Srecno in uspešno novo leto 2002 ! Spet je leto naokoli in pred nami so božicni in novoletni prazniki. To je cas, ko se ozremo nazaj in delamo nacrte za naprej. Tako bi se tudi mi radi zahvalili vsem, ki so nam v preteklem letu poslali prispevke v objavo in so s tem ustvarjali vaše in naše Knjižnicarske novice. Hvala vam za razumevanje naših problemov z rednim izhajanjem. Ker se zavedamo, da je redno izhajanje eden prvih pogojev za aktualnost Knjižnicarskih novic, se bomo v letu 2002 potrudili, da bo cim manj zamud. Hkrati vas vabimo, da nam pišete in nas obvestite o novostih, dosežkih, problemih, razlicnih dogajanjih v vaših knjižnicah - Knjižnicarske novice ustvarjate vi, s svojimi prispevki. Vsem našim sodelavcem, narocnikom in bralcem želimo prijetne božicne praznike, v novem letu pa veliko veselja in uspehov na osebnem in poklicnem podrocju, z željo, da bomo tudi v novem letu 2002 uspešno sodelovali ! Uredništvo ZBDS Tema posvetovanja 2002 KNJIŽNICE IN JAVNOST Bled, Festivalna dvorana, 14. – 16. oktober 2002 Zveza bibliotekarskih društev Slovenije razpisuje temo strokovnega posvetovanja v letu 2002. Na seji predsedstva Zveze, dne 30. novembra 2001, smo se dogovorili, da bo naslov okvirne teme "Knjižnice in javnost". V letu 2001 smo namrec dobili nov Zakon o knjižnicarstvu, ki prinaša precej sprememb v našo dejavnost. Knjižnicarstvo opredeljuje kot javno službo, kar je posledica sprememb, ki so nastopile z razvojem naše družbe. V zakonu so definirani pojmi, kot so: knjižnicna dejavnost, knjižnicno gradivo, nacionalni vzajemni bibliografski sistem, namen in vrste knjižnic, pravice uporabnikov, nacionalni svet za knjižnicno dejavnost in številni drugi. V casu od prejšnjega zakona iz leta 1982 je v naši družbi prišlo do velikih družbenih, politicnih in gospodarskih sprememb, ki so se mocno odrazile tudi na podrocju našega delovanja, zato so navedeni pojmi dopolnjeni oziroma prilagojeni današnji informacijski družbi in bodo služili kot osnova za nadaljnji razvoj naše stroke. Ker bi radi problematiko osvetlili z vec vidikov, želimo znotraj osrednje teme podrobneje pogledati posamezne segmente, ki pomembno dolocajo smeri razvoja naše dejavnosti. Preveriti in po potrebi tudi na novo dolociti je treba ciljne javnosti slovenskih knjižnic, ugotoviti njihove potrebe in zahteve (tudi pri skupinah uporabnikov s posebnimi zahtevami) v zvezi s ponudbo novih servisov in storitev ter preveriti možnosti naše družbe za njihovo uresnicitev v praksi. Vloga knjižnic pri ustvarjanju cloveku prijazne informacijske družbe se spreminja, knjižnice dobivajo nove naloge, postajajo bistveni sestavni del informacijske infrastrukture, brez katere ni razvoja informacijske družbe. Globalizacija kot doba sodelovanja zahteva tudi od knjižnic tvorno sodelovanje v celotnem družbenem in kulturnem okolju, vendar pa morajo pri tem knjižnice ostati prepoznavne in poskrbeti za svojo promocijo. Opozorili bi radi tudi na spremembe, s katerimi se knjižnice srecujejo pri pridobivanju gradiva na novih medijih ter gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami, kar zahteva od nas dodatno in permanentno izobraževanje tudi na podrocjih, ki presegajo tradicionalne okvire naše dejavnosti. Kot javni zavodi, ki pri svojem poslovanju uporabljajo javna sredstva, moramo tudi stalno spremljati in upoštevati predpise v zvezi z javnimi razpisi, skrbeti za racionalno porabo sredstev, se v ta namen združevati v konzorcije, da bi lahko v cimvecji meri zagotovili dostopnost gradiv cimširšemu krogu uporabnikov. S problematiko na podrocju avtorskega prava smo se na naših posvetovanjih že srecevali, vedno bolj aktualna pa postajajo tudi vprašanja licenc za dostopnost gradiv na novih medijih. Zavedati se moramo tudi, da nacela prostega trga pomembno vplivajo tudi na našo dejavnost in da poleg knjižnic razlicne oblike informacijskih storitev posredujejo tudi ponudniki iz privatnega sektorja. Kakšne naloge imajo naše knjižnice v zvezi s pripravami na vstop v Evropo? Vprašati se moramo tudi, kako smo pri svojem delu uspešni in kakšen je odziv na naše delo v javnosti. Kakšne oblike medsebojnega sodelovanja bomo morali še poiskati, da bo naše delo uspešno in cenjeno tudi v prihodnje? Gre torej za zelo aktualno in široko temo, zato vas vabimo k sodelovanju. Predlog svojega prispevka (naslov prispevka ter izvlecek s približno 200 besedami) nam na obrazcu objavljenim v prilogi najkasneje do 15. februarja 2002 pošljite na naslov: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Želimo vam veliko ustvarjalnih idej pri pisanju. Irena Sešek, predsednica ZBDS NAGRADE KALANOVEGA SKLADA ZA LETO 2001 Na seji upravnega odbora dne 7. 10. 2001 so clani upravnega odbora Kalanovega sklada sklenili, da se objavi razpis natecaja. Razpisane so bile teme: Vsebinska obdelava publikacij - stanje in perspektive, Relevantnost knjižnicnih zbirk, Ugotavljanje uspešnosti delovanja knjižnic. V razpisu je bilo navedeno, da lahko že objavljena strokovna dela predlagajo za nagrado posamezna bibliotekarska društva ali Zveza bibliotekarskih društev ali clani upravnega odbora Kalanovega sklada. Na seji, ki je bila 24. 9. 2001, je upravni odbor ugotovil, da do razpisanega roka ni prispela nobena prijava razpisane teme, zato je sklenil, da v letu 2001 podeli nagrade za že objavljena dela, ki so nastala v obdobju od zadnje podelitve leta 1999 do julija 2001. Po temeljnem premisleku se je upravni odbor odlocil, da predlaga predsedstvu ZBDS za nagrade Kalanovega sklada štiri dela, ki obravnavajo eno izmed razpisanih tem: - Ambrožic, Melita: Utvrdjivanje uspješnosti poslovanja visoko-školskih knjižnic - od kvan-titativnih do kvalitativnih poka-zatelja : doktorska disertacija. - Zagreb, 1999 - Petermanec, Zdenka: Vredno-tenje kakovosti knjižnicarskih storitev : magistrsko delo. - Ljubljana, 2000 - Šauperl, Alenka: Klasifikacija knjižnicnega gradiva : ucbenik za študentke in študente biblio-tekarstva. - Ljubljana, 2000 - Ivancic, Damjana: Knjige iz 16. stoletja v Osrednji knjižnici Srecka Vilharja v Kopru : diplomska naloga. - Ljubljana, 2001 Predsednica upravnega odbora Kalanovega sklada dr. Irena Sapac Nagrada Kalanovega Sklada 2001 dr. Melita AMBROŽIC Obrazložitev Dr. Melita Ambrožic je v doktorski disertaciji z naslovom "Utvrdivanje uspješnosti poslovanja visoko-školskih knjižnica: od kvantitativnih do kvalitativnih pokazatelja" obdelala aktualno problematiko ugotavljanja uspešnosti visokošolskih knjižnic in predlagala nacine spremljanja uspešnosti dela visokošolskih knji-žnic v Sloveniji. V prvem delu je podala definicijo visokošolskih knjižnic, prikazala njihov razvoj in osnovne znacilnosti. Zaradi številnih sprememb v družbi in akademskem okolju delujejo sodobne visokošolske knjižnice drugace kot pred nekoliko desetletji. Potreben je managment visokošolskih knjižnic, ki zahteva informacijske sisteme za podporo odlocanja, uvedbo strateškega planiranja in sistema ustvarjanja kvalitete. Zaradi odgovornosti financerjem in splošne odgovornosti ožjemu in širšemu okolju morajo visokošolske knjižnice stalno preverjati dejavnost in javno predstavljati rezultate svojega dela. Ugotavljanje uspešnosti poslovanja je del teh procesov. V drugem delu je predstavila proces vrednotenja knjižnic in proces ugotavljanja uspešnosti poslovanja. Posebno pozornost je posvetila pokazateljem uspešnosti poslovanja, ki jih predlaga IFLA za visokošolske knjižnice. Prikazala je tudi standarde za visokošolske knjižnice in akreditacijsko prakso v ZDA in Veliki Britaniji. Zaradi pomena kvantitativnih kazalcev uspešnosti poslovanja knjižnic je posebno poglavje posvetila problematiki knjižnicne statistike, ki jo nekateri po nepotrebnem zanemarjajo. V zadnjem delu je prikazala razvoj in stanje knjižnicne statistike v Sloveniji in predlagala model zbiranja statisticnih podatkov za slovenske visokošolske knjižnice. Analizirala je poskuse ugotavljanja uspešnosti poslovanja visokošolskih knjižnic v Sloveniji in prikazala rezultate ankete o prisotnosti sistematicnega ugotavljanja uspešnosti poslovanja v teh knjižnicah. Prikazala je predlog kvantitativnih in kvalitativnih kazalcev uspešnosti poslovanja in opravila izracune njihovih vrednosti. O merjenju uspešnosti poslovanja knjižnic obstaja obsežna tuja literatura, ki problematiko obravnava z razlicnih izhodišc ter navaja razlicne definicije istih izrazov ali pa se razlicni izrazi pojavljajo kot sinonimi. Delo dr. Melite Ambrožic je tudi pomembni prispevek k poenotenju izrazov s podrocja merjenja uspešnosti poslovanja knjižnic v slovenskem prostoru. Ker v slovenskem jeziku nimamo veliko del s podrocja merjenja uspešnosti knjižnic, pomeni navedba virov (197 enot citirane literature, 78 enot druge uporabljene literature in 84 enot druge relevantne literature) pomembno izhodišce za nadaljnje raziskave te problematike v Sloveniji. Delo dr. Melite Ambrožic je pomemben prispevek k teoriji in praksi ugotavljanja uspešnosti poslovanja knjižnic. NAGRADA KALANOVEGA SKLADA 2001 mag. Zdenka PETERMANEC Obrazložitev Mag. Zdenka Petermanec je v magistrskem delu z naslovom "Vrednotenje kakovosti knjižnicnih storitev" opredelila pojem vrednotenja kot ekonomsko kategorijo in prikazala njegov namen v nepridobitnih organizacijah, med katere uvršcamo tudi knjižnice. Navedla je cilje in metode, s katerimi izvajamo vrednotenje ter definirala knjižnicne storitve, ki jih je smiselno vrednotiti. Posledica vrednotenja so izboljšave, ki privedejo do kakovostnih storitev. V delu se je ukvarjala tudi z vrednotenjem uporabnikovega zadovoljstva v knjižnicnem okolju Ekonomsko - poslovne fakultete v Mariboru. Z anketiranjem je ugotovila, katere knjižnicne sestavine so za uporabnike pomembne in kako so z njimi zadovoljni. Zanimalo jo je tudi, kako obiskovalci knjižnice ocenjujejo njene storitve kot celoto. Ugotovila je, da je v visokošolski knjižnici najbolj smiselno vrednotiti zbirko, njeno dostopnost, med knjižnicnimi storitvami pa predvsem referencne storitve. Pri zbirki je pomembno, da zbiramo raznovrstne informacije, povezane s stroko fakultete, v razlicnih oblikah in cim hitreje. Dostop do gradiva mora biti enostaven, prost in dobro oznacen. Katalogi naj bodo ažurni in zanesljivi. O knjižnih novostih in novih informacijskih možnostih je potrebno obvešcati uporabnike redno in na preprost nacin. Gradivo je potrebno hraniti v visokošolski knjižnici le toliko casa, dokler so informacije iz njega še uporabne in relevantne. Posebno pozornost je namenila izobraževanju uporabnikov in njihovim predlogom za izboljšanje tistega, s cimer v knjižnici niso zadovoljni. Cilj izobraževanja uporabnikov mora biti uspešen referencni pogovor, informacijsko pismen, samostojen in samozavesten uporabnik. Eden od pokazateljev zadovoljstva uporabnikov je analiza odgovorov na vprašanje: "Ali ste še pripravljeni vrniti se v našo knjižnico k istemu knjižnicarju po enako storitev?" V magistrskem delu je ugotovila, kako v knjižnici Ekonomsko - poslovne fakultete zadovoljujejo potrebe in pricakovanja obiskovalcev. Ko je analizirala pomembnost posameznih kategorij in zadovoljstvo z njimi, je ugotovila, da so v knjižnici najpomembnejši dobro usposobljeni knjižnicni delavci in knjižnicne storitve, sledijo gradivo, oprema in prostor. V nadaljnjih študijah želi ugotoviti, ali obstaja korelacija med pogostostjo obiskovanja in stopnjo zadovoljstva uporabnikov s ponujenimi storitvami. Uporabila je obsežno bibliografijo (72 enot) s podrocja vrednotenja knjižnic in knjižnicnih storitev. Delo mag. Zdenke Petermanec je pomemben prispevek k teoriji in praksi vrednotenja storitev v visokošolskih knjižnicah. NAGRADA KALANOVEGA SKLADA 2001 dr. Alenka ŠAUPERL Obrazložitev Dr. Alenka Šauperla je v ucbeniku za študentke in študente bibliotekarstva z naslovom "Klasifikacije knjižnicnega gradiva" obdelala knjižnicno klasifikacijo, vsebinsko analizo, univerzalno decimalno klasifikacijo, uporabo UDK na sploh, uporabo UDK v vzajemnem katalogu, predmetne oznake in normativno datoteko za predmetne oznake. V ucbeniku je razložila izraz klasifikacije in njegov pomen. Podrobno je opredelila pomen knjižnicne klasifikacije ter razvoj najbolj znanih klasifikacijskih sistemov, ki so zajeli celotno cloveško znanje in so bili najprej pripravljeni za uporabo v splošnih knjižnicah. Obravnavala je hierarhicno in fasetno strukturo klasifikacij, ki jih lahko poimenujemo tudi analiticno-sinteticne. Med fasetnimi klasifikacijami je obrazložila Ranganathanovo in Blissovo klasifikacijo, med hierarhicnimi klasifikacijami pa klasifikacijo Kongresne knjižnice in Deweyevo decimalno klasifikacijo. Poudarila je pomen vsebinske analize dokumenta, ki jo je potrebno opraviti pred klasifikacijo. Utemeljila je primernost klasifikacije za razne namene, med njimi urejanje zbirk, seznamov, informacij, dokumentov in predmetov ter za iskanje in priklic informacij, dokumentov in predmetov tako urejenih zbirkah. Poudarila je univerzalnost decimalne klasifikacije, ki je pomembna zato, ker zajema vse znanje in je torej primerna za organizacijo zbirk, ki zajemajo vse znanje. Pomembna pa je tudi zaradi mednarodne uporabnosti, saj jo lahko uporabljajo kjerkoli po svetu. Ponaša se z dolgoletnim mednarodnim sodelovanjem pri razvoju in vzdrževanju sistema ne samo s prevodi, temvec tudi z vkljucevanjem pojmov, ki so pomembni za doloceno kulturo. Njeno mednarodno uporabnost potrjuje uporaba v številnih deželah, zlasti tam, kjer anglešcina ni uradni jezik. Enotna uporaba arabskih številk za oznacevanje pojmov nudi velike možnosti za sodelovanje v svetovnem merilu. Enotne oznake pojmov omogocajo avtomatsko prevajanje iz enega jezika v drugega. Ugotovila je, da je univerzalna decimalna klasifikacije analiticno–sinteticne klasifikacije, ki omogoca analizo in sintezo pojmov. Omogoca razgradnjo sestavljenih pojmov na najosnovnejše sestavine in sestavljanje kompleksnih pojmov iz najosnovnejših. Podrobno je razdelala strukturo univerzalne decimalne klasifikacije, omogocila boljše razumevanje s številnimi primeri ter opozorila na spremembe v razvoju sistema.Opozorila je tudi na posebnosti pri uporabi sistema univerzalne decimalne klasifikacije v vzajemnem katalogu. Opredelila je na bistveno razliko med namenom in strukturo klasifikacijskih ter predmetnih oznak, obrazložila oblikovanje predmetnih oznak ter navedla vrste predmetnih oznak v vzajemnem katalogu. Delo dr. Alenke Šauperl na sistematicen, pregleden in razumljiv nacin obravnava podrocje klasifikacije, o katerem v slovenskem jeziku še ni objavljenih veliko publikacij, in je pomemben prispevek k teoriji in praksi slovenskega knjižnicarstva. Nagrada Kalanovega sklada 2001 Damjana IVANCIC Obrazložitev Damjana Ivancic je v svoji diplomski nalogi "Knjige iz 16. stoletja v Osrednji knjižnici Srecka Vilharja v Kopru" podrobno z razlicnih vidikov predstavila knjige, ki so del obsežne zbirke redkih in dragocenih knjig. Starejše ali antikvarne knjige so pomemben del narodne in tudi svetovne kulturne dedišcine. Osnovna naloga knjižnic, ki te knjige hranijo je, da jih primerno uredijo, tako da bi bile informacije o njih cim bolj dostopne in uporabne ter da poskrbijo za njihovo pravilno hranjenje in varovanje. Avtorica je v prvem delu naloge opisala Istro v 16. stoletju, razvoj tiskarstva in vlogo knjige v družbi. Raziskala je prisotnost knjige na podrocju Istre v casu od nastanka prvih samostanov do konca 16. stoletja. Za primerjavo je predstavila tudi rokopisne knjige in prve tiskane knjige na Slovenskem. Pri razvoju tiskarstva se je omejila na cas od zacetkov do 17. stoletja in poudarila zacetke tiskarstva v Istri in na Slovenskem. V drugem delu naloge je opisala 38 najpomembnejših knjig iz zbirke glede na njihovo vsebino, jezik, kraj nastanka, tisk, vezavo, opremo in ohranjenost. Vecina knjig je bila del fonda stare koprske mestne knjižnice Biblioteca Civica. Nekatere od teh knjig so imele tudi druge lastnike, med katerimi so bile koprske družine. Avtorji in vsebine knjig govorijo o obdobju, v katerem so knjige nastale. Iz njih razpoznamo cas humanizma in renesanse 16. stoletja. Po vsebini so knjige iz razlicnih podrocij: filozofije, teologije, prava, naravoslovja, medicine, literarne zgodovine in teorije, geografije, zgodovine in leposlovne knjige. Pred letom 1500 je bila vecina knjig v latinšcini, v drugi polovici 16. stoletja pa se je povecalo število knjig v narodnih jezikih, med katerimi so knjige v italijanšcini, slovenšcini in cešcini. Tiskarstvo je bilo v 16. stoletju v najvecjem razcvetu in v zbirki so knjige tiskane v desetih evropskih mestih. Knjiga je prav v 16. stoletju dobila podobo, kot jo ima danes in se je locila od prvotiskov, ki so bili zelo podobni srednjeveški knjigi. Avtorica je v svoji nalogi navedla tudi ugotovitve o zunanjih