Štev. 229.
o LluUUanl,«petek, dne 4. oktobra 1901.
Leto XXXV.
Velja po poŠti: za cclo leto naprej K Z6-—
za pol leta
P
za letrt leta za en mesec
13-— 650
220
V upravništvu: za celo leto naprej K 20"—
za pol leta za četrt leta za en mesec
10-— 5 — 1-70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVE
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vtiod tez
_ dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi s>>
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
ClpraVniStVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
•- Vsprejema naročnino, inserate In
reklam acije. UpravniSkega telefona Stev, 188.
Avstrija In nasodiio.
(Priobčil poslanec Žitnik.)
III.
Kvota.
Druga važna preporna točka je kvota, to je ključ ali merilo, po katerem se razdele skupni državni stroški med Avstrijo in Ogrsko. O kvoti je naš list pisal že večkrat, zato ne ponavljam že znanih stvari. Za umevanje sedanjih pogajanj pa jc treba navesti naslednja dejstva. Prvo je. da Ogri šele od 1. 1899 prispevajo k skupnim državnim stroškom za armado in mornarico, ministrstvo za vnanje posle, skupno finančno ministrstvo in najvišji skupni računski dvor 344%. V to neznatno zvišanje kvote pa ja privolila ogrska deputacija. ko si je na drugi strani ogrska vlada pri vžitnini zagotovila na leto nad sedem milijonov kron dobička. Drugo deistvo je, da plačuje Avstrija ostalih 65 6%. torej z ozirom na število prebivalstva in finančno moč najmanj H% preveč v primeri z Ogrsko. In tretje jako važno dejstvo je, da se skupni državni stroški razdele po kvotnem ključu po odbitih skupnih carinskih dohodkih. Ker pa ima Avstrija v istini petkrat več carinskih dohodkov, nego Ogrska, trpi že tukaj naša državna polovica vsako leto ogromno škodo. Tako so za tekoče leto čisti carinski dohodki Avstrije proraču-njeni na 114,594.000 kron. To gre vse v skupno državno vrečo. Poleg tega pa bode Avstrija plačala za skupne potrebščine v smislu sklepa delegacije z dne 14. jan. t. 1. še 161,411.230 K to ie 65 6%. Torej znaša letos 1% kvote okroglo 2,851.000 kron.
Kakor je že znano iz časopisov, je eden glavnih pogojev avstrijskih za novo carinsko m trgovinsko zvezo z Ogrsko zvišanje ogrske kvote. To vprašanje pa ni tako enostavno, kakor si mnogi mislijo. Tako je poročal neki list, da je baron Beck izprva zahteval, naj bi sc ogrska kvota zvišala vsaj za en odstotek, ker sicer bi avstrijski parlament ne odobril nagodbe. Dr. \Vckerle pa jc baje odgovoril, naj bi se ogrska kvota znižala vsaj za pol odstotka, da pridobi Košutovce za nagodbo. Ta mična bajka pa uči, kako površno presojajo mnogi politični krogi zapleteno kvotno vprašanje. To vprašanje pa mora biti sedaj rešeno, ker čas je že, da pridemo iz desetletnega pro-vizorija in vednih prepirov. Madjari pa imajo vedno in povsod izgovor na jeziku. Tako se ie tudi sedaj ogrska vlada vedno sklicevala na kvotni deputaciji. češ, naj ti dve določita nov, zanesljiv kvotni ključ .Ta izgovor je naravnost smešen, ker kvotni deputaciji se ne bo-deta nikdar zedinili za avtomatični kvotni ključ. Grof Andrassy je rekel pred leti v kvotni deputaciji: »Mi nočemo darov od Avstrije.« Isto odgovarjamo i mi.' Avstrija more
dalje gospodariti v svoji hiši tudi brez višje ogrske kvote, tudi krivica se mora enkrat vsaj nekoliko izravnati. Sicer pa je poleg bančnega ravno kvotno vprašanje najvišji »atout« v rokah avstrijske vlade proti madjarskim navi-hancem in kovarnikom. Avstrijska vlada sicer dobro vč, da ima neodvisna stranka večino v ogrski zbornici in da mora ogrska vlada računati s tem dejstvom. To je bridka istina, toda Avstrijci nismo odgovorni, ako se Košutovci postavljajo na glavo ali pa z buticami butajo ob trden zid.
Nova ogrska zahteva.
Obravnave med avstrijsko in ogrsko vlado so tajne, časniki pa poročajo o novih ovirah in težkočah, ki jo dela nova vlada. Tako poroča neki peštanski dopisnik, da zahteva ogrska vlada kot kompenzacijo za višjo kvoto pupilarno varnost v Avstriji za ogrsko rento in zastavna pisma. Madjari pa res niso skromni. Kakor je znano, je pupilarna varnost pogoj za nalaganje sirotinskih, ustanovnih, fi-dejkomisnih in depozitnih denarjev, kakor zahtevata § 230 o. drž. zakona in ces. patent z dne 9. avgusta 1854. Pupilarno varnost imajo avstrijske državne zadolžnice, vloge pri javnih hranilnicah do gotove meje, zastavna pisma hipotečnih zavodov, prioritetne obveznice državnih železnic, posamezna avstrijska deželna in mestna posojila ter obveznice nekaterih javnih korporacii. Ogrski državni papirji pa so v smislu zakona izključeni. Madjari zahtevajo torej izreden privilegij, ker celo za pupilarno varnost avstrijski deželnih ali mestnih zadolžnic je potreben poseben državni zakon. In to pupilarno varnost za razne ogrske zadolžnice naj Avstrija zagotovi kar v novem nagodbenem zakonu To je že višek madjar-ske samogoltnosti. Bili so časi, ko so Ogri ves potrebni kapital dobivali v Avstriji. S tem kapitalom so uredili svoje finance, gradili železnice, izvrševali razne produkt, melioracije ter pričeli pospeševati tudi svojo industrijo. Zadnji čas pa so avstrijski denarni zavodi previdnejši, ker finančni in gospodarski razvoj samostojne Ogrske ne vzbuja nobenega zaupanja. In to vernost naj Madjarom zagotovi Avstrija, ona naj vzdržuje za ogrske zadolžnice stabilno denarno vrednost.
Da bi ta dobiček, ki ga sedaj ogrska vlada zahteva za ogrsko rento in razne zadolžnice, bil na veliko škodo Avstriji, tega menda ni treba dokazovati. Avstrija bi podpirala svojega najhujšega konkurenta, ko doma lahko porabimo svoje prihranke za razna podjetja, hipotečne zavode, za potrebe deželnega. mestnega in poljedelskega kredita. Kaj pa imamo mi od Ogrov? Odjemalci so res naše industrije, mi pa ogrske živine, moke in žita ter obenem poroki ogrskih dolgov. Mi smo torej dvakrat plačniki. Sedaj pa naj jim zagotovimo še pupilarno varnost za zadolž-
nice dvomljive vrednosti ter na večne čase prost izvoz po železnici od Košic do pruske meje. Takih privilegijev ne dovoli Madjarom noben avstrijski parlament!
Danes ali jutri pade kocka. Avstrijski ministri pa poznajo parlament in vedo dobro, da je nemogoča parlamentarna rešitev nagodbe, ako ni boljša od Korberjeve. Javnost z velikim zanimanjem zasleduje boj za nagodbo, vse stranke, vsi narodi so radovedni, kaj se godi za kulisami. Vse pričakuje nestrpno, kakšen bode konec dolgotrajnih pogajanj. To pa je gotovo, da bode vsa Avstrija hvaležna baronu Becku. ako se mu posreči jasna in povoljna nagodba z Ogri. Ravnotako pa je baronu Becku hvala zagotovljena, ako ne gre pod sramotni madjarski igo. Nepopisna bi bila nevarnost za avstrijsko finančno moč in gospodarsko bodočnost, ako bi se avstrijska vlada vdala madjarskemu šovinizmu in nevidnim vplivom. Danes so stvari dozorele, madjarski politiki so izčrpali avstrijsko potrpežljivost. Odločiti se mora, ali je sploh še mogoča na-daljna zveza med državnima polovicama brez ropa na eni, brez velikanskih žrtev na drugi strani. Ako Madjari odklonijo pošteno in lojalno zvezo, potem nai sc takoj tudi postavijo carinske mitnice med Avstrijo in Ogrsko. Carinska meja bi bila za Avstrijo le velik dobiček, za Ogre pa najhujši udarec.
Morda je že blizu trenotek odločitve, morda je bitka že končana v trenotku, ko gredo te vrste v stroj. V vsakem slučaju pa se jako motijo Madjari, ako računajo na ministrsko krizo v Avstriji. Ako baron Beck gre ali ostane, avstrijski parlament ne pritrdi novi nagodbi, ki bi bila nesreča za Avstrijo. T<> prepričanje ostane, in čc pade še deset avstrijskih ministrstev. Avstrijski parlament bode zahteval od vsake nove vlade, da poreče Madjarom: Gara pacta, boni amici! Jasen račun in ostanemo dobri prijatelji, ali pa raztrgamo divji zakon.
AVSTRO-OGRSKA.
Nagodbena pogajanja.
