ali z belega kamna zidana, na širjavo prostrana in lepo s korci krita zaradi znane silovite kraške burje. Na severovzhodu se je raztezal precej daleč rodoviten kraj, porasten z oljko in hrastjem. Proti jugu pa se je kmalu zopet začel bolj kraški kamniti in špi-Ijasti zameljski značaj. Razen Samorodove — tako bi smeli reči — gosposke hiše bilo je pa še več- poslopij za njegovo gospodarstvo ter shrambe in za stanovanja mnogim služabnikom, katerih je kot pomorski trgovec kakor tudi kot kmetovalec in prekupec na suhem potreboval. Narava pa je bila pod Samorodovim domom že sama naredila majhno luko, prostorno za zavetje nekoliko čolnom in neveliki Samorodovi trgovski ladji na jadra. Velikanska in visoka skalna pečina je namreč kakor objemajoča roka tako v vodo molela, da je bilo Samorodovim prednikom le z nekolikim delom mogoče luko napraviti, in najbrž je bila ravno ta naravna naredba prvi in morebitni edini razlog, da se Je tukaj kdaj naselbina začela, ker sicer zaradi samote in burje kraj sam na sebi ni bil posebno vabljiv. Hlapcem izročita konje in vstopita v dom. «Kje je moja žena?« vpraša Anton Samorod deklo na hodniku. «Pri Tončku. Gospa pridejo, videli so vas,« odgovori dekla. Z mračnim čelom vstopi Anton v veliko izbo, duhovnik za njim. Tam ukaže gospodar prinesti vina in prigrižljaja ter poklicati ženo. Krasna mlada žena pride in pozdravi najprej svaka, hladno rekoč: «Bog vas sprejmi, duhovni gospod!« «Zakaj me za svaka ne pozdravljaš?« reče duhovnik prijazno in ji seže v mehko roko. «Jaz sem vas najprej kot duhovnika poznala in odvaditi se ne morem.« «A klicati te je treba, če mož domov pride in gosta privede s seboj?« «Nisem vedela, da si prišel — da prideš že nocoj.« «že nocoj?« zategne on in jo ostro pogleda. Ona oči ne povesi; še ponosneje, nego je bila sicer vsa njena krasna mlada prikazen, dvigne lasato glavo in njen bistri pogled premaga moževe oči. Niso zastonj obvisele celo oči pobožnega in vendar ne več mladega duhovnika občudujoč nad krasno postavo in dovršeno lepoto života in obraza te svakinje njegove, žene Samorodove. Bila je šele enaindvajset let stara, bolj močnega nego šibkega telesa, obraz najblažji oval, krasni svilnati lasje, oči v srce človeku segajoče, sicer pa nekako zarjavelo gladko lice, kakor se je zdelo, da pristoji temu obrazu. «Pojdi, Vida,« reče zdaj gospodar z nekako mečjim in prijaznejšim glasom svoji ženi, «ukaži in priskrbi nama dobre večerje, da moj brat tu ne poreče, da pri nas, na svojem rojstnem domu, slabše živi nego na svoji župniji poleg dolgočasnega kaplana in sitne stare svoje kuharice.« Ko mlada žena odide, reče župnik: «Ne pravijo ljudje po okolici zastonj tvoji ženi še zmerom lepa Vida, kakor so Jo zvali, ko je bila še deklica gori pri sosedovih na Basnigojevini. Res je vedno lepša in lepša.« «Ali jaz bi nekaj njene lepote rad oddal za nekoliko več — srca, ljubi moj; tebi menda že smem to povedati,« reče Anton Samorod pol tiho, vstane ter stopa potem gor in dol po obširni izbi, v kateri so bili videti lepi stoli, stolči, omare — vse drago in tuje, a raznovrstno in brez okusa. Brat si natoči črnega vina, kraškega terana, pazno ogleda lepe rdeče pene v čaši, pokuša prej, kakor da bi grizel, a potem vince hrabro popije in odgovori: «Več srca? Morda si pa ti sam kriv, če ga ne vidiš, več srca. Glej, jaz sem pred oltarjem sveto obljubo storil in sem jo držal, da ti potem, a ne spodobi se mi o tem mnogo govo-liti. Vendar sodim, da bi jaz na tvojem mestu drugače ravnal s svojo ženo, ko bi jo imel, bolj mehko, bolj nežno.« «Tega ne znam, to ni v moji naravi,« odgovori Anton nekako otožno. «če poskušam ljubeznivejši biti, smešim se sam, to vem že. Pustite me takega, kakor sem, jaz ne morem drugačen biti. Da nisem človek zlega srca, to si vsaj sam mislim in morda mi bodeš tudi ti, moj vedni koritelj, priznal in priznala mi bode moja žena. Njo sem prosil z vsem srcem, naj ima časi potrpljenje z mojimi slabostmi, in rekel sem, da ji bodem hvaležen, ako potrpi z menoj.« ((Pritoževati se menda ravno nimaš, kakor vidim.« «Ne pritožujem se. Ali vendar je tako trda! Nisi li opazoval? Vidiš, ti ne veš, kako človeka v srce peče, ako je dva dni zdoma, vedno o domu misli, potem pa je tako sprejet, kakor sem jaz sprejeman skoraj vedno, čisto enako ji je, zdi se mi, ali sem doma ali ne. To ti je bila moja pokojna Tereza čisto drugačna: sicer v vsem nagla, časi sitna, vedno bolehna, ali imela je nekaj, za kar bi jaz pol premoženja dal ali vse, da bi Vida imela, nekaj prave ženske vdanosti.« «Ha-ha! Da se tudi pri tebi vdovec pokazuje, tega pa nisem še vedel,« sftieje se brat duhovnik. «To je stara vdovska slabost, da se tako kmalu enkrat po drugi poroki začne hvaliti prva žena ali prvi mož.» «Jaz sem svoje prve žene po poroki zdaj prvič omenil, in samo tebi.« (Nadaljevanje sledi) UKEDNISI VO: TRSI - UL MONTEOCHI tt, II TELEFON 93-808 in «4-«« - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico I II, TelefOD 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesetna 800 lir - Vnanrpf Četrtletna 1250 lir. polletna « 400 ur, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50- din, mesečno 1.000.— in letno 10.000 din — Poštni teko« račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — za SFRJ- ADIT DZS Ljubltana Stan trB~(/7 fpipl fon 22-207. teko« račun prt Narodni Danki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI (k-ne oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - MaU oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške in soriške Dokraiine se naročalo* nrt nnrnvl - Iz vseb drugih pokrajin Italije pri «Socletš Pubblicitš Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst J p uprava