znacilnostih knjig in vezav iz 16. stoletja. Ugotovila je, da je vezava potekala loceno od tiskanja. Tiskarji so odpošiljali v knjigarne nevezane izvode. Vezali so jih pozneje lastniki, najbrž zato, ker je vezava pomenila velik strošek za založnika, premožnejši lastniki pa so si dali knjige vezati v dragocene in bogato okrašene materiale. Avtorica je v svoji nalogi raziskala tudi ohranjenost knjig v zbirki. Vsaka knjiga ima svojo pot in vsebino, skozi katero odkrivamo resnice v naravi, razlicne obraze družbe in cloveka. Avtorica pa je odkrila še druge razsežnosti knjiga, ki jih ob vsakdanjem srecanju z njo ne vidimo, saj knjigo najveckrat doživljamo skozi njeno vsebino. Zgodovina knjige pa nam odkrije prepletenost njene pojavnosti in njeno povezanost s svetom tehnike, ekonomije, ideologije in umetnosti. PREJEMNIKI COPOVIH DIPLOM V LETU 2001 ALJA BRATUŠA višja knjižnicarka, strokovni vodja Obcinske maticne knjižnice v Žalcu. Od zacetka svojega dela (1988) je zelo delavna clanica DB Celje. Posebej se je izkazala pri organizaciji posveta ob 25. obletnici delovanja tega društva ter predavanj in seminarjev tega društva. Odlikuje se z veliko strokovnostjo, delavnostjo in pripravljenostjo pomagati sodelavcem pri uvajanju informacijske tehnologije, pri širjenju in poglabljanju knjižnicne stroke ter pri izvajanju bibliopedagoške dejavnosti v osnovni šoli. Pripravila je strokovno didakticno gradivo za ucitelje, delovne zvezke za ucence, spletne strani za šolske knjižnice in objavila vec strokovnih clankov v zbornikih, strokovnih in lokalnih casnikih. Uspešna je tudi pri organizaciji aktivov, ustanavljanju novih knjižnicnih enot in delovnih skupin v lokalnem in državnem okviru. IVANKA KUS višja knjižnicarka, vodja Knjižnice Radlje ob Dravi deluje na našem podrocju že 20 let. V tem casu je veliko storila za strokovni in materialni napredek na tem delu Koroške. Rezultati njenega dela so vidni v uspešni maticni knjižnici Radlje ob Dravi in v enotah na Muti, v Vuzenici, Podvelki, Ribnici na Pohorju ter v njihovem novem izposojevališcu Kapla na avstrijski meji. Pripravila je tudi strokovne podlage za prostorski razvoj knjižnicarstva za vse nabevedeno podrocje. Vselej se je vkljucevala tudi v širša, skupna kulturna prizadevanja v Dravski dolini. MAJA ŽUMER dr. bibliotekarske znanosti, vodja Bibliotekarskega in razvojnega centra v Nuku in predavateljica na oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani že dve desetletji deluje na podrocju informatike. Zacela je na Republiškem racunskem centru, nadaljevala na racunalniškem centru Univerze v Ljubljani kot specialist za besedilne podatkovne zbirke in vodja skupine za splošno informatiko. Od 1995 dela kot svetovalka za informacijske sisteme oz. vodja razvojnega centra v NUK. Ob delu si je pridobila izobrazbo magisterija in doktorata na podrocju informacijskih ved. Njeno delo je usmerjeno predvsem na vrsto nacionalnih projektov, npr. retrospektivna konverzija starejših katalogov Nuka, slov. nacionalna bibliografija na CD-ROM-u idr., je tudi predsednica Komisije za avtomatizacijo pri ZBDS, v mednarodnem okviru pa clanica predsedstva ELAG (European Library Automation Group) in upravne skupine evropskega projekta CECUP. KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO Novomeška knjižnica Mirana Jarca je po zelo uspešnem prvem povojnem obdobju znova dosegla svojo mocno opazno revitalizacijo predvsem v zadnjih petih letih. Poudariti je treba njeno organizacijsko in prostorsko prenovo, ki je zahtevala veliko strokovne inovativnosti, požrtvoval-nosti, pa tudi organizacijskega in fizicnega dela. Ta knjižnica se je predvsem po zaslugi njenih delavcev in vodij prelevila v sodobno kulturno-izobraževalno ustanovo, ki opravlja svojo dejavnost za nad 60.000 prebivalcev na prostorsko zelo obsežnem podrocju 6 obcin. Pri njenem strokovnem delu je treba poudariti njeno primarno strokovno skrb za pokrivanje informacijskih potreb okolja, ob tem pa podpira in promovira tudi potrebe formalnega izobraževanja, od osnovnošolskega do visokošolskega, omogoca demokraticno dostopnost do znanja in informacij ter sama organizira ali spodbuja vrsto kulturnih dejavnosti in prireditev. Njeni strokovnjaki poleg stalnega strokovnega dela, ki vkljucuje tudi maticno in dobro razvito domoznansko dejavnost, pogosto in uspešno sodelujejo pri knjižnicarskem izobraževanju, opravljajo publicisticno dejavnost in so zelo delavni v vseh oblikah društvenega dela. Delovanje te knjižnice je tvorno v okviru celotne dolenjske regije in povezano s sosednjo Hrvaško. MARIBORSKA KNJIŽNICA Mariborska knjižnica že dolgo nacrtno, vztrajno in sistematicno sledi svoji viziji, streci izjemno raznolikim potrebam prebivalstva na strokoven in tehnološko moderen nacin. Svojo dejavnost opravlja v 16 obcinah. Njena knjižnicna mreža je najvecja v Sloveniji. Sestavlja jo 17 stalnih izposojevališc, vzajemna in društvena knjižnica ter bibliobus s 37 postajališci. Rast mreže, njena posodobitev ter pestre organiza-cijske oblike dokazujejo, da dejavnost knjižnice ni odvisna samo od politicnih in gospodarskih razmer, ampak v veliki meri tudi od visoko strokovnega dela in vodenja. Za Mariborsko knjižnico je znacilen tudi sodoben nacin predstavljanja njene celostne podobe v javnosti, ki je zgleden in posnemanja vreden. Pri tem mislimo na številne prireditve, informativne in predstavitvene drobne tiske, videofilme, glasilo Informator, revija Otrok in knjiga itd. Nekatere akcije so dosegle celo ugledna mednarodna priznanja. V tej knjižnici so razvili sodobne oblike dela s ciljnimi skupinami, od mladostnikov do starostnikov (igroteka, informacijski center za mlade ipd.) Njeni knjižnicarski strokovnjaki svoje znanje in izkušnje uspešno posredujejo na konferencah, seminarjih, tecajih in drugih izobraževalnih oblikah po vsej Sloveniji. PREJEMNIKI COPOVIH PRIZNANJ V LETU 2001 MARJANA BENCINA višja bibliotekarka na germanisticnem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani od 1989 opravlja sprotno in retrospektivno katalogizacijo gradiva, koordinira šifrante in izpisne formate za celotno lokalno bazo OHK v sistemu Cobiss in sodeluje v delovnih skupinah za razvoj te knjižnice. Pomembno je njeno pedagoško svetovalno delo študentom pri pripravi seminarskih in diplomskih del, sodeluje pa tudi v naših strokovnih društvih. SONJA HABERL višja knjižnicna referentka v UKM, vodja izposojevalne službe deluje v mariborskem knjižnicarstvu od leta 1973. Posebno skrb je posvecala uporabnikom, bila vzor mlajšim sodelavcem, urejala ucno in informacijsko zbirko ter uvajala novosti v delovni proces. Zaradi njene visoke strokovnosti, izjemne prijaznosti in skrbi za uporabnike s posebnimi potrebami je veliko prispevala k ugledu in velikemu obisku uporabnikov UKM. TATJANA KOKOL višja knjižnicarka, vodja knjižnice Srednje tekstilne šole v Mariboru, se je v 20-letnem delovanju predvsem uspešno ukvarjala z razvojem šolskih knjižnic. Na tem podrocju je spodbujala branje in razvijala bibliopedagoško delo ter svojo knjižnico uredila po najsodobnejših nacelih. Zadnja leta je bila vodja študijske skupine za knjižnicno dejavnost za srednje šole in to delo opravljala zelo dobro in vestno. Vzporedno s tem je vodila tudi projekt javnih del Vnos retrospektive v šolske knjižnico na 15 šolah. KAREL ŠAVEL knjižnicar, vodja maticne službe in potujoce knjižnice pir Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, opravlja razlicna strokovna knjižnicarska dela že 26 let. Zanj je znacilno zavzeto prevzemanje vsega novega v stroki, delovni elan in optimizem. Njegova najnovejša uspešno izpeljana akcija je pridobitev sodobnega bibliobusa, ki pomeni razširitev dostopnosti knjige v Prekmurju in še tesnejši stik z bralci, ki ga je Šavel že poprej posebej uspešno gojil. Vsem prejemnikom najvišjih državnih diplom in priznanj s podrocja bibliotekarstva iskreno cestitamo! 10. JUBILEJNO SRECANJE SLOVENSKIH POTUJOCIH KNJIŽNIC - POSEBNO DOŽIVETJE Prvega in drugega julija so se slovenski potujoci knjižnicarji zbrali v Idriji na desetem, jubilejnem srecanju. To je tradicionalno strokovno srecanje, na katerem si enkrat letno knjižnicarji izmenjajo izkušnje, se pogovorijo o uspehih in težavah pri svojem delu ter ga nazorno predstavijo širši javnosti. Na srecanje so prišli s svojimi potujocimi knjižnicami, tako da so gostitelji in prebivalci Idrije imeli priložnost na Ahacijevem trgu v Idriji spoznati cvet slovenskih potujocih knjižnic in sicer bibliobuse: Kopra, Maribora, Ljubljane, Postojne, Novega mesta, Nove Gorice, Domžal – Kamnika in Tržica. Manjkal je edino bibliobus iz Murske Sobote, ki je bil trenutno v popravilu. Srecanje sta organizirala Sekcija za potujoce knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in gostiteljica Mestna knjižnica in citalnica Idrija. Prvi dan srecanja - po lepem glasbenem programu, ki ga je izvajal dekliški oktet Lira iz Cerknega, po slavnostnih in vzpodbudnih nagovorih idrijskega župana gospoda Cveta Koderja in predsednice sveta Mestne knjižnice Idrija gospe Lidije Kleiniest - nam je gospa Anica Božic ravnateljica Mestne knjižnice in citalnice Idrija predstavila kratko zgodovino kraja in knjižnicarstva na Idrijskem in Cerkljanskem in nas seznanila z novo, sodobno podobo Mestne knjižnice in citalnice Idrija. V nadaljevanju srecanja je predsednica sekcije za potujoce knjižnice gospa Nika Pugelj spregovorila o prehojenih poteh slovenskega potujocega knjižnicarstva ter o delovanju sekcije, obenem pa nam je predstavila nacrt za prihodnje delovanje sekcije. V odmoru smo udeleženci ogledali obnovljene, lepe, svetle prostore Mestne knjižnice in citalnice Idrija, in spremno razstavo srecanja, ki jo je postavil AS-Remont Domžale. Razstava je nazorno, kronološko prika-zala, nastajanje pri njih izdelanih potujocih knjižnic. Seveda smo pri vsem tem uživali gostoljubje knjižnicark idrijske knjižnice. V drugem delu strokovnega srecanja smo se lahko seznanili s številnimi zanimivimi podatki o delovanju slovenskih potujocih knjižnic. Mobilne knjižnice so pomembni del slovenskega knjižnicno-informa-cijskega sistema. Za njih je znacilno, da opravljajo enake naloge kot stacionarne knjižnice. Nudijo kakovosten izbor knjižnega in neknjižnega gradiva ob pomoci izkušenega bibliotekarskega kadra. Le da so mobilne, na kolesih, kar jim omogoca, da lahko pridejo v številna predmestna in bolj oddaljena vaška obmocja in tam živece prebivalce oskrbijo z ustrezno bralno, izobraževalno literaturo ali ponudijo ustrezne informacije. Prve obiske terena je preizkusila Osrednja knjižnica Srecka Vilharja v Kopru, in sicer leta 1973 s posebej prirejenim kombijem. V naslednjih dveh letih pa sta jim sledila bibliobusa iz Ljubljane in Maribora, pozneje pa so jim se pridružili še drugi. Na našem obmocju je Knjižnica Mirana Jarca (takrat še Študijska knjižnica) leta 1978 krenila na pot s prvim kombijem, leta 1986 smo dobili prvi bibliobus, lansko leto pa novi bibliobus, ki na 50 izposojevališcih obišce razlicne oddaljene kraje in tudi nekaj podjetij v novomeški, škocjanski, šentjernejski, topliški, mirnopeški in žužemberški obcini. Rezultati delovanja devetih slovenskih potujocih knjižnic v letu 2000 nam povedo, da so uporabnikom na voljo v 51 obcinah in sicer v 602 vaseh, v osmih tovarnah, v treh zaporih, v enem domu za upokojence, in v enem centru za odvajanje od zasvojenosti od mamil. Murskosoboški bibliobus obiskuje tudi zamejske Slovence na Madžarskem: na tri tedne obišce tri kraje v Porabju. Vse potujoce knjižnice imajo 18.635 rednih clanov, ki so 124.636 - krat obiskali mobilne knjižnice in si izposodili 537.848 enot knjižnicnega gradiva. Z drugimi besedami povedano, v povprecju bralec potujoco knjižnico obišce sedemkrat na leto in si vsakic izposodi štiri enote knjižnicnega gradiva. Za obiskovalce so bili slovenski bibliobusi odprti skupno: 6939 ur, kraje so obiskovali na 14 dni, povprecna odprtost v postajališcu pa je znašala eno uro. V bibliobusih danes izvajajo tudi posebne dejavnosti: npr. akcijo Knjiga na dom (knjigo prinesejo bralcem domov), pravljicne ure, priložnostne prireditve, kvize, uganke, literarne natecaje. Letos so potujoci knjižnicarji izvedli anketo med svojimi uporabniki. Rezultate ankete Kako slovenske potujoce knjižnice ocenjujejo uporabniki nam je predstavila kolegica iz tolminske knjižnice Jožica Štendler. Rezultati ankete so pokazali, da je bralcev potujocih knjižnic veliko vec kot clanov in to za eno tretjino, saj izposojene knjige prebere skoraj vsa družina. Ugotovljeno je bilo, da vsak clan potujoce knjižnice letno prebere vec kot štirideset knjig, kar je nad povprecjem bralnih navad Slovencev. Zanimivi so bili odgovori anketirancev zakaj obiskujejo potujoco knjižnico. Pripisali so, da jo obiskujejo: ker radi berejo, zaradi visoke cene knjig, zaradi primernosti urnika, ker pride med delovnim casom v podjetje ali se pripelje pred domaci prag, zaradi otrok, ki jih navaja na branje in red, zaradi prakticnosti, zaradi možnosti daljše izposoje kot v drugih knjižnicah, zaradi zelo prijaznih in usposobljenih zaposlenih, zaradi prijetnega vzdušja, zaradi srecevanja z drugimi bralci, ker je to edina možnost razvedrila v kraju … "Samo še pri krvodajalcih so tako prijazni", se je glasil odgovor enega od anketiranih uporabnikov potujoce knjižnice. Bralci so izrazili tudi nekaj svojih želja po vecji kolicini neknjižnega gradiva, ki naj bi ga imele potujoce knjižnice. Vec avdio in video kaset, zgošcenk, CD-romov, radi bi prebirali razlicne revije. V nadaljevanju srecanja je gost iz Finske, gospod Antero Kyostio, vodja potujoce knjižnice iz Tampereja, obenem pa predsednik združenja finskih potujocih knjižnic, predstavil finske potujoce knjižnice. Izvedeli smo, da ima Finska 203 potujocih knjižnic oziroma 40 odstotkov vseh potujocih knjižnic v skandinavskih deželah, prva njihova potujoca knjižnica je zacela delovati že davnega leta 1961. Vecina njihovih bibliobusov obiskuje šole, mnogi tudi vrtce in nekateri tudi zapore.V finskih bibliobusih poleg knjig in revij množicno izposojajo tudi avdiovizualno gradivo: zvocne knjige, glasbene kasete, zgošcenke, CD-rome, videokasete in drugo. Vecji del finskih potujocih knjižnic nudi racunalniške povezave z maticno knjižnico. Vsi njihovi bibliobusi so izdelani na avtobusnih podvozjih, dolžine od 11 do 13 metrov. Najpogostejši podvozji sta Scania in Volvo, nekaj je tudi podvozij Mercedes. Prav zdaj potekajo na Finskem zanimivi projekti v zvezi z potujoco knjižnico. Poleg obicajnih knjižnicnih storitev omogocajo dostop do treh racunalnikov s tiskalniki. Z dveh teminalov je možna povezava z Nacionalnim pokojninskim institutom, banko, Uradom za zaposlovanje. Stranke na ta nacin lahko placajo racune, si natisnejo obrazce za pokojnino, jih izpolnijo in pustijo v potujoci knjižnici. Potujoce knjižnice bodo v bodoce tudi dostavljale blago iz trgovin in lekarn ter pošto: razglednice, pisma in pakete, prodajale bodo poštne znamke. Zdaj in v prihodnje bodo potujoce knjižnice na svoji poti spremljali uradniki razlicnih podrocij, ki bodo odgovarjali na vprašanja strank. To je bilo za nas nekaj povsem novega. Znanje, ki smo ga pridobili o delovanju finskih potujocih knjižnic, je bilo tudi slikovno ilustrirano. Kolegica Jožica Štandler nam je predvajala svoj film, ki ga je lansko leto posnela ob obisku finskih potujocih knjižnic. Letošnje jubilejno deseto srecanje slovenskih potujocih knjižnic je razen finskega kolega spremljalo tudi veliko knjižnicarjev iz sosednje Hrvaške. Sekcija za potujoce knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije je tudi širše dejavna. Pri svojem delu sodeluje tudi z mednarodno knjižnicarsko organiza-cijo IFLO in njeno Round Table on Mobile Libraries (RTML). Ker letos vrste potujocih knjižnicarjev zapušca kolega Miro Zarabec, šofer-evidenticar novomeške potujoce knjižnice, se mu je gospa Nika Pugelj ob tej priliki zahvalila za njegovo predano in požrtvovalno delo ter mu izrocila priložnostno darilo. Po izjemno dobro pripravljenem prvem dnevu srecanja smo se ogledali bogato ponudbo kraja, grad Gewerkenegg in Mestni muzej Idrija. Bili smo navdušeni nad njegovo stalno razstavo Pet stoletij rudnika in mesta. Razstava je izredno domisleno tematsko postavljena, saj zelo privlacno predstavi zgodovino idrijskega rudnika in mesta Idrija in res ni cudno, da je Idrijskem muzeju bila leta 1997 podeljena mednarodna nagrada LUIGI MICHELETTI, za najboljši Evropski muzej industrijske in tehnicne dedišcine. Nagrado podeljuje Evropski muzejski forum pri Svetu Evrope. Absolutno vredno ogleda! Zvecer smo se premaknili v Cerkno, kjer smo prenocili. Tretjega julija zjutraj pa smo si ogledali še en biser Antonijev rov – turisticni rudnik Idrija. Ves ta cas pa so si slovenske bi-bliobuse lahko