Dne 2. oktobra ponoči je povabil Wckerle nekaj vodilnih politikov neodvisne stranke k posvetovanju o bančnem vprašanju. Tudi avstrijski ministri so se posvetovali do polnoči. Z* Dunaja sc poroča, da namerava avstrijska vlada 10. oktobra poročati državnemu zboru, ako se izjalovijo pogajanja. Le čc je upanje, da sc doseže sporazumljenje, se skliče avstrijski državni zbor nekaj dni pozneje. Poroča se, da je prišlo pri posvetovanjih dne 2. t. m. o bančnem vprašanju do odkritega spora med Wekerlom in Košutom. Wekerle je baje izjavil, da je pristaš skupne banke in da kot lak ne more prevzeti odgovornosti, ako se izjalovijo pogajanja. Ce neodvisna stranka glede
na ločitev banke ne odneha, namerava We-kerle odstopiti. Košut jc odgovoril, da ne more izpremeniti mnenja neodvisne stranke. Sklenili so, da se prične Weckcrle pogajati z vodilnimi politiki neodvisne stranke. Opozici-oi.alna glasila poročajo, da se je posvetoval pretekli petek na posestvu guvernerjevega namestnika Avstroogrske banke in z glavnim tajnikom, dvornim svetnikom Prangerjem. Posvetovanja se je udeležil tudi podguver-ner baron Winterstein. Avstrijski ministri so se 3. t. m. posvetovali 2 uri. Ob 11. so se pričela nadaljnja skupna posvetovanja, pri katerih so nadaljevali posvetovanja o državno-pravnih vprašanjih. Posvetovanju je predsedoval baron Beck. Izdali so o izidu polurodno izjavo, ki naglaša, da pade tekom 48 ur odločitev. Nadaljevala ali zopet pričela se posvetovanja na Dunaju ne bodo. V Budimpešti se odloči bodisi da se pogajanja razbijejo bodisi da se doseže sporazumljenje. Ce se ne doseže sklep tekom 48 ur, se nit nc prične zopet razvozlavati na Dunaju. Včeraj popoldne je bilo zopet skupno posvetovanje. Nestrpno pričakuje vse, kako da se razmota zadeva. Včeraj je bil položaj znatno boljši in nekateri sodijo, da danes, na cesarjev god, sklenejo na, godbo. Po dineju pri Daranyiju sta sc Beck in NVeckerie sama posvetovala o državnofi-nančnih vprašanjih. »Zeit« piše, da je upanje na nagodbo in da pade danes odločitev. Ce se doseže sporazumljenje. bosta imela oba ministrska predsednika šc mnogo posvetovanj o državnopravnih zadevah z zunanjim ministrom. Slo se bo tudi za ločitev oblike mednarodnih pogodb in konferenc. Nekatera bu-dimpeštanska poročila trde, da sta bili že včeraj obe vladi edini. »Bud. Hirlap« piše, da odstopita dr. Weckerle in državni tajnik Popo-vies, ako se razbije nagodba glede na bančno vprašanje. »Magyar Orszak« pa piše, da je Weckerlu dobro znano mnenje pretežne večine ogrskega državnega zbora, ki zahteva, da se loči skupna banka. To naziranje zastopa tudi Košut. List objavlja, da je nagodba že gotova, in da so izločili iz pogajanj bančno vprašanje. Drugo poročilo sc pa glasi, da včeraj še ui padla odločitev in da je položaj ne-izpremenjen, ker še ni prišlo do odločitve glede na bančno in kvotno vprašanje. Včeraj popoldne so si ogledali avstrijski ministri poljedelski muzej in delavsko dobrodelno razstavo. Nato so sc posvetovali vsi ministri in so sestavili propozicije za končno bilanco. Nato sta se posvetovala eno uro oba ministrska predsednika. Trajalo je potem skupno posvetovanje do '/»na 9. Ob 10. zvečer so se posvetovali avstrijski ministri. Danes sc udeleže avstrijski ministri in poročevalci ob cesarjevem godu sv. maše v cerkvi sv. Matije, nakar nadaljujejo posvetovanja. Neodvisna stranka ima 8. t. m. konferenco, .pri kateri raz-
LIKCK.
Pristana o HampsMru.
(Spisal Conan Doyle.)
(Dalje.)
»Da, da,« je odgovoril nato gospod Rucastle, obrnivši se k meni; »mi smo vam zelo hvaležni, gospica Hunter, ker ste nam izpolnili našo željo in si dali odrezati lase. Zagotavljam vas, da vas to nikakor ne kazi. Sedaj hočemo še videti, kako vam pristoja ona modra obleka. Našli jo bodete na vaši postelji in ko si jti oblečete. bi vam bila oba zelo hvaležna in veselilo bi naju, ako bi se nama pokazali.«
»Obleka, ki je bila meni namenjena, je bila nekake posebne modre barve, blago je bilo zelo fino, a opaziti jc bilo na njej male sledove, po katerih sem sklepala, da je bila obleka že nošena. Pristojala mi jc kakor da ie umerjena meni in ko sta me opazila gospod in gospa Rucastlova v njej, sta bila zelo nenavadno vzradoščena. Pričakovala sta me v veliki, prostorni sobi. ki je zavzemala skoraj celo pročelje hiše. Soba je imela tri velika okna. ki so segala do tal. Pred srednjim oknom je stal naslonjač, in na tega sem se morala vsesti. medtem ko je hodil gospod Rucastle po sobi gori in doli ter, pripovedoval celo vrsto najsmešnejših dogodkov, ki sem jih kdaj Cula. Vi si niti predstavljati ne morete, kako ie bilo to komično; bila sem konečno popol-
noma utrujena samega smeha. Gospa, ki pa nima menda nikakega pojma o humorju, je sedela mirno, skoraj bi rekla bojazljivo, držeč roke v naročju. Po preteku dobre ure pripomni nenadoma gospod Rucastle. da bi bilo že čas iti po dnevnih opravilih. Rekel mi je, da se tudi jaz sedaj lahko preoblečeni iu grem v otroško sobo k malemu Edvardu.
Dva dni nato se je stvar ponovila popolnoma tako kakor prvikrat. Morala sem se zopet obleči v ono modro obleko ter sesti v naslonjač kot prvič in zopet sem se smejala gospodovim pripovedkam, ki mu jih nikdar ne zmanjka.
Potem mi je dal v roko knjigo in premaknil stol, da ni padala moja senca na knjigo. Poprosil me je naj mu glasno berem iz knjige. Pričeti sem morala sredi kakega poglavja, brala dobrih deset minut, nato pa me je prekinil sredi stavka z opomnjo, da se naj zopet preoblečeni. Lahko si mislite, gospod Holmes. kako ie bila velika moja radovednost, razumeti pomen te komedije. Kolikor sem opazila, sta skušala oba, da odvrneta moje poglede na okno; skoprncla bi kmalu same radovednosti kaj se godi za mojim hrbtom. Iz-početka se mi jc dozdevalo to nemogoče, a kmalu sem našla pravo in dobro sredstvo. Imela sem košček zrcala, katerega sem skrila v žepno ruto iu ob prvi priložnosti držala isto smeje sc pred očmi in sem tako lahko vse opazovala za mojim hrbtom. Priznati moram, da sem bila presenečena, ko nisem popolnoma nič opazila, vsaj prvič nc. Pri drugem pogledu v zrcalo setn opazila za seboj na cesti nekega majhnega, poraščenega moža v sivi obleki, ki je gledal menda name. Stal je naslonjen na
ograjo ter upiral svoje poglede na okno. Spravila sem robec in pogledala gosix> Rucastlo-vo; njene oči so sc vprašujoč vprle v me. Rekla ni nič, a trdno sem prepričana, da je uganila mojo nakano in vedela, da sem imela zrcalo v roki, torej, da vem, kai se godi za mojim hrbtom. Vstala .ic in rekla: »Jephro, tam na cesti stoji nesramnež iu opazuje gos-pico iiuntcr«.
»Menda vendar ni kak vaš znanec?« me vpraša gospod.
»Jaz ne poznani nikogar v tem kraju.«
»Kaka predrznost je to! Prosim, obrnite se ter mu dajte znamenje, naj gre naprej.«
»Bi li ne bilo boljše, ako pustimo to stvar?«
»Ne, nc; hodil bo gotovo potem vedno tu okrog. Prosim, obrnite sc iu ga odslovite.«
Storila sem to in v tistem trenutku jc spustil gospod Rucastle zaveso čez okno.
To jc bilo pred jednim tednom iu od tedaj nisem sedela več pri oknu v oni modri obleki in tudi onega moža nisem zapazila več na cesti.« —
»Prosim, pripovedujte naprej,« opomni Holmes, »vaša povest postaja vedno intere-santnejša.«
»Bojim se. da bi vas ne dolgočasila, ker vam zamorem pripovedovati Ic cclo vrsto nevezanih slučajev, ki sem jih doživela in ki imajo po moji misli sami med seboj zelo malo zvezo. Takoj prvi dan me je peljal gospod Rucastle k mali hišici, stoječi pri vhodu v kuhinjo. Ko sem se ji približala, sem slišala rožljanje verige in zdelo se mi jc kot bi se 1 remikala kaka velika žival za vrati.
»Tu notri poglejte,« reče mi gospod Ru-
castle in mi pokaže malo špranjo med dvema deskama.
»Ni li krasen eksemplar?«
Pogledala sem notri in videla dvoje kot oglje žarečih oči ter ogromno postavo psa v temni kolibi.
»Nc bojte sc, gospica,« me je pomiril gospod, smeje se, ko jc videl moj prestrašeni obraz, »to jc Karlo, naš čuvaj. Sicer je pes moja last, a v resnici sme k njemu edinole Toller, moj stari strežaj. Psu daje le enkrat
• na dan nekoliko hrane, in še tedaj ne preveč, tako ohrani psa v vsej njegovi divjosti. Vsako noč ga izpusti na dvorišče in vrt in Bog po-mozi onemu, ki bi izkušal med tem časom priti v hišo ali pa ven iz nje. Ne hodite torej, za božjo volio, nikdar v nočnem času čez hišni prag, ako vam ie življenje drago.«
To svarilo je bilo tudi zelo umestno. Koj druga noč ie bila zelo krasna. Mesec ie plul na nebu, razsvetljujoč s svojo bledo svetlobo mirno noč. Stala sem pri oknu in strmela v čarobno naravo, ko zapazim pod onimi bukvami, ki sem jih preje omenila, da se nekaj premika. In kaj je bilo? Pes, velik kakor kako tele. stopil jc iz sence dreves ter tiho izginil na drugi strani za hišo. Prestrašila sem se tako, ko sem ugledala tega groznega čuvaja, da sem sc tresla kot šiba na vodi.«
Povedati vam imam sedaj še neko posebno najdbo.
Kot vam jc znano, sem si dala odrezati v Londonu svoje lase in sem jih spravila v svoj kovčeg. Nekega večera, ko sem spravila otroka že v posteljo, sem pričela za kratek čas urejevati svojo sobo in pospravljati svoje malenkosti. Imela sem na razpolago
pravljajo tudi o nagodbi. »N. Pr. Presse« piše, da napravi neodvisna stranka največje pustolovstvo, ako pusti, da pade nagodba vsled bančnega vprašanja. List naglaša, da ima Avstrija pri tem vprašanju manj interesov, kakor Ogrska. Očita tudi neodvisni stranki, da ne postopa odkrito v bančnem vprašanju. Krščanskosocialna glasila zahtevajo odločno, da avstrijska vlada nc sme odnehati in da mora odločno nastopiti proti ogrski zahtevi, da se izločita iz nagodbe vprašanji o kvoti in o banki. Avstrijska vlada ima svojo začrtano pot. Izjave krščanskih socialcev osobito ona dr. Luegerja, označeno stališče agrarcev, kakor tudi Fortova in Pacakova poizvedovalna potovanja v Brno in v Prago lahko prepričajo vlado, kaj da jo čaka, ako bi pustila, da zopet Mažari oškodujejo Avstrijo.
Cesar.
Včeraj .ie vstal cesar ob navadnem času in je reševal vladne posle. Danes na cesarjev god odpade običajni gratulacijski sprejem članov cesarske rodbine in dvorjanov.
Mažarska gonja proti nemažarskim časnikarjem na Ogrskem.
Odgovorni urednik rumunskega cerkve-nopolitičnega tednika »Unirea« je bil obsojen v osemmesečni zapor in na globo 1200 kron. V Vel. Varaždinu se je imela vršiti porotna razprava proti odgovornemu uredniku Le-verju Bocuju. Dasi je Bocujev zastopnik izpovedal, kdo je pisal članek, so sklenili, da je odgovoren zanj Bocu. Sklenili so, da izdajo za Bocuom tiralnico, ki odreja, da naj se Bocu prime kljub temu, da leži Bocu bolan v inozemstvu. Policijski stotnik v Karanscbu je izgnal urednika nekega nemškega lista, Viktorja Bressnitza, iz mesta, češ, da ni tja pristojen in da povzroča med meščani pohujšanje. Bressnitz je pa storil le svojo časnikarsko dolžnost, ker je ožigosal karansebskega poslanca koalicije liurdea. Pa sc še upa trditi grof in minister Apponyi, da Mažari nc zatirajo nemažarskih narodov.
Vladna pogajanja s češkimi strankami.
»Lidove Noviny« objavljajo poročilo o pogajanju ministrov s češkimi strankami. Vsa poročila o kakih obljubah so izmišljena. Nasprotno sta naglašala ministra, da je zdaj nemogoče ustanoviti češko vseučilišče na Mo-ravskem. Ministroma se je šlo zgolj zato, da izvesta, če so voljni češki poslanci podpirati vlado v vsakem slučaju. Zato sta vplivala na ustanovitev vladi zagotovljene zveze. Beck je zadovoljen tudi z manjšim številom glasov, a vedeti hoče, s kolikimi glasovi sme računati v vsakem slučaju. Mladočeški in agrarni klub sta voljna iti z vlado, če izpolnijo znane Korberjeve in Gautschove obljube. Ccškc stranke bi se razdelile v dvoje skupin, mladočehi, staročehi, katoliškonarodni in agrarni poslanci bi tvorili skupino 62 poslancev s Sternbergom. Druga skupina bi obstajala iz radikalcev, moravskih mladočehov in realistov. Štela bi 19 poslancev. Tudi Pradejeva posvetovanja s češkimi Nemci imajo namen zagotoviti vladno večino, ki bo znašala, ko se snide državni zbor, malone 300 glasov.
Zasedanje deželnih zborov.
V	nižjeavstrijskem deželnem zboru jc in-terpeliral List namestnika glede na vtihotap-ljenje živine iz Srbije čez Bosno. Zbornica je nato odobrila zakonske načrte o izpremem-bi predpisov glede na šolsko nadzorstvo in glede na učiteljske plače.
V	češkem deželnem zboru si je izposloval višji deželni maršal dovoljenje, da sme ča-stitati cesarju ob godu.
Pasivni odpor železničarjev.
Dne 2. t. m. sc jc razširilo pasivno gibanje med uslužbenci Družbe državnih železnic in Severnozahodnc železnice. Promet je zelo oviran. Vlaki imajo velike zamude. Na dova-žanje živil na Dunaj odpor zelo vpliva. Primanjkovalo je na dunajskem trgu žc 2. t. m. mleka, sadja, krompirja in drugih potrebščin. Odpor najbrže povzroči, da se podraže živila
omaro s tremi predali, kamor sem hotela spraviti svojo obleko. Zgornja dva predala sem našla odprta, a spodnji je bil zaklenjen. Menila sem. da je hišni gospodar pozabil odkleniti tudi ta predal, in skusila sem ga odpreti sama. Vzela se.n iz žepa sveženj ključev in takoj prvi je odprl ključavnico. Odprem predal — in mislite si moje začudenje, ko vidim ležati notri mojo kito las.
Vzela sem io ven ter jo natančno opazovala. Imeli so ti lasje popolnoma isto barvo kot moji. in vendar se mi je zdelo nemogoče, da bi bila kita moja. Kako naj pride ta v omaro, ko sem jo vendar položila v svoj kov-čeg. S tresočimi rokami odprem svoj kovčeg, in naidem na dnu, kamor sem jo položila pred dnevi popolnoma nedotaknjeno svojo kito. Primerjala sem tedaj oboje lase in zagotavljam vas, bili so popolnoma enaki. Ni li to čudovito ?
Naj sem si ubijala glavo še tako, stvar mi je ostala nerešena uganka. Položila sem kito zopet na prejšnje mesto in nisem omenila stvari ne gospodu in ne gospej, ker sem vedela, da ni bilo prav, ko sem odprla predal, katerega sta zaklenila onadva.
Prirojeno mi je že ostro opazovanje vsega, s čemur pridem v dotiko in tako sem tudi tu kmalu imela prccei natančen načrt v tem poslopju. Ena stran te hiše se mi je zdela popolnoma prazna, vsaj stanoval ni nihče tam.
Ena vrata so tvorila vhod v oni del hiše in se nahajala nasproti Tollerjevcga stanovanja. a bila so redno zaklenjena. Nekega dne pa sem srečala gospoda Rucastla na stopnicah, ko je ravno s svežnjem ključev stopil izza omenjenih vrat. Bil je tako izpre-
na Dunaju. Ce traja odpor čez petek, se bo poznal tudi na živinskem trgu. Koalicija železničarjev je pozvala železničarje Severne, Buštrehske in železnice Avsig-Toplice, naj počakajo s pasivnim odporom do 15. oktobra. Na shodu železničarjev 2. t. m. zvečer so izjavili železničarji Severno - zahodne, da odklanjajo ponudbe ravnateljstva. Na Ašpanski železnici bodo morali popolnoma ustaviti tovorni promet. Delavci so priredili pred pisarno demonstracijo. Boj na Severno-zahodni železnici dobiva vedno ostrejše oblike. Zmeda po posamnih postajah je grozna. IJoje se že za osebni promet. Na obeh progah počiva večinoma že delo po skladiščih. Včeraj je še trajala pasivna. Včeraj so o položaju poročali sledeče: Pri družbi državnih železnic zamude niso bile velike. Na Severno-zahodni se je poslabšal položaj. Tovorni vlaki vozijo s triurno zamudo, osebni s polurno. Severna železnica nima odpora kakor tudi ne bustrehrad-ska. A nanjo vpliva odpor na »Državni«. Na progah »Državne železnice« je položaj normalen. Železničarji trde, da ima praško glavarstvo že pripravljene vojaške pozivnice za železničarje v »pasivi«.
Strankarski shod c. kr. avstrijske socialne demokracije.
Na dr. Adlerjev govor na strankarskem shodu avstrijske nemške socialne demokracije moramo še enkrat obrniti pozornost naše javnosti, ker dokazuje, kako klečeplazi avstrijska najradikalnejša stranka pred c. kr. vlado. Nam je to všeč, ker vemo, da sledi klečeplastvu običajni razpad in propad političnih strank. Dr. Adler je izvajal: Imamo vlado, ki jako lepo govori, kakršne še nismo imeli in s katero smo lahko zadovoljni glede na stališče, ki ga zavzema nasproti socialni demokraciji. Ce izvede ministrski predsednik naš pozitivni program, naj odklanja naša pre-kucijska načela. Vljudni vladi smo pripravljeni. da smo ž njo vljudni. Moč, kolikor jo imamo, moramo izrabiti, da zasedemo vse postojanke v zbornici, v upravi in v skupnem javnem življenju. Ničesar ne izgubimo, ako se bližamo korakoma svojemu končnemu smotru. Mnogokrat so nazivali naše postopanje, da je oportunistično in so stavili avstrijske socialne demokrate za vzorne dečke političnega oportunizma. To odklanjamo. Mi smo proletarska stranka skozi in skozi s proletar-skimi smotri, a ne maramo delati politike slepo v zrak. ne onstran časa in prostora. Delamo proletarsko politiko vsak trenutek. Da je napadal krščanske socialce, je umevno saino-obsebi. Nato je pa naglašal še, da zahteva stranka v zbornici svojega podpredsednika. Bojev kakor zadnje čase, najbrže nc bomo vodili, ker moramo rešiti drugačne, ne lahke naloge. Adlerjeva izvajanja dokazujejo, da je avstrijska socialna stranka zapustila sanjarska okorela Marksova načela. Včeraj je pozdravil shod za češko socialno demokracijo poslanec Nemec. Sklenili so resolucijo, ki zahteva splošno in enako volivno pravico za deželne zbore in občinske zastope.
RUSIJA.
Državni poslanec dr. Kramar v smrtni nevarnosti.
O napadu na odeški brzovlak poroča dr. Kramar .Vozil se je v I. razredu s Krima v Prago. Na prostem polju so ustavili vlak z napačnimi signali oboroženci. Deset inteligentnih mož je pozvalo potnike, da naj ostanejo na sedežih, ker prično. če se to ne zgodi, metati bombe. Potniki so bili v velikem strahu. Nihče sc ni ustavljal ali bežal. Roparji so razdelili vlak v tri dele. Orožnika, ki je strašil blagajno in se ustavil roparjem, so ustrelili. Strah je postal še večji, ko so roparji polili dva voza s petrolejem in ju zažgali. Panika med potniki se jc šele polagoma polegla. Med napadom so odali roparji 200 strelov. Zgorelo je mnogo prtljage. Roparji so odnesli do 120 tisoč rubljev. Roparjev zasledujoči kazaki niso došli. Ko je došlo vojaštvo, se jc uprlo nekaj potnikov roparjem z orožjem. Več potnikov je bilo ranjenih. Dr. Kramar je zelo
menjenega obraza, da sem komaj spoznala v niem dobrovoliniega gospoda. Obraz njegov je bil rdeč, obrvi nabrane v osorne poteze in žile na čelu so bile napete. Zaprl je vrata ter hitel po stopnicah navzgor za menoj, ne da bi me ogovoril. To je vzbudilo mojo radovednost in uredila sem prvi izprehod tako, da sem dalj časa lahko opazovala ta del hiše. Bila so na tej strani štiri okna, troje jih je bilo popolnoma prašnih in zamazanih, četrto pa je bilo zaprto. Jasno mi je bilo, da ne stanuje za temi okni nikdo. Ko sem premišljevale hodila gori in doli in včasih pogledala na okna, je prišel proti meni gospod Ruca-stle; njegov obraz je bil zopet miren in smehljajoč kot navadno.