ogledali prebivalci I-drije. Mocno upamo, da bo Mestni knjižnici in citalnici Idrija in njeni podjetni direktorici gospe Božicevi, predsednici Primorskega bibliotekarskega društva uspelo dobiti sredstva za nakup nove potujoce knjižnice, saj bi jim v njihovih krajih izredno prav prišla. V kratkem je pricakovati prihod še dveh potujocih knjižnic, enajstim slovenskim bibliobusom se bosta pridružila še dva: Tolmin (ki že deluje) in Ptuj. Dogovorili smo se , da bo prihodnje srecanje leta 2002 v Crnomlju, leta 2003 pa se bodo potujoci knjižnicarji dobili v Sežani. Srecanje potujocih knjižnicarjev je bilo izredno zanimivo, strokovno odlicno pripravljeno in izpeljano. Spoznali smo veliko novih kolegic in kolegov, izmenjali smo si razlicne tehnicne podrobnosti in vsakdanje delovne izkušnje, lahko smo jih primerjali z izkušnjami hrvaških in finskih kolegov. Vse bolj pa se nam je potrjevala misel o pomembnosti vloge slovenskih potujocih knjižnic, zlasti v sedanjih trenutno knjigi nekoliko nenaklonjenih casih. Da pa je Sekcija za potujoce knjižnice tako živo prisotna v slovenskem knjižnicarstvu je predvsem zasluga zmeraj optimisticne in nenehno ustvarjalne ter novim rešitvam naklonjene Nike Pugelj, vodje Potujoce knjižnice KOŽ Ljubljana. Jadranka Matic-Zupancic, Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto ŽELI VSEM SRECNO; ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2002 SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE INTELEKTUALNA SVOBODA IN KNJIŽNICE: PROST DOSTOP DO KNJIŽNICNEGA GRADIVA IN INFORMACIJ Od 19. - 20. novembra letos sem na delavnici Narodne in univerzitetne knjižnice in Open Society Institute iz Budimpešte Intellectual freedom and libraries : Free access to library materials and information tehtala možnosti naših knjižnic za zagotavljanje pravice vsakemu posamezniku do prostega dostopa do knjižnicnega gradiva in informacij in nacine za izboljšanje teh možnosti. Predavatelj dr. Terry Weech, je dejal, da naj knjižnicarja vodi pri zagotavljanju te pravice nacelo: edina resnica je, da ne vemo, kaj je resnica. Tako tudi jaz odpiram z navajanjem nekaj podatkov možnosti iskanja najboljših rešitev za izboljšanje položaja in delovanja knjižnic in vas vabim, kot je udeležence te delavnice povabila dr. Melita Ambrožic, k zavzetemu sodelovanju, ko se bodo oblikovali akti, ki jih zahteva Zakon o knjižnicarstvu, in k oblikovanju vseh tistih dodatnih strokovnih priporocil, ki bi jih bilo dobro sprejeti vsaj v okviru ZBDS, npr. revizijo našega eticnega kodeksa, izjavo o intelektualni svobodi in knjižnicah in podobno. Zapisano: Odkar je splošno sprejeto, da nobena država ne pripada popolno demokraticnemu svetu, ce njeni prebivalci nimajo enakih pravic in prostega pristopa do informaci, je življenjsko pomembno, da je to nacelo sprejeto z evropskim sodelovanjem na mednarodni ravni. (Council of Europe/EBLIDA Guidelines on Library Legislation and Policy in Europe, Culture Committee, 12-14.10.1999) Splošne knjižnice v okviru javne službe iz 2.clena tega zakona tudi: - zagotavljajo dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih. (16. clen Zakona o knjižnicarstvu. Uradni list RS, št. 87, 2001) Dejstva o splošnih knjižnicah za leto 2000: - 280 krajev v Sloveniji je brez splošne knjižnicne dejavnosti, - 4,01 obiskov splošnih knjižnic na prebivalca Slovenije, - 9,72 izposojenih enot knjižnicnega gradiva na prebivalca, - 340 knjig na 1000 prebivalcev, - 0,32 strokovnega delavca na 1000 prebivalcev, - 30,59 m˛ prostora na 1000 prebivalcev, - od 283 knjižnic je 123 knjižnic (43%) brez racunalniške opreme, - 44 osrednjih knjižnic ima lastno spletno stran, kjer uporabnikom ponujajo: . splošne informacije o knjižnici: 42 knjižnic, . storitve poslovanja (izposoja, rezervacije…): 30 knjižnic, . poizvedovanje in uporaba virov: 41 knjižnic, . komuniciranje s knjižnico (mnenja, predlogi): 34 knjižnic, . program prireditev: 31 knjižnic. (Podatki iz vprašalnikov o knjižnicni dejavnosti osrednjih splošnih knjižnic v letu 2000, ki jih hrani Državna maticna služba za knjižnicarstvo v NUK) Nacrti razvoja knjižnic: V nastajanju, tako kot pravilniki, uredbe in strokovna priporocila, ki jih zahteva Zakon o knjižnicarstvu. Priporocam branje porocil o delu knjižnic v letu 2000, ki jih objavlja Republiška maticna služba za knjižnicarstvo pri NUK. Tu boste našli veliko zanimivih podatkov, ki vam bodo pomagali pri iskanju rešitev, nacrtovanju, oblikovanju predlogov in odlocitev, kaj je potrebno narediti in kdaj, morda tudi kdo in kako. Nacrti razvoja finskih splošnih knjižnic, sprejeti in financno podprti: 80 % prebivalcev naj ima do knjižnice 2 km, do bibliobusnega postajališca 1 km, 10 obiskov knjižnice letno na prebivalca , 18 izposojenih enot knjižnicnega gradiva letno na prebivalca, 350 knjig na 1000 prebivalcev, 1 strokovni delavec na 1000 prebivalcev, 100 m˛ prostora na 1000 prebivalcev. Država ima vec možnosti za uveljavljanje svojega vpliva pri razvoju splošnih knjižnic. Lahko financira neposredno celotno delovanje knjižnic ali sofinancira posamezne aktivnosti za celo mrežo za spodbuditev razvoja, lahko sofinancira dejavnost knjižnice tako, da daje sredstva neposredno knjižnici ali posredno, ko jih daje njenemu ustanovitelju. Lahko vpliva na razvoj posredno, da doloca institucionalno obliko za poslovanje knjižnic, sprejema predpise, zahtevnost izobrazbene strukture, zahtevnost kakovosti in podobo. Ne glede na izbrane poti vplivanja pa mora imeti pred ocmi poslanstvo splošnih knjižnic, državljana, in mora biti obcutljiva za nevarnosti, ki grozijo tudi knjižnicam kot javnim neprofitnim zavodom (Hrovatin, Nevenka: Kako jadrati cez nemirne vode managementa nevladnih organizacij? www.radiostudent.si/ngo/teksti/Hrovatin.html 18.9.2001), pogosto prav zaradi njenega vpliva; to je: vse vec administriranja, ki ogroža neposreden stik zaposlenih z uporabniki, pojav komercializacije in vprašljivost razvoja dejavnosti za revnejše sloje prebivalstva. Silva Novljan KNJIŽNICA - VESOLJE ZAKLADOV Da bi povecali clanstvo osnovnošolske mladine v slovenskih SIK in povecali sodelovanje med OŠ in splošnimi knjižnicami, smo osnovali projekt, s katerim vabimo ucence 5. in 6. razredov, da se vclanijo v svojo najbližjo splošno knjižnico. Za ucence 5. in 6. razredov (ne glede na to, ali so to osemletke ali devetletke) smo se odlocili zato, ker po eni strani na predmetni stopnji ucenci praviloma "prerastejo" svojo šolsko knjižnico, po drugi strani pa so že dovolj samostojni, da lahko gredo brez spremstva staršev v knjižnico, tudi ce je le-ta malo oddaljena. Projekt smo pripravili v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, s podporo Zveze SIK in Sekcije za SIK pri ZBDS. Izdelali smo mapice za ucence, ki jih želimo povabiti v knjižnico, in plakate. Besedilo so delno prispevali ucenci 5. in 6. razredov OŠ Toneta Cufarja v Ljubljani (navdušeni vrstniki najbolje vedo, kako povabiti v knjižnico!). Gradivo so strokovno pregledale: Breda Karun, Ivica Kovac Kremer, Joža Ocepek, Tanja Pogacar, Majda Steinbuch in mag. Franceska Žumer. Ilustriral in oblikoval pa ga je akademski slikar Fojž A. Zorman. Stroške priprave in delno tiska gradiva je krila pokroviteljica založba Mladinska knjiga. Potek projekta je naslednji: v zacetku šolskega leta so SIK mapice/vabila v knjižnico razdeljevale neposredno ucencem, ki jih želijo vclaniti in tudi tistim ucencem, ki so že vclanjeni, pa so pripravljeni pridobiti vsaj enega vrstnika. Ali pa so se povezale s šolskimi knjižnicarkami na svojih osnovnih šolah in prek njih vabile ucence v SIK (v tem primeru SIK krepijo sodelovanje s ŠK). V mapice so knjižnice vložile svoja informativna in propagandna gradiva, zato so tudi oblikovane tako. Na novo vclanjeni ucenec mora sedemkrat uspešno obiskati knjižnico, da bo nagrajen. V mapici je prostor, kjer te obiske knjižnicar beleži s štampiljko in s svojim podpisom. Uspešen obisk pomeni, da si je vsakic izposodil knjižnicno gradivo in ga pravocasno in v redu vrnil. Knjižnice pa bodo seveda poskrbele, da bodo novim clanom pokazale vse svoje "zaklade" in jih navdušile, da se bodo v to "vesolje" vracali tudi po sedmih obiskih. Prav tako pride v poštev za nagrado vsak "stari" clan knjižnice iz 5. ali 6. razreda, ki je pridobil vsaj enega novega clana in sedemkrat obiskal knjižnico v casu poteka projekta. Projekt bo zakljucen 1. marca 2002. Tedaj bodo knjižnice zbrale število ucencev, ki so uspešno sodelovali v projektu (novih clanov in starih, ki so pridobivali nove); vsak od njih bo nagrajen s knjigo. Knjige jim bomo dostavili brezplacno; placali jih bomo s sredstvi ministrstev in sponzorjev. Dostavili jih bomo do konca marca, da jih bodo lahko razdeljevale ob 2. aprilu - mednarodnem dnevu knjig za otroke, ob 23. aprilu oz. v casu slovenskih dnevov knjige. Predstavljamo si, da bodo ob tem dogodku knjižnice skušale pritegniti cimvec pozornosti (lokalnih) medijev in javnosti. Za sodelovanje v projektu se je odlocilo 45 osrednjih slovenskih SIK. (Knjižnice, ki se za sodelovanje niso odlocile, so nam sporocile, da imajo vclanjene že skoraj vse ucence 5. in 6. razredov, imajo svoje podobne akcije, nimajo pogojev, da bi lahko povecevale število svojih uporabnikov ali pa temu projektu ne zaupajo.) Vse knjižnice so placale za mapice po 40 SIT za komad, medtem ko so brezplacno prejele toliko plakatov, kolikor jih potrebujejo. Natisnili smo 20.000 mapic (tolikšno število smo jih dobili v prednarocilu od sodelujocih SIK) in 1.000 plakatov. Dodatnih mapic ni bilo mogoce narocati, ker sodelovanje v projektu zaradi sedmih obiskov zahteva, da se zanj ucenci odlocajo v zacetku šolskega leta. Poleg tega gre za poskusno leto pridobivanja novih clanov na ta nacin. Ce se bo projekt pokazal kot uspešen, ga bomo v naslednjih letih ponavljali, in s potrebnimi prilagoditvami pripravili tudi za druge starostne skupine ucencev. Knjižnice in knjižnicarji si vedno prizadevamo, da bi pridobili cimvec mladih, jih knjižnicno usposobili in da bi potem ostali uporabniki knjižnice vse življenje. Želimo, da bi ta projekt delo olajšal in da bi bili ucinkovitejši! Vsem hvala za sodelovanje v projektu! mag. Tilka Jamnik, KOŽ, enota Pionirska knjižnica ZAKLJUCEK RAZISKOVALNEGA TEKMOVANJA "ROBINZONIJADA" V KNJIŽNICI PREŽIHOV VORANC Letos med pocitnicami smo v Knjižnici Prežihov Voranc že drugic organizirali zabavno in izobraževalno tekmovanje, ki smo ga šaljivo naslovili Robinzonijada v informacijski džungli. Tekmovanje je namenjeno mladim bralcem med 5. in 8. razredom osnovne šole. Ker gre za nadobudneže, ki jih zacenjajo intenzivno zanimati mnoge stvari, je cilj tekmovanja, da cim bolje spoznajo knjižnico, dostopno gradivo in druge vire informacij, s tem pa obenem tudi osvojijo znanje in vešcino kvalitetnega uporabljanja teh virov. Gre torej za igro, ki želi spodbuditi k samostojnemu raziskovanju knjižnice, ki preneha biti samo mesto, kamor se pride po knjige za obvezno branje. Naloge, ki so jih reševale Robinzonke in Robinzoni v enotah naše knjižnice na Vicu in Škofljici, so bile razlicne: treba je bilo poiskati doloceno knjigo, tam najti kakšno informacijo, poiskati cim vec gradiva na doloceno temo, razložiti pojme in še kaj. Tekmovalci so imeli tudi omejen cas in njihova naloga je bila, da zberejo cim višje število tock. Najboljši so prejeli knjižne nagrade, slavnostna podelitev priznanj in nagrad pa je bila organizirana v osrednji knjižnici na Vicu. Z nagovorom župana obcine Škofljica, dr. Jožeta Jurkovica, so bili zmagovalci še dodatno nagrajeni za pogum in znanje, ki so ga na tekmovanju pokazali. Milena Pinter, Knjižnica Prežihov Voranc CE SI ZUNAJ IN NE VEŠ, KAJ BI projekt s Pumovci – skupinsko branje "Nekaterih ljubezni" Vinka Moderndorferja Kako mlade, ki mislijo, da nimajo potrebe, interesa, niti casa, navdušiti nad knjigo in branjem? Kaj ponuditi ravno tem mladim ob kulturnem prazniku, da bi jim dalo drugacen pecat kot so ga vajeni? Mi smo to naredili tako, da smo si vzeli cas, za katerega smo že mislili, da ga nimamo, ter mladim ure in ure brali. Skupaj enajst ur – vsakic po eno uro. In beseda je sedla. Ni se dalo skriti. Enemu v uho, drugemu v srce, tretjemu… Ana Marija Kovac Kaj so povedali po zakljucku branja, ki je trajalo skoraj dva meseca od 8. marca do 26. aprila 2001, enkrat do dvakrat tedensko po eno uro. Sabina: Knjiga ima vec poglavij in vsako ima svoj naslov. Vecinoma opisuje ljubezen. Zapomnila sem si zgodbo o dekletu, ki se vozi z vlakom na delo v mesto in pozno ponoci domov. Zanimivo je bilo, da je pri zadnjem branju bralo eno zgodbo vec bralcev. "Vedno so prihajali ob istih urah, s svojimi razcvetelimi nosovi in lici so stekleno buljili prek šanka, mahali z rokami in pripovedovali stare vice. Nekaj jih je bilo, ki so prišli šele zvecer. Ušli so svojim ženam." Bife Paradiž. Tjaša: Od vseh knjig mi je bila ta najbolj všec. ker ima dobro vsebino, dobro napisano. Resnicno življenje, zanimivo napisano,droge. Najbolj všec mi je bil trobentac. "Najbolj je ostal v spominu dekletom. Svojim vrstnicam.Bil je lep kot James Dean in igral je trobento. Chet Sanders je bil angel. Angel v nizkem letu. Angel s trobento." Biografija nekega angela. Aleksander: Te zgodbe so prevec moderne. Všec mi je bila tista o kondomih z okusom po jagodah. Srecanje v dvigalu, pojavi se mlada ženska, zaplete se v odnos z neznanim moškim. Spominja me na Nizozemsko. Knjigo bi priporocil vrstnikom. Tanja: Poucna knjiga, zelo realisticno opisane zgodbe, dajejo ti napotke za življenje. Všec mi je bila Biografija nekega angela. Špela: Kondomi z okusom po jagodah je zelo življenjska zgodba. Tudi meni bi se lahko zgodilo podobno. "Spomnim se, da sem videl v gostilni na koncu ulice, tocno nasproti Seferisove hiše, kondomat. Avtomat s kondomi. Ne preostane mi drugega, kot da spet zlezem v hlace. Ona,da me bo pocakala,pravi. Zleze pod kockasto deko in se zazre v televizor. Vrata bo pustila odprta. Naj se hitro vrnem." Kondomi z okusom po jagodah. Saša: V glavnem so mi bile vse zgodbe všec. Ker so resnicne in tako dobro napisane. Pa zanimive in razumljive. Kaj je PUM? PUM – Projektno ucenje za mlade je razvil Andragoški center Slovenije za mlade ljudi od 15 do 25 let, ki so izstopili iz rednega šolanja v osnovni ali srednji šoli.So tako rekoc zunaj in ne vedo, kaj bi. Program izvajajo v Ljubljani, Slovenj Gradcu, Celju, Murski Soboti in Radovljici, kjer je dobil streho v okrilju Ljudske univerze.Ce še ni stekel, pa še bo v Ajdovšcini, Kopru in Mariboru. Sestavljen je tako, da bi v enem šolskem letu lahko vecina deklet in fantov, ki se vkljucijo, pridobila pozitivne izkušnje in motivacijo za delo in ucenje ter nadaljevali šolanje ali si poiskali zaposlitev. Projektno ucenje pomeni drugacen, neformalen nacin ucenja v razlicnih dejavnostih, pri katerih mladi ljudje lahko izražajo svoje interese in razvijajo sposobnosti. Pomembno zanje je, da se znebijo obcutka zapušcenosti in izrinjenosti ter na novo vzpostavijo osnovno komunikacijo s svetom. Z razlicnimi oblikami dela v programu, ki je izdelan posebej zanje, imajo možnost svojo ustvarjalnost predstaviti tudi širši javnosti. Ko odkrijejo svoje talente, izrazijo želje, spoznajo poklice in se odlocijo, da bodo dejavni, ucenje ni vec tako zelo težko in zoprno, nekaterim postane celo všec. Vzljubijo poslušanje glasbe in branje knjig. Ko njihove notranje stiske popustijo, so pripravljeni zaupati velike in male ljubezni, spregovoriti o namišljenih in resnicnih strahovih in gledajo na življenje in svet drugace. Zdi se jim, da je le malo lepši kot vceraj. V radovljiškem PUMu se je v dobrem letu zamenjalo okoli 50 mladih, skupina pa jih ne sme imeti vec kot 24. Zato skozi vse leto eni prihajajo, drugi odhajajo. Udeleženci morajo spoštovati nekaj osnovnih pravil: upoštevati drug drugega, prihajati tocno ( ob 8.30 zjutraj do 14.30 od ponedeljka do petka ), ne prihajati alkoholizirani ali drogirani, brez dovoljenja ne zapušcati skupinskega dela ali prostorov. Letos so presenetili s projektom Modna revija , ki so ga izpeljali skupaj z zunanjimi sodelavci, s katerimi so oblikovali nakit, izdelali modele za obleke, poskrbeli za masko, priceske, fotografijo in tehnicno opremo, se naucili nastopati kot manekeni in rocno izdelali unikatna vabila. Vabili so nas z verzi, ki jih je spesnil Aleš: Naše sanje plavajo cez vesoljne širine, vesoljni lesk, cakajoc na oko, brezmejne lepote ujete v nebesne modrine, poleti z mano, daj mi roko. In ko dan izgine, ker noc ga izrine, odpro se vrata do resnicnega zlata. Stopite v svet stila, manekenskega izziva, noc vas prevzame, cas naj obstane, ko vidiš krasote, revije lepote. V projektu Skupinsko branje smo sodelovali : Ana Marija Kovac in Danijela Leskošek, ki sta od 8. marca do 26. aprila vsak teden enkrat ali dvakrat po eno uro brali zgodbe iz knjige Nekatere ljubezni. Vilma Kersnik, ki vodi mentorsko skupino PUM Radovljica in mentorici Mateja Rozman Amon in Mojca Šolar. Pa seveda vsi mladi pumovci, ki jim je Ana prinesla osem knjig na izbiro. Ko so prebrali kratke odlomke iz vsake,so v enem glasu izbrali tisto rdeco, ki ima crno srce na platnici. V dogovoru z ravnateljico Knjižnice A.T.Linharta v Radovljici so si pumovci prislužili enoletno clanarino za izposojo in branje knjig, izposojo CD in CD Romov, branje in listanje po casopisih v citalnici, tudi izposojo casopisov za konec tedna. Vedno sem užival v tem, bral sem sinu, prijateljem, ljubeznim…in enako uživam, ce mi kdo bere naglas. Še vedno neizmerno uživam v tem. Bernhard Schlink, pisatelj, avtor nenavadnega romana Bralec Res, prav posebne vrste izkušnja. Ko mi je Ana, ki ima ponavadi celo vrsto izvirnih idej, predlagala, da bi šli brat mladini, ki je bila izkljucena iz šol in se sedaj poskuša izvleci iz najhujšega, sem bila seveda takoj za. In sem hkrati pomislila, da me nic ne stane, ce poskusiva. Lahko, da bo to samo kratka dogodivšcina, ki se ne bo obnesla, midve pa bova kljub temu imeli nekaj od tega. Branje na glas ali "ad alta voce" kot lepo recejo temu Italijani, zahteva od bralca manj kot od poslušalca. Ali so pumovci pripravljeni poslušati zgodbo, ki traja od zacetka do konca 45 minut ali tudi celo uro? Tako, da bralec cuti njihovo pozornost, da sluti njihove neslišne odzive na moj glas, melodijo, barvo in kulturo jezika, ki je pri Moederndorferju kruto realisticna. Ko sva prišli z Ano prvic, sem imela metuljcke v želodcu, po petinštiridesetih minutah branja naglas, sem bila izcrpana. Trudila sem se, da bi bil moj glas na straneh, kjer sem si lahko privošcila razkošje, vendarle malce božajoc, umirjen, prijazen, ljubec.Kot kadar berem male pravljice vnucki Naji. Seveda z vsemi podtoni, barvami in melodijo, ki jih vsebina zgodb v Nekaterih ljubeznih nujno mora dobiti. Potem je bilo vsakokrat lažje in bolj sprošceno. Med branjem smo sedeli v širokem krogu. Vcasih je kdo mirno vstal in se kmalu vrnil, pozornost pa se nikoli ni spustila tako nizko, da bi morala prenehati z branjem. Nasprotno. Pumovci so si želeli, da knjigo na vsak nacin preberemo do konca. Pravzaprav je v prostoru dihala neke vrste toleranca, ki se je z vsakim naslednjim branjem spremenila v spoštljiv odnos z obcutkom povezanosti. Cisto na koncu je bilo to vse skupaj že nekaj prav intimnega. Mislim, da smo vsi cutili, da z branjem in poslušanjem stopamo v cisto poseben odnos drug z drugim, zelo oseben in zelo intimen. Kot da bi bila ljubezen v zraku. Tako lepo smo se pocutili. Ali ne gre v življenju na tak nacinpri vseh stvareh? Karkoli pocnemo, se damo noter, scela ali po poglavjih. Vse življenje si pripovedujemo zgodbe in se v njih prepoznavamo. Zgodbe govorijo o nas. S pumovci smo doživljali prav to. Govorile so o njih in o bralcu. V radovljiški knjižnici so si pumovci doslej sposodili že vec kot 40 knjig. Nekateri si zaenkrat izbirajo glasbo na cedejkah, dekleta prihajajo v citalnico brat Smrkljo, Pepito, Vivo, Jano. Dejan je postal septembra naš indivividualni clan in nas redno obiskuje z osebno izkaznico. In kakšen je bil dogovor za nasvidenje? Ana jim je v svojem lepem vrtu na Bledu pripravila dopoldansko cajanko. Izbrali so si cudovit junijski dan in s pletno odveslali še na blejski otok. Danijela Leskošek, Študijski krožek BMK Bled, Knjižnica A.T.Linharta Radovljica OBISK CLANOV SVETA MESTNE CETRTI MAGDALENA V KNJIŽNICI TABOR Knjižnica Tabor, enota Mariborske knjižnice, deluje na obmocju Mestne cetrti Magdalena, ki spada tako po skupni površini kot po številu prebivalcev med najmanjše mestne cetrti v mestu Maribor. Po doslej znanih podatkih se župnija Sv. Magdalene prvic omenja 10.junija 1289, zato so clani sveta MC Magdalena sprejeli ta datum za praznik svoje mestne cetrti. Razlicne prireditve in aktivnosti potekajo vse od konca maja pa tja do sredine meseca junija. Že vsa leta negujemo sodelovanje s svojo mestno cetrtjo. S plakati in zloženkami seznanjamo prebivalce z aktivnostmi, ki potekajo v Mariborski knjižnici. V glasilu, ki ga enkrat na leto izda mestna cetrt, seznanjamo bralce s svojim delovanjem in jim na ta nacin skušamo predstaviti knjižnico kot ustanovo, ki je odprta za vse oblike dela z uporabniki.Ustanovo, ki se trudi cim bolje vkljuciti v svoje neposredno okolje, se oblikuje v informacijski center, želi pomagati tudi bolnim (izposoja v bolnišnico) in uvaja ustvarjalne delavnice tudi za odrasle.Na ta nacin se skušamo cim bolj približati svojim potencialnim bralcem. Sodelovanje je obojestransko, saj se tudi mi udeležujemo njihovih kulturnih prireditev, na katere nas prijazno vabijo. Mestna cetrt je tako najbolj neposredna oblika povezovanja ljudi z ustanovami, ki delujejo na njenem obmocju. Dobra dva meseca je bila v naši enoti na ogled razstava z naslovom Mestna cetrt Magdalena v besedi in sliki. Pripravili smo jo v sodelovanju s tajnico mestne cetrti gospo Štefko Contala. Podali smo zgodovinski prikaz razvoja cetrti, predstavili organe upravljanja in njihovo delovanje ter delo številnih društev, ki delujejo na njenem obmocju. Predstavili smo aktivnosti v vzgojno-varstvenih in izobraževalnih ustanovah, saj so nam v teh ustanovah z veseljem posodili svoja glasila in likovne izdelke ucencev. S pomocjo bogate predstavitve na Internetu smo izpostavili delovanje Pekarne magdalenske mreže in Splošne bolnišnice Maribor. Razstavo smo obogatili s fotografijami z razlicnih izletov, športnih in kulturnih prireditev, ki jih mestna cetrt hrani v svojem arhivu. Bralcem smo ponudili tudi vse tri številke glasila Mestna cetrt Magdalena, ki je vsebinsko zelo bogato. Bil je lep julijski dopoldan, ko so nas obiskali clani sveta mestne cetrti. Ogledali so si razstavo, se iskali na slikah z izletov, otvoritev razstav, športnih prireditev in se živahno pogovarjali. Nato sem jih popeljala po knjižnici, na kratko predstavila naše delo in odgovarjala na številna vprašanja svojih gostov. Gospod predsednik sveta mestne cetrti Miroslav Blažic se nam je zahvalil za sodelovanje, mi izrocil cudovito vrtnico, nekaj izvodov pesniške zbirke njihove somešcanke gospe Jane Krajnc ter pisno zahvalo naši enoti za sodelovanje. Srecanje smo zakljucili ob prijetnem klepetu v zelo sprošcenem vzdušju. Moram reci, da nisem pricakovala take pozornosti. Bilo mi je toplo pri srcu, saj so mi s svojim prijaznim in sprošcenim obiskom polepšali dan. Prepricana sem, da bo naše sodelovanje še tesnejše, saj smo se že dogovarjali za nekatere aktivnosti v bližnji prihodnosti in seveda o našem sodelovanju ob prazniku mestne cetrti prihodnje leto. Dragica Goljat, Mariborska knjižnica POROCILO OB ZAKLJUCKU SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA KVIZA 2001: "JOSIP JURCIC IN DOLENJSKA" V drugi polovici meseca septembra smo zakljucili letošnji Slovenski knjižni kviz "Josip Jurcic in Dolenjska", ki ga je reševalo kar 37. 392 osnovnošolcev. Med njimi je bilo tudi 39 otrok Slovencev, ki živijo in delajo v Nemciji in Švici ter 232 otrok iz zamejstva ( Italija- Tržaška). 52 rešitev knjižnega kviza smo prejeli tudi po elektronski poti (spletni kviz na internetu). Letos je kviz reševalo 3000 mladih reševalcev vec kot lani (35.050), kar je zagotovo zavidljivo visoka številka in nedvomno tudi velik uspeh. Da je knjižni kviz tako uspel, se moramo zahvaliti predvsem mladinskim knjižnicarjem v splošnih knjižnicah, šolskim knjižnicarjem na osnovnih šolah in tudi uciteljem na osnovnih šolah ter sponzorjem.Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali v kvizu in pripomogli k njegovemu uspehu, se najlepše zahvaljujemo! Letošnji, že cetrti Slovenski knjižni kviz po vrsti, smo namenili pisatelju Josipu Jurcicu in Dolenjski, pokrajini, v kateri se je rodil in o njej tudi pisal v svojih literarnih delih. Da smo letošnji knjižni kviz posvetili prav Josipu Jurcicu in Dolenjski, ni bilo nikakršno nakljucje. Na Dolenjsko nas je namrec vodilo kar nekaj pomembnih obletnic, kot sta predvsem: 120-letnica smrti Josipa Jurcica in 450-letnica izida prve slovenske knjige. Hkrati smo se s kvizom spominjali tudi vseh drugih imenitnih Dolenjcev, ki so s svojim delom zaznamovali slovensko zgodovino in kulturo ter tudi ponesli slavo domace dežele v širni svet, kot so: Primož Trubar, Janez Vajkard Valvasor, Fran Levstik, Josip Stritar, Tone Pavcek … Kot ponavadi je tudi letošnji Slovenski knjižni kviz pripravila in organizirala Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župancica, v Ljubljani, v sodelovanju s 60 osrednjimi slovenskimi splošnimi knjižnicami in preko njih tudi s šolskimi knjižnicami na osnovnih šolah. Pri pripravi kviza je pomagala tudi Bralna znacka Slovenije. Kot obicajno je zakljucno republiško (državno) prireditev pripravila Bralna znacka Slovenije. Gmotno so letošnji knjižni kviz podprle naslednje ustanove: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Knjižnica Otona Župancica v Ljubljani, Mladinska knjiga.Tiskarna, Bralna znacka Slovenije pri ZPMS, Bralno društvo Slovenije, Slovenska sekcija IBBY ter založbe Mladinska knjiga, Založba Obzorja iz Maribora, Založba Karantanija in DZS -Založništvo literature. Vprašalnik je pripravila skupina sodelavcev pod vodstvom mag. Darje Lavrencic Vrabec iz Pionirske knjižnice, enote KOŽ v Ljubljani. V delovni skupini so bili poleg nje še naslednji sodelavci: mag. Tilka Jamnik, prav tako iz KOŽ v Ljubljani, Barbara Koritnik z OŠ Dravlje v Ljubljani, Ivanka Ucakar z OŠ Frana Albrehta v Kamniku. Kot je to že ustaljena praksa smo k sodelovanju pritegnili tudi sodelavce, ki prihajajo iz pokrajine, ki jo kviz obravnava. Tako so se nam v kvizovski delovni skupini pridružili še Ksenija Medved iz Knjižnice Grosuplje, Slavka Kristan iz Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu in Jože Zupan, slavist in ravnatelj na Osnovni šoli dr. Pavla Lunacka v Šentrupertu. Tudi letos je kviz ilustriral naš stalni sodelavec, akademski slikar, Fojž A. Zorman. Kviz je ugankarsko obogatil enigmatik Jože Petelin, tehnicno pa uredil Miran Knaus iz Tiskarne Mladinska knjiga v Ljubljani. Tudi letos smo želeli pripraviti spet malo drugacen Slovenski knjižni kviz, z njim presenetiti mlade bralce in jih še bolj pritegniti k reševanju. Zasnovali smo ga kot casopis, kar ni bilo nobeno nakljucje, saj je bil Josip Jurcic prvi slovenski poklicni casnikar (novinar in urednik). Po njem je navsezadnje tudi poimenovana pomembna slovenska novinarska nagrada (Jurciceva nagrada). Vprašanja na predmetni stopnji smo pripravili v obliki casopisnih rubrik (vest, intervju, crna kronika, zanimivosti …), razredna stopnja pa obsega 7 ugank, ki so jih mladi reševalci našli v Ugankarskem koticku. Tudi enigmatika oziroma ugankarstvo je del vsakega uglednega casopisa, zato ni manjkala niti v našem. Do rešitev so mlajši reševalci kviza (Ugankarski koticek) lahko prišli na dva nacina: s pomocjo navedenih virov ali pa tako, da so domiselno in iznajdljivo rešili razlicne uganke (križanke, rebuse …). V pomoc knjižnicarjem, uciteljem razlicnih predmetov- mentorjem knjižnega kviza – smo pripravili temeljno spremno gradivo h kvizu. Tako so le ti dobili v roke Izbor del, ki so povezana s tematiko knjižnega kviza, kar je neke vrste Priporocilni seznam leposlovnih in poucnih knjig o Josipu Jurcicu in drugih znamenitih Dolenjcih, o Dolenjski ter tudi vsega drugega knjižnicnega gradiva (neknjižno gradivo, periodika …). Da bi k reševanju pridobili tudi mlade racunalniške navdušence in da bi prispevali k sodobni informacijski in racunalniški pismenosti mladih, smo vkljucili tudi internet – navajali smo zanimive spletne naslove, domace strani. Pripravili smo tudi obsežne Spodbude k Slovenskemu knjižnemu kvizu Josip Jurcic in Dolenjska. Namenili smo jih knjižnicarjem, uciteljem razredne stopnje, slovenšcine, zgodovine in zemljepisa, mentorjem razlicnih krožkov …, skratka vsem, ki pomagajo ucencem pri reševanju kviza in jih tudi spodbujajo k razlicnim dejavnostim ob reševanju kviza. Še ena drobna zanimivost: letošnji kviz je bilo mogoce reševati tudi na Jurcicevi domaciji na Muljavi. Tudi letos smo avtorji kviza pohiteli s pripravo kvizovskega vprašalnika, plakata in spremnega gradiva h kvizu, da je kviz lahko cim hitreje prišel med slovenske mlade reševalce in njihove mentorje. Že v zacetku meseca marca smo na strokovnem srecanju slovenskih mladinskih knjižnicarjev, ki ga pripravlja Pionirska knjižnica v Ljubljani, predstavili kviz, spremno gradivo h kvizu in predstavili najrazlicnejše možnosti, ki jih le ta ponuja knjižnicarjem in uciteljem za delo v knjižnici in v razredu, ter ga tudi razdelili med 60 osrednjih splošnih knjižnic. Glede na to, da število reševalcev iz leta v leto narašca, smo se zato tudi letos odlocili za povecanje naklade. Tako smo natisnili še vec kvizovskih vprašalnikov, da bi zadostili željam mentorjem kviza, jim olajšali delo in zmanjšali fotokopiranje vprašalnikov. Tiskarna Mladinska knjiga je tako natisnila 37.700 kvizovskih vprašalnikov (prejšnje leto 32.000) in 1200 (prejšnje leto 1000) plakatov. Tudi letos smo v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, katere enota je tudi Pionirska knjižnica, že drugic omogocili mladim reševalcem reševanje kviza še po eni, zelo sodobni (elektronski) poti, to je s pomocjo interneta. Tako smo spletni kviz "postavili" tudi na domaco spletno stran KOŽ. Reševati ga je bilo mogoce do druge polovice septembra. Kviz je prenesel na internet racunalnicar KOŽ, gospod Oskar Wolf.. Državna sklepno prireditev kviza je bila v Ljubljani v tednu otroka, in sicer 3. oktobra 2001. Na prelep jesenski dan se je v Ljubljani zbralo 62 izžrebanih mladih reševalcev iz vse Slovenije (1 tudi iz zamejstva - Tržaškega), in sicer iz vsake osrednje splošne knjižnice po eden, in 62 njihovih spremljevalcev – mentorjev. Nagrajenci s svojimi spremljevalci so se letos namesto na Magistratu zbrali na Ljubljanskem gradu.Vsi udeleženci so najprej prisostvovali slavnostnemu delu prireditve. Prireditev je povezovala mag. Tilka Jamnik, tudi podpredsednica Bralne znacke pri ZPMS. Zbrane mlade reševalce kviza in njihove mentorje je najprej pozdravila gospa Viktorija Potocnik, ljubljanska županja. Temu je sledil še govor gospoda Tone Partljica, predsednika Bralne znacke Slovenije. Tone Partljic se je mladim predstavil tudi kot pisatelj in zbranim prebral duhovito zgodbo "Ali veš, koga so danes pokopali? je vprašal Domen osorno iz njegove knjige Hotel sem prijeti sonce. Zbrane je pozdravila tudi mag.Darja Lavrencic Vrabec iz Pionirske knjižnice, enote Knjižnice Otona Župancica, v Ljubljani, ki je bila nosilka letošnjega Slovenskega knjižnega kviza. Pozdravnim govorom je sledil kulturni program z gostom, igralcem in lutkarjem Robertom Waltlom, ki ima na Ljubljanskem gradu Mini teater, v katerem uprizarja imenitne lutkovne in gledališke predstave. Tokrat je otroke in odrasle resnicno razveselil z lutkovno predstavo Cudovite dogodivšcine vajenca Hlapica (po literarnem delu hrvaške pisateljice Ivane Brlic Mažuranic), v kateri smo vsi zbrani uživali. Temu slavnostnemu in družabnemu delu je sledil osrednji dogodek dneva, to je snemanje enourne televizijske oddaje ob zakljucku letošnjega Slovenskega knjižnega kviza z naslovom Tam pesmi so pisana polja, za katero je napisal scenarij gospod Tone Partljic. Naslov TV oddaje je bil "vzet" iz ene od Pavckovih pesmi, v katerih opeva svojo Dolenjsko. Oddaja je bila na sporedu še istega dne, torej 3. oktobra ob 16.45 uri na 1. programu TV Slovenija. Ponovitev je bila naslednji dan, 4. oktobra dopoldne. In bila je še ena možnost za ogled oddaje, za vse tiste, ki jim to ni uspelo prej, to je v soboto 6. oktobra dopoldne. Snemanje TV oddaje je za otroke zanimivo in razburljivo doživetje, letos pa še sploh. Srecali so se lahko tudi z mnogimi zanimivimi gosti, kot so: pesnik Tone Pavcek, dramski igralec Polde Bibic, ministrica za šolstvo dr. Lucija Cok … V studiu so lahko prisluhnili petju dolenjskih pevcev, zbranih v oktetu Adoramus, novomeškemu ansamblu Društvo mrtvih pesnikov, narecju Ribnicana Urbana … Z oddajo pridemo v sleherni slovenski dom in na ta nacin resnicno naredimo veliko za popularizacijo kviza. Videti je bilo veliko zadovoljstvo otrok in njihovih mentorjev, ki so sprošceno sodelovali pri snemanju. Njihovi odzivi so bili zelo pohvalni in pozitivni. Želijo si, da bi bili s takšno oddajo nadaljevali tudi v prihodnje. V oddaji je gospodicna Kristina Picco, sodelavka Bralne znacke Slovenije pri ZPMS, izžrebala med 37.392 reševalci kviza enega otroka, dobitnika glavne nagrade. Glavno nagrado, to so pocitnice na morju ali v hribih, otroku in njegovemu prijatelju, ki skupaj z njim preživi pocitnice, podarja ZPMS. Žepnino otroku za pocitnice