»Gospica,« me je nagovoril, »ne smete si misliti o meni nič slabega, ker sem šel včeraj mimo vas nc da bi vas ogovoril. Imel sem polno glavo opravkov.«
Zagotovila sem ga, da me to ni nikakor užalilo.
»Kakor vidim, gospod, imate tu v tem delu hiše celo vrsto sob, kar sodim po teh oknih, med katerimi je eno celo zaprto.«
Moja opomba ga je, kot sem opazila, nekako vznemirila.
»Imam tudi posebno nagnjenje do foto-grafstva in tu zgoraj sem si uredil za to primerno temno sobo,« mi odgovori gospod.
»A za božjo voljo, kako ste vi izvrstna opazovalka, kdo bi si to mislil?«
Govoril je sicer kot v šali, a njegove oči so pričale vse kaj drugega, brala sem mu na obrazu nezaupanje in nevoljo.
(Dalje.)
utrujen in siatr Inženir Doležan poroča, da so roparji ubili enega orožniškega častnika in dva vojaka. Več žena v vlaku je omedlelo.
Roparski napad v Tomsku. — Pr*jeti revolucionarji — Obsojeni socialni demokrati. — Judje na visokih šolah.
V toinski brzojavni urad so vdrli trije roparji, ko so izplačevali plače uradnikom. Ubili so blagajnika in ranili pet oseb. Ko so zasledovali roparje, se je eden ustrelil. Dva so prijeli. Med njima je 15-letni gimnazijalec. — V Petcrburgu so zaprli 12 najnevarnejših članov novo ustanovljene revolucijske čete. Našli so veliko spisov. — Zaradi poizkušenega upora so obsodili v Peterburgu 18 socialnih demokratov, med njimi inženirja Malosemova na osemletno, oziroma na 4 do 5-Ietno prisilno delo. Šestnajst so jih oprostili. — Naučni minister je dovolil, da smejo na vseučiliščih sprejemati določeno število judov.
AZIJA.
Japonski generalni konzul v Montrealu je protestiral proti prisilnim potnim listom, ki so jih uvedli za Japonce v Angleški Kolumbiji. — Kitajski cesar je izdal ukaz glede na varstvo misijonov in kristjanov. Ukazuje se, ljudstvu pojasniti, da so pred postavo enaki kristjani in nekristjani. — Ameriški vojni tajnik Taft je bil po japonskem cesarju sprejet z največjim sijajem. Taft .ie izjavil, da priča njegov sprejem, da obstajajo med Japonsko in Ameriko najboljše razmere. Te besede so lepe, a ne spravijo s sveta dejstva, da Američani sovražijo japonske priseljence ravno tako, kakor so sovražili Indijance, dokler jih niso iztrebili.
BALKAN. Upor turških vojakov.
Uprli so se turški vojaki v Florini, mona-stirski vilajet. Dobili niso plač in izvedeli, da trpe njihove rodbine bedo. Zasedli so brzojavni urad in se pritožili na komo poveljstvo v Solunu in v Carigradu.
Vtihotapiljanje živine iz Srbije.
Poljedeljska ministra Daranyi in Auer-sperg sta razpravljala v Budimpešti o vtiho-tapljanju srbske živine v Bosni. Ministra sta se zediiiila o načinu, kako preprečiti nadaljnje vtihotapljanje srbske živiiie.
Tožba proti srbskemu ministru.
Rodbina v zaporu umorjenega časnikarja Novakoviča je sklenila, da toži srbskega ministra Petroviča, mestnega prefekta Ceroviča in poljedelskega svetnika Lazareviča. Prefekt Cerovič je umirovljen. Tudi podpolkovnika Vukasoviča čaka višnjeva pola.
Napadi na srbske karavane.
V skopljski okolici je napadla bolgarska četa pod Adšarlarjevim vodstvom neko srbsko karavano pri Brodacu. Ubila je pet Srbov, 10 jih je pa odvedla seboj. Druga bolgarska četa, ki pa jo je vodil srbski odpadnik Vidarčič, je pa napadla pri Jablancih neko srbsko karavano in ubila več mož, med njimi dva Albanca. Bolgari delajo nato, da prestopi 25 srbskih vasi bolgarskemu eksarhatu.
UPORI V AFRIKI.
Maroko.
Sultan Muley Hafid je ukazal zapreti guvernerja v Masaganu, ki so ga odvedli v Ma-rakeš. — Vojaštvo Muley Hafida je dobilo ojačenja in prične 4. t. m. prodirati proti Rabati. Prvemu oddelku sledi še en oddelek. Tretji oddelek zbira E1 Rašid, ki namerava odkorakati v Fez, kjer sc proglasi sultan Mu-ley Hafid. Burial ima nalogo, da kroti privržence sultana Abdul Azisa v Rabatu.
Nemiri v osrednji Afriki.
Iz Kaire je došlo poročilo, da so nastali nemiri med rodovi v centralni Afriki. Glavarji rodu Vadai so zbrali velike vojaške čete, da napadejo Olad-Soliman Arabce in najbrže tudi severne francoske postojanke ob jezeru Cad.
Dnevne novice.
+ Podružnica »Slomškove zveze« v
Idriji je imela svoj občni zbor. Kljub slabemu vremenu se je zbralo častno število članov. Poročili tajnika in blagajničaricc sta pokazali, da stoji podružnica na trdnem. Ima že precejšnjo knjižnico, v kateri se nahaja več jako dragocenih pedagoških knjig. Upamo, da bode tudi v tekočem šolskem letu podružnica napredovala kot doslej. Nato jc govoril državni poslanec Jaklič, ki je o priliki občnega zbora podružničnega prišel obiskat tovariše učitelje somišljenike. Pojasnil je stališče Slovenske Ljudske Stranke glede regulacije učiteljskih plač. Regulacija je nujno potrebna ter bi se bila izvršila, ako bi liberalna stranka ne ob-štruirala volivne reforme. Pomladiti se mora deželni zbor in potem bo šele sposoben izvrševati velike naloge. Čudno je liberalno učiteljstvo. Ko smo mi obštruirali, ker liberalci niso privolili razširjenja volivne pravice, so liberalni učitelji vpili, da obštruiramo samo zato, ker ne maramo regulacije plač učiteljstva. Ko pa sedaj liberalci obštruirajo, so pa liberalni učitelji lepo tiho. Volivna reforma sc bo izvršila gotovo in nova zbornica, izvoljena na podlagi volivne reforme, bo najprej izvršila sanacijo deželnih financ. Potem pa bo rešila gotovo v zadovoljstvo učiteljstva tudi učiteljsko vprašanje. Poskrbela bo pa seveda tudi za garancijo, da bo šola vzgajala versko in nravno. — Nato sc je razvila živahna razprava o današnjem položaju učiteljstva, ki je pokazala, kam so dovedli liberalni voditelji učiteljstvo. Prišlo jc tako daleč, da v deželnem šolskem svetli nima učiteljstvo ljudskih
šot niti enega člana iz svoje srede. Tudi kr-ščanskomisleče učiteljstvo naj se trdno organizira. Zlasti se je poudarjalo, da se naj razširi »Slovenski Učitelj«, ki naj prinaša razpise služb ter naj izhaja zato po dvakrat na mesec. Na vprašanje, kakšnega mnenja so poslanci S. L. S. glede c. kr. rudniške ljudske šole,, ki jo hočejo prepustiti deželi, izjavi poslanec Jaklič, da so proti podeželjenju šole ter so že posredovali in bodo tudi še v prihodnje posredovali, da dobe učitelji ne le ime. ampak tudi plačo X. uradniškega razreda. — Pri skupnem obedu po zborovanju je bila prav prijetna zabava. Letošnji občni zbor je bil že. sedmi letni zbor pri g. F. Didiču, kjer ima podružnica tudi svojo knjižnico, za kar so mu zborovalci izrekli zahvalo.
+ fctrski Lahoni proti dr. Mahniču V istrskem dež. zboru jc 14 laških poslancev vložilo interpelacijo proti škofu dr. Mahniču. češ, da v šoli: in cerkvi propagira protilaško agitacijo.
+ Novo društvo. Ustanavlja se K. s. izobraževalno društvo v Postojni. Pravila so že potrjena.
+ Iz goriškega semenišča. Za prefekta iu knjižničarja v goriškem semenišču je imenovan g. dr. Josip Srebrnič.
+ Shod. Goriška »Kmečka zveza« priredi prihodnjo nedeljo shod v Šempasu
Železničarji in N. D. O. Iz Trsta se nam piše: Železničarji so praznovali svoj veliki uspeh s shodom, ker so v Trstu od Južne železnice dosegli največ, za 50 % več nego na drugih postajah. Poročal je Končnik, ki je pri tem ostro napadal narodno-demokratično organizacijo, češ. da je ona kriva, da se ni odpravilo tudi delo v akordu. Poročevalec je trdil, da je direkcija Južne železnice bila pripravljena odpraviti akorduo delo, a da je tržaška N. D. O. podala na lastno pest neko spomenico, ki je železničarji niso potrdili, in v tej spomenici se ie zahtevalo vzdržavanje akordnega dela. Direkcija je vesela pograbila to zahtevo, češ, da je delavska zahteva, in če bodo železničarji še dve ali tri leta imeli akordno delo, se imajo za to zahvaliti narodni demokraški slovenski organizaciji. Kovač je nato ostro napadal N. D. ()., češ, da je začela svoje delovanje z grdim krumirstvotn. Govorili so v tem smislu še Mihevc, Kline i. dr., ki so N. O. O. z delavskega stališča obsojali kot izdajsko.