podarja Bralno društvo Slovenije, katerega predsednica je dr. Meta Grosman. Nagrado je prejela POLONA HERMAN, ucenka 4. b. razreda OŠ Šalek, iz Velenja, ki je kviz rešila v svoji šolski knjižnici. Gospa dr. Meta Grosman je izžrebala knjižnicarko, mentorico kviza, ki ji Bralno društvo Slovenije podarja nagrado, to je obisk sejma otroških knjig v Bologni (drugo leto, leto 2002). Nagrado je prejela gospa DRAGICA MUSTAC iz Osrednje knjižnice Celje. Obema nagrajenkama cestitamo! Povzetki iz porocil Prejeli smo cisto vsa porocila o letošnjem knjižnem kvizu, ki so jih pripravile osrednje slovenske splošne knjižnice. Letošnji knjižni kviz je pri vseh naletel na veliko naklonjenost. Deležen je bil mnogih pohval in priznanj. Iz porocil namenoma navajamo neobdelana (nepopravljena) mnenja. Nekatera med njimi so tudi nasprotujoca. Avtorji kviza natancno preberemo vsa porocila osrednjih slovenskih SIK in pri pripravi naslednjih kvizov upoštevamo vse tiste pripombe in želje "s terena" , ki bi jih veljalo upoštevati, ker so utemeljene. O kvizu nasploh: - z veseljem smo se vkljucili v reševanje letošnjega Slovenskega knjižnega kviza, - kviz je dobro zasnovan in sestavljen, kar navsezadnje dokazuje tudi vsako leto vecje število sodelujocih otrok; veliko motivacijo predstavljajo tudi nagrade, ki jih mladim bralcem obljubljamo, - z veseljem smo reševali letošnji kviz prav zaradi dobrih izkušenj, ki jih imamo z njim iz prejšnjih let, pa tudi zaradi pridnih uciteljic in knjižnicark ter zavzetih ucencev, - kviz zelo radi rešujemo in se že veselimo novega, - veseli bi bili, ce bi se kviz nadaljeval tudi v prihodnje, zato sestavljalcem želimo veliko ustvarjalnosti in navdiha, - svoje porocilo bi radi zakljucili z željo, da bi kviz potekal še vrsto let, - upamo, da bo reševanje novega kviza spet polno novih izzivov na podrocju književnosti, zgodovine, zemljepisa … - prepricani smo, da je osvajanje znanja na takšen, nekoliko drugacen in bolj raziskovalen nacin, vedno bolj dobrodošlo, - izkušnje, ki si jih otroci pridobivajo ob reševanju kviza prav gotovo prinašajo veliko pozitivnega, zato je potrebno s tem delom nadaljevati, - kvizi so vsako leto odlicni, - ucenci se kar množicno vkljucujejo v reševanje kviza, - s potekom akcije smo tudi letos zadovoljni, - letos smo prejeli najvecje število rešitev kviza, - kot ugotavljajo knjižnicarji, so bili reševalci zadovoljni s kvizovskim vprašalnikom, - zanimanje za kviz med osnovnošolci narašca, kar je zelo razveseljivo, - kviz je že dodobra utecena oblika dela z mladimi bralci, tako da pri reševanju ni bilo nobenih težav; tudi na vsebinsko in oblikovno podobo vprašalnika nimamo pripomb, - kviz je postal zelo priljubljena oblika pridobivanja novega znanja na prijeten in zabaven nacin. To potrjujejo vsakoletne kvizovske akcije, ki so iz leta v leto bolj uspešne, - zahvaljujemo se delovni ekipi, ki je pripravila kviz in tudi spremno gradivo h kvizu, - zahvaljujemo se vsem avtorjem kviza, ki ste omogocili otrokom, da so na kvizovsko prijeten nacin podrobneje spoznali življenje in delo Josipa Jurcica ter Dolenjsko, - kot prvo moramo izreci priznanje vsem ustvarjalcem kviza, ker je uporaben ne samo za tekmovanje (da ga otrok enkrat reši), temvec tudi kasneje pri pouku posameznih predmetov kot pripomocek ucitelju; tako na mnogih šolah kviz plastificirajo, - tudi z letošnjim kvizom smo spoznali majhen delcek naše dežele in dodali nov kamencek v pisan mozaik spoznavanja lepot Slovenije, - temelj slovenskega knjižnega jezika izvira prav iz Dolenjske, zato je prav, da smo jo natancno spoznavali tudi s pomocjo kviza, - kviz prispeva k tesnemu sodelovanju SIK in šolskih knjižnic (tudi ekskurzija, spremstvo izžrebanega otroka v Lj.- knjižnicar iz SIK in šolske knjižnice), - v SIK poteka reševanje kviza v glavnem v poletnih mesecih (pocitnice), na šolah pa tekom šolskega leta; - s pomocjo kviza smo skupaj odkrili in spoznali marsikaj novega. Tudi ekskurzija na Dolenjsko nam bo ostala v lepem spominu, - pomembno je, da skozi osnovnošolsko šolanje ucenci tudi s pomocjo kviza spoznajo vsa njim primerna literarna dela slovenskih klasikov, med katere nedvomno sodi tudi J. Jurcic, ki mu je bil posvecen tudi letošnji kviz; - prepricani smo, da s kvizom prispevamo tudi k dvigu ravni bralne kulture na Slovenskem. Nekateri poudarki: - uspešno sodelovanje SIK s šolskimi knjižnicami na svojem obmocju (vkljucili prav vse OŠ), - zgledno sodelovanje SIK s šol. knjižnicami je temelj za uspeh kviza v nekem okolju, - k uspešnemu povezovanju SIK s šolskimi knjižnicami prispeva tudi uvodni sestanek (takoj ko kviz izide), na katerem SIK predstavi šolskim knjižnicarjem novi kviz, da vsa potrebna navodila, razdeli vprašalnike in spremno gradivo. Tedaj se natancno dogovorijo za sodelovanje (oblike …). SIK koordinira kvizovsko akcijo na svojem obmocju, jo tudi ves cas spremlja, svetuje in pomaga pri morebitnih težavah, - glede na to, da se kviz v veliki meri nanaša prav na ucno snov, je razumljivo, da so ga otroci reševali prav v šoli, - v veliko pomoc knjižnicarjem je predstavitev novega kviza v Pionirski knjižnici v Lj.; ob tem se porajajo ideje, kako "zastaviti" reševanje kviza v svojem okolju, - kviz se v glavnini rešuje v šolah (pouk, šolska knjižnica), - šolske knjižnicarke so opravile pomembno delo, saj so kviz z otroki reševale pri bibliopedagoških urah, kar je pomembno še zlasti na tistih šolah, kjer ucitelji kviza še vedno ne sprejemejo kot vzpodbudo za drugacno obravnavanje ucne snovi, - kljub povabilu SIK nekatere šolske knjižnice v tej akciji že nekaj let ne sodelujejo, medtem ko so nekatere vsa leta zelo aktivne in imajo iz leta v leto vec mladih reševalcev, - izžrebanega reševalca v Ljubljano spremljata obe knjižnicarki (iz splošne in šolske knjižnice), - uspešno povezovanje z ucitelji na OŠ (razredna stopnja in predmetna stopnja, zlasti pri predmetih, kot so: slovenski jezik, zemljepis, zgodovina …), - letos je kviz rešilo še vec otrok z razredne stopnje OŠ, - nasploh je letos kviz reševalo še vec mladih bralcev kot sicer v prejšnjih letih, - zanimanje za kviz se vsako leto še povecuje, - skupinsko reševanje v šolski knjižnici v okviru knjižne in knjižnicne vzgoje, - reševanje v okviru pouka slovenskega jezika – sodelovanje slavista in šolskega knjižnicarja, - kviz je na nekaterih OŠ takorekoc postal sestavni del "ucnega programa"; posvetijo mu 1 do 2 uri pouka- temu primeren je tudi velik uspeh kviza, - kviz so reševali tudi ucenci OŠ s prilagojenim programom, - skupinsko reševanje ob obiskih skupin ucencev OŠ v SIK, - v SIK pripravijo bibliopedagoško uro, ki jo povežejo s temo kviza, na katero vabijo skupine iz OŠ na obisk (skupinsko reševanje), - otroci manj rešujejo kviz individualno in bolj skupinsko, - SIK je organizirala enkrat tedensko skupinsko reševanje kviza (vsak cetrtek od 13. do 14. ure), - pri tem je zelo pomembna vloga mentorja kviza (mladinski knjižnicar v SIK, šolski knjižnicar, ucitelj) in neposreden stik z mladimi (vzpodbujanje, motiviranje za reševanje), - mladinski in šolski knjižnicarji znajo mlade zelo dobro motivirati za reševanje kviza in branje literarnih del, ki jih kviz zajema, - v SIK je za reševanje kviza zelo primeren prav cas poletnih pocitnic (tudi priložnost sodelovanja z ZPM v casu organiziranega dnevnega varstva), - poletne delavnice v SIK so zelo uspele, - kviz je spodbudil tudi projektno delo na OŠ, - razstava knjižnicnega gradiva v knjižnici o Dolenjski, Josipu Jurcicu in drugih znamenitih Dolenjcih; to je reševalcem v veliko pomoc pri reševanju kviza, - motivacija otrok za kviz tudi s pomocjo plakatov, letakov, neposrednih stikov, - na kviz smo opozorili tudi starše in jih pritegnili k sodelovanju, - predstavitev kviza, njegove zasnove, ciljev tudi novinarjem, ki ga nato popularizirajo v medijih, - popularizacija kviza s pomocjo elektronskih medijev, tudi lokalne televizije, - predstavitev kviza in motiviranje za reševanje tudi s pomocjo oddaj na lokalnem radiu, prispevkov v lokalnih casopisih, - informacije o kvizu so bile predstavljene na domaci strani SIK, - pozdravljamo reševanje kviza na nacin (spletni kviz na internetu), ki je sodobnim otrokom zelo blizu; kot nalašc so v SIK za to primerne poletne pocitnice, - letos so se prvic v tako velikem številu na kviz odzvali tudi otroci, ki živijo v zamejstvu (Italija- Tržaška), kar je gotovo pomemben dosežek letošnjega kviza (tudi zakljucne prireditve v Lj. se je udeležil ucenec iz Šempolaja v spremstvu dveh mentoric). Zakljucna prireditev: - zakljucne prireditve so bile vecinoma organizirane po osrednjih splošnih knjižnicah, - zakljucne prireditve in žrebanje nagrad so potekale tudi v Domu kulture oz. Kulturnem domu, - te prireditve so bile zelo dobro obiskane ("z obiskom smo bili nadvse zadovoljni"), - ogled slovenskega filma Deseti brat, - ogled mladinskega filma 102 dalmatinca, - ogled mladinskih filmov (niso navedeni naslovi!), - otroci iz dveh osnovnih šol so skupaj s svojimi mentorji sami za svoje vrstnike pripravili kulturni program (otroški pevski zbor, recitacije, orfov orkester), - nastop dijakinje – mlade citrarke, - glasbeni program (program se je prepletal s glasbo – 2 kitarista in harmonikar, in s poznavanjem J. Jurcica in Dolenjske), - na zakljucnih prireditvah so se poleg otrok zbrali tudi njihovi starši, stari starši, ponekod tudi predstavniki obcine, osnovnih šol (ravnatelji) - razstava izdelkov s poletnih pocitniških delavnic v SIK z naslovom "Jesenska trgatev v knjižnici", - žrebanje na lokalnem radiu, - žrebanje v knjižnici, - prireditev je snemala lokalna TV postaja, - carovniški žur s prof. Mc Hudurro (iz knjig o Harryju Potterju), na katerem so se otroci pomerili v razburljivi tekmi s pajki, sledil je nagradni kviz o Harryju Potterju, tekmovanje za najboljši kostum, - kot gostje so nastopali: Eva Škofic-Maurer, Janja Vidmar (izvedla svoj kviz in nagrajencem podarila svoje knjige), Joža Varl (znan jeseniški novinar), teta Pehta, igralka Lucija Cirovic (snažilka Fata) in ansambel Krik, Andrej Rozman Roza, Tone Pavcek, Klarisa Jovanovic in Veno Dolenc, ki sta zbrane otroke z ljudsko pesmijo "popeljala" na Dolenjsko, igralec in lutkar Robert Waltl z lutkovno predstavo po motivih znane pravljice bratov Grimm Žabji kralj, dramski igralec Jurij Soucek, ki je nastopil kot Krjavelj, pevec Miha Kutnar, predstava jeseniškega Teatra, lutkovna predstava pravljice Oscarja Wilda Srecni kraljevic, Nina Kokalj, Primož Suhodolcan, radijska novinarka in pisateljica Marjana Remiaš, ki je predstavila novinarski poklic, koroški kulturnik, literat in igralec Mitja Šipek v vlogi Jurcicevega Krjavlja, Boris A. Novak, gledališka skupina , ki je uprizorila "sliko" iz Petanciceve igre po Jurcicevem romanu Deseti brat, Nagrade: - 62 SIK – razlicno število knjižnih nagrad, - 20 SIK- izlet (ekskurzija) na Dolenjsko; ena od SIK je o ekskurziji na Dolenjsko zapisala naslednje: "Odpravili smo se po poteh kviza in se imeli lepo. Starši so nam z veseljem zaupali svoje otroke in tako smo knjižnico lepo povezali z okoljem; knjižnica je tako še v vecji meri postala ustanova, ki združuje otroke in knjige. Skupaj smo doživeli lep dan, prežet s knjigami, z Jurcicem, s Trubarjem in z Martinom Krpanom." - 1 – ekskurzija v Celje ( Otroški muzej –Hermanov brlog in druge mestne znamenitosti), - tudi drugacne nagrade: CD – romi o Josipu Jurcicu, prakticne nagrade (spominske kape z napisom knjižnice, spominske priponke, spominske mape, vstopnice za kinopredstave vstopnice za muzej, gledališki abonma, brezplacna enoletna clanarina v knjižnici, šolske potrebšcine, pisalni pribor, spominski svincniki z napisom "Slovenski knjižni kviz, 17.9.2001", ustvarjalne delavnice, sladkarije, … Nekatere nagrade so prispevale knjižnice, veliko pa tudi sponzorji (Mobitel, lokalna turisticna agencija, Društva prijateljev mladine, obcine, založniki …). Opozorila, želje: - za reševanje spletnega kviza (na internetu) v naši knjižnici ni bilo tehnicnih možnosti (preslaba najeta linija); ob uporabi interneta je v naši knjižnici izposoja in obdelava gradiva zelo upocasnjena, - naši zamejski mentorji, ki živijo na Tržaškem opozarjajo, naj se v kvizu izogibamo žargonsko obarvanim besedam, ki jih njihovi otroci sploh ne poznajo (npr. beseda prvcek v pomenu prvošolec), - težko je bilo priti do nekaterih v seznamu priporocenih knjig (predvsem to velja za starejše izdaje), - otroci raje rešujejo obcinski kviz (SIK Piran), ker je lažji, - letos je bilo malo motece, ker so bila vprašanja za razredno stopnjo OŠ "postavljena" na konec vprašalnika; to je povzrocalo težave pri vpisovanju gesel: prvo geslo, drugo geslo), - zavajajoc podatek, ki smo ga sestavljalci kviza prevzeli iz knjige Gregorja Kocijana Josip Jurcic (zbirka Obrazi) in uporabili pri enem od vprašanj- Sedmošolec napisal knjigo. Današnji sedmošolec je star 13 let, medtem ko je bil Jurcic v 3. letniku današnje srednje šole (gimnazije), star približno 20 let, ko je napisal Jurija Kozjaka, kar je bistvena razlika, - precej zahteven kviz, - šolske knjižnicarke so glede na odziv otrok mnenja, da bi bil lahko kviz glede na zahtevnost lažji, tako da bi ga ti še z vecjim veseljem reševali, - premalo vprašalnikov; bi jih bilo mogoce dobiti vec kot obicajno (razdeljevanje glede na število reševalcev v posameznih knjižnicah )? - kviz naj bi se zacenjal in tudi koncal v istem šolskem letu, saj ni nujno, da se zacne šele v mesecu marcu. Kaj res ne gre drugace? - kljub velikemu številu rešitev ugotavljamo, da reševanje kviza izgublja svoj prvotni namen- spodbujanje branja, ker nacini reševanja kviza ucencem dopušcajo prevec prepisovanja in zahtevajo premalo lastnega truda, - priporocamo, da bi bila tematika kviza sodobnejša (novejši, mlajši ustvarjalci mladinske književnosti). Slovenski knjižni kviz se na Slovenskem izkazuje kot zelo uspešna sodobna oblika knjižnicno – informacijskega opismenjevanja in tudi spodbujanja branja (tudi slovenskih klasicnih oz. kanonskih literarnih del) mladih. To nam navsezadnje dokazuje tudi število reševalcev kviza, ki je iz leta v leto vecje. Tudi poslana porocila iz 60 osrednjih slovenskih splošnih knjižnic to potrjujejo, zato bomo z njim tudi v prihodnje nadaljevali. Slovenski knjižni kviz bo v prihodnjem letu (2002 leta) namenjen Antonu Ingolicu (1907 –1992) in Štajerski . V naslednjih letih bodo Slovenski knjižni kvizi posveceni naslednjim slovenskim literatom in pokrajinam: - 2003: Miško Kranjec (1908 –1983) in Prekmurje - 2004: Srecko Kosovel (1904 –1926) ter Kras in Primorje - 2005: Dragotin Kette (1876 –1899) in Notranjska - 2006: Simon Gregorcic (1844 –1906) in Goriška - 2007: Ivan Cankar (1876 –1918) in Ljubljana (s širšo okolico) (100 let Hlapca Jerneja) mag. Darja Lavrencic Vrabec, KOŽ, enota Pionirska knjižnica REŠEVALCI KVIZA IZ KNJIŽNICE PREŽIHOV VORANC NA DOLENJSKEM Knjižnica Prežihov Voranc že vsa leta sodeluje pri knjižnem kvizu s tem, da sodelujemo z vsemi OŠ na obmocju nekdanje obcine Vic (16 šol). Doslej smo poleg uradne prve nagrade - udeležbe na zakljucni prireditvi - podelili še po pet knjižnih nagrad, letos pa smo k sodelovanju povabili sponzorje in podelili majice, knjige, šolske potrebšcine in izlet na Dolenjsko. Odlocili smo se, da povabimo s seboj po dva reševalca in knjižnicarko iz vsake od trinajstih sodelujocih šol. Tudi za ta podvig smo dobili sponzorja: avtobusno prevozništvo Benotours iz Ljubljane. Moram poudariti, da je bila storitev odlicno izvedena: udoben avtobus in zelo vljuden, tocen in uslužen šofer. Zakaj Dolenjska in kateri del Dolenjske? Seveda zaradi Jurcica in zaradi Dolenjske kot zibelke našega knjižnega jezika, zaradi Dolenjske in vseh velikih mož, ki nam jih je dala in jim je bil posvecen letošnji kviz. Mi smo si ogledali v Velikih Lašcah Levstikovo, Stritarjevo in Trubarjevo spominsko sobo in podružnico naše knjižnice, v Retjah lipo, pod katero je Mocilar pripovedoval Martina Krpana, Ilijev kozolec, kjer ga je Levstik napisal, in obeležje na hiši, ki stoji na kraju, kjer je stala pisateljeva rojstna hiša, na Rašici pa seveda Trubarjevo domacijo z mlinom in žago. Zdi se mi zelo primerno, da gospod na Trubarjevini ne pripoveduje splošno znanih stvari, ampak poudari pomembnost trenutka Trubarjevega nastopa, splet resnicno srecnih okolišcin, ki so pripeljale do naše prve knjige in do zavesti o slovenstvu. Mogoce bi bilo dobro poudariti še srecno nakljucje, da je bil naš jezik zapisan ravno sredi stoletja ob katerega koncu se je zacela moderna vokalna redukcija (palica = palca) in prehod trdega l v u (prišel, prišla = prišeu, prišla). No, verjetno bolj zahtevnim poslušalcem razloži tudi to. Opoldne so nam pri Kuklju skuhali slastne štruklje z orehovo polivko (nagrada knjižnice vsem udeležencem), potem pa smo nadaljevali pot proti Muljavi na Jurcicevo domacijo, kjer je seveda najbolj zanimiva njegova rojstna hiša in Krjavljeva koca. Poleg teh znamenitosti je seveda prelepo doživetje obiskati Dolenjsko v soncnem oktobrskem dnevu, ko žarijo vse barve in je trava po sušnem letu na novo v skoraj polni rasti. Zato se mi zdi prav in primerno, da reševalce vzpodbudimo tudi s takimi nagradami (no, ne vem, ce jih moramo ravno vzpodbujati, saj smo prejeli skoraj 1200 rešitev), da vidijo lepoto in mehkobo pokrajine, ki ji najlepše hvalnice poje Tone Pavcek. Marija Mazi, Knjižnica Prežihov Voranc OTROCI IN STARŠI SKUPAJ V KNJIŽNICI Knjižnica omogoca vseživljenjsko ucenje V Tednu vseživljenjskega ucenja (TVU) od 15. do 21. oktobra 2001, smo v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, enoti Pionirska knjižnica, v sodelovanju z OŠ Ledina pripravili srecanja z naslovom Otroci in starši skupaj v knjižnici. Srecanja smo izvedli podobno kot lani z OŠ Toneta Cufarja. Obiske smo nacrtovali skupaj z ravnateljico šole gospo Alojzijo Murko. Zastavili smo si naslednje cilje prireditve: otroci in starši skupaj z razrednicarko obišcejo splošno knjižnico; skupaj doživijo prijetno srecanje s knjigami, branjem in pravljico; otroci (in starši) se vclanijo v knjižnico; obvešceni so o rednih prireditvah za otroke (in starše); med starši so morda nekateri, ki se spontano ne bi odzvali povabilu v knjižnico (osrednji cilj za TVU: knjižnica omogoca vseživljenjsko ucenje.) Vsak razred otrok z razrednicarko in starši je prišel posebej v knjižnico, vsak dan ob 15.30 uri. Sprejela sem jih v pravljicni sobi. Najprej jih je pozdravila gospa Tanja Pogacar, vodja Pionirske knjižnice, potem sem jim na kratko predstavila knjižnico in njene dejavnosti. Vsakic sem ugotovila, da je približno tretjina otrok že vclanjenih v (našo) knjižnico. Potem sem se z otroki pogovarjala o knjigah in knjižnih junakih na takšen nacin, da so starši lahko videli, kaj vse že poznajo njihovi otroci, ker jim pac odrasli veliko beremo, na koncu sem predstavila pravljico, primerno za otroke in starše. Vsakic mi je uspelo pripraviti prijetno vzdušje, otroci so bili sprošceni, starši zadovoljni. Na takšen nacin so bili motivirani za ogled knjižnice: kje bi si lahko kadarkoli izposodili knjige, da bi jih (na podoben) nacin brali doma? Staršem sem razdelila informativno zgibanko o Pionirski knjižnici in KOŽ; ogledali smo si knjižnico; nekateri starši so vclanili svoje otroke in si izposodili gradivo. Pri tem so sodelovali knjižnicarji, ki so bili tedaj v službi na izposoji. Prireditev je trajala organizirano z vso skupino eno šolsko uro, potem so se otroci in starši lahko zadržali v knjižnici, kolikor so želeli. Rezultati so odlicni: v knjižnico je prišlo 95 % otrok (nekateri so manjkali že pri pouku, druge so starši odpeljali domov takoj po pouku). Tri cetrtine otrok so spremljali starši. Vclanili so 36 otrok, kar predstavlja 41 % otrok, ki so knjižnico obiskali (oz. 39 % vseh prvošolcev na OŠ Ledina). V prvih razredih OŠ Ledina je po teh srecanjih v splošno knjižnico vclanjenih torej okrog tri cetrtine otrok. S svojim utecenim delom in obicajnim obvešcanjem dosežemo le tretjino staršev oz. nam uspe vclaniti le tretjino otrok prvih in drugih razredov osnovne šole. In to v najboljših pogojih, saj je OŠ Ledina v neposredni bližini knjižnice; veliko teh otrok je v predšolskem obdobju obiskovalo vrtec Ane Ziherl, ki je prav tako v neposredni bližini knjižnice; tako vrtec kot šola dobro sodelujeta s knjžnico, skupine otrok vodita na organizirane obiske v knjižnico. V TVU pa smo otroke in starše skupaj s svojimi uciteljicami povabili v knjižnico s posebnim povabilom in temu smo prilagodili tudi cas in metodo dela. Zelo pomembno je dejstvo, da je posebna vabila pripravila in razdelila staršem ravnateljica šole. Ob vpisu ugotavljamo, da jih ima veliko stalno bivališce izven centra Ljubljane in celo iz okolice Ljubljane; toda ker jih starši vozijo v osnovno šolo v center mesta, jim je ugodneje, da se vclanijo v našo Pionirsko knjižnico. Seveda pa vpis v knjižnico in izposoja gradiva ob vpisu še ne zagotavljata, da smo že pridobili bodocega rednega uporabnika knjižnice. Opravili smo šele prvi korak: ob naslednjih obiskih bo potrebnih še precej elementov knjižne in knjižnicne vzgoje! Ni nam uspelo vclaniti nobenega starša. Pa vendarle upamo, da bodo le-ti še nekajkrat spremljali svoje otroke v knjižnico, sodelovali pri izbiri knjig in drugega gradiva in jim doma brali. Morda si bodo med enim takšnih obiskov knjižnici izposodili tudi gradivo zase ali pa se celo namenili v druge enote Knjižnice Otona Župancica, kjer je vecja izbira gradiva za odrasle. Iz ugotovitev o letošnjih in lanskih srecanjih v TVU sledi, da bi bilo najbrž dobro vsako leto izvesti z vsemi prvimi razredi osnovnih šol podoben dogovorjen poseben obisk otrok in staršev skupaj s svojimi uciteljicami v knjižnici. To vsekakor ni potrebno, da se dogaja ravno v TVU, ampak takšne obiske organiziramo tiste dneve v tednu, ki so najbolj ugodni. Da povabimo otroke prvih razredov skupaj s starši v knjižnico, je primerno zato, ker so otroci šele na zacetku osnovnošolskega izobraževanja. Razlicne informacije in spodbude so staršem bolj potrebne in hkrati bolje sprejete, otroci in starši so še zelo povezani in sodelujejo. Dostopnost knjižnice pomeni za ucenca v casu zacetnega branja in opismenjevanja vec spodbud in možnosti za branje. mag. Tilka Jamnik, Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica ŠOLSKE KNJIŽNICE EIFL DIRECT IN ŠTUDIJSKE SKUPINE (ŠS) ZA ŠOLSKE KNJIŽNICARJE V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH ŠS so najbolj množicna oblika stalnega strokovnega spopolnjevanja, ki za vse strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju potekajo pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Delovati so zacele leta 1994 in so nadomestile takratne aktive. V podrocni skupini za knjižnicno dejavnost imamo organiziranih 24 ŠS, v katere so vkljuceni vsi šolski knjižnicarji, ki delujejo v osnovnih in srednjih šolah. V šolskem letu se izvedejo tri srecanja, udeleženci pa lahko za udeležbo na vseh treh ŠS in za izdelano seminarsko nalogo prejmejo 1 tocko, saj sodijo ŠS med seminarje v trajanju 16 ur. Vsebine v skladu s kurikularno prenovo šolstva doloci razširjena podrocna skupina za knjižnicno dejavnost, ki jih potem enotno izvajamo na vseh ŠS. Vsaka ŠS ima vodjo in sedež, kjer obicajno potekajo srecanja. Vodja skrbi za organizacijo, vsebino pa izvajajo izvajalke, ki se skupaj s pedagoško svetovalko pripravljajo in usposabljajo za izvedbo izbranih vsebin. Po enoletnem premoru so v šolskem letu 2001/2002 ŠS ponovno zacele delovati. Prvi sklic je bil konec avgusta, drugi sklic novembra v popoldanskem casu, tretji, ki predvideva prosto temo, pa bo marca ali aprila popoldne. Poglavitni namen ŠS je seznanjanje udeležencev z aktualnimi vsebinami, zato smo za 1. srecanje v šolskem letu 2001/2002 izbrali EIFL Direct in usposabljanje za bazo EBSCO host. Vsebina 1. sklica: 1. Informacijsko opismenjevanje: EIFL Direct in delo z bazo podatkov EBSCO host. 2. Podrocna skupina za knjižnicno dejavnost. 3. Razno. Vsebino 1. sklica smo izvedli v sodelovanju s knjižnicnim informacijskim programom ZBDS in vodjo tega programa Karmen Sotošek Štular, trenerko EBSCO hosta Marino Milovanovic, z Bibliotekarskim izobraževalnim centrom Narodne in univerzitetne knjižnice, ki nam je omogocil šest izpeljav (za ljubljanske in okoliške šole) v racunalniški ucilnici NUK-a, in Institutom informacijskih znanosti, ki nam je za tri ŠS (mariborskih in okoliških šol) odstopil njihovo racunalniško ucilnico, poleg tega pa tudi racunalniškega strokovnjaka, ki je po potrebi priskocil na pomoc izvajalki. Ostale ŠS so potekale po drugih krajih Slovenije, kjer imajo posamezne ŠS sedež in ustrezno racunalniško ucilnico (Krško, Dolenjske Toplice, Bled, Tišina, Šentjur, Vransko, Pivka, Nova Gorica). Vsebine so izvajale šolske knjižnicarke Milena Bon, Alja Bratuša, Milena Jontes, Nataša Kuštrin Tušek, Polona Lah Skerget, Olga Vurcer in Nataša Žnideršic. V vseh ŠS se je prvega sklica udeležilo 388 šolskih knjižnicarjev. Po ocenah udeležencev je bila povprecna ocena vsebine (na lestvici ocen od 1 do 6) 5,39, povprecna ocena organizacije pa 5,48. In kakšno je bilo njihovo zadovoljstvo s samo izvedbo ŠS? Odgovor na to vprašanje smo poiskali v faznem porocilu, ki so ga vodje ŠS pripravile na osnovi evalvacijskih vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali udeleženci. Na vprašanje Ali so se vaša pricakovanja uresnicila smo prejeli 334 odgovorov, ki so se glasila: delno: 54 (16,16%) da: 265 (79,34%) nad pricakovanji: 15 (4,49%) Odgovori na naslednje izbrano vprašanje Koliko pridobljenega znanja boste lahko uporabili pri svojem delu so pomembni zato, ker potrjujejo pomembnost izbrane vsebine, saj so udeleženci s svojimi odgovori potrdili koristnost in uporabnost novega znanja. Odgovorili so: nic: 1 (0,30%) malo: 55 (16,81%) veliko: 186 (56,88%) zelo veliko: 58 (17,73%) vse: 27 (8,25%) Aktualnost vsebine in tudi kakovost izbranih izvajalk potrjujejo izbrani odgovori pri vprašanju: Posebej bi želel(a) pohvaliti: vsebino/temo ŠS: 140 (41,91%) metodo dela: 35 (10,47%) organizacijo ŠS: 64 (19,16%) predavatelje: 99 (29,64%) Da smo si zelo razlicni in da vsem nikoli ne moremo ugoditi, je že znano dejstvo, ki velja tudi za udeležence ŠS za knjižnicno dejavnost, ki so lahko na koncu navedli oziroma izbrali že ponujene odgovore pod tocko: Ni mi bilo všec. Od 388 udeležencev je vprašalnike izpolnilo 334 prisotnih. Na to vprašanje je odgovorilo 21 udeležencev, kar znaša 6,28%. Ni jim bila všec: vsebina/tema: 9 metoda dela: 3 organizacija ŠS: 3 (vse tri ŠS so bile organizirane in izvedene v racunalniški ucilnici NUK) predavatelji: 1 drugo: 5 (prepovršna obdelava teme, študijske skupine so predolge, niso predstavili novih clanov ŠS, prevec informacij o osnovni šoli, nic). Za drugo srecanje ŠS, ki bo novembra, bomo dve srecanji izvedli tudi v splošnih knjižnicah. V Slovenj Gradcu bomo združili osnovnošolsko in srednješolsko ŠS, v Novem mestu pa dve osnovnošolski. Najprej si bodo udeleženci ogledali knjižnici, v nadaljevanju pa izvedli vsebino, ki smo jo dolocili za 2. sklic ŠS: 1. Analiza 1. sklica ŠS. 2. Referencni pogovor. 3. Delo v delavnicah. 4. Porocanje in samorefleksija. Majda Steinbuch, Zavod Republike Slovenije za šolstvo PREDSTAVLJAMO VAM STANDARD ISO 2108 Sistem ISBN in elektronske publikacije V skoraj 30 letih svojega obstoja je sistem ISBN osvojil svetovno založniško industrijo in svet založništva ne more vec brez te en-kratne in nezamenljive identifikacije. Z mednarodno standardno knjižno številko so narocila in distribucija pridobila novo kvaliteto, množico novih publikacij na tržišcu lahko kontroliramo le s pomocjo sistema ISBN in publikacij, ki izhajajo iz tega sistema (npr. Books in print). Pri nas prizadevanja za tovrstno publikacijo žal še niso naletela na plodna tla, pac pa Narodna in univerzitetna knjižnica že deset let vec ali manj redno izdaja bilten z naslovom Knjige v tisku, ki temelji na seznamu publikacij, za katere je v tekocem mesecu Narodna in univerzitetna knjižnica pripravila kataložni zapis o publikaciji. Bilten je najprej izhajal v tiskani obliki, danes pa je dostopen na internetu: http.//www.nuk.uni-lj.si, v rubriki Publikacije NUK. Oznaka ISBN je kratka, strojno citljiva oznaka, uporablja pa se ne samo za tiskane medije, pac pa tudi za netiskano knjižno gradivo, tudi za elektronske publikacije, z znacajem stalne, monografske in ne spreminjajoce se publikacije. Slovenija se je s sistemom ISBN srecala še v skupni državi z drugimi jugoslovanskimi republikami. Samostojna nacionalna agencija za podrocje Slovenije je zacela delovati v zacetku leta 1992, ko je Narodna in univerzitetna knjižnica prevzela naloge nacionalne agencije. S politicnimi in družbenimi spremembami po svetu se število nacionalnih agencij, ki jih združuje Mednarodna agencija v Berlinu, vsako leto mocno poveca, kar posledicno seveda pomeni, da je tudi uporaba te prikladne identifikacijske oznake vedno bolj razširjena. Mednarodna agencija tako že vrsto let opozarja, da se število oznak, ki so nam še na voljo za oznacevanje tako tiskane kot spletne založniške dejavnosti, drasticno zmanjšuje. Mednarodni organizaciji za standardizacijo, njenemu tehnicnemu komiteju TC 46 (Information and documentation) oziroma njenemu podkomiteju SC 9 (Presentation, identification and description of documents), ki je leta 1970 pripravil prvo verzijo mednarodnega standarda ISO 2108, smo posredovali predloge za spremembo tega tako mocno uveljavljenega standarda, vse z namenom, da se zagotovi dovolj velik številski obseg oznak sistema ISBN, ki bo v bodoce zadostoval za tiskane kot tudi za spletne publikacije. Delovna skupina ISO za pripravo revizije standarda, pod vodstvom tajnice TC46/SC9 gospe Jane Thacker, bo s svojim delom zacela v januarju prihodnje leto, zakljuciti pa ga nameravajo najkasneje do januarja 2005. Do takrat pa je po zagotovilu Mednarodne agencije in njenem ponovnem preverjanju teh oznak še dovolj. Delovna skupina 4 ISO/TC 46/SC 9 bo v naslednjih letih: 1. pripravila osnutek popravljenega standarda ISO 2108 za obravnavo in potrditev pri clanih ISO/TC 49/SC 9. Ob tem bodo zagotovili naslednje: - popravljeni standard mora ustrezati vsem mednarodnim zahtevam ISBN sistema; - številski obseg sistema ISBN mora omogocati vkljucevanje velikega števila novih publikacij, katerih vkljucevanje predvideva dopolnjeni standard; - sistem ISBN mora v skladu z zahtevami standarda delovati kot ucinkovita enkratna mednarodna identifikacija za monografske publikacije; - standard mora natancno dolocati publikacije, ki se jim ISBN lahko dodeli in tiste, ki se jim naj ne dodeli (npr. publikacije tiskane na zahtevo, digitalne datoteke, posamezni deli monografskih publikacij); - standard natancno doloca metapodatke, ki so potrebni pri dodelitvi ISBN; - sistem ISBN bo lahko za neomejen cas izpolnjeval zahteve dodeljevanja enkratnih mednarodnih identifikacijskih oznak; - ISBN standard mora izpolnjevati vse zahteve za pripravo in predstavitev mednarodnih standardov po smernicah ISO. 2. razpravljala o potrebah po metapodatkih za vsako dodeljeno oznako ISBN, dolocila kako te podatke povezati z enoto in kako do njih dostopati, vse z namenom identifikacije; 3. razcistila odnose med sorodnimi standardnimi sistemi številcenja; 4. priporocila prihodnji odnos med ISBN in ISMN, zlasti ce bo prišlo do zlitja sistemov in kako; 5. razvila pravila za upravljanje sistema ISBN in odlocanja na mednarodni ravni; 6. proucila nacine financiranja njegovih aktivnosti za mednarodno koordinacijo, razvoj in promocijo; 7. dolocila kriterije za ustanavljanje novih nacionalnih agencij. Publikacije z oznakami ISBN S pregledovanjem zaporednih izdaj Prirocnika za uporabnike sistema ISBN lahko ugotovimo, kako zelo se je spreminjal oziroma dopolnjeval seznam publikacij, ki jim je ta sistem namenjen. Izdaja iz leta 1978 npr. govori o tiskanih knjigah in brošurah, publikacijah na mikro oblikah, publikacijah v Braillovi pisavi, publikacijah na vec razlicnih medijih, trakovih s strojno citljivimi zapisi, s katerih je moc dobiti tiskano besedilo in drugih podobnih medijih vkljucno s filmi, prosojnicami, diapozitivi in podobno, vse z izobraževalno vsebino. Temu seznamu je izdaja iz leta 1986 dodala še knjige na kasetah, programsko opremo, zemljevide namenjene knjižnemu trgu. Problemu, kako dodeljevati oznake ISBN programski opremi, je bilo v tej izdaji posveceno samostojno poglavje. Pa vendarle se je leta 1986 bolj ali manj govorilo le o elektronskih publikacijah z lokalnim dostopom oz. na fizicnem nosilcu. Danes, v letu 2001, ko je založniški svet doživel pravi razcvet in se je mocno razmahnilo elektronsko objavljanje, so se temu seznamu pridružile še publikacije na internetu. Izrazito se je spreminjal tudi vrstni red naštevanja publikacij, primernih za ISBN oznacevanje, saj so danes elektronske knjige in druge monografske publikacije izdane v elektronski obliki, bodisi na fizicnem nosilcu ali internetu, navedene takoj na drugem mestu. Tako izdaja iz leta 2001 v 12 tockah podrobneje razdela pogoje za ISBN pri elektronski publikacijah. Enote z lokalnim dostopom (diskete, CD-ROM-e) obravnava kot katerekoli druge publikacije, pri publikacijah z dostopom na daljavo pa upošteva le publikacije, ki so vsebinsko zakljucene (monografske) publikacije in tako tudi oblikovane. Sem prištevajo tudi bibliografske ali faktografske podatkovne zbirke, ki se neprestano spreminjajo. Te lahko primerjamo z enciklopedijo ali slovarjem, ki se na drugih medijih prav tako neprestano dopolnjuje, brez posebnih izboljšav, kar pa še ne vodi v novo izdajo z novo oznako ISBN. Samo zelo pomembne spremembe in/ali spremembe v strukturi, vkljucno s spremembo naslova, bi zahtevale novo oznako ISBN. Z oznako ISBN je mogoce oznaciti tudi povezana gradiva (npr. hipertekst), ce so ti povezani deli v resnici tudi del publikacije. Tako kot razlicne vezave tiskane publikacije zahtevajo razlicne oznake ISBN, tudi v razlicnih operacijskih sistemih in/ali ukaznih jezikih dostopna onlajn publikacija zahteva svojo oznako ISBN. Sorodni sistemi Poleg sistema ISBN se v svetu uporabljajo ali pa se še bodo uporabljali sistemi: 1. ISSN (ISO 3297) - International Standard Serial Number, 2. ISMN (ISO 10957) - International Standard Music Number, 3. ISRC (ISO 3901) - International Standard Recording Code 4. ISWC (ISO 15707) - International Standard Musical Work Code (v razvoju) 5. ISTC (ISO 21047) - International Standard Textual Work Code (v razvoju) 6. ISAN (ISO 15706) - International Standard Audiovisual Number (v razvoju) 7. ISRN (ISO 10444) - International Standard Report Number 8. URN - Uniform Resource Name 9. DOI - Digital Object Identifier S temi razlicnimi sistemi upravljajo razlicne ustanove, podrobnosti bodo objavljene v elektronskem Prirocniku za uporabnike sistema ISBN (http://www.nuk.uni-lj.si, v rubriki Publikacije NUK). Prednosti sistema ISBN od samih zacetkov pa ostajajo nespremenjene: 1. ISBN je enkratna mednarodna identifikacija monografskih publikacij: 10-mestno število nadomesti rokovanje z dolgimi bibliografskimi opisi. Prihranita se cas in delovna sila, zmanjšana je možnost napak pri prepisovanju. 