Občinska pekarna v Trstu. Vedno naraščajoča draginja kruha jc privedla tržaško občino do tega, da je začela sama prodajati kruh. Dne 2. oktobra se je že dopoldne ob otvoritvi kar gnetlo občinstvo okoli prodajalcu, ki so zdaj tri. Prodalo se je dopoldne 1804 kruhov. Tudi popoldne je bila prodaja dobra, tako da je ta dan občina prodala 1137 50 kg kruha. Peki so sklicali zborovanje, na katerem se bodo bavili s to konkurenco, ki jo dela občina njihovemu obrtu.
—	Kipar Zaje sc vsled bolezni vrne iz Amerike v domovino.
—	»Rdeči Prapor« prične izhajati zopet dvakrat na teden.
Dvoboj v Zagrebu. V Zagrebu je bil v dvoboju radi neke dame ranjen rezervni kadet Benčič. Njegov nasprotnik je bil grof Jurij Orscich.
—	Umrl je v (iorici g. Ivan Sirca, nadučitelj v pokoju. Služboval je v Cerknem, Boleti in Tolminu.
—	Ubijalec. Dne 30. septembra so pripeljali orožniki v zapor v Mokronog ubijalca Pungerčarja, ki je dan poprej ubil svojega soseda. Udaril ga je z vozno ročico tako hudo po glavi, da je mož še tisto noč umrl. Ubijalec je cerkovnik iz Gabrijel pri Tržišču.
V Žlreh priredi v nedeljo, 5. t. m. deželni komisar za sadjarstvo in vinarstvo, g. Fr. Gomba poučno predavanje »o sadjarstvu«. Predavainje se prične ob pol osmih zjutraj v šolskem poslopju. Opozarjamo sadjerejce. nai se v obilnem številu udeleže predavanja.
Idrijsko rudarsko ljudsko šolo obiskuje letos 488 učencev, ki so porazdeljeni v pet razredov in dve vzporednici. Stalnih učiteljev jc pet, dva sta začasna in dva prostovoljca. Dekliška sedemrazrednica ima 4 vzporednice. Definitivnih učiteljic je II in 2 prostovoljki.
—	Postojnska meščanska deška šola šteje 58 učencev. Letos so otvorili drugi razred. V I. je 27, v II. 31 učencev.
—	Prememba posesti. Hiša pokojne gospe Hedvike Schulz št. 99 na glavnem trgu v Novem mestu je kupila na ponovni dražbi dne 2. t. m. gdč. Mirni Barborič za 12.000 K. Dražiteljev jc bilo jako malo.
Prijateljem kmetijstva. Po določilili tiskovnega zakona naj sprejme uredništvo na predpisanem mestu, ijt s predpisanimi črkami v svoj list naslednji popravek »Dnevne novice«, ki jc bila priobčena pod gorenjim naslovom v 226. številki »Slovenca« z dne l. oktobra t. I.: Jaz nisem spustil v svet članek,, v katerem »jaz« postavljam najnovejši nauk. da so Rajfajznovkc za naše kmetijstvo škodljiva naprava, in da je treba z njih snovanjem prenehati in obstoječe odpraviti. Res sem sprejel v »Kmetovalca« spis D. Gustinčiča, asistenta c. kr. agrarne komisije, o komasaciji, ki v uvodu svojega spisa pravi, da ie on odločen nasprotnik vseh malih denarnih zavodov ter jim oporeka vsak večji narodno-go-spodarski pomen, čc zapeljujejo kmeta v lahkomiselne špekulacije, odpomorejo njegovim potrebam samo začasno, so v rokah za denarna podjetja nešolanih oseb in imajo politično strankarsko cilje, ki jih vedno odvajajo od njihove prave smeri in smotrov. Piscc je svoj spis podpisal, je izrecno izjavil, da je on za svojo osebo tega mnenja ter je svojo sodbo na tak način pravilno zaklavzuliral, da jaz kol urednik nisem mogel in nisem smel pristaviti uredniške pripomnje pod črto. V napominja-nem spisu ni nikjer rečeno, da je s snovanjem Kajfajznovk prenehati in obstoječe odpraviti,
pisec marveč celo pravi, kaj jc ukreniti, da bodo posojilnice šele dobro in pospeševalno sredstvo našemu gospodarstvu. Ni resnično, da sem se tudi jaz veliko trudil za snovanje liberalne »Zveze slovenskih zadrug«, kajti o celi zadevi niti nisem imel slutnje in sem za vse zvedel šele 15. septembra, ko je bil pri meni predsednik trgovske zbornice, g. Lenarčič, ki mi je povedal, da so pravila »Zadružne zveze« že registrirana in pravila »Mlekarske zveze« trgovskemu sodišču predložena; na moje začudenje mi je g. predsednik odgovoril: Vi stojite pred fait accompli. — Gustav Pire.
—	Lenarčlčevo mleko. Po določilih tiskovnega zakona naj sprejme uredništvo na predpisanem mestu in s predpisanimi črkami v svoj list naslednji popravek »Dnevne novice«, ki je bila priobčena pod gorenjim naslovom v 226. številki »Slovenca« z dne 1. okt. t. 1.: Jaz s snovanjem nove »Mlekarske zveze« nisem v prav nobeni zvezi, kajti o celi zadevi niti nisem imel slutnje in sem za vse šele izvedel 15. septembra, ko je bil pri meni predsednik trgovske zbornice, g. Lenarčič, ki mi je povedal, da so pravila »Zadružne zveze« že registrirana in pravila »Mlekarske zveze« trgovskemu sodišču predložena; na moje začudenje mi je g. predsednik odgovoril: Vi stojite pred fait accompli. Ni res, da je »Mlekarska zveza« Lenarčič-Pirčeva, kajti jaz o njenem snovanju niti nisem imel slutnje, nisem v nobenem oziru sodeloval in tudi nisem med njenimi proponenti. — Gustav Pire.
—	Ne v Ameriko! Zadnja leta se je ljudstvo, zlasti iz Kranjskega, začelo kar tru-monia seliti v Ameriko, vsled česar postaja na kmetih pomanjkanje delavcev čimdalje ob-čutneiše. Res je sicer, da se da izseljevanje spraviti v normalni tir samo z dalekosežnimi socialnopolitičnimi in narodnogospodarskimi reformami, vendar pa je dolžnost vseh poklicanih faktorjev, to nezdravo izseljevanje kolikor mogoče omejevati. Zato je pri vseh prilikah treba svariti pred takim nepremišljenim korakom ter povdarjati, da se le prerado zgodi, da zvodene vsi upi izselnikom, še predno dospo do svojega cilja ter izgube še tisto malo imetje, ki so ga prej imeli. V tem smislu ljudstvo poučevati je predvsem naloga duhovščine in učiteljstva, ker imata z njim največ stika, ter osobito časopisja, ki je dandanes zelo razširjeno in dostopno vsel slojem brez izjeme. Kranjska deželna vlada je izdala pred kratkim, da se to izseljevanje kolikor mogoče omeji, strogo navodilo glede izdava-nja potnih listov, ker se često dogaja, da jo mladeniči v vojaški službi izkušajo popihati s tujimi potnimi listi čez morje. To navodilo pravi, da se mora vsak izselnik izkazati, da i,na dovolj imovine za eventualno vožnjo nazaj, če bi ga ameriška gosposka pri izkrcanju slučajno zavrnila, in pa da je plačal vso vojaško takso, sicer se mu potni list izdati ne sme. Sploh pa je dolžnost gosposke, iti ljudstvu po možnosti na roke, da dobi zaupanje v njo ter da se mu priljubi rodna zemlja, ki skriva dovolj zakladov za vsakega, samo poiskati se iih mora.
—	Sin ubil očeta. Pred tržaškimi porotniki se je vršila včeraj obravnava radi zločina ubojstva proti 21 lat staremu tlakarju iz Proseka Josipu Germeku, ki je bil obdolžen, da je dne 26. maja t. 1. ranil svojega očeta trikrat z nožem na tak način, da je za tem umrl dva dni pozneje. Zločin se je izvršil dne 26. maja na Proseku. V Germekovi družifii slavilo se je ta dan birmanje hčerke Štefanije, kateri je bila kumica neka Ivana Cibic. Oče Fran Germek, kojemu ta kumica ni bila po godu, se ni radi tega udeležil domače slavnosti. Dopoldne je šel v Sv. Križ po svoje posle in ko se je povrnil, zaprl se je v svojo sobo, ne hote niti obedovati skupno z drugimi. Popoldne podal se je v gostilno iu zvečer, pri-šedši domov, skregal se je s svojo ženo, jo natolkel in podil po hiši. Tu je pritekel sin Josip — obtoženec — svoji materi v pomoč. Kaj se je tedaj zgodilo, ni jasno: obtoženec trdi, da ga je oče oklofutal, s pestjo udaril in vrgel na tla; z druge strani se trdi, da se je Josip približal očetu in ga prijel za ramo, potem pa — v tem so vsi edini — iz-taknil nož in ga zadel nekolikokrat. Smrt je provzročila rana na desni strani prsi. Obtoženec je pred porotniki neprenehoma jokal. Po govorih javnega obtožitelja in branitelja so porotniki zanikali vprašanje glede zločina ubojstva in pritrdili vprašanju glede težke telesne poškodbe. Sodni dvor je nato obsodil obtoženca na desetmesečno ječo.
—	Božjast jo je ubila. Na Javorniku na Gorenjskem je 2. t. m. božjast tako nesrečno vrgla 401etno Ivano Svetina, da se je ubila in bila takoi mrtva.
—	Samoumor v Oseku. V Oseku je ustrelil ravnatelj ondotnega paromlina Mavro Biichler, sedeč pred svojo pisalno mizo. Ustrelil se je, ker je za odstopivšega ravnatelja trgovske obrtna zbornice Kunetza jamčil 180.000 K.