2. ISBN omogoca sestavljanje in posodobitev založniških katalogov, kot so Books in Print, podatki o razpoložljivih knjigah so lahko najdljivi. 3. Narocila in distribucija knjig se izvajata s pomocjo ISBN oznake: to je najkrajša in najucinkovitejša metoda 4. Oznaka ISBN se predstavlja v strojno citljivi obliki 13-mestne EAN crtne kode s predpono "obmocja knjig". To delo je opravljeno hitro, možnost napak je majhna. Hitro in vsesplošno razširjeno branje crtnih kod je privedlo do sporazuma med Mednarodnim (Evropskim) združenjem za numeriranje artiklov (EAN), Uniform Code Council (UCC) in Mednarodno ISBN agencijo, ki omogoca pretvorbo oznake ISBN v EAN crtno kodo. To pa seveda še povecuje moc sistema ISBN kot mednarodnega sistema identifikacije znotraj vsesplošne sheme crtnih kod. Vse EAN crtne kode se zacenjajo z oznakami nacionalne identifikacije, razen te, ki oznacuje publikacije. Prej omenjeni sporazum nadomešca oznake nacionalne identifikacije s posebno oznako “obmocje knjig” (Bookland), ki ga predstavljajo številke 978 za knjige. 5. Oznaka ISBN je potrebna v knjigarnah s sodobnim elektronskim nacinom prodaje 6. Upravljanje avtorskih pravic se izvaja na osnovi oznak ISBN 7. S pomocjo oznak ISBN se nadzirajo podatki o prodaji 8. Oznake ISBN izkoristijo knjižnice za prenos podatkov v svoje kataloge 9. V nekaterih držav oznaka ISBN omogoca tudi izposojo Uporaba oznak ISBN ISBN se uporablja v vseh vejah poslovanja s knjigo: 1. V založniških hišah: - za zanesljivo identifikacijo dela od rokopisa do tiskarja - za identifikacijo naslova v založniških katalogih in njihovih najavah - za navajanje v tiskanih ali elektronskih seznamih, na inter-netnih straneh - za kontrolo zaloge - za upravljanje in nadzor avtorskih pravic in odškodnin zanje - za izvajanje narocil - za racunovodsko in blagajniško poslovanje - za nadzor prodaje - za vodenje statisticnih podatkov - za nadzor vracil 2. V distribucijskih centrih, v prodaji na debelo: - za gradnjo bibliografskih podatkovnih zbirk za potrebe knjigotrštva (npr. Books in print) - za gradnjo podatkov o razpoložljivih naslovih - za narocila, ki temeljijo na elektronskih komunikacijskih sistemih kot EDI (electronic data interchange) ali internetu - za kontrolo zaloge - za nadzor notranje logistike - za racunovodsko in blagajniško poslovanje - za nadzor prodaje - za upravljanje z vracili - za izdelavo tematskih seznamov in katalogov 3. V centraliziranih servisih za knjižnice (priprava knjig za izposojo): - za narocila pri založnikih in posrednikih - za izvajanje narocil iz knjižnic - za nadzor zalog - za nadzor notranje logistike - za racunovodsko in blagajniško poslovanje - za upravljanje v procesu vezav ali prevezav 4. V knjigarnah: - za bibliografske poizvedbe - za zasledovanje naslovov - za narocila in prenarocila, ki temeljijo na elektronskih komunikacijskih sistemih kot EDI (electronic data interchange) ali internetu - za upravljanje z zalogami - za racunovodsko in blagajniško poslovanje s koncnim uporabnikom - za elektronsko prodajo (EPOS) 5. V knjižnicah: - za narocila - za prevzemanje podatkov za lastne kataloge - za statisticne podatke o izposoji - za dolocanje nacionalne politike pravice izposojanja - za medbibliotecno izposojo - za centralne kataloge Alenka Kanic, Slovenska agencija za ISBN, NUK INFORMACIJSKI SERVISI MINISTRSTEV, PARLAMENTARNE KNJIŽNICE IN NACINALNEGA ARHIVA NA FINSKEM VALTIPA NETWORK Uvod Nekaj-dnevna službena pot je bila organizirana v sklopu programa TAIEX1. Dve udeleženki iz Slovenije sva obiskali finsko Ministrstvo za finance, Ministrstvo za socialne zadeve in Finski Parlament. V sklopu teh institucij so naju sprejeli predstavniki Sekretariata za EU zadeve v finskem MF (Mr. Lasse Aarnio, Director Sekretariata, s sodelavkami), Službe za informacijske storitve (Ms. Irja Peltonen, Head of Information Services), Ministrstva za socialne zadeve in zdravje (Ms. J.Hartman, Head of Information Services), predstavniki Internal Research Centra v parlamentu (Mr. A. Rautava) ter njihov predstavnik Centra za pretok EU dokumentov. 1 Obisk je bil omogocen s strani TAIEX programa pomoci za obisk uradnikov držav kandidatk v državah clanicah. Za uvod nekaj splošnih informacij: Finska je postala clanica Evropske unije 1.1.1995. V Svetu ministrov ima tri glasove, Finci pa izvolijo 16 poslancev Evropskega parlamenta. Finska je prvic zacela predsedovati Evropski uniji 1.7.1999 in ji je predsedovala do 1.12.1999. Je predsedniška republika. Zakonodajno oblast si delita parlament in predsednik. Vsake štiri leta volijo Finci 200 clanov svojega parlamenta. Na Finskem so ženske dobile volilno pravico leta 1906 in postale s tem prve volivke na stari celini. Predsednik je izvoljen neposredno in ima veliko vlogo v zunanji politiki, vendar pa vsakodnevno politiko doloca in izvaja vlada. Sedež vlade je v mestu Helsinki, ki je tudi glavno mesto države. Danes je Finska najbolj znana po izvozu kartona, papirja, kovinska industrija, zavzema kar 40 odstotkov finskega izvoza, na podrocju visoke tehnologije in telekomunikacij, saj so nekateri proizvajalci te tehnologije (npr. Nokia) v samem svetovnem vrhu. V casu finskega predsedstva se je Finska osredotocila na tocno dolocena vprašanja. Med drugimi so to bila vprašanja širitve Evropske unije, institucionalnih reform, skupne zunanje in varnostne politike, skupnih temeljnih norm svobode, varnosti in pravice ter vecje konkurencnosti EU ob vzdrževanju socialne zavesti. Finsko predsedniško sporocilo glede širitve EU je bilo: širitev Evropske unije je bistvenega pomena za stabilnost v Evropi. Napredovanje procesa širitve je bila torej ena prednostnih nalog njihovega predsedstva. Finsko stališce je, da je treba zagotoviti, da bodo vse države kandidatke v procesu sodelovale pod enakimi pogoji in se vkljucevale v Unijo po enakih kriterijih. Finsko Ministrstvo za finance ima nesporno eno vodilnih vlog kar se tice koordinacije evropskih zadev. Ker je preko proracuna povezano z EU proracunom, mu tudi ostale institucije priznavajo t.i položaj “policy leaderja”. Predstavljen nam je bil organigram MF, delovanje, ucinkovitost izvajanja del, ucinkovitost vodenja in upravljanja z ljudmi, sistem izobraževanja ter kompleten sistem pretoka vseh podatkov v povezavi z EU skozi MF, Parlament in kot primer še skozi Ministrstvo za socialne zadeve in zdravje. Sam proces sprejemanja odlocitev je na Finskem precej drugacen, kakor v Sloveniji in daje vtis ucinkovitosti in preglednosti. Sogovorniki so skozi pogovor izražali precej zadovoljstva tem sistemom in pogosto povedali, da se redno srecujejo s sosednjimi državami iz nordijskega kluba, s katerimi izmenjujejo izkušnje. To nekako pripomore k njihovi vecji prepoznavnosti, glede na to, da te države niso ravno med najmocnejšimi v EU. Glede zadev, ki so nam vsakodnevno "bližje", to so koordinacija EU zadev v MF in pregleden ter hiter informacijski pretok vseh EU dokumentov, kot predpogoj za suvereno "obvladovanje" položaja in možnost pravilnega odlocanja v okviru MF pa je potrebno omeniti: Sekretariat za EU zadeve ter Informacijski sistem Ministrstva za finance: Sekretariat za EU zadeve v ministrstvu za finance Sekretariat za EU zadeve je eden pomembnejših sestavnih delov organizacijskih enot finskega MF. Odgovornosti tega sektorja so vezane na koordinacijo po podrocjih: - ekonomska in monetarna unija (EMU), - proracun, - obdavcenje in carine, - financne storitve in mednarodna financna izhodišca - administracija in osebje (stalna predstavništva) - statistika ter Evropska Investicijska Banka (EIB). Vloga Sekretariata je: 1. da na vseh teh podrocjih vezanih na EU zadeve nudi pomoc in podporo obema ministroma, 2. da koordinira vse EU zadeve v MF, 3. da vodi zunanje kontakte in komunikacije vezane na EU zadeve, 4. vodi horizontalne EU zadeve, ad.1 Finsko MF ima dva financna ministra (z nazivoma Minister za finance in Minister), eden je vodilen, sicer pa imata delo tocno razdeljeno, ta sektor pa "zalaga" oba ministra glede na njune zahteve. ad.2 Koordinacija EU zadeve je bila tudi pri njih izredno pomembna, posebej pred EU clanstvom. Sedaj, kot clanica, pa so glavni organizatorji in koordinatorji pred vsakim srecanjem financnega ministra v tujini. Celotna koordinacija deluje pri njih koherentno, rezultati naj bi bili cim bolj usklajeni sistem pa izpeljan kot "predictable". Osebna odgovornost je zelo pomembna, pri koordinacije pa finska ni odvisna od locenih, paralelnih EU administracij, temvec je (kot že omenjeno) njihovo MF vodilno v vodenju EU zadev. ad.3 Z vodenjem zunanjih kontaktov je mišljena povezava s stalnimi predstavniki Finske v tujini (Permanent Representation-PR). Stalni predstavniki v tujini so sicer kadrovani s strani finskega Ministrstva za zunanje zadeve, pri izbiri vsakega kandidata pa ima odlocilno vlogo tudi mnenje finskega Ministrstva za finance. PR redno porocajo tako finskem MZZ kot MF, poudarjeno je bilo, da to niso mladi kadri, temvec izkušeni in neodvisni kadri, specialisti, in predvsem zanesljivi sodelavci. Odvisno od podrocij, ki jih kot PR pokrivajo, so tudi "kadrovani" iz istih podrocij v finskem MF. Ti strokovnjaki pokrivajo delo v razlicnih odborih, delovnih skupinah proracunskih odborih, Coreperju, njihova delovna doba v tujini pa je omejena na dve leti oz. najvec 4 leta. Kadrovanja teh kadrov se lotevajo premišljeno, povezano MZZ in MF, vsekakor pa je MF odlocilen v "recruitmentu". ad.4 Z vodenjem horizontalnih zadev je mišljena neposredna priprava dokumentov in mnenj v zvezi z širitvijo EU ter priprava dokumentacije in koordinacija glede medvladnih konferenc (IGC). Državni sekretarji nimajo svojih kabinetov, so neposredno odvisni od sektorjev. Za vsa srecanja oz. EU meetinge dobijo sicer pripravljen material iz EU sekretariata, vendar predno materiale posredujejo ministru, sami preverijo materiale, zato morajo za tak "quality control" imeti znanje. Od dneva vstopa v clanstvo Finske v EU je vloga EU sekretariata posebej pomembna na teh podrocjih: • Pokrivanje stalnih predstavništev v Bruslju, pri cemer so odgovorni po tockah: - vodenje kljucnih glede finskih EU izhodišc, - tesno sodelovanje med ostalimi ministrstvi in stalnimi predstavništvi v pripravljalnih delih glede dokumentacije, - dobro funkcioniranje izmenjave informacij v obeh smereh, - povezave z ostalimi ministrstvi, ki imajo svoje ljudi, v stalnih predstavništvih, • Povezave z EU institucijami: - Evropsko Komisijo, Sekretariatom sveta EU, Parlamentom, - delovnimi skupinami, - pridobivanje informacij glede "partnerskih sogovornikov", • Povezave s clanicami EU : - pridobivanje informacij s strani nasprotnih strani v primeru pogajanj, - pridobivanje informacij glede bodocih držav clanic. Informacijski sistem Ministrstva za finance v okviru finske vlade V casu obiska so nas seznanili, kako finsko MF ucinkovito posreduje informacije v zvezi z Evropsko unijo, tako interno, kot eksterno. Zavedajo se, da pravocasen dostop do informacij in relevantnih dokumentov ter njihovo posredovanje v organizacijske enote finskega MF odlocilno vpliva na proces uspešnega reševanja delovnih nalog. To prispeva k povecanju ucinkovitosti in prepoznavnosti v procesu soodlocanja v EU. Osnovne strateške smernice delovnega programa MF pri vstopu v EU je bila pravica dostopa do vseh dokumentov in virov informacij v zvezi z EU. Finsko Ministrstvo za finance je pred vstopom v EU l. 95 vzpostavilo zelo ucinkovit informacijski sistem in informacijsko strukturo, ki je omogocala maksimalno obvešcanje zaposlenih z EU zadevami. Vodilno vlogo pri pridobivanju in posredovanju informacij in dokumentov ter dokumentacije v zvezi z EU je imela Služba za informacijske storitve (slovenska razlicica: Informacijsko-knjižnicni servisi). Služba za informacijske storitve je z desetimi zaposlenimi in s pomocjo "VALTIPA -network"-om, v katerega so vkljuceni, servisirala najvišje nivoje znotraj ministrstev in državnega aparata. VALTIPA je modern informacijski network, oz. mreža državnih informacijskih strokovnjakov in servisov, ki so se s pomocjo sistema "Sharing Knowledge" povezali, z namenom izkoristiti resurse znanja in ljudi. S pomocjo sofisticirane informacijske tehnologije so na MF vzpostavili intranet, ki je bil zlasti v obdobju predsednikovanja Finske v EU najbolj obiskani portal v državah EU. Z VALTIPA mrežo povezovanja informacijskih specialistov jim je uspela izvedba oz. vzpostavitev visoko kvalitetnega informacijskega managementa, ki pripravlja kvalitetne informacije za Ministrstva, Državni svet in Parlament. 13 ministrstev Finske in Vlada sta sprejeli informacijski servis oz. celotni management informacijskih resursov kot zelo pomembno podrocje, ki podpira delo ministrov, ministrstev in vlade. Skupna odlocilna strategija vlade pred vstopom v EU je bila, da se v VALTIPA network vkljucijo vse profesionalne skupine: arhivarji, registri, bibliotekarji, informacijski specialisti, informacijski servisi sekretariatov in ostali državni menedžerski informacijski servisi, da bi s "kriticno maso" visoke profesionalnosti garantirali kvaliteto in uspeh. EU "Document Delivery" iz Bruslja (preko ca. 100 dokumentov dnevno), se moderira preko finskega MZZ v finsko MF in ostala ministrstva. MF je ustanovilo še "Steering Gropup (SG) for EU matters", ki se na rednih srecanjih (1x mesecno) posveca tehnicnim vprašanjem pretoka informacij in je bila ustanovljena leto pred vstopom v EU. Predseduje ji državni sekretar v MF, clani pa so vsi vodje sektorjev. V MF se s pomocjo Službe za informacijske storitve trudijo preseci podvajanje dela in ozko omejeno zapiranje podrocij znotraj ministrstva. Za tako organizacijo so jim bile vodilne ideje: internal openess, MF - as community, "ladership" in "knowledge management". Da bi to delo in ves sistem bil cim bolj ucinkovit, so vpeljali tudi interno ocenjevanje zaposlenih, ki ga vodi "Personal Department". Formular za ocenjevanje je dostopen na intranetu in pogajanje zaposleni-šef poteka na 4 oci. Glede na vkljucenost v delo, lahko zaposleni prejmejo variabilno - 80 ali 120 % svoje place. Posebnosti finske Vlade sta vkljucitev "Knowledge Managementa" v delovanje Vlade in ministrstev in informacijske podpore finskemu "Decision Making System". Knowledge Management se uporablja pri reformi vlade in podpori vladnega programa z: 1. literaturo, informacijskimi viri in sistemi, forumi za dialog; 2. pripravo, ki pokriva izvajanje, ocenjevanje progama; 3. strukturiranjem dokumentov, metapodakov kot delov dokumentov. "Decision Making System" pomaga izvajati vladni program, pri cemer MF igra aktivno vlogo v informiranju na podrocjih: 1. "the Budget in Internet" (http://www.vn.fi/vm/budjetti/index.html) 2. the Register on Projects and Legal Preparatory Documents (http://www.hare.vn.fi) 3. Citizen's Guide (http://www.opas.vn.fi) Ob vsem tem je pozicija Službe za informacijske storitve razumljiva, ker za "Decision Making Process" informacijski servisi analizirajo ter enostavno, hitro in pravocasno informacije tudi posredujejo. Violetta Bottazzo, vodja Informacijsko–knjižnicnega oddelka na Minstrstvu za finance RS NOVE PUBLIKACIJE NOVA, SLAVNOSTNA IZDAJA GRUMOVEGA DOGODKA V MESTU GOGI Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je letošnjo stoto obletnico rojstva slovenskega pisatelja in dramatika Slavka Gruma (2. 