—	Goljufije »iznajditelja«. Zadnji čas si je neki Luigi Pellegrini, bivši mašinist Lloyda v Trstu pridobil zaupanje odličnih tržaških osebnosti, ki jim je pripovedoval, da je iznašel nekaj novega na polju brezžičnega brzojava. Pellegrini je kazal ček 9000 funtov šterlingov, ki ga je hotel prejeti za izkoriščanje svojih iznajdb osnovani sindikat. Pellegrini je živel zelo mogočno in si je pri uglednih osebnostih pridobil skoro neomejeni kredit, ki ga je zelo brezvestno izkoriščal. V zadnjih dneh se je celo pogajal z nekaterimi osebami o tem. da kupi lastno poslopje. Kupna cena je bila določena na 70.000 K. Ko bi bil moral Pellegrini dati nekake podatke, ni bil v stanu tega storiti. Medtem je dobila policija mnogo izjav o goljufijah, ki jih je zakrivil Pellegrini. »Iznaj-ditelj« je o tem zvedel in ko ga je policija hotela prijeti, je Pellegrini ravnokar zbežal. Zdaj pazno poizvedujejo po ubežnem goljufu.
Pokvarjen nožiček ga je obvaroval visoke kazni. Hlapec Janez Petek na Savi, je peljal konja svojega gospodarja napajat. Za njim je prišel Franc Šile, delavec na Senožeti, in je jel obtipavati konja. Petek ga je zato osorno zavrnil. Nastal ie med obema pretep, ki so se ga udeležili še drugi fantje. V tem je prišel Petkov gospodar, prijel hlapca za roko in ga potegnil iz gruče. Pri tem je pa Sile Petka z nožem v hrbet sunil in ga lahko poškodoval. Zdravniška izvedenca sta izjavila, da s takim nožem, kakor je bil ta, pri katerem se je klina semintja majala, je nemogoče človeka v tem slučaju težko poškodovati. Šile bo zaradi tega le en teden sedel v zaporu .
— Strela je ubila v torek zjutraj ob pol 7 uri v Bukovici št. 32, kmeta Janeza Krpana. Udarila je na pod, odtam je prišla nad hišna vrata, na katerih je stal pokojnik. Skušnja uči, da ni dobro stati o nevihti na vratih ali pa pri oknu.
Štajerske nouice.
š Volitev okrajnega zastopa. Razglas Njegova ekscelenca c. kr. namestnik za Štajersko je odredil novo volitev okrajnega zastopa mariborskega. Te volitve se vršijo, kakor sledi: 1. Za skupino velikega posestva v četrtek, dne 24. vinotoka 1907, ob 10. dopoldne, v prostorih okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška ulica št. 26. Ta skupina voli 9 udov. 2. Za skupino najvišje obdačenih obrtni) in trgovin v ponedeljek, dne 28. vinotoka 1907 ob 10. dopoldne v prostorih okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška ulica št. 26. Ta skupina voli 9 udov. 3. Za skupino mest in trgov v sredo, dne 30. vinotoka 1907 v mestni hiši v Mariboru ter v občinski pisarni pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Ta skupina voli 9 udov. Od teh spada na mesto Maribor 8 udov, na trško občino Sv. Lovrenc nad Mariborom 1 ud. 4. Za skupino občin v četrtek, dne 31. vinotoka 1907 ob 10. dopoldne v prostorih okrajnega zastopa v Mariboru, Koroške ulice št. 26. Ta skupina voli 9. udov. C. kr. namestniški svetnik: Attems.
š Samoumor. — Ogenj. — Vinska letina. Od Sv. Jurja v Slov. goricah se nam piše: Dne 2. oktobra so našli tu ob poti mrtvega posestnika Nidlna z Gastraja. Ustrelil se je s pištolo v prsi baje radi nepokornih sinov. Na Plodršnici je pri štirih posestnikih v teku enega meseca pogorelo. Nekateri so na sumu goljufije. Tudi na Vukovskem je pogorela Olszan-skemu hiša in Reismanu hlevi. Vinski pridelek je dober, čeprav pičel in ima povprek visoko ceno, ker kupci hite z nakupovanjem. Cena je 40 do 50 vin. od litra izpod preše. Ako se vinogradnik pogodi na sladk. stopinje in ga pelje sam v mesto, je pa vendarle goljufan, ker tam vaga drugače kaže kot doma.
š Čeden zalagatelj »Delniške pivovarne«. Iz Poljčan pišejo: Janez Mlakcr, nekdaj socialdemokrat v Trbovljah, ima. sedaj pri nas službo zalagatelja Delniške pivovarne. Bil jc kaznovan 21. t. m. po par. 488 k. z., na 30 K ah 6 dni zapora, ko je Fr. Gajšeka. gostilničarja, obrekoval, tudi je taisti dan pokazal svojo modrost v Narodnem domu v Slov. Bistrici, ker je kričal: Ausi mit dic vindi.šcn und mit die švarcen! Dobro nam je znano, da si se to naučil pri naših nasprotnikih, ker so tvoji vsakdanji prijatelji in gosti. Slovane le tedaj poznaš, kadar ti pivo odjemljejo in denar dajejo. Smo pač lahko ponosni in hvaležni Delniški pivovarni, da nam takega zalagatelja pošlje, nam bo pivo bolj teknilo. Radi bi vedeli, kaj misli načelstvo Delniške pivovarne ukreniti.
š Poštne izpremembe. Gdč. Fanika Zin-auer, dosedaj poštna oficijantinja v Velikovcu na Koroškem je imenovana za poštno upravi-teljico v Grižah pri Celju.
š Deželnozborski mandat dr. I. Dečka prost. Kakor znano, je gospod dr. Ivan Dečko, ki je poleg dr. Hrašovca volien v deželni zbor za celjski in sosedne okraje, že blizu tri leta bolan na živčni bolezni, od katere bode še težko kdaj popolnoma okreval. Pred tednom dni se je določilo čez dr. Dečka sodno oskrb-stvo in je imenovan kuratorjem njegov svak g Anton Cvenkl. Iz političnega stališča je ta dogodek važen vsled tega, ker je s tem dr. Dečko tudi nehal biti deželni poslanec in je ta mandat postal prost. Vprašanje je, ali bode dopolnilna volitev odrejena, ker se šestletna doba zasedanja štajerskega deželnega zbora bliža koncu in so prihodnje leto splošne volitve.
š Poroka. Poročil se je v Slovenski Bistrici odvetniški uradnik g. Ignacij Tkavc z gdč. T. Ugršekovo.
š Grozna nesreča. Dne 29. septembra se je na parni žagi kneza Auersperga na Rogu (Hornvvald« ponesrečil delavec Imbro Sedlar. Nesrečnež je prišel med jermena. Na njegovo obupno klicanje na pontoč so žago takoj vstavili — toda prepozno. Jermena so reveža tako stisnila, da je kmalu nato umrl. Sodna preiskava, ki sc že vrši, bode pokazala, kdo je kriv te nezgode. Najbrž je prišel ponesrečenec Imbro Sedlar po svoji nepazljivosti med jermena.
Uubllanske nouice.
lj Zadnja pevska izkušnja pred veselico »Ljubljane« je danes točno ob 9. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«.
lj V stolnici je bila danes na godovni dan presvetlega cesarja Fran Jožefa I. slovesna pontifikalna sveta maša, katero je daroval premil. gosp. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Navzoči so bili zastopniki deželne vlade, deželni glavar Oton pl. Dctela, dalje zastopniki vseli c. kr. uradov, srednjih šol. magistrata in Vincencijeve družbe. — Srednje
in ljudske šole, kakor tudi obrtna in Mahrova trgovska šola so imele po raznih cerkvah službe božje.
lj Tenorist Orželski v Budimpešti. Bivši tenorist našega gledališča g. Orželski anga-žovan je za prvega tenorista v budimpeštan-ski komični operi.
lj Osebna vest. Kakor smo iz verodostojnega vira poizvedeli, podelil je deželni odbor kranjski v včerajšnji seji dosedanjemu bla-gajničnemu oficijalu I. reda, gospodu Ferdinandu Omejcu, povodom njegovega v deželni službi dovršenega 39-letnega dolgotrajnega in požrtvovalnega uradniškega službovanja, naslov kontrolorja. Tem povodom gospodu od-likovancu iskreno častitamo. Ad multos annos!
lj Odlični tujci v »Unonu«. Generalmajor baron Vever, poveljnik kavalerijske brigade na Dunaju, je dospel včeraj v Ljubljano in se nastanil v hotelu »Union«. Tam ložirajo tudi grof in grofica Morozzo in grof Terci iz Rima.
— Občinski svet ima redno sejo v soboto dne 5. oktobra, od petih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: Poročila o resoluciji »Političnega društva za Krakovo in Trnovo« glede samoslovenskih uličnih napisov. O ma-gistratovem dopisu glede nabave dežnih pla-ščev za mestno policijsko stražo za naslednjih pet let. O prošnji mestne policijske straže za pripoznanje petletnic. O županovem dopisu glede prodaje mestnega sveta na voglu Komenskega ulice in Radeckega ceste. O ma-gistratovem dopisu v zadevi dovolitve kredita za trebljenje jarka »Volar« na Barji. O prošnji mestne občine za stavbno dovoljenje za zgradbo novega župnišča pri sv. Jakobu in o oddaji zidarskih, tesarskih, kleparskih in krovskih del pri tej zgradbi. O napravi prizidka pri javnem stranišču v nasadih poleg sv. Petra cerkve. O prošnji hišnega posestnika Miška Kokalja za izpremembo parcelacije parcele št. 28/24 in 28/27 kat. občine sv. Petra premestje I. del. O dopisu mestnega magistrata v zadevi razširjave v novo regulovaneni delu Gradišča ležeče, vsporedno k progi Južne železnice vodeče ceste na širjavo 15 m. O prizivu Hermine Del Cotove in Elize To-minškove proti stavbnemu dovoljenju za zi-zidavo mej njunima posetvi ležeče parcele. O računskem zaključku gasilnega in reševalnega društva za leto 1906 in o prošnji tega društva za nabavo 400 metrov novih cevi. O zadevi obnovitve zakupne pogodbe vžit-ninskega zakupa za leta 1908. 1909 in 1910. O dovolitvi nagrad uslužbencem vžitninskega zakupa. O dovolitvi podpore siroti nekega vžitninskega zakupa. O neki osebni zadevi.
lj Ljubljanski knjigovezi. Ljubljansko knji-goveško društvo je sklenilo mezdni tarif z delodajalci, ki ostane v veljavi do 1. januarja 1912. Uvedel se je cenovnik. Pomembni so pa tudi še nekateri drugi dogovori. Odslej imajo knjigovezi deveturni delavnik. Najnižje plače so za pomočnike, oproščene 14 K, drugega pol leta 16 K. po prvem letu 18 K, za tekoča dela 24 K. za obrezovalce 26 K, izvrstne zlatilce 30 K. Oni delavci, ki še nimajo 10 % nad temi plačami, dobe 1 do 2 K doklade. Delavke te stroke dobe najnižjo plačo po prvem letu 8 K. po drugem letu 10 K, delavke na zlagalnicah in spenjalkah po 14 K. Delavke, ki že imajo to plačo, dobe vsaj 50 vin. doklade. Delo čez čas in delo ob praznikih se plačuje z 21/in 3 % doklade. Pred novim letom. Veliko soboto, pred Binkoštmi in na Sv. večer se skrajša delo vsaj za dve uri. Spori glede navedenih točk ter vseh drugih določb tarifa se poravnajo sporazumno s podružnico. S tem je organizacija priznana.
lj Iz telovadnice. V ljubljanskem telovadnem odseku je bilo v mesecu septembru 23 telovadnih ur s 354 telovadci. »Čebelica« je imela v mesecu septembru tri uradne ure in K 218.16 prometa. V preteklem mesecu so se ustanovili trije novi odseki.
lj Občni zbor »Društvene godbe ljubljanske« vrši se v soboto, dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu hotela »Ilirije«, na kar se čč. člani ponovno opozarjajo.
lj Umrli so: Ivan Kapler, prejemnikov sin, tri dni. — Tomaž Pajsar, strojar, 66 let. — Cvetko Miklavc, trgovčev sin, pet mesecev. — Ivan Habjan, kovačev sin, 13 let. — Marija Manilli, delavka, 67 let. — Ivan Dolčič, dninar, 44 let. — Martin Cerar. dninar, 47 let.
lj Deželni predsednik Schwarz je došel včeraj na Dunaj.
lj Nova ljudska šola v Ljubljani. Kranjski deželni šolski svet je dovolil društvu »Mladika«, da otvori štirirazredno dekliško šolo. Letos se otvori prvi razred.
lj Skupina vojnih certif.katistov ima v ne-delio, 6. t. m., ob 4. uri popoldne v restavraciji pri Perlesu (J. Košak) v Prešernovih ulicah, svojo redno letno občno sejo, pri kateri bode navzočen tudi poročevalec Josip Thačik z Dunaja. Vabijo se torej vljudno k tej seji vsi ccrtifikatisti.
lj Prijeli so danes tesarja Jožefa Petriča, rodom iz Glinka pri Šmarju, ker je dne 2. t. m. izvabil vdovi Mar. Lavričevi iz Ilovce 426 kron s pretvezo, da gre v Ameriko, odkoder se kmalu povrne in jo poroči. Sklepa se, da Petrič ni nameraval odpotovati, ker je v dveh dneh zapravil čez 100 kron. Oddali so ga sodišču.
Ij Nesreča na električni cestni železnici. Danes zjutraj je šla 761etna, bivša postrežnica Marijana Brelihova, rodom iz Jagovš in pristojna v Ljubljano, pred Škofijo čez tir elek-itrične železnice. Pri tem jo ie pa voz zadel in odbil v stran. Brelihova se je na glavi tako poškodovala, da So jo prepeljali na zdravnikovo odredbo v deželno bolnišnico.
lj V deželno bolnišnico so pripeljali včeraj posestnika Jožefa KUančiča iz Hudovcga na Gorenjskem, ker je padel s kostanja in se hudo poškodoval.
lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora 70 Makedoncev, 20 Slovencev, 90 Hrvatov in 40 Črnogorcev.
Ij Izgubil je od Slomškovih ulic do skladišča Južne železnice nekdo denarnico z manjšo svoto. Denarnica naj se odda v našem uredništvu.
Znnnostlln umetnost.
'Zadnji dve številki XIII. letnika »Zore«
ste izšli skupaj. Obsegata posebno zanimiv »Glasnik« in »Listek«. Iz »Glasnika« str. 191 izvemo, da se po sklepu zagrebškega sestanka »Zora« poveča za osem strani vsaka številka, to je 48 strani na leto in da se raditega poviša naročnina za nedijake od 3 K na 4 K. Pričakujemo, da bo slovenska katoliška javnost sedaj razširjeni list, ki lepo procvita, naročala in čitala v še večjem številu.
* »Cas«. Vsebina VIII. zvezka: Evolucio-nizem. (Dr. A. Ušeničnik.) — Novi »Sylla-bus«. — Ivan Grozni in Rim. III. (Dr. Fr. Grivec.) — Matija Naglič in njegova rokopisna ostalina. Prispevki za slovensko slovstveno zgodovino 1680—1830. (Fr. Rebol.) — Sillon. (Fr. Terseglav.) — Nove knjige. Druga knjiga Kosovega »Gradiva«. (Dr. Jos. Gruden.) — Književna poročila. — Listek. Okrožnica o modernizmu. — Schell-Comtner. — Shod svobodomislecev v Pragi. — »Um cvetlic«. — Rimsko vprašanje. — Fr. Ks. Kraus o naši dobi. — Jezikoslovna drobtinica. — Vulgata. — K zgodovini sv. Frančiška Asi-škega. — Redovi in kongregacije katoliške cerkve. — »Cas« izhaja po desetkrat na leto. Naročnina: 5 K, za dijake 3 K. Naročnino sprejema: »Cas« v Ljubljani, ali pa: »Leonova družba« v Ljubljani (po položnicah).
Razne stuarl.
Nevesta Leopolda VVolflinga je Magdalena Ritter, pod nravno policijo stoječe dekle. VVolfling se je z njo seznanil v Monakovern in je moral dati nekemu njenemu »ženinu« 10.000 mark, da se ji je odrekel. »Ženin« Ritterjeve je s to svoto otvoril trgovino s sirom. Tako poroča berolinski list »Zeit am Montag«.
Umor v cirkusu. Obravnava proti lastniku cirkusa Niederhoferju je v Monakovern končana. Porotniki so izjavili, da je Nieder-hefer zavratno umoril trgovca Hendschela in ga oropal. Sodišče jc Niederhoferja obsodilo na smrt.
Za župana v Londonu je bil izvoljen sir John Charles Bell. V občinskem svetu je že 25 let.
Železniška nesreča se je pripetila v Mo-riju. Trčila sta brzovlak in tovorni vlak. Revizor, dva izprevodnika in dva potnika sta ranjena.
Pri rešilnih delih v cakolanskih rudnikih
so prišli do mesta, kjer je zasulo rudarje. Našli so pet mrtvih rudarjev, eden je šc dihal, a je umrl med potjo iz jame. Reveži so se zadušili.
Tosellijevi so dne 3. t. m. naznanili, da italijanska postava ne prizna na Angleškem sklenjene civilne poroke.
130 delavcev zasutih! V Teksasu se je podrl rudnik, ki je pokopal 130 delavcev.
Madama Humbert na koncu življenja. V Asnieresti stoji ob samotni cesti hišica, ki je popolnoma mirna, tako. da se nič ne opaža, kar sc godi za spuščenimi zastori. Tam stanuje vsa rodbina Humbert in članica te rodbine glasovita madama Terezija Humbert, ki je nekdaj držala v napetosti celi svet. Ko se je vrnila iz zapora, je odšla v samoto. Madamo Humbert upravlja hišo 'in gre le redkokdaj iz nje. Vsa obitelj si prizadeva, da ji nič ne moti miru idilskega življenja. Časnikarji hodijo po več dni okoli hiše, da bi zadovoljili svoji radovednosti ali »velika Terezija« jih ne pusti k sebi. Oblečena v črno obleko stopa dostojanstveno, dasi je že zelo stara. Na vprašanja ne odgovarja, ker hoče svoje zadnje dni preživeti v miru.
Razkrinkana vedeževalka. Policija v Budimpešti je zvedela iz podatkov v časopisih, da je v mestu zelo razširjeno vedeževanje in da se mnogo vedeževalk zabava s to umetnostjo. Odkrili so, da dotične ženske sprejemajo na tisoče ljudi v svojih stanovanjih, in jim iz kart ali iz dlani prerokujejo bodočnost. Lahkoverni ljudje so plačevali za ta prerokovanja 1 do 2 kroni, tako, da je več žensk dobilo na ta način na dan 60 do 80 kron. Detektivom se je pred kratkim posrečilo, da so pet vedeževalk zasačili ravno pri delu. Vse so prišle v sodnijsko preiskavo.
Mater je zadavil. V občini Decs na Ogrskem so odkrili grozen zločin. Osemnajstletni kmečki fant Jurij Szabo se je pred nekaj dnevi spri z materjo in je v tem prepiru zadavil svojo mater. Ponoči je nesel truplo na deželno cesto, kjer je truplo vrgel v jarek. Prošii teden so našli truplo in takoj je padel sum na sina, ki so ga tudi prijeli. Po daljši tajitvi je zločin priznai. Ubijalec svoje matere je izročen sodišču.
Mali revolucionarci. Revolucionarne običaje posnemajo in oponašajo v ruskem carstvu že majhni otroci. V vasi Hruščobrodu na ruskem Poljskem se je dogodil slučaj take vrste. Štirje dečki v dobi od 9 do 12 let so prijeli svojega tovariša, ki je ukradel 55 kopejk. ki so jih oni skupno skrili. Dečki so sestavili »vojno sodišče«, ki je malemu tatiču votiralo—smrtno kazen. Do tu je povest komična, a dalje je tragična; dečki so svojega tovariša v gozdu obesili. Šele preiskava je odkrila ta revolucionarni »zločinček«.
Popularizovanje umetnosti na Danskem. Na predlog ministra za zunanje zadeve je odločil drž. zbor na Danskem 15.000 mark za umetniški okras železniških postaj na državnih progah. Za ta denar bodo nakupili važne reprodukcije. litografije itd in jih razobesili po čakalnicah v koridorjih. Razume se, da se
IPrva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
u»tanovi).n» M. IBB4.	w Ljubljani, Wolfove ulice itev. 12	- žt«». t.i.fon. 2ie.

priporoča siavnemn občinstvu lo spoilovmita gostilničarjem svoj« izbora*
«469 160---«*
o |» i v« v godcih In steklenica!*
bodo v prvi vrsti ozirali na železniške postaje na deželi, kjer ljudje nimajo često prilike, da vidijo kako bolje umetniško delo, za časa čakanja na postaji pa si vsak rad ogleduje slike in si tako preganja dolgčas.
Doževa palača se izpremeni v muzej. Iz Benetk se poroča, da se doževa palača izpremeni deloma v muzej. Zbirka orožja mestnega in arsenalskega muzeja, vsi bojni trofeji, zbirka denarja, kratkomalo vse, kar je v zvezi z beneško zgodovino, se prenese v doževo palačo.
L mrl je v soboto zaslužni prvoboritelj krščanskega socializma v Avstriji P. Ambrož Opitz, ustanovitelj »Reichsposte«.
Nesrgča v Brevalskem predoru. Signali so ustavili v Brevalskem predoru na Francoskem cherbourski vlak, v katerega je nato za-vozil ekspresni vlak. Ranjenih je 17 potnikov. Več voz je skočilo iz tira.
P. Lindaua, znanega pisatelja, toži rodbina Molitor po odvetniku Pannvvitzu.
Telefonska in brzolauna poročila
CESARJEV GOD.
Dunaj, 4. oktobra. Povodom cesarjevega godu so se vršile po celi državi slovesne službo, božje.
istrski deželni zbor.
Koper, 4. oktobra. Glavar Rizzi poroča da je škof Nagi opravičil odsotnost. Lagnja: V katerem jeziku? Rizzi: Italijansko. Laginja: Sem mislil, da nemško. (Smeh.) Po branju raznih predlog se poroča o ureditvi učiteljskih plač in sicer: I. kat. 1920 K. II. kategorija 1680 K, III. kategorija 1440 K. navadni uČUelji 1200 K. KvinkvenIJ: I. po petih letih, II. po 10. III. po 15, IV. po 20. V. po 25 in VI. po 30 službenih letih. Nato se zahteva poseben urad za Istro pri namestništvu. Dr. Trinajstič zahteva več skrbi za Opatijo.
PEKI ZOPER OBČINSKI SVET.
T r s t. 4. oktobra. Peki so sklenili na svojem shodu najodločnejše korake proti občanski pekarni.
nagodba.
Budimpešta, 4. oktobra. Avstrijski ministri so imeli posvetovanje do I. ure zjutraj. Danes opoldne so obojestranski ministri še sedeli skupaj pri pogajanjih. V tej seji se bo odločila usoda nagodbe.
RUSKI MINISTER ZUNANJIH ZADEV.
Dunaj, 4. oktobra. Ruski minister zunanjih zadev Izvolsky se je danes povrnil z Ogrskega na Dunaj ter bo jutri odpotoval z Dunaja.
pasivni odpor Železničarjev.
D u n a j, 4. oktobra. Pasivni odpor železničarjev se nadaljuje ter se posebno občuti v zaostajanju tovornega prometa.
NOVINCI PREPEVALI KOŠUTOVO HIMNO.
Budimpešta, 4. oktobra. Dnevnik »A Nap« pripoveduje, da je 80 ogrskih novincev ki so po železnici potovali iz Budimpešte na Dunaj, prepevalo Košutovo himno tudi potem, ko so prekoračili mejo, vzlic ponovnim opominom predsednika. Izprevodnik je potem ob prihodu na Dunaj odredil, da je novince sprejel oborožen vojaški oddelek. — List protestira proti takemu postopanju z ogrskimi novinci od strani Avstrije.
DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR.
Z a d e r, 4. oktobra. Namestniški poročevalec Goli poroča o vladnih predlogih glede gospodarskega izboljšanja Dalmacije. Treba bo čez en milijon podpor za melioracije. Odobravanje pri poslancih.
PREDRZNI RUSKI TERORISTI.
Peterburg, 4. oktobra. V pisarno brzojavnega urada v Omsku so vdrli trije roparji v trenutku, kc se je uradnikom izplačevala plača. Ranili so štiri osebe. Na begu se je eden ustrelil, ko je vrdel, da mu ni možno pobegniti. Druga dva so prijeli. Eden je bil 15-letni gimnazijec.
SRBSKI KRALJ V PARIZU.
Pariz, 4 .oktobra. Listi poročajo, da srbski kralj Peter v kratkem obišče Pariz.
VLOM V KONZULATNO BLAGAJNO.
K a p s t a d t, 4. oktobra. V blagajno tukajšnjega nemškega konzulata je bilo vlomljeno. Ukradenih je 20.000 mark.
RoSašKi templjev vrelec
je osveževalna pijača, ki učinkuje izredno dietetiško in se v tem oziru izborno razlikuje od vseh drugih mineralnih voda. 1704 (>- 2
Zlate sTetinje: Berlin, Pariz, Bim itd.
TZajbolJ. kosm. Zobo-iis tli. sredstvo
Izdelovatclj &. <geVJl Ljubljana, Spltal.-Strltar. nI. T
>
Sprejme se takoj
pomočnik
za čevljarski obrt. —	FRANC BIZJAK, čevlj. mojster,	Borovnica.	2221 3—3 V najem se da takoj	2248 2-1
zemljišče
blizu topničarske vojašnice, katero meri Vlt orala. Vpraša naj se v Ljubljani, Sv. Petra nasip 37, I. nadstropje.
Izurjene	s
šivilje za slamnike
za trajno, dobro plačano delo sprejme tovarna za damske slamnike Siegfrid Orn-stein, Dunaj 6, Theobald-
gasse štev. 13. 2183 6-s %
Različne
izložbene
™ omarice
(Auslage)
skoro čisto nove, seoeno prodajo radi prezidave. Prodajo se tudi velika veina vrata in k njim spadajoči kameniti okvir. Na prodaj so pri:	2177 6-6
Fr. Iglic, Mestni trg II.
ZO kopačev.. 8 Kamnolomcev
2255 dobi takoj trajno delo proti dobri plači, v akordu ali režiji. Dopise na 2-1 stavbinsko podjetje Bulfon v Feldkirohnu na Koroškrm.



Naznanilo.
Podpisani si usojam vljudno naznaniti sl. občinstvu, da bodem v nedeljo, dne 6. oktobra o tvoril svojo novo urejeno
gostilno in prenočišče
na 9,stari pošti" v Medvodah.
Točil bodem le samo dobra, pristna vina, skrbel za točno postrežbo, kakor tudi za topla in mrzla jedila. — Povodom otvoritve bode svirala domača godba ob vsakem vremenu. Za mnogobrojni obisk se najtopleje priporoča
Julij Novljan, gostilničar.
Naznanilo.
Dovoljujem si vljudoo naznanili, da sem 4. t. m. otvorlla
Pred Škofijo štev. 19
trgovino s konfekcijo za dame, - gospode, dečke in deklice. ==
Prosim torej cenj. p. n. odjemalce, da si blagovolijo ogledati mojo samo z novostmi bogato založeno zalogo, ter
vljudno pripomnim, da mi bo mogoče sl. občinstvu najbolje, najsolidneje in najceneje postreči, ker imam blago le iz prvih tovarn. — V nadi, da me bodo moji cenjeni odjemalci še nadalje počastili s svojim obiskom, beležim	2257 3—1 z odličnim spoštovanjem
A. Lukič
bivša poslovodkinja F. M. NETSCHEK.
I

1
240 12—3
C. kr. ^ priv.
občna zavarovalnico Assicurazloni Generali v Trstu
ustanovljena 1831. 1. Jamstveni zakladi znašajo nad 300 milijonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje:
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih je bilo polic za zavarovano vsoto . . Z aznanjene škode znašajo
meseca sept. 1907
1264 K 8,402.862-66
1073 K 6,876.224 48 K 754,432-70
od I. jan. 1007
14010 K 116,157 167 05 12008 KI02,729.848 73 K 7,045.45525
£
n
KI
JH ■ |
IVI I lil naprodaj!

Isti leži v Mostah pri Komčndi na vodi Pešata, tik deželne ceste Kamnik-Kranj. Ima pet tečajev ter živahen promet. Poleg so gospodarska poslopja in zemljišče. Vodna moč se da uporabiti tudi za kako manjše tovarniško podjetje. Cena nizka, plačilni pogoji ugodni. Pojasnila daje lastnik And. Mejač v Komendi.	2251
[
J
Podružnica i v Spljetu. s	Ljubljansko kreditna Danka v LJubljani, mmm mite m. i priporoča promese na Tiske srečke za žrebanje 1. oktobra a K 7-— glavni dobitek K 180.1000 sprejema vloge na knjiiioa in tekofii račun ter je obrestuje od dne vloge do / j _0 _ - dne vzdiga po * 12 0-	s v Celovcu, s
i i K 2.000.000. i i		» Rezervni fond i t i i K 200.000. i i i
1
L
Podružnice:
Prag« « ■talilnicami: Orabcn iS, Mili itran, M.il. «llc« IT, Bidn, Brao, Ceika Lipi, Ceika luuln, lonnU Zutbeig, MMlln«, HotI JIM«, Flin, trlten I. Llbere«.
Manjalnio« na Danajn:
I. W.llitll< 10, II. Tab.nlrtn« 4, III. UntirgiiM 77 (T.gtl Rtnavcfi), m. L8-inniH 37, IV Wlfdntr Ht.plalrett« 11, V SchBnbr.nncritraiic 88 (, TI. tiimpe. dorteretr. 22, VII. MarUbllenlruit 7«, VIII. Ltrcbcnltldtrilratl« IM, IX. Alarrilraiic H, X. r«»arll«ntlr.nt M, XVIII. Wlbrl«r«ril"iM l>, XIX. DSbllngct H.optilr », XIX Ha.plilratie II
Menjalnlčna delniška druiba « iso-126
MER C UR"
Dunaj, I., WoIlzeiie 10.
Ak* kapital K 20,000.000, Ktitr zaklad K 8,500.000

Najkalantnojai
nakup in prodaja
vseh vrst rent, drlavnih papirjev, akcij, prioritet, »astavnlc devljt, valut in denarja.
ir Zamenjava in eskomptiranjc
Uirebanlb lastavnlc in obligacij, srečk in kuponov