8. 1901 – 3. 8. 1949) obeležila s slavnostno, faksimilirano izdajo njegove najbolj znane dramske umetnine, Dogodka v mestu Gogi, ter z Grumovim literarnim popoldnevom, na katerem je bila predstavljena ta pomembna nova knjiga. Na ogled je bila tudi razstava o življenju in delu Slavka Gruma, ki smo jo pripravili skupaj z Maticno knjižnico dr. Slavko Grum iz Litije. "Dogodek se je zgodil" na pobudo in v sodelovanju z mag. Marjanom Štrancarjem, urednikom in soavtorjem knjižne novitete. Za sodelovanje oz. podporo in strokovne nasvete se lepo zahvaljujemo tudi Mihaelu Glavanu, vodji rokopisnega oddelka v Nuk-u. V novomeški knjižnici smo se odlocili za nosilno vlogo v tem literarnem projektu, ker je bil dramatik, pisatelj, zdravnik Slavko Grum tudi Novomešcan (v Novem mestu je preživel mladost in tu je tudi pokopan.) in še posebej zato, ker se naša knjižnica ponaša z njegovo bogato literarno in slikovno zapušcino. V posebnih zbirkah Boga Komelja hranimo med drugim rokopis drame Dogodek v mestu Gogi, kar je bilo pravzaprav izhodišce za našo založniško vlogo pri pripravi te publikacije. "Goga – to cudovito mesto", ki s svojo nadcasovno tematiko uvršca Gruma med najvidnejše predstavnike tako slovenske kot tudi evropske moderne dramatike, je doživela že nekaj izdaj, tokratna pa je prva faksimilirana in kritiško-študijska izdaja kakega slovenskega dramskega besedila doslej. Knjiga v skupnem obsegu 224 strani in v nestandardnem formatu izvirnega rokopisa nudi bralcu na lihih straneh skenirani rokopis oz. njegov faksimile, na vzporednih/sodih straneh pa njegov diplomaticni prepis, ki ga avtor, mag. M. Štrancar, sproti, v opombah primerja s prvima objavama Dogodka v mestu Gogi, revialno in knjižno iz leta 1930. K temu izjemnemu delu je mag. M. Štrancar prispeval še izcrpno študijo rokopisa drame, nakar sledijo študije oz. aktualizirani pogledi slovenskih raziskovalcev in interpretov Grumove dramske in gledališke umetnine: dr. Franca Zadravca, dr. Denisa Poniža, dr. Tarasa Kermaunerja, dr. Lada Kralja, dr. Igorja Grdine, dramaturga Krištofa Dovjaka, dramaturginje Mojce Kreft in dr. Andreja Inkreta. Knjiga je obogatena še s slikovnim dodatkom – predstavljen je delcek ohranjenega gradiva, povezanega predvsem z nastajanjem drame (avtorjeve fotografije in portreti, fotografije prvih uprizoritev, gledališkega lista in plakata, Vavpoticevi scenski osnutki in drugo, hranjeno v Knjižnici Mirana Jarca ter v Slovenskem gledališkem muzeju). Zunanjo, lepo podobo knjige je ustvarila oblikovalka Marta Petrov – in odlicno opravila svoje delo. S slavnostno izdajo Dogodka v mestu Gogi smo pocastili dramatikov spomin, a vsekakor publikacija predstavlja tudi pomembno novo pridobitev za slovenski kulturni prostor – celoten rokopis drame je namrec prvic javno predstavljen, dan na vpogled in v kriticno branje. Predvsem pa je ta izdaja s svojo študijsko zasnovo (poleg rokopisa in prepisa vsebuje kar devet literarno kriticnih pogledov na Grumovo Gogo) dobrodošla za uporabnike v šolah, knjižnicah, na fakulteti, v gledališcih – torej za profesorje slaviste, dijake, študente, bibliotekarje idr. pri njihovem šolskem, raziskovalnem in informatorskem delu z besedilom, ki je eno od stalnih in obveznih v ucnem nacrtu pouka književnosti za srednje šole. Pomembna slovenska knjižna noviteta v založbi Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto je izšla v septembru, ko je bila v Novem mestu tudi slovesno predstavljena. O njej smo spregovorili tudi ob premierni uprizoritvi Dogodka v mestu Gogi v režiji Mileta Koruna v Novi Gorici ter na 36. Borštnikovem srecanju v Mariboru, na Grumovem simpoziju. Priprava in izdaja te publikacije, v 1000 izvodih, je bila za vse sodelujoce nemajhen casovni, za našo knjižnico pa tudi financni zalogaj. Zanimanje za knjigo smo predhodno raziskali in prejeli precej prednarocil s strani knjižnic in šol, pri cemer smo narocnikom omogocili nakup po ugodnejši ceni. Sedaj, po izidu, je njena cena 9.720,00 SIT, vkljucno z DDV. V mesecu dni po izidu knjige se je pokazalo, da bo le-ta s svojo bogato vsebino pa tudi lepo podobo resnicno služila svojemu namenu. In nenazadnje, prispevali smo k temu, da je bila umetniku, zaznamovanemu z nemocjo, osamo in razocaranji, ob stoletnici njegovega rojstva ponovno priznana njegova velicina. Darja Peperko, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto OBVESTILA Z veseljem vas obvešcamo, da bo Informacijski center za bibliotekarstvo (ICB) v Narodni in univerzitetni knjižnici (Iv. nadstropje, soba 402) v letu 2002 odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 13.00. V letu 2002 bo ICB za uporabnike odprt: - ponedelje, torek, cetrtek: 9.00 - 14.00 - sreda: 9.00 - 18.00 - petek: 9.00 - 13.00 - prva sobota v mesecu: 9.00 - 13.00 Veselimo se vašega obiska! PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo prijavnico za referat na strokovnem posvetovanju ZBDS 2002 "Knjižnice in javnost". Izpolnjeno prijavnico morate do 15. februarja 2002 poslati na naslov ZBDS, Organizacijski odbor posvetovanja, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. 2. V drugi prilogi objavljamo sestavo predsedstva ZBDS v mandatnem obdobju 2001-2003. 3. V tretji prilogi objavljamo narocilnico za zbornik strokovnega posvetovanja ZBDS 2001. DEŽURNI KNJIŽNICAR NOVICE IZ KNJIŽNICE PREŽIHOV VORANC V LJUBLJANI Potopisno predavanje in projekcija diapozitivov Milanke Lange-Lipovec "Utrinki s poti" Milanka Lange-Lipovec je med leti 1993 in 1996 kot prva slovenka obplula svet. Njen sopotnik na poti okoli sveta je bil francoski ekolog Roger de la Grandiere. Plovbo sta opravila na manj kot osem metrov dolgem katamaranu Vakuta, imenovanem po otoku v otocni skupini Trobriand v Tihem oceanu. Po tej uspešni odpravi je izšla knjižna trilogija z naslovom Morje in ljubezen. Knjige, ki so nastale pod vtisom te pomorske avanture niso le nekakšna reportaža, temvec globoka intimna izpoved o doživljanju narave, morja, ljubezni in cloveške neznatnosti. Potopisno predavanje in projekcija diapozitivov, ki jo je Milanka Lange-Lipovec predstavila tokrat, pa se nanaša na novo odpravo iz let 1999-2000, ko sta s partnerjem obplula vzhodno afriško obalo, Južni Atlantik ter obale Brazilije. Zacetek njune nove jadralske avanture je bila vzhodno afriška obala južno od Madagaskarja, ki ji je sledila plovba okrog obale Južne Afrike do osamljenega otoka Svete Helene, kjer je pred vec kot 500 leti prvic pristal portugalski kapitan Cabral v Portu Segru. Plovbo sta nadaljlevala preko južnega Atlantika vse do obale Brazilije ter severno ob vzhodni južnoameriški obale do Gvajane. Predavanju bo sledil tudi pogovor z avtorico in predstavitev knjižne trilogije Morje in ljubezen. Potopisno predavanje in projekcija diapozitivov Milanke Lange-Lipovec je bilo v ponedeljek, 12. novembra 2001 ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjižnice na Tržaški 47/a v Ljubljani. Predavanje in projekcijo diapozitivov je spremljala avtenticna glasba. Slikarska razstava Milana Rijavca "Izbor akvarelov" Milan Rijavec se je rodil 5. junija 1922 v Burni vasi pri Mokronogu. Zaradi aktivnega sodelovanja v NOB je od januarja 1942 do avgusta 1943 prestajal zaporno kazen v Alessandriji-Piemont. Je nosilec Partizanske spomenice 1941. Po vojni se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in študiral pri profesorjih Francetu Mihelicu, Nikolaju Pirnatu in Gabrijelu Stupici. Diplomiral je v letu 1949 ter kasneje deloval kot likovni pedagog v Trbovljah. Od leta 1971 živi in ustvarja v Ljubljani. Njegova olja in akvareli izhajajo iz barvite dedišcine matissovskega fauvizma in poskubisticne geometrizacije oblik, ki so dozoreli v lastno verzijo barvno in ploskovno komponiranih tihožitij, v katerih je izbrusil svojevrstno razlicico barvnega kontrapunkta. Tihožitje in portrete obcutljivo prevaja v poenostavljene sestave premišljeno stiliziranih in usklajenih barvnih ploskev. Ta barvna obcutljivost in ploskovna organizacija slikarskega polja pomenita nekakšno usklajeno sintezo njegovega likovnega izraza, ki se podreja racionalnim, estetsko ubranim likovnim nacelom. Milan Rijavec sodi v krog oblikovno sorodnih revirskih slikarjev, ki so po vojni vnesli v slovenski likovni prostor trpko neidilicni tip tako imenovane industrijske krajine. Imel je velikosamostojnih in skupinskih razstav in je eden izmed pobudnikov ustanovitve stalne slikarske kolonije Izlake-Zagorje, ki poteka že cetrto desetletje. Odprtje razstave sta glasbeno obogatila Živa Žmavc na violoncelu in Žiga Kroflic na kitari, pod mentorstvom Borisa Šinigoja. Spremne besede k razstavi je imel umetnostni zgodovinar France Zupan. Odprtje slikarske razstave Milana Rijavca je bilo v ponedeljek, 19. novembra 2001, ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjižnice na Tržaški 47/a v Ljubljani. Razstava bo odprta od 19. novembra do 14. decembra 2001. Ogled je možen vsak dan od 8. do 19. ure (ob sobotah do 13. ure) Sociološko-psihološko predavanje dr. Sanje Rozman "Nevidne odvisnosti" Dr. Sanja Rozman je bila rojena leta 1956 in je koncala Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Po koncanem študiju medicine se je specializirala za medicino dela, prometa in športa ter predvsem deluje v okviru rehabilitacijskih programov usposabljanja invalidov v njihovi poklicni rehabilitaciji. Dr. Sanja Rozman je avtorica treh knjig: Sanje o rdecem oblaku, Zaljubljeni v sanje in Peklenska gugalnica, ki so doživele izjemen odmev in rekordne naklade v slovenskem knjižnem prostoru. Poleg omenjenih knjižnih izdaj, je Sanja Rozman tudi avtorica številnih domacih in mednarodnih strokovnih clankov o omenjeni problematiki. Svoja dela posveca predvsem iskanju smisla cloveškega bivanja, raznim vrstam zasvojenosti in stiskam ljudi, ki jih utesnjenost sodobne materialne kulture in tempo modernega zahodnega sveta marginalizira in potiska na sam družbeni rob. Alkoholizem in zasvojenost z mamili sta samo vrh ledene gore v hierarhiji odvisnosti sodobne zahodne družbe. Bistvo njene družbene angažiranosti je iskanje smisla duhovnosti cloveškega intelekta, ki bi se osvobodil raznoterih odvisnosti v katere smo na tak ali drugacen nacin ujeti skoraj vsi. Strokovno sociološko-psohološko predavanjedr. Sanje Rozman in pogovor o omenjeni problematiki je bil v ponedeljek, 26. novembra 2001, ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjižnice na Tržaški 47/a v Ljubljani. Potopisno predavanje in projekcija diapozitivov Francija Horvata "Veliki krog - narodni parki ZDA" Franci Horvat, alpinist, popotnik in poklicni fotograf s statusom samostojnega kulturnega delavca se je rodil 22. 3. 1956 v Celju. Svoja dela objavlja v dnevnem tisku in številnih revijah kot so Planinski vestnik, Grif, Turist, Nedeljski dnevnik, Vecer in Alpinisticni razgledi, s svojo fotografijo pa je bil prisoten tudi pri izsaji številnih monografskih publikacij. Franci Horvat je bil poleg številnih priznanj na fotografskih natecajih po Sloveniji tudi dobitnik prve nagrade "Foto-life", ki jo organizira revija Novi tednik. Imel je že sedem samostojnih fotografskih razstav in bil udeleženec številnih skupinskih fotografskih razstav in natecajev. Franci Horvat bo tokrat predstavil svoje nedavno potovanje po jugozahodnem delu ZDA, kjer je obiskal kar enajst zveznih držav (Kalifornijo, Nevado, Utah, New Mexico, Kolorado, Wyoming, Južno Dakoto, Idaho, Washington in Oregon) ter devetnajst najznamenitejših narodnih parkov. Poleg številnih naravnih lepot ameriških narodnih parkov kot so Yosemite, Bryce canyon, Sequoia, pušcava Mojave, Arches, Zion, Yellowstone, Death valley, Grand Teton, Monument Valley, Grand Canyon, Mesa Verde in drugih, bomo imeli priložnost spoznati tudi avtohtono kulturo ameriških Indijancev kot tudi izredno bogat živalski in rastlinski svet tega v veliki meri nedotaknjenega predela Združenih držav Amerike. Predavanje in projekcijo diapozitivov je spremljala avtenticna glasba severno ameriških Indijancev. Potopisno predavanje in projekcija diapozitivov Francija Horvata je bila v ponedeljek 3. decembra 2001, ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjižnice na Tržaški 47/a v Ljubljani. Marko Lakovic NOVOSTI IZ KNJIŽNICE A.T. LINHARTA RADOVLJICA Prireditve v decembru 2001 TORKOVI VECERI vedno ob 19.30 4. 12. "Mistikala – potovanje k svetostim sveta" O mitu, ezoteriki in pustolovšcini vznemirljivega vzpona preko treh najsvetejših gora Grcije – Ide, Olimpa in Atosa - do samega sebe bo ob diapozitivih predaval Gregor Resman. 11. 12. "Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizme" Faksimile knjige, ki jo je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja, bo predstavil urednik Lojze Gostiša. Fundacija je slovenskim knjižnicam, tudi naši, podarila dva študijska zvezka o tej znameniti knjigi. Predstavitev faksimil in obeh študijskih zvezkov je del prireditve ob obcinskem prazniku, rojstnem dnevu Antona Tomaža Linharta. Vabljeni v Linhartovo dvorano. 18. 12. "Užijmo praznicno vzdušje" Praznicno vzdušje je še lepše, bolj sprošceno, ce ga požlahtnimo s pravili lepega vedenja. O tem in še o marsicem nam bo pripovedovala gospa Desanka ERŽEN, ki svoje védenje crpa iz dolgoletnega dela v državnem protokolu. cetrtek, 20. 12. Pogovor o knjigah ob 10.30 Vsak tretji cetrtek se srecujemo in pogovarjamo o zanimivih novih in malo manj novih knjigah. Vabljeni! OTROŠKE PRIREDITVE cetrtki ob 17.00 6. 12. "Buffetto kolesar". Igrana predstava za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje Mini cirkus Buffetto iz Ljubljane. 13. 12. "Prednovoletne delavnice". Ucenci in ucitelji OŠ Antona Janše skupaj z ucenci oddelkov vzgoje in izobraževanja vabijo na gledališko predstavo Alenke Bole Vrabec “Zadnje sanke Dedka Mraza” in na “Ustvarjalne delavnice”. Za starše bo mogoc ogled šole. Dobimo se ob 17. uri pred knjižnico! 20. 12. "Velika bela macka" (skandinavska pravljica). Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Metka Repinc. ves mesec "Moie roke pismu: razstava o radovljiškem plemstvu" Razstavo o radovljiškem plemstvu v luci srednjeveških listin iz 13. in 14. stoletja sta pripravila Stane Adam in Jure Sinobad. ves mesec Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Maksima Sedeja. ves mesec "2. razred Osnovne šole Lesce se predstavi" Razstava izdelkov, ki so jih ucenci pod mentorstvom Jane Ulcar in Saše Avsenik Pisek ustvarili na božicno-novoletni delavnici. ves mesec "Nagradno vprašanje za otroke" Vsak mesec z racunalnikom poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici! ENOTA KNJIŽNICA BLAŽA KUMERDEJA BLED PRAVLJICA ZA OTROKE vsak 3. petek v mesecu ob 17.00 21. 12. "Velika bela macka" (skandinavska pravljica). Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Metka Repinc. BLEJSKI VECER vsak 3. petek v mesecu ob 19.30 21. 12. "Turizem smo ljudje" Delo v turizmu v domacem kraju je izjemno zahtevno, hkrati pa neogibno opravilo, saj vsi, ki živimo in delamo na Bledu, prispevamo svoj delcek k utripu kraja in vzdušju v njem. O turizmu na Bledu in svetovnih turisticnih gibanjih, zlasti po crnem 11. septembru, bo govorila Eva Štravs Podlogar, direktorica Lokalne turisticne organizacije Turizem Bled. Z gostjo se bo pogovarjala Božena Kolman Finžgar. 18.12.-15.1. "Razstava izdelkov mladih likovnikov z Bleda in okolice" Z razstavo svojih izdelkov se predstavljajo mladi likovni ustvarjalci, udeleženci kreativne likovne delavnice, ki je nastala v sodelovanju z ATELJE-jem ANM, Obcino Bled in Knjižnico Blaža Kumerdeja. ves mesec Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Marjana Amaliettija. ves mesec "Nagradno vprašanje za otroke" Vsak mesec z racunalnikom poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici! KNJIŽNICA ZASIP 18. 12. "Božicne zvezde: delavnica za otroke" Ob 16. uri, bo v dvorani Kulturnega doma Zasip delavnica za otroke, ki bodo pod vodstvom Marije Zupan izdelovali božicne zvezde. ENOTA BOHINJSKA BISTRICA OTROŠKE PRIREDITVE vsako 1. in 2. sredo v mesecu ob 17.00 5. 12. "Buffetto kolesar". Igrana predstava za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje Mini cirkus Buffetto iz Ljubljane. 12. 12. "Velika bela macka" (skandinavska pravljica). Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Metka Repinc. 4.–31.12 "Jesen je bila radodarna" Razstava izdelkov iz testa, ki so jih oblikovali ucenci 1. razreda podružnicne osnovne šole v Srednji vasi pod vodstvom uciteljice Mojce Rozman. ves mesec Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Vladimirja Lakovica. ves mesec "Nagradno vprašanje za otroke" Vsak mesec s pomocjo racunalnika poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici!