O&aA J14 A TvmJSKA 'V'} ca DHEYNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 1 Ptn X ŠtPV 1 S9 OH\ \ Poštnina plačana v gotovim Leto - ute V. J- Oz. \/.i / I) Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 29. junija 1954 Cena 20 lir Veličastna proslava ustanovitve slovenske šole stoletnice pri Sv. Ivanu Ko seje Sola ustanavljala, rti bilo vprašanje, čigava naj bo; samo po sebi je bilo umevno, da je lahko samo slovenska, kajti nikogar ni bilo, ki bi takrat govoril pri Sv. Ivanu drugače kot slovensko, je poudaril v svojem govoru tov. Milče Škrap v imenu odbora za proslavo V nedeljo popoldne je odbor za proslavo stoletnice svetoivanske šole priredil na stadionu «Prvi maj» prvo prireditev v proslavo tega izredno pomembnega dogodka za naš kulturni in narodni napredek na Tržaškem. Prireditev, za katero je vladalo ves čas priprav, posebno med Svetoivančani in tudi med ostalimi tržaškimi Slovenci veliko zanimanje, je privabila na stadion mogočno število svetoivanskih domačinov in ljudi iz mesta. Čeprav^ je bila" med občinstvom močno zastopana mladina, pa je bilo še posebej lepo videti, kako so prihajali stari Svetoivančani in Svetoivančanke, možje in žene, ki so zahajali v svetoivansko slovensko solo takrat, ko je bil Sv. Ivan še popolnoma slovenski, ko je povsod odmevala le slovenske pesem in govorica. Prišli so Slovenci morda raznih ideoloških opredeljenj, a prišli so vsi, ki jim je pri srcu slovenska šola. tista, ki je bila v preteklosti m ki je prav tako in morda še bolj danes porok našega narodnega obstoja. Ko je bil nekaj po napovedani uri mali stadion napolnjen. je bil nanj pogled, kakršen se nam že dolgo ni nudil na nobeni poslednjih prireditev. V narodnih nošah oblečena dekleta, žene in možje, pomešani med množico so poživljali pestrost _;n dajali vsemu še bolj Pecat domačnosti in pristnosti, Enak je bil občutek, ko se je odgrnila zavesa odra in ko se nam je predstavil prav za to priložnost sestavljeni in pripravljeni svetoivanski pevski zbor ves v narodnih nošah In isti občutek je prevladal in rastel skozi vso prireditev in še po njej. ko so se v pogovorih in kramljanju oživljali spomini na stare case. Med programom je o pomenu m važnosti stoletnice ustanovitve slovenske šole pri Sv. Ivanu v imenu odbora za proslavo stoletnice spregovoril tov. Milče Skrap, ki ge je v uvodu najprej spomnil najstarejšega še živečega Svetoivančana 94-letnega Josipa Negodeta, ki je tudi sam aktivno sodeloval pri pripravah za proslavo. Predlagano pozdravno brzojavko v imenu odbora temu zaslužnemu pionirju narodnega preporoda pri Sv. Ivanu je množica z burnim odobravanjem pozdravila in sprejela. V nadaljevanju je tov. Milče Skrap poudaril, da ((takrat, ko se je ustanavljala slovenska šola pri Sv. Ivanu, se ni btio vprašanje, čigava naj bo. Samo po sebi je bilo umevno, da samo slovenska, kajti nikogar ni bilo, ki bi takrat govoril kako drugače kakor slovensko, in če jih je bilo kaj bi jih lahko prešteli na prste ene same roke. Slovenska šola je v nekaj desetletjih preobrazila Sv._ I-v3n tako, da je postal žarišče narodnega hotenja in ustvarjanja. Bonotno se je razvijalo gospodarsko in kulturno ziv-lienje Svetoivančanov. Kdo od vas starejših se ne spomni in kdo od vas mlajših se ni slišal — je dejal tov. Skrap o našem bralnem društvu o našem gledališču, o glasbenem in pevskem delovanju, o rojstvu časopisja in revij, o možeh Svetoivančamh, ki so .. horili v občinskih svetih, takratnih deželnih zborih in cefo v dunajskem parlamentu! za pravice Slovencev na svoji zemlji. Kdo še nima v ^P°jni-nu svetlih imen zena, b^udi-teljic ženskega gibanja v l * stu, iniciatork dramatičnega društva v Trstu in poznejšega gledališča v «Balkanu», priznanih pedagoginj in pisateljic, kajti samo šola Jt-dala pri nas Bartolove in Križmanove, Trobčeve in Nego-dete, Grmekove in Nadliškove in Ponikvarjeve in Odinalove in še vse ostale. Ko je prodirajoči italijanski raznarodovalni iredentizem natančno šestdeset let za slovensko šolo zgradil tudi italijansko je slovenska šola že izvršila svoje poslanstvo med narodom tako da se je moral vsak raznarodovalni poizkus razbiti ob pregradi slovenske narodne zavesti. Na- seljenim drugorodcem ni pri Sv. Ivanu nikdar uspelo ustvariti kakršne koli protiutež: slovenskemu kulturno-prosvet-nemu in gospodarskemu delovanju. Sv. Ivan je bil slovenski in jezik ulice je bil slovenski. Narodni polet tržaških Slovencev je bil temeljito zavrt šele s prihodom Italije v na- še kraje. Kljub obljubam in zagotovilom o zaščiti našega jezika in kulture so nam kmalu zažgali Narodni dom, razpustili so nam čitalnico in dramsko družino, uničili vse naše številne prosvetne krožke, ukinili so nam našo šolo, z grobov so nam odstranili naša imena, zažgali so nam naše knjige in molitve- nike, iz cerkva izgnali naš jezik. In na vse to so bili ponosni In ponosni so bili tudi takrat, ko so našemu o-troku pljunili v obraz, ko je izgovoril v njihovi potujče-valnici slovensko besedo in ko je Breg postal Damiano Chiesa, Borštič, Perdenič, San-ce in Ograda - Strada di Guardiella Sele takrat je Sv. Ivan dobil prvič v zgodovini italijansko kulturno organizacijo, ki se je šiloma vsilila v naš Narodni dom. Dežela Dantejev in Petrarc, Michelangelov in D’Annuhziov, Puccinijev in Verdijev do danes še ni dala pri Sv. Ivanu protiuteži našim pevskim in godalnim zborom, našim gledališkim skupinam, našim knjižnicam, telovadnim vrstam in še vsemu ostalemu, razen v proslult fašistični organizaciji «QUIS CONTRA NOS» in razen v sedanjem potujceval-nem ENALU. Zaradi vsega tega nam danes ni težko dvigniti svoj glas, da čuje svet: Nočemo Italije v naše kraje, nočemo je več, ker je dokazala, da je nesposobna spoštovati jezik in običaje drugih narodov; nočemo je več, da bi nam še kdor koli spreminjal naša imena, da bi nam še kdor koli pljuval v obraz in bil pri tem še ponosem na storjeno dejanje. Nočemo Italije v naše kraje, da bi kdor koli užival zaščito še veljavnega fašističnega zakona takrat, ko bi nam spet zažigal naše domove in šole in knjižnice. Zahtevamo pa, da nam vrnejo naše požgane domove, naše gospodarske ustanove. Zahtevamo upoštevanje našega jezika, zahtevamo enakopravnost zanj povsod tam, kjer ga je že našla Italija, ko je prišla sem po prvi svetovni vojni, nepoklicana in nezaželena (burno ploskanje in odobravanje). Zahtevamo, da nam vrnejo že tisočkrat zahtevane pravice našega šolstva. Tovariš Milče Skrap je svoj govor zaključil, da imamo vse to pravico zahtevati v imenu dobrdobskih fantov, v imenu bazoviških junakov, v imenu vseh onih, ki so strohneli v osvobodilnem boju v gozdovih, taboriščih in v Rižarni, v imenu vseh Svetoivančanov. ki so žrtvovali mlado življenje za svobodo. Govor tovariša Milčeta Skrapa je zbrana množica sprejela z velikim odobravanjem in s pritrjevalnimi medklici. Po govoru se je nadaljeval program, o katerem poročamo na drugi strani. Medbalkanska konferenca izdeluje besedilo balk. zveze Sodelujejo dr. A. Bebler, J. Djerdja, R. Jovanovič, Dj. Ninčič in polk. R. Vojvodič ATENE, 28. — Danes popoldne ob 17. uri se je v prostorih grškega zunanjega ministrstva v Atenah začela konferenca predstavnikov Jugoslavije, Grčije in Turčije za izdelavo skupnega besedila balkanske zveze. Konferenco je začel in pozdravil delegate generalni direktor grškega zunanjega ministrstva Kiru; takoj nato so začeli razpravo o trojni zvezi. Na konferenci zastopajo Jugoslavijo državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, državni svetnik Josip Djerdja, jugoslovanski ve. leposlanik v Atenah Radoš Jovanovič in jugoslovanski vojaški zastopnik v Atenah polk. Radovan Vojvodič ter svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve Djuro Ninčič. Turško delegacijo vodi pomočnik zunanjega ministra Birgi, grško pa generalni direktor zunanjega ministrstva Kiru. Današnja seja je trajala tri ure, Z razgovori bodo nadaljevali jutri popoldne ob 17. Danes zvečer so bili člani delegacij gostje grške vlade na svečani večerji. V. L . Puli in LJUBLJANA, 28. — Predsednica glavne skupščine Združenih narodov gospa Pan-ditova je danes zjutraj s posebnim letalom odpotovala iz nadaljevala pot na Brione, kjer jo bo sprejel predsednik republike maršal Tito. V četrtek bo naš list izšel na šestih straneh, od katerih bosta dve posvečeni tržaškemu velesejmu. Jutri sončni mrk V sredo 30. junija se bo v prvih popoldanskih urah lahko opazoval sončni mrk, ko bo senca lune več ko za polovico zatemnila sonce. Sončni mrk bo sicer popoln, pri nas bo pa viden samo delno. Začel se bo ob 12.45, dosegel bo višek ob 14.03 m se bo končal ob 15.15. Popoln mrk bodo videli v severnih krajih. Začel -se bo v ZDA (v državi Nebraska). Drugi pojav, ki izredno zanima zvezdoslovce, pa je naglo približevanje Marsa naši zemlji. V noči od 2- julija bo Mars dosegel najmanjšo razdaljo od naše zemlje, in sicer približno 64 milijonov kilometrov. Ljubljane v Pulj. Od tu bo morskih šol. SPLIT. 28. — V splitsko pristanišče je danes priplula fregata grške vojne mornarice «Armatulos» s skupino gojencev grških vojaških po- CII EN LAIII Prvi razgovor z burmanskim vladnim predsednikom - Uradno poročilo o razgovorih v Delhiju RANGUN, 28. — Kitajski ministrski predsednik Cu En Laj, je danes prišel z letalom iz Novega Delhija v Ran-gun. Popoldne sta imela burmanski ministrski predsednik U Nu in zunanji minister U Kyav Nyein prvi razgovor s Cu En Lajem, ki je trajal tri ure. V uradnih krogih izjavljajo, da ni znana vsebina razgovora, pojasnjujejo pa, da je Cu En Laj pristal na vabilo, naj podaljša svoje bivanje v Burmi do 30. junija, namesto da bi odpotoval jutri, kakor je bilo prej določeno. Nocoj se je Cu En Laj udeležil večerje, ki jo je njemu, na čast priredil burmanski ministrski predsednik. Jutri se bodo razgovori nadaljevali- Medtem so v Novem Delhiju, objavili uradno poročilo o razgovorih med Nehrujem in Cu En Lajem. Poročilo pravi, da sta oba državnika razpravljala o «šte-vilnih argumentih, ki so skupnega interesa za Kitajsko in za Indijo«. Zlasti pa sta razpravljala o perspektivah miru v Južnovzhodni Aziji in o razvoju teh perspektiv na ženevski konferenci glede Indo-kine. Položaj v Indokini je ((življenjske važnosti za mir v Aziji in svetu_ in ministrska predsednika želita, naj bi napori v Ženevi imeli uspeh«. Z zadovoljstvom sta ugotovila napredek pri ženevskih razgovorili in upata, da bodo ti napori imeli uspeh v bližnji bodočnosti in da bo mogoče rešit; politična vprašanja tega področja. Kot podlago za rešitev in-dokitajskega vprašanja in drugih azijskih vprašanj priporočata oba vladna predsednika, pet načelnih točk, ki jih vsebuje uvod kitajsko-indij-ske pogodbe o Tibetu, in sicer: spoštovanje zemeljske celovitosti in medsebojne suverenosti, medsebojna obveznost o nenapadanju, obveznost o nevmešavanju v notranje zadeve druge države, obveznost o vzajemni pomoči na podlagi enakosti in mirnega sožitja. Poročilo pravi dalje; ((Ministrska predsednika sta mnenja, da bi se morala ta načela uveljavljati v odnosih njunih držav z drugimi azijskimi državami in tudi v odnosih med državami drugih kontinentov. To bi pripomoglo k ustvaritvi trdne podlage v korist miru in varnosti«. Nato ugotavlja poročilo, da bi zaradi različnih socialnih in političnih ustrojev v Aziji in v drugih prajih sveta izvajanje omenjenih načel (zlasti glede obveznosti nevmešava-nja v notranje zadeve drugih držav) pomagalo premagati o-vire, ki jih na poti miru postavlja ta različnost sistemov. ((Zlasti — pravi dalje poročilo — upata ministrska predsednika, da se bodo ta načela uveljavila pri rešitvi indoki-tajskega vprašanja. Na tem polotoku bi morala politična rešitev težiti za tem, da se ustvarijo svobodne, demokratične enotne in neodvisne države, ki naj bi ne bile orodje napada ali pa podvržene tuji intervenciji. To bi pripomoglo k ustvaritvi ozračja zaupanja v notranjosti teh držav in prijateljskih odnosov med njimi ter njihovimi sosedi. Uve- ljavitev tefa načel bo prispevala tudi k ustvaritvi področja miru, ki se bo, kakor bodo okoliščine to dopuščale, lahko razširilo, kar bo zmanjšalo nevarnost vojne ' in okrepilo stvar miru v svetu«. Nato izraža poročilo zaupanje v prijateljstvo med Indijo in Kitajsko in v blagodejne posledice za stvar svetovnega miru in se zaključuje z izjavo, da dva ministrska predsednika upata, da bo iz njunih razgovorov «izšel miroljuben in sodelovalni napor z drugimi državami sveta«. Mnenja sta tudi, da bi morali njuni državi ohraniti tesne stike, dokler traja med njima «popolno razumevanje«. Pred svojim odhodom iz Novega Delhija je Cu En Laj povabil Nehruja, naj obišče Peking. V. Novem Delhiju potrjujejo, da je Nehru povabilo sprejel. Čas obiska še ni bil določen, POSLEDICA SPLETK IN PRITISKA DRUŽBE UNITED FRUITS IN DRUGIH AMERIŠKIH MONOPOLOV V GUATEMALI NENADNA OSTAVKA ARBENZA ki je baje že odpotoval v Argentino Vzrok ostavke je verjetno v pritisku vojaških krogov polk. Diaza, ki je postal novi predsednik in je baje že postavil izven zakona Arbenzovo stranko dela - Ustanovljen te vojaški odbor treh članov - Pristanek na prihod članov medameriške komisije NAJSTAREJŠI SLOVENSKI PESNIK IVAH 1110-ZAMEJSKI umrl v 92. letu starosti Pogreb bo jutri dopoldne v Trčmunu v Beneški Sloveniji GUATEMAiLA, 28. — Predsednik Guatemale Jacobo Ar-benz preteklo noč ponoči sporočil po radiu, da je odstopil in da je njegovo mesto prevzel vrhovni poveljnik oboroženih sil polk. Carlos Enrique Diaz. Arbenz je izjavil, da se je za to odločil s težkim srcem, potem ko je ugotovil, da se vodi glavna kampanja proti njemu osebno in proti njegovi vladi, češ da je «komu-nistiona«. Obtožil je nato družbo United Fruit Company in druge ameriške monopole, ki so investirali večje kapita-le v Latinski Ameriki, da so sprožili napad. Zato uporabljajo komunizem kot izgovor za svoj napad. Poudaril je nato, da odstopa, ker želi, da bi se v Guatemalo vrnil mir, in dodaja, da ima vse zaupanje v novega predsednika. «Moji svetovalci trdijo, da grešim, ko odstopam, je izjavil dalje Arbenz, toda jaz ne mislim tako«. Nato je pozval vse vojaške in civilne sile, naj podprejo novega predsednika, ter je izrazil upanje, da bo nova vlada ohranila prido-bistve demokratične revolucije ter bo vzpostavila mir z izgonom napadalcev. Na koncu se je Arbenz zahvalil vsem Uradno poročilo o razgovorih med Eisenhowerjem in Curchillom Poročilo omenja Zahodno Nemčijo, EOS, Južnovzhodno Azijo in atomsko vprašanje - Danes bo objavljena skupna izjava «o temeljnih načelih, ki tvorijo podlago ameriške in angleške politike* - Churchillove izjave o razgovorih W ASHINGTON, 28. — An-gleško-ameriški razgovori v Washingtonu so se danes zaključili. Štirje državnik: so se sestali še danes zjutraj. Okrog 12.30 po krajev, času pa sta Eisenhower in Churchill objavila o razgovorih, ki so se začeli v petek, uradno poročilo, ki se nanaša na tri vprašanja: Zahodna Evropa, Južnovzhodna Azija in atomsko vprašanje. Eisenhower in Churchill pa bosta jutri objavila še drugo izjavo, potem ko se bosta ob U. uri po krajevnem času sestala v Bell hiši. Iziava se bo nanašala na temeljna načela, na katerih sloni ameriška in britanska politika. Poročilo pravi najprej, da so med razgovori proučili številna vprašanja, ki se tičejo ne samo odnosov med Veliko Britanijo m ZDA. pač pa vsega sveta. Nato pravi poročno: ((Strinjamo se glede dejstva, da bi morala Zanod-na Nemčija zavzemati na podlagi enakopravnosti svoje mesto v skupnosti zahodnih držav. V okviru te skupnosti lahko' nudi primeren prispevek k obrambi svobodnega sveta. Odločni smo doseči ta smoter v prepričanju, da bonnski m pariški dogovori nudijo glede tega najboljše sredstvo, in z zadavoljstvom sprejemamo zadnjo izjavi?, s katero je francoski ministrski predsednik poudaril potrebo da se napravi konec sedanji negotovosti. Pogodbo o evropski obrambni skupnosti so ratificirale štiri od šestih držav podpisnic po dolgih debatah, ki so se zavlačevale več ko dve leti. Nedvomno nimajo te države namena, da ne bi upoštevale te svoje odobritve v okviru svojih zakonov, ali pa znova načele ta obsežna vprašanja. V zvezi s to pogodbo so ZDA in Velika Britanija podale važne izjave (vštevši izjavo ohranila angleško-ameriška e- o razmestitvi njihovih oboroženih sil v Evropi), zato da dokažejo svoje zaupanje v severnoatlantsko skupnost, v EOS in v bonnške dogovore. Prepričani smo. da bi nove morebitne zakasnitve uveljavitve pogodbe o EOS in bonn-skih dogovorov škodile solidarnosti atlantskih držav. Želimo znova potrditi da načrt za evropsko enotnost, za katerega je dala pobudo Francija, in v katerem je EOS samo en element, še dalje uživa našo popolno podporo«. Glede Južnovzhodne Azije pravi poročilo: ((Razpravljali smo tuai o Južnovzhodni Aziji, zlasti pa smo proučili položaj, ki bi nastal po doseženem sporazumu o Indokini. Proučili smo tudi položaj,ki bi nastal v primeru neuspeha naporov za sporazum. Nameravamo nadaljevati z načrti, katerih namen je organizirati skupno obrambo za primer ene ali druge od teh eventualnosti. Cbadva sva prepričana, da bi se mednarodni položaj zelo po. slabšal, če bi se francoska vlada v Ženevi znašla pred takimi zahtevami, ki bi onemogočile sprejemljiv sporazum za Indokino.« Poročilo govori nato o atomskih vprašanjih: Razpravljali smo tudi o tehničnem sodelovanju na področju atomske energije in smo ugotovili, da bi naši dve državi imeli korist od takega sodelovanja, ki naj bi bilo kolikor mogoče obsežno v okviru, ki ga dovoljujejo sedanji zakoni v ZDA.« Poročilo se zaključuje: Razen omenjenih vprašanj smo govorili tudi o temeljnih načelih, ki tvorijo podlago politike naših dveh držav. Jutri bo objavljena sporazumna izjava glede nekaterih od teh načel.« Politični opazovalci v Wa-shingtonu so mnenja, da to poročilo kaže, da se je za sedaj notnost na podlagi, kakršno so želeli Angleži, toda z možnostjo približanja politiki, kakršno zagovarjajo ZDA, če ne bi prišlo do sporazuma z nasprot-kom. Poročilo v bistvu kaže na uspeh angleške diplomacije in na podporo naporom pariške vlade, da pride do premirja V Indokini. Zvečer je društvo vvashing-tonskega tiska priredilo večerjo na čast Churchillu. Ta je po večerji na razna vprašanja novinarjev glede morebitnega razgovora z Malenkovom izjavil, da bi moralo do tega razgovora priti šele potem, ko bi se že prej prepričali, da bi pripeljal do izboljšanja mednarodnega položaja, ker bi drugače tak razgovor še povečal svetovno napetost. Dalje je Churchill izjavil, da bosta londonska in \vashington-ska vlada z največjo prizadevnostjo proučevali svoje načrte za ustanovitev sistema kolektivne obrambe v Južnovzhodni Aziji. Glede morebitnega pakta, podobnega locarnskemu, je Churchill poudaril, da ta ideja ni nova v Veliki Britaniji. Pri. pomnil pa je, da določbe tega pakta ne bi smele biti popolnoma enake določbam locarn-skega pakta. «Locarno za Južnovzhodno Azijo — je dejal Churchill — bi se razlikoval od onega iz leta 1925, ker bi pri njem morale biti udeležene tudi ZDA.» Na vprašanje, kakšna je sedaj »temperatura« angleško-ameriških odnosov, je Churchill odgovoril, da je ((normalna«. Zatem je poudaril, da je angleško-ameriško sodelovanje bistveni činitelj za mirno rešitev arabsko-izraelskega spo. ra. Dodal je, da je po njegovem mogoče pripravit načrt za mir med Arabci in Izraelci in dodal: ((Podpiramo pravice A-rabcev in pomagamo sionistom pri uresničevanju njihovih zakonitih teženj.« strankam in organizacijam za podporo, ki so mu jo nudile, ter je dodal, da bo še dalje ostal borec revolucije. Kmalu nato je govoril polk. Diaz, ki je izjavil, da bo nadaljeval borbo proti napadalcu. Iz britanskega Hondurasa pa javljajo, da je novi predsednik proglasil obsedno stanje na vsem guatemalskem ozemlju ter da je zamenjal načelnike civilne obrambe in policije. Poveljnik Daniel Ca-ceres, tajnik novega predsednika, ki je sedaj v ZDA, je danes izjavil, da ima vtis, da je Arbenz odstopil, zato da prepreči nove komplikacije. «Cutil je, da so bili napadi tiska in radia naperjeni osebno proti njemu. Ker ni o novem predsedniku nihče nikoli trdil, da je povezan s komunizmom, bo manj podvržen napadom«. V uradnih krogih sicer zanikujejo sleherni notranji pritisk na Arbenza, vendar pa se v diplomatskih krogih vztrajno zatrjuje, da je Arben-zov odstop rezultat pritiska vojaških krogov polk. Diaza. Radio Tegucigalpa zatrjuje, da je polk. Arbenz že odpotoval z letalom v Buenos Aires, kjer bo užival pravico diplomatskega zatočišča. Isti radio trdi, da je minister za informacije v Arbenzovi vladi zaprosil za zatočišče v nekem tujem poslaništvu. Poveljnik ((uporniških« sil polk. Castillo Armas je izrazil zadovoljstvo zaradi odstopa predsednika Arbenza in da je poslal novemu predsedniku ultimat, v katerem je rečeno, da bodo uporniške sile bombardirale prestolnico, če ne bo vlada takoj stopila v stik z njim. Castillo zahteva, da se vsi ((komunistični člani« izključijo iz vlade in da se aretirajo. Kmalu potem je guatemal-ski radio javil, da je vlada postavila stranko dela izven zakona. Dalje je radio javil, da je bil ustanovljen vojaški odbor treh članov pod vodstvom Carlosa Diaza. Ta odbor bo sedaj vladal v državi. Diaz je bil imenovan za predsednika in za poveljnika oboroženih sil. Polk. Jose Angel Sanchez je postal minister za obrambo, polk. Luis Mounoz pa notranji minister. Do nadaljnjega so prepovedali vse zabave in predstave ter prodajo alkoholnih pijač. Novi predsednik pa je kljub ukrepom proti stranki dela izjavil, da njegovo imenovanje za predsednika ne pomeni nobene spremembe guatemal-ske politike. Guatemalsko poslaništvo v Washingtonu je medtem javilo, da je nova vlada pristala na prihod članov komisije za mir organizacije medameriških držav. Komisija bo odpotovala jutri iz Washingtona v Guatemalo, Honduras in Nicaraguo. Guatemalsko poslaništvo v Mehiki pa je danes izročilo predstavnikom tiska poročilo, ki zanikuje trditve, da so napadalne sile zavzele Chiqui* mulo in Zacapo, ter dodaja, da guatemalska vojska vedno nadzoruje guatemalsko ozemlje. Svet organizacije ameriških držav je imel nocoj sejo, da sklepa o zahtevi desetih ameriških republik, naj se skliče zasedanje zunanjih ministrov te organizacije. V wa-shingtonskih krogih izjavljajo, da so še vedno mnenja, naj bi to zasedanje bilo 7. julija, kakor je bilo prvotno predvideno. Mendes - Fran G W9SlM0lOIISl liipail PARIZ, 28 — Francoska vlada je imela danes sejo. Po seji je predstavnik vlade izjavil, da je vlada sprejela prvo vrsto ukrepov, zato da pospeši okrepitev ekspedicijskega zbora na Daljnem vzhodu, in druge ukrepe, ki se tičejo okrepitve francoskih sil v Severni Afriki. Dalje so na seji vlade ministrskega sveta odobrili navodila za sedanjega voditelja francoske delegacije v Ženevi Chauvela. Na kratki tiskovni konferenci, ki jo je Mendes-Fran-ce imel nocoj v zunanjem ministrstvu, je izjavil, da je na seji govoril «z velikim zadoščenjem« «o važnih razgovorih« med Churchillom in Ei-senhowerjem. Dodal je, da je glede Indokine v uradni izjavi o razgovorih ((dragocena pomoč za začeta pogajanja«. Glede EOS je Mendes-France izjavil, da je iz poročila razvidno, da se odobrava stališče francoske vlade. Iz Trčmuna prihaja žalestna vest, da Ivana Trinka ni več med živimi in ga jutri položijo k večnemu počitku. Njegovo truplo počiva in bo počivalo, njegov duh pa bo živel po vsej Beneški Sloveniji, zlasti pa med Nadižo iti desnim bregom Soče, kakor živi Gregorčičev duh po vsej Primorski ter zlasti ob Soči in Vipavi. Ni ga Slovenca, posebno ne zapadnega, ki se ne bi živo zavedal, kaj pomeni slovstveno in znanstveno delo Ivana Trinka v novejši kulturni zgodovini sloveskega naroda, pa tudi v jeqovi politični zgodovini. Trinko je dočakal častitljivo starost. Zadnjega pol stoletja so se vrstile zadnje njegove. obletnice in so se po slovenskem časopisju množile razprave o njegovem življenju in delu. To življenje in delo je prišlo do največje veljave, ko so na mirovni konferenci v Parizu Člani jugoslovanske delegacije svetu orisali bistvo in značaj najzahodnejše slovenske dežele ter podprli svoje trditve in pravico Jugoslavije do Beneške Slovenije s Trinkovimi znanstvenimi spisi in z njegovimi pesmimi. Niso prodrli zaradi zahodnega glasovalnega stroja, ki je bil Jugoslotjufom, sovražen; a ko so bile noto vsiljene krivične meje, je Jugoslavija odločno izjavila, da se ne more odpovedati prizadevanju, da se ta krivica pozneje popravi. S Trinkovim zbornikom tržaške Gregorčičeve založbe so se tedaj uveljavljali Trihkovi nazori o Beneški Sloveniji. 'Zdaj, ko se njegovi rojaki pripravljajo, da izročijo jutri domači zemlji telesne ostanke njenega najznamenitejšega sina, se tudi tržaški Slovenci znova poglabljajo v njegovo življenje in delo. Ivan Trinko se je rodil 25. januarja 1863 v Trčmunu na pobočju Matajurja v nekdanji stari Avstriji. Leta 186 6 je prišel Trčmun pod Italijo. Trinko se je šolal v italijanski osnovni šoli v Čedadu, nato v nadškofijski gimnaziji v Vidmu. Seznanil se je z be-neškoslovenskim pesnikom Petrom Podreko iz Šempetra ob Nadiži in vzljubil poleg šolskih predmetov tudi slovanske jezike, prav posebej slovenščino, v kateri se je s kremenito odločnostjo sam tako izuril, da je začel pod Podreko-vim, Stritarjevim in Gregorčičevim vplivom tudi sam zlagati slovenske pesmi in jih objavljati kot Zamejski ■ v Ljubljanskem Zvonu. Videmska bogoslovnica je postala njegov drugi dom. Po srednji šoli se je v njej po-svetil bogoslovnim naukom, in postal 1886 duhovnik. Nato se je pripravil za profesorske izpite in postal profesor na šoli, kjer se je prej izobraževal. Obenem se je izpopolnjeval v slovenščini, srbohvaščini, češčini, poljščini in s posebno vnemo v ruščini. Njegov razgledani duh je objemal zahodni in vzhodni svet okoli sebe ter posredoval s prevodi in razpravami duhovne dobrine z obeh strani na obe strani. Ta notranja potreba po najširših obzorjih je bila zanj že zgodaj značilna in ga je vodila tudi poslej. Leta 1897 so izšle v Gorici njegove Poezije, ki so našle v slovenski javnosti prijazen, u Beneški Sloveniji pa navdušen sprejem. Čeprav se je že razmahovala Moderna, je vendar Trinkova zbirka ohranila svojo važnost kot pesniški odmev Beneške Slovenije. Trinko jz najboljši pesnik najzahodnejše slovenske dežele. Bil je dramilec in klicar k narodni slopi in zavesti. Preroško zvenijo še danes njegovi verzi iz pesmi «Slovencem»: Cernu, čemu vaš hrup in [divja sda, oj severni in južni naši [rragt? Vsa vaša moč zdrobila se vendar bo ob mali, pa nepremični skali. Ob raznih prilikah se je odločno boril za jezikovne pravice svojih ožjih rojakov, posebno med obema vojnama, ko se je fašizem brezobzirno loteval raznarodovanja v cerkvi in, družini. Neštetokrat jz pomagal slovanskim in italijanskim raziskovalcem z nasveti, podatki in knjigami o najrazličnejših vprašanjih, tičočih> se Beneške Slovenije, njenega prebivalstva in njenih narečij. Poleg Poezij je njegovo neutrudno pero podarilo Slooen-cern in Italijanom vrsto knjig, namenjenih umetnosti in znanosti. V ((Naših paglavcih s (1921) je zbral nekaj svežih črtic iz življenja beneškoslo-venske mladine. N jegora ((Grammatica del la lingua slo-vena» (1930) je širila med Slaven ci in dalijani poznavanje našega, jezika, zlasti med videmskimi bogoslovci, katerim je. več let predaval o slovenščini. S knjigo (tStoria dclla Jugoslavija» (1939) je podal Italijanom pregledno, obširno razpravo o Jugoslaviji med obertia vojnama; v predgovoru je utemeljil potrebo te knjige z besedami: «Bodi ta poskus vsaj majhen prispevek, da se med obema narodoma poglobijo razlogi za medsebojno prijateljstvo in spoštonanje«. Med ostalimi umetnostmi je posebno ljubil risanje in glasbo. V risbah je dajal prednost idiličnim motivom. V glasbi so ga zanimale posebno cerkvene skladbe, katerih je tudi sam nekaj ustvaril. Prav zaradi mnogostranosti Trinkovega dela ni lahko vsestransko primerno očrtati njegovo duhovno podobo, ki se je na dolgi poti v dvaindevetdesetih letih- razvila v podobo modrega, izkušenega očaka in preroka. Trinkov veliki duh bo živel v njegovih delih. A BUDAL DEMOKRISTJANSKI KONGRES IE PRECEJ RAZBURKAN Bivši minisler Toqni dolži vodstvo OC, da je krivo za prehod kominfor-mislov iz obrambe v napad - Že 27, dan stavke v pokrajini Ferrara (Od našega dopisnika) NEAPELJ, 28, — Po predvčerajšnjim svečanem delu je včeraj na demokristjanskem kongresu podal politično poročilo tajnk stranke De Gaspe-ri. On je v glavnem govoril o notranjih vprašanjih, medtem ko je z zunanjo politiko opravil zelo na kratko. Tržaškega vprašanja ni omenil. Poudaril je le potrebo krepitve evropske in atlantske solidarnosti. Današnji notranji politični položaj je De Gasperi takole označil: na _eni strani je kom-informovska opozicija, na drugi strani pa kapitalistične tendence. Obojemu se mora de-mokrščanska stranka zoperstaviti s sredinsko smerjo v notranji politiki, ki naj predstavlja tako imenovano socialno solidarnost vseh družbenih slojev, pri čemer DC podpira socialdemokrate in socialiste izven kominformovskega bloka, ki so pripravljeni sodelovati s sedanjo ((italijansko demokracijo«. Nato je De Gasperi govoril o položaju v stranki sami in dejal, da je njena naloga najti sredino med desnimi in levimi ekstremisti, med socialno ekonomskimi spopadi, kar naj bi imelo za rezultat nacionalno enotnost. Po De Gasperijevem poročilu se je začela diskusija, pri čemer je bilo prav posebno zapaženo, da so kongresisti Fanfanija pozdravili s ploskanjem, medtem ko so Pello sprejeli z zgovornim molkom. Vsi diskutanti so govorili zgolj o notranjepolitičnih vprašanjih in o organizacijskih problemih stranke same. Govora je bilo tudi o demokristjanski mladini, ki je znotraj stranke v opoziciji do vodstva. Predstavnik leveka krila Gronchi je zahteval referendum ali naj se sprememba strankinega statuta prenese v kompetenco glavnega odbora stranke, Sklenjeno je bilo tudi da se glasuje tajno, čeprav notranji pravilnik predvideva glasovanje z dviganjem rok. Zaseda- nje je trajalo dolgo v noč in je bilo zaključeno šele ob 24. uri in pol ter se bo jutri nadaljevalo. Na kongresu je govoril tudi popularni fiorentinski župan prof. La Pira, ki je dejal, da je dolžnost krščanske demokracije doseči trojni mir: ekonomski, socialni in religiozni. Ostro je kritiziral strankino vodstvo bivši minister. To* gni, ki je med drugim hvalil Pello in kritiziral vodstvo, da ni dovolj aktivno, moderno in dinamično ter da hoče u-vesti premoč le ene struje v stranki. Očital je vodstvu pomanjkanje doslednosti in politično lahkomiselnost. »Komunizem je izkoristil napake krščanske demokracije • je prešel iz obrambe v napad, zaradi pomanjkanja idločno-sti in zaupanja«. Togni je zz-hteval tudi borbo nroti monopolistom. Govornikove besede so naletele večkrat na burne proteste. Medtem se v Rimu nadaljuje znameniti proces o milijardah proti glavnim tihotapcem valut. V pokrajini Ferrari dolgotrajna stavka še vedno ni prenehala in traja že 26 dni ter je gotovo, da je še daleč do sprave. Seveda Confagri-coltura meče krivdo na Federbraccianti organizacijo kmetijskih delavcev, ki jo dolžijo, da je s stavko povzročila doslej ogromno škodo živinoreji in kmetijstvu. Osvobodilna fronta Mali oglasi Razna obvestila PRIMORSKI DNEVNIK 29. junija 195.4 DANES, torek 29. junija Peter in Pavel Pernislav Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 2.50 in zatone ob 19.17. JUTRI sreda 30. junija Spomin sv. Pavla, Predislav Na današnji dan so Nerocj po. bili r Keuševcu 3.000 prebivalcev. Z NEDELJSKE PROSLAVE 100-LETNICE SVETOIVANSKE ŠOLE Armonia. 15.00: «Vražja plavolaska », B. Hutton. Aurora. 15.00: « Vrtinec#, S. Pam-panini. Garibaldi. 14.30: «Onečaščerva». M. Vitale. Ideale. 15.30: «Mojih šest kaz- njencev)), M. Mitohell Im pero. 16.00: ((Karneval«, Fer-nandel. Mladini ipzod 16 let prepovedano. Italia. 15.00: »Henrika«, D. Robin. Mladoletnim prepovedano. Viale. 14.30: «Raj kapitana Hol-landa«, Y. De Carlo. Kino ob morju. 15.30: {(Nesmrtne melodije«, C. Del Poggio. Massimo. 14.30: «Na smrt prestrašeni«, D. Martin. Moderno. 16.00: ({Zakonska postelja«, R. Harrison Savona. 15.00: »Najbolj smešna predstava sveta«, Toto Vittorio Veneto. 14.30: »Dragulji gospe De...« D. Darriuex Azzurro, 14.00: ((Bagdadske' koprene« V. Mature. Belvedere. 16.00: «Nevada ekspres« R. Scott. Marconi. 14.30: «Gozdni v el i kar.)) J. Hall. Novo cine. 16.00: ((Casablanca«, I. Bergman n. Odeon. 15.00: »Črna krona«, M. Felix. Mladoletnim prepovedano. Radio. 14.30: «Kraljica obupancev«, J. Russell. Venezia. 16.00: «Puščavski strelec«, G, Cooper. POLETNI KINO: Arlston. 21.00: «Parada zvezdnic# K. Grayson. Rojan, 20.45: «V prepadih Rde-- tega morja«, in »Krilati ribiči« Paradiso. 20.15: «Otok zaklada«, B. Driscoll. Ponziana. 20.30: »Naša gospa iz Fatime«. Arena dei fiori. 20.30: «Moja sestrična Rahela«, O. De Ha-vrlland. Garibaldi. 20.30: «Onečaščena», M. Vitale. Secolo. 20.30: »Atanazij, ni«e- murni konj«, R. Rascel. Grad sv. Justa. 21.00: »TelHSci«, A. Sordi. Kako to? VRDELSKA CESTA 7 3. - 11. JULIJA 1054 in BALETA SNli IZ LJUBLJANE GOSTOVANJE OPERE Pozdravna brzojavka najstarejšemu živečemu Svetoivančanu Josipu Negodetu - Nastop svetoivanskega pevskega zbora, pod vodstvom dr. Vuge, mladih recitatorjev in nadvse uspela unrizoritev igre „Naša šola" - Praznično razpoloženje med izredno številno množico STEVAN K. HRISTIC OHRIDSKA LEGENDA Balet v štirih dejanjih JAKOV GOTOVAC ERO Z ONEGA SVETA Komična opera v treh dejanjih CHARLES GOUNOD FAUST Opera v petih dejanjih ANTON FOERSTER GORENJSKI SLAVČEK Opera v treh dejanjih V ZGONIKU Naj nam čitatelji oprostijo zamudo, ker šele danes objavljamo poročilo s šolske prireditve v Zgoniku, ki je bila v nedeljo 20. t. m. ob 20. uri na prostem ob farovžu. Pred zvonikom so postavili oder, na katerem so se otroci iz zgoni-ške šole predstavili kot igralci v pravljični igri «Janko in Metka«. Ni treba posebej poudarjati, da so otroci svojo nalogo odlično izvedli, kar je brez dvoma zasluga učiteljev, ki so v igro vložili ves svoj trud. Ta pa je bil ob nastopu močno poplačan, saj so številni gledalci ploskali ne samo izvajalcem, temveč tudi tistim, ki so igro pripravili. Vsekakor pa je treba napisati, da so se učenci izvrstno odrezali. Istega dne je bila v prostorni učilnici odprta šolska razstava, ki so jo karakterizirali izdelki učencev zadnjih treh razredov. Tako so obiskovalci občudovali razna ročna dela deklet, ki so se za razstavo pripravljala pod vodstvom učiteljice Drage Lupine. Ugajali so posebno razni prti in vezenine ter izdelki kuharske u-metnosti, pri fantih pa razna ročna dela v, lesu ter risbe v barvah, predvsem ornamenti. Vsi izdelki so bili na dostojni višini in so vzbujali splošno občudovanje. Omenimo naj le še. da je fante za razstavo pripravljal učitelj Branko Lupine. PRVA PREDSTAVA: PRIČETEK PREDSTAV OB 21 OHRIDSKA LEGENDA (balet) dne 3. julija Prodaja vstopnic od 1„ julija dalje pri A. T. E. C. , Trg Goldoni 1 - tel. 93-520 hmmsu.ii: Hvminiiizicui: trsta ki« tir/nun pnmfai NEUSPEH DELAVSKE ZBORNICE pri «popravljanju» sramotnega sporazuma TOREK, 29. junija 1954. JVtiONbOVAAHKA C « N A T It N T A 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30. 13.45 Lahka in zabavna glasba: 14.45 Kulturno življenje na Primorskem; 15.00 Orkestralne skladbe slovenskih skladateljev: 17.00 Melodije iz operet, filmov in revij: 17.30 Slovaške narodne: 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Johannes Brahms: Sonata štev. 5 v b-molu za violino in klavir; 18.35 Veselo nakrog: 20.00 Pie-tro Mascagni ((Prijatelj Fritz« lirična komedija v 3 dejanjih; 21.50 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. T K sr ii. 306,1 m ali 980 kc-sek 10.15 Paganini: Koncert it. 1 za violino in orkester; 10.43 Melodije iz revij; 11.15 Liszt: Koncert št. 1 za klavir in orkester: 11.35 Priljubljene melodije; 12.00 Ob smrti monsignorja Trinka; 12.30 Vesela glasba; 13.00 Glasba po željah; 14.30 Lahki orkestri; 15.00 Slavni pevci; 16.00 Leonca-vallo: Glumači, opera v 2 dejanjih; 17.15 Dramatizirana zgode ba; 18.00 Paul Dukas: Iz baleta «La Peri«; 18.18 Priljubljene lahke melodije; 19.15 Koncert pianistke prof. Mirce Sancino-ve; 19.35 Lahki motivi za orgle Hammond; 20.00 Šport; 20.05 Operne arije in duete pojeta sopranistka Otta Ondi n a in te. norist Dušan Pertot; 21.00 Te-rence Ratigan: Kadet WinsIow, drama v dveh dejanjih; 22.45 Operetne melodije; 23.00 Večerni ples. T K S T 1. 11.30 Komorna glasba; 12.15 Orkester C. Savino; 14.15 Poie Rino Salviati; 15.00 Koncert o. Perne glasbe s sodelovanjem sopranistke C, Gavazzi in tenorista A. La Foresa; 16.30 Simfonična glasba; 17.15 F. Schubert: «Pri treh mladenkah«, operet*, k 1. O V K I I .1 A 327.1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00, 6.00, 8.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.0o! 12.00 20 minut z Veselimi godci; 12.30 J. s. Bach: Koncert za štiri klavirje in komorni orkester, L. van Beethoven: Velika fuga op. 133; 13.30 Melodije za prijetno razvedrilo; 14.40 Poje ženski zbor «Franoe Prešeren« iz Kranja; 15.30 Želeli ste poslušajte!; 16.00 Nikolaj Leskov: Majhna pomota; 16.15 Promenadni koncert; 17.10 v plesnem .Športni tednik; 18.30 Odlomki iz Verdijeve opere «Trubadur»; 20.00 Srbske, bosenske in makedonske narodne pe?T'iA 20-30 Tedenski notranje. POhUCni pregled; 20,40 Mali kon-c?rt ‘?ilke Ktasbe: 21.30 Chopino-vi valčki jn mazurke. Obogatitev šolskega muzeja Starši učenca Vojka Breclja iz Barkovelj so poklonili šoli hudega sovražnika kač, nagačenega munga z naočarko. S tem je šolski muzej obogatel z redkim primerkom. Šolsko vodstvo se darovalcem najtopleje zahvaljuje za izredno darilo. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE l*o vesteh iz Itima naj bi Trst spadal v drugo skupino s poviškom 5.85 lir na uro za navadne delavce DANES 29. t. m. ob 21. uri gostovanje v PLAVJAH (na prostem) s Krasnovo komedijo Ul. Slataper 5-1. V isto poliambulanto in istega dne bodo preselili tudi ambulanto za zdravljenje z injekcijami iz Ul. Palestrina 3 v Ul. Pieta 7. 1. julija bodo še preselili ambulanto za pljučne bolezni iz Ul. Palestrina 3 v Ul. Pieta 7-1. V ČETRTEK 1. julija ob 21. uri gostovanje v PLAVJAH (na prostem) z Zemljanovo dramo «Odlocitev» Med igranjem je 13-letm Carlo Catagna iz Ul. Biasolet-to včeraj popoldne splezal na 3 metre visolc plezalni drog, a je kmalu zatem po nesreči padel z njega. Ker se je precej potolkel so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma zapestja desne roke sprejeli s prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku. Obisk ameriškega ministra vojske Ameriško ministrstvo za vojsko je objavilo, da bo minister za vojsko, Robert T. Stevens, odpotoval na 14-dnev-ni pregled ameriških čet in vqjaških naprav v Evropi. Pred odhodom domov iz Neaplja v Maroko in na Azorske otoke, bo obiskal tudi ameriške čete v Berlinu, Solnogradu in Trstu. Poveljnik ameriških čet v Trstu, generalmajor John A. Dabney, objavlja, da je določil 88. izvidniško četo za častno stražo gospoda Števen* sa, ko bo 9. julija obiskal a-meriške čete v Trstu. JUTRI 30. t. m. ob 21. uri v UL. ROMA 15 bo na splošno željo član Mestnega gledališča v Ljubljani tov. JOŽE TIRAN ponovil pripovedovanje Cankarjeve Pomagajmo poplavi jencem! Tatovi v stanovanju V nedeljo malo pred polnočjo so bili policijski agenti obveščeni, da so neznani tatovi vdrli v stanovanje in v cvetličarno 49-letne Emilije Lavrenčič por. Carpani iz Istrske ulice 101. Agenti so takoj odšli v mesto, kjer jim je mož lastnice, Eugenio Carpani pojasnil, da so tatovi po vsej verjetnosti vdrli v stanovanje s pomočjo ponarejenih ključev nekako med 20. in 20.30 uro in iz cvetličarne ukradli 1.500 lir, iz stanovanja pa 450.000 lir in zlato uro. Agenti so ugotovili, da so tatovi s pomočjo ponarejenih ključev odprli vrata vrta, ki gleda na Ul. Baiamonti in nato odšli v prvo nadstropje, kjer imata zakonca stanovanje. Tu so vlomili vrata in vstopili v stanovanje. Isto so naredili z vrati spalnice, ki so bila tudi zaprta s ključi. Policija je uvedla preiskavo. Za promet zaprta ulica Občina obvešča, da bo od jutri dalje pa do zaključka del za promet zaprta Ul. S. Vito, in sicer med Ul. Tigor in Ul. Denza, kjer bodo polagali telefonski kabel. Adamičevo glasbeno spremljavo bo na klavirju izvajala pianistka Damijana Bratuževa. V OKVIRU TRŽAŠKEGA VELESEJMA DANES „DAN AVSTRIJE« včeraj dve tiskovni konferenci O avstralski zunanji trgovini ter o zunanji trgovini med Francijo in Italijo III. okraj OF. Jutri bo ob 20. uri v Ulici Monbecchi 6, IV., seja izvršnega odbora. Bodite točniI Odhod otrok v počitniške kolonije v Sloveniji Odbor za počitniške kolonije v Sloveniji obvešča, da bo odhod otrok prve izmene v četrtek 1. julija ob 6.38 z glavne postaje. Starši so naprošeni, da privedejo otroke vsaj pol ure pred odhodom vlaka. Včeraj sta bili na velesejmu dve tiskovni konferenci. Dopoldne ob 11.15 je Mc Guire, trgovski ataše Avstralije govoril o zunanji trgovini svoje dežele, popoldne ob 18.30 pa je Robert Vergnaud. trgovski ataše Francije govoril o trgovskih odnosih Francije. Avstralski predstavnik je o-pisal težave, ki so nastale leta 1952, ker je bila avstralska plačilna bilanca močno pasivna in je bila vlada prisiljena sprejeti dokaj energične ukrepe za zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza, Te težave so sedaj v glavnem že prebrodili in lahko dovoljujejo obsežnejši uvoz. Težave pa še niso dokončno premagane, ker Avstralija izvaža predvsem surovine (meso, kožo, volno, žitarice itd.) in je odvisna od letin, zaradi česar je potrebna valutna rezerva za primer slabe letine. Uvozne omejitve so zmanjšali v aprilu 1953 in jih bodo postopoma ukinjali, ko bodo imeli dovoljne rezerve tujih valut. Francoski trgovski ataše Vernaud pa je govoril skoraj izključno o zunanji trgovini med Italijo in Francijo, kar pa deloma zanima tudi Trst, ki je vključen v trgovski sporazum med Francijo in Italijo. Tudi tu je zunanja trgovina naletela na težave zaradi rastočega deficita trgovinske bilance in so morali omejiti uvoz. Po novi trgovski pogodbi, sklenjeni v maju 1954 pa se je položaj izboljšal, ker so Francozi liberalizirali 35 odst. svojega uvoza. Današnji dan velesejma je posvečen Avstriji, ki sodeluje na velesejmu s kolektivno razstavo v Palači narodov, kjer razstavljajo avstrijska podjetja svoja tipične proizvode. Kolektivno razstavo, ki ima 250 kvadratnih metrov prostora, je organiziral «Wirtshafsfor-derungsinstitut der Bundes-handstkamer« z Dunaja. Avstrija sodeluje poleg tega še z lepo razstavo v paviljonu lesa. To razstavo organizira « Bundesholzvvritschaftsrat » prav tako z Dunaja. Na 184 kvadratnih metrih te razstave so Avstrijci prikazali predvsem svoje vrste mehkega lesa in to v oblikah, kot se prodaja v Trstu. V posebnem kiosku pa Avstrija prodaja pivo, klobase in drug* jestvine. Zvečer bodo Avstrijci prire- dili v okviru velesejma sprejem. Za včerajšnje nagrade na velesejmu so bile izžrebane naslednje vstopnice: za prvo nagrado št. 06518, bela, blagajna D. A/4; za drugo nagrado št. 04275, zelena, blagajna E A/4; za tretjo nagrado št. 04953, zelena, blagajna E, A/4. in Gombač nista niti z besedico spomnila na resnično zatiranje slovenskega življa v Trstu. Radich je tudi dokazoval, da nosi glavno krivdo za sedanji resni gospodarski položaj v Trstu ZVV in da je odgovornost italijanske vlade za tukajšnji položaj kvečjemu le icpomožn a«. Seveda se je moral obregniti tudi oo Razredne sindikate, ki naj ne b{ imeli nobenega vpliva na delavce, pa jih je vendarle v svojem poročilu kar dvakrat omenil. Najprej je trdil, da hočejo atitovci» odtrgati tržaško delavstvo od italijanskega, kar je popolnoma i z trte zvito, ker zahteva po borbi tu na kraju samem nikakor ne pomeni, odrekati solidarnost borbi italijanskih delavcev. Nato pa je nekoliko kasneje dejal, da i-majo «titovski sindikati« samo eno nalogo, to je izzivati in razbijati enotnost delavstva. To trditev najbolje zanika strnjena udeležba delavcev Razrednih sindikatov v zadnjih stavkah in razni pozivi teh sindikatov ob tej priliki. Hoteli smo le na kratko poudariti eatmosferos, ki je prevevala prvi dan delo tega kongresa, medtem ko se bomo k resnično sindikalnim vprašanjem še vrnili. Delegatom so namreč na kongresu razdelili tudi «Načrt za obnovo tržaškega gospodarstva», ki nas spominja na resolucijo zasedanja odbora za tržaški promet tn ki ima v sebi marsikaj pozitivnega, tako da si kak naivnež res ne bj znal tolmačiti razlike med hujskanjem na kongresu ter zmernimi in tehtnimi besedami načrta, na primer o ((prometu z Jugoslavijo«, ter bi lahko mislil, da se je tudi to pot zpodilo kot pravi sv. pismo o desnici, ki ni vedela kaj dela levica. Naj končno ugotovimo le Se eno stvar: sedanji kongres pomeni pogreb in pokop Enotnih sindikatov, ki postajajo tudi lormalno le ena Izmed federacij italijanske CGIL ter se s tem že vnaprej prilagajajo tistemu «barattu», za katerega so toliko let prav kumlnfor-tnovci pripravljali pogoje in teren in proti kateremu se le navidezno borijo. V nedeljo popoldne se je pričel v Domu pristaniških delavcev 5. redni kongres Zveze enotnih sindikatov. Kongresu je predsedoval in ga otvoril F. Gombač, glavno poročilo pa je podal Radich. Kongres se je nadaljeval sno-Či in se konča danes. Ker je bi! dovoljen tisku dostop samo na prvo zasedanje kongresa, se omejujemo na nekaj ugotovitve glede tega prvega zasedanja. Vsakomur je ob otvoritvi kongresa padla v oči močna polemična ost, naperjena predvsem proti etitovcems, ziasti pa proti ljudski oblasti v coni B. $e posebno pa je bilo opaziti nedosledno stališče ylede razdelitue Tržaškega ozemlja. Na kongresu so namreč sprejeli resolucijo proti tej razdelit«!, po drupi strani pu so se obnašali tako, kakor da bi bila razdelitev že izvedena. Radich Je namreč poudaril, da je treba Enotne sindikate preimenovati v (Tržaško zvezo dela« (Confederazione Triesti-na del Lavoro), češ da dosedanji naziv ne ustreza več sedanjemu položaju, da so ta na. ziv uporabljali šele ud leta 1945 dalje, da imajo pa tržaški delavci mnogo starejše tradicije in da tukajšnji sindikati ne marajo, da bi jih kdo zamenjal za Jugoslovanske »psev-dosindikate«. To v praksi pomeni, da je za Radicha Italija že tu in da se je treba odreči »sramotni preteklosti«, na katero je spominjala samo še ena stvar, to Je dosedanje ime sindikatov. Spričo vsega tega Je vse to kričanje proti razdelitvi le še komedija, ki ne more prav nikogar prepričati. Kot smo že dejali, so dali organizatorji kongresu tudi močno protijugoslovansko ost. Gombač je govoril o ((nacionalnem zatiranju Italijanov v coni B» (to nalogo je že večkrat janičarsko opravljal tudi v občinskem svetu); v pozdravni resoluciji prebivalstvu cone H pa govore o borbi tega ljudstva proti »titovskemu trinoštvus, o njegovem »trpljenju« itd., medtem ko je Radich v začetku svojega poročila govoril naravnost o «mučeništvu» delavcev cone B in o «prabežljivih Titovih roka h«. Pri tem pa se Radich Z rešilnim avtom so zgodaj popoldne pripeljali v bolnišnico 39-letnega Giuseppa Roiaz-zija iz D’Annunziovega drevoreda, katerega so morali zaradi zloma podlahtnice desne roke in prask na gležnju desne noge tudi pridržati. Roiazzi, ki so ga sprejeli na ortopedskem oddelku, je pojasnil, da je med delom na 2 metra visokem zidarskem odru po nesreči stopil v praznino in padel na tla. Okreval bo v 30 ali 40 dneh. Slovensko planinsko društvo Trst priredi 4. julija izlet v Trnovski gozd, na Čaven, Kucelj in Zeleni rob. Vpisovanje vsak dan v Ul. Machiavelli 13. 11. Julija priredi SPDT izlet na Bled. Letovanje SPDT. Tudi letos bo priredilo SPDT letovanje v tedenskih izmenah na Bledu. Prva izmena potuje 11. julija. Informacije ia šolan, med govorom ravnatelja v osebi Adrijana Rustje, ki je tudi režiral igro Nastop svetoivanskega pevskega zbora pod vodstvom tov. Vuge Tam kjer se konča glavna ulica Dubrovnika, ob starinskih mestnih vratih, je bila v soboto, 19. junija slovesna otvoritev letošnjih Dubrovniških poletnih iger. Ze petič so s fanfarami, dviganjem starinske dubrovniške zastave in slavnostnim koncertom del dubrovniških skladateljev, odprli eno najpomembnejših kulturnih manifestacij nove Jugoslavije. Gledališki festival Predvsem je omeniti bogat program gledališkega dela letošnjih iger. Na sporedu so predvsem dela, ki so bila na programu že prejšnja leta. vendar pa so dubrovniški gledališki umetniki skupaj z vodstvom festivala pripravili tudi nove uprizoritve. Na sporedu gledališkega festivala so predvsem tri dela Marina Pržiča «Plakir». «Novela od Stanca« in «Tirena». Shakespeare je zastopan z dvema dramama s Hamletom in Senom kresne noči. Nadalje je na S programu Goethejeva Ifigenija na Tavridi, Ivan Vojnoviča tretji del Dubrovniške trilogi je «Na teraci«, Hanibala Lučiča igra «Robi-nja» in Tuduzičevo delo Ilija Kuljaš, prirejeno po Molieru. Dubrovnik ima za gledališke Barkovljanska godba igra med odmorom Prizor iz igre »Naša šola« Učenci svetoivanske šole nastopajo z zborno recitacijo DANAŠNJA E TIOPIJ Napori dežele, da se reši gospodarske zaostalosti - Dve, tri in celo štiri setve no leto - Ogromno še neizkoriščeno gozdno in rudno bogastvo - Pomanjkanje sredstev, dobrih prometnih poti in cenenih prometnih sredstev ■ Tuje pomoči ne odklanja, a pri tem skrbi, da ne bi trpela njena politična in gospodarska neodvisnost Dijakinja Alenka Kravos je z občutkom recitirala Grudnovo Slovensko zemljo, dijakinja Ondina Majcen pa z zvoč. nim glasom Kosovelovo Meditacijo. V neki publikaciji, ki jo je med številnimi drugimi izdaja QZN, je bil objavljen članek ((Gospodarsko stanje Afrike«, kjer je posvečenega nekaj — ne mnogo — prostora tudi Abesi-niji ali, kakor jo še drugače imenujemo, Etiopiji. V Članku je rečeno, da se ta država, v nasprotju z deželami, ki so celo gospodarsko bolj razvite od nje, ne poteguje preveč, da bi pritegnila na svoje področje tuji kapital. In vsak se mora pri tem vprašati, kako se bo potemtakem Etiopija rešila svoje zaostalosti, odnosno ali ima na razpolago dovolj lastnih sredstev, ki bi z njihovo pomočjo lahko to dosegla. Dejstvo je, da se ta upoštevanja vredna afriška dežela (upoštevanja vredna že zaradi svoje borbene preteklosti in svobodoljubno-sti) na vso moč trudi, da bi stopila na pot sodobnega naprednega gospodarskega razvoja, da bi dvignila življenjsko raven svojega ljudstva, skratka, da bi zavzela ustrezno mesto v vrsti civiliziranih, kulturnih narodov, vendar pa še ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, ki ji omogočila, da bi v zadovoljivem obsegu izkoriščala svoje skoro nedotaknjeno gozdno in rudno bogastvo, pa tudi hidroenergetske sile svojih številnih rek. Kljub temu ne išče za vsako ceno tuje pomoči, kar pomeni, da se skuša predvsem opreti na lastne sile, hkrati pa tudi na tiste vrste tujo pomoč, ki bi z njo ne bili prizadeti njena suverenost in svoboda. Poseone naravne in meteorološke okoliščine omogočajo tu po dve, tri, in ob primernih agrotehničnih u-krepih tudi po štiri žetve na leto. Živina in slabo izkoriščani gozdni predeli z najrazličnejšimi vrstami dragocenega lesa predstavljajo tako ogromno bogastvo, da si ga je težko predstavljati. Toda spričo dejstva, da manjka dobrih cest in cenenih prometnih sredstev, pa tudi strokovnjakov, bi bilo potrebno pristopiti k izvedbi dolgoročnega gospo- darskega načrta s pomočjo tujega kapitala na način, ki ne bi ogražal politične in gospodarske svobode, dežele. Etiopija je šele konec leta 1952 dobila svoj naravni izhod na morje, in sicer na severu skozi luko Masaua, na jugu pa skozi Asaba, izhod za vso Srednjo in Zahodno Etiopijo. Pomorski promet je še nerazvit, kar je popolnoma razumljivo, če upoštevamo, da je Etiopija dobila izhodišče na morje šele pred kakšnim poldrugim letom. Toda napori, ki so bili storjeni za izgraditev lastne vojne in trgovske mornarice, so vredni vsega priznanja. Takisto je tudi njihov rečni promet šele v povojih Njihove reke so namreč za plovbo malo primerne, vendar se v času deževne sezone po rekah Baro, Sobat in Nil vrši precejšen promet s Sudanom do Kartuma. Železnica Masaua — A-smara — Agordat je dolga okrog 310 km, toda ne zadošča potrebam, obenem so tudi cene transporta po tej progi večkrat zelo pretirane. Luka Asab je povezana s svojim zaledjem s cesto Asab — De sie — Adis Abe-ba. Dolga je 848 km in se čedalje bolj izkorišča. Dela, ki se na njej vrše, da bi jo izboljšali in modernizirali, se približujejo koncu, toda s tem vprašanje prometa med etiopskimi lukami in zaledjem še zdaleč ne bo rešeno. Tako mislijo tudi Francozi, ki drže v svojih rokah skoro tri četrtine etiopskega prometa. Etiopski letalski promet je na dostojni višini. S pomočjo osmih prog so medsebojno povezani skoro vsi najvažnejši centri dežele, štiri mednarodne proge pa vodijo v Kairo, Aden, Karači in Najrobi. Etiopija je polna najra-znovrstnejših rud, a tudi dosedanja nepopolna geološka raziskovanja nam ne morejo dati prave slike o njenem podzemeljskem bogastvu. V mnogih pokrajinah so našli železo, baker, svinec, cink, volfram, molibden, kobalt in kron. Pod ni, ker si je sodoben industrijski razvoj nemogoče zamisliti brez zadostnih količin električne energije. E-tiopci se tega dobro zavedajo, kakor jim je tudi jasno, da je brez tega zaman pričakovati občutnejši dvig njihove življenjske ravni. Upoštevajoč vse navedeno ni torej prav nič čudnega, če je recimo Jugoslavija razumela pomen in važnost te zaenkrat še dokaj nerazvite dežele in smatrala za potrebno, da naveže z njo čim iskrenejše neposredne stike, zaenkrat v prvi vrsti na gospodarskem, zatem pa — kar je povsem logično in razumljivo — tudi na vseh ostalih področjih. To bo brez dvoma tako za eno kot za drugo velikega pomena in koristi. nastope idealne prostore, saj vse predstave uprizarjajo na različnih mestih pod vedrim nebom. V parku Gradac je idealno letno gledališče, kot nalašč primerno za uprizarjanje pastoralne Držičeve komedije Plakir. Ze od prvih dubrovniških poletnih iger uprizarjajo Držičevo Novelo od Stanca pred palačo Sponza in Onofrijevo fontano, prav tam. kjer se dejanje tudi v resnici dogaja. In še na tretjem kraju uprizarjajo v Dubrovniku gledališke predstave. V trdnjavi Lovrijenac, kjer tvorijo visoka trdnjava, šum morja in stalen veter svojevrstno okolje za uprizarjanje Hamleta. Vsa dela uprizarja drama Dubrovniškega narodnega gledališča, vendar igrajo glavne vloge kot gostje prvaki zagrebških in beograjskih gledališč. Ljubiša Jovanovič, Milan Ajvaz. Irena Kolesar, Marija Crnobori in drugi. Poleg Marka Foteza, režira nekatera dela tudi Branko Gavella. Glasbeni del festivala Nič manj ni pester, nič manj bogat. Nasprotno, za mednarodno publiko je celo morda bolj privlačen. Je pa glasbeni program izredno pester in po kvaliteti sodelujočih tudi izredno kvaliteten. Velik delež glasbenega dela festivala odpade prav gotovo na domači dubrovniški simfonični orkester, ki ga vodi Slovenec Klaro Mizerit, ki je pred nekaj leti absolviral Glasbeno akademijo v Ljubljani in se v Dubrovniku uspešno uveljavil. Orkester ima na sporedu večje število simfoničnih koncertov s pestrim sporedom domačih in tujih skladateljev. Na koncertih pa bodo sodelovali tudi številni solisti. Tako bo kot prvi nastopil z orkestrom violončelist Pavo Stojkovič iz Sarajeva. Iz Ljubljane bo gostovala violinistka Jelka Staničeva. Nadalje bodo kot solisti nastopili s simfoničnim orkestrom Dubrovnika še pianist Ivo Maček iz Zagreba, harfistka Hella Hofman odprav tam, pevec Noni Zunec, violinist Josip Klima in Branko Pajevič, od tujih umetnikov pa pianistki Tatjana Orlov in Branka Musulin iz Stuttgarta. Poleg Mizerita bodo kot gostje sodelovali kot dirigenti še Lovro Matačič. Boris Popanudupolo, Milan Pozaič in Ivan Stajcer, ki bo nastopil z zborom in orkestrom Sarajevske filharmonije. Na glasbenem festivalu pa bodo sodelovali tudi dirigenti iz tujine. Med njimi Karl Randolf iz Gradca in Svend Christian Felumb iz Kopenhagena. Z vsem tem pa program še ni izčrpan. Veliko privlačnost letošnjih dubrovniških poletnih iger predstavlja prav gotovo gostovanje državnega simfoničnega orkestra iz Zagreba, pa tudi nastop skupine Collegium Musicum iz Zagreba in ansambla zagrebških solistov pod vodstvom čelista Janigra. Na festivalu pa bodo sodelovali še mešani zbor radia Dubrovnik, žen-Doma JLA iz Beograda in 3. julija bo na stadionu „Prvi maj"premiera baleta jj SPISAL LOJZE CJAK R ]t¥ Vremenska napoved za danes: Spremenljivo soparno vrem« z možnostjo krajevnih padavin. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 29,5 stopinje; najnižja pa 23,5 stopinje. TRST, torek 29. Junija 1954 DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00: Pietro Mascagni «Prijatelj Fritz«, lirična komedija v 3 dejanjih. Trst II.: 12.00: Ob smrti monsignorja Trinka. Trst I.: 17.15: F. Schubert: «Pri treh mladenkah«, opereta. Slovenija: 14.40: Poje ženski zbor «F. Prešeren*. ■a = - ’ , i: niiiftie K0MČAM ČETRTFINALE MA SlETOl/MEM rV!lHH)VH‘r\i:V1 PKlKlSitH TUDI ZA JUGOSLOVANE JE BIL V NEDELJO KONEC Avtogol in stara napaka: slabša igra z manj močnimi nasprotniki Jugoslavija: Beara, Stankovič, Crnkovič, Čajkovski, Horvat, Boškov, Milutinovič, Bobek, Mitič, Vukas, Zebec. Nemčija: Turek, Kohlmeyer, Posipal, Eckel, Liebrich, May, Rahn, Morlock, O. Walter, F. V/alter, Schaeffer. Sodnik: Zsolt (Madžarska). Ko smo pred tekmo Jugo-slavija-Nemčija med raznimi poročili čitali tudi, da se Bo-beku zdravstveno stanje izboljšuje, tedaj pač nismo mogli drugega, kot da mu želimo čimprejšnjega okrevanja, kolikor je pač to zadevalo njega samega. Kolikor pa se je to spravljalo v zvezo s sestavo jugoslovanskega moštva za tekmo proti Nemčiji, pa bi bili res skoraj nečloveški in bi zaželeli, naj Bobekovo okrevanje počaka še do začetka tekme z Nemčijo. Pa saj malone nismo mogli verjeti, da bodo Bobeka sploh še upoštevali pri sestavi reprezentativnega moštva. Saj že vsi vedo, tudi taki, ki so se začeli z nogometom «ukvarjati» šele s tem prvenstvom, da z Bobekom že iep čas ni nič. Mar je briljiral v tekmi s Francijo, da je bilo sedaj tako važno, ali bo mogel ali ne bo mogel nastopiti proti Nemčiji? V tekmi z Brazilijo je bil v napadu tudi Dvornič, ki baje ni kaj posebno dobro igral. Toda eno je gotovo: s slabim Dvorničem je napad le dovolj dobro igral in dosegel vsaj en gol. Toda kaj je napravil z acdličnim* Bobekom? Dosegel je, da je bil napad bolj počasen. Po tekmi, v kateri so Jugoslovani večinoma prevladovali in pokazali boljšo igro kot Nemci, so pač neumestne in malo resne izjave, kakršna je n. pr.: Pešičeva (vodje jugoslovanskega moštva): Izgubili smo zaradi tega, ker nismo imeli sreče. Tudi je zelo jalova tolažba, v opisovanju Stankovičevega «strašnega strela«, kot smo ga našli v nekem jugoslovanskem listu. Stankovič je namreč s kakih 20 m od nemškega gola tako močno streljal kazenski strel proti Nemčiji, da je žoga — potem ko se je odbila od o-graje igrišča — zletela kakih 30 m v polje. Koliko raje bi čitali, da se tisti strel sploh ni odbil, temveč obtičal v mreži; pa recimo, da bi tudi mrežo raztrgal, namesto da bi se odbil 30 m v polje. Nesporazum med srednjim krilcem Horvatom in Bearo je povzročil prvi gol v korist Nemcev. Dosegel ga je Hor- vat, ko je žogo z glavo streljal v gol. Računal je namreč, da bo Beara tam žogo lepo ujel. Toda Beara je v tem že zapustil svoje mesto in žoga je v paraboli šla v mrežo,- In medtem ko so se Jugoslovani na moč trudili za izenačenje in so na igrišču prevladovali, pa je prišel še en gol. Da bi Jugoslovani Nemcem ne mogli očitati: zmagali ste z našim golom... Tako se morajo Jugoslovani posloviti od Švice. In tako bo pač vedno v bodoče, dokler ne bo dobrega napada; dokler ne bo namreč v napadalnem kvintetu ljudi, ki bodo mogoče manj virtuozi v polju, zato pa bolj sposobni v streljanju na gol. Nemci so odkritje tega prvenstva. Doslej sicer niso pokazali posebno imenitne, pač pa zelo uspešno igro. Sedaj jim je mogoče tudi že popolnoma odpustiti «netaktnost», da so proti Madžarom postavili na igrišče rezervo. Končno po pravilniku tekmovanja za svetovno prvenstvo ni bilo rezerv temveč 22 igralcev. In kdo bi mogel zahtevati, da bi se najboljši Nemci izčrpavali tudi tam, kjer ni bilo treba, namreč v igri, za katero so vnaprej vedeli, da je izgubljena. Njih cilj ni bil zmaga v tekmi z Madžarsko, temveč zmaga v drugi tekmi s Turčijo, potem v četrtfinalni tekmi z Jugoslavijo itd. In doslej so ta cilj dosegli. Nazadnje niti ni važno, če z zelo lepo ali manj lepo igro. Jutri po tem nihče več ne bo vprašal, temveč bo ostal samo rezultat, ki bo pričal o tem, da je Nemčija prišla v semifinale Jugoslavija pa ne. Seveda ne moremo trditi, da smo tega dejstva silno veseli. Ali bo sploh kdo Madžare ustavil ? Madžari so «prvo finalno tekmo« odločili v svojo korist. Njih zmaga ni zelo prepričljiva. V začetku so imeli igro v rokah, toda pozneje so bili Brazilci mnogo boljši, le da niso prav vedeli, kaj jim je storiti. Madžari pa so znali bolje izkoristiti položaje. Tekma med Madžarsko in Brazilijo ni bila višek fairigre. Po ena enajstmetrovka na vsaki strani in trije izključeni igralci so dokaz za to trditev. Po tekmi pa se je nadaljevalo izven igrišča in več ali manj so jih vsi dobili, tudi madžarski minister Sebes, ki je vodja madžarskega moštva. Brazilec Pinheiro pa je dobil precejšnjo rano. (Pri tem se človek z neko bridkostjo spomni: in prav tekma med Jugoslavijo in Brazilijo je bila izredno fair, poleg tega, da je bila tudi lepa). Madžari gredo končnemu uspehu naproti. Ni še rečeno, da ga bodo tudi dosegli, saj jih je že mnogo, ki so prepričani, da Madžari ne zaslužijo prvega mesta. Toda eno je gotovo, kar znajo Madžari bolj kot vsi ostali: kako se napravi gol. Preostaja le še, da vidimo, kako bo šlo z Urugvajci. KONČAN CONSKI 10RNIR V MUENCHENU RABAR ] pojdeta na [N FUDERER medconski turnir Jugoslovanski prvak na petem mestu Rezultati tekem v četrtfinalu: V SOBOTO: Basel: URUGVAJ - ANGLIJA 4:2 (2:1) Lozana: AVSTRIJA - ŠVICA 7:5 (5:4) V NEDELJO: Ženeva: NEMČIJA - JUGOSLAVIJA 2:0 (1:0) Bern: MADŽARSKA - BRAZILIJA 4:2 (2:1) V XVII. kolu, v katerem je Pirc doživel svoj prvi poraz, se tudi Fudererju ni bolje godilo in se ni uresničilo, v kar smo upali, da bo namreč Jugoslovan rešil v igri s Tora-nom vsaj pol točke. Pač pa so v XVIII. kolu vsi trije Jugoslovani dosegli zmage. Rezultati v tem kolu so bili: Pirc : Jacob 1:0, Rabar : Lehman 1:0, Fuderer : Wade 1:0, Un-zicker : Tpran remi, Castaldi : Bonner remi, Dunkelblum : Kramar remi, Mulcahy : Bouw-meester 1 : 0, Ribeiro : Bor-stein 0 : 1, Aitken : Bhend 1:0, Golombek : Lokwenz prek. Po predzadnjem kolu je Rabar z Donnerjem delil drugo in tretje mesto, Fuderer pa je bil sam na četrtem mestu. Pirc na 'j. mestu je zaostal za pol točke za Fudererjem in celo točko za Rabarjem in Donnerjem. Nekaj teoretične možnosti je še bilo za Pirca, da se plasira na četrto mesto, čeprav bi ga delil s kom drugim. Toda iz tega ni bilo nič. Rabar in Fuderer nista hotela Pirca prav nič »čakati«, temveč sta se z zmagama še bolj oddaljila. ker je Pirc dosegel samo remi. Glavni rezultati XIX. kola: Bhend : Pirc remi, Jacob : Rabar 0:1, Lehman : Fuderer 0:1, Wade : Unzicker 0:1, Don. ner : Dunkelblum 1:0. Končni vrstni red: 1. Unzicker (Zah. Nem.) 15, 2.-3. Rabar (FLRJ), Donner (Nizozemska) 14.5, 4. Fuderer (Jug.) 14, 5. Pirc (Jug.) 13 točk. — Potemtakem bodo prihodnje leto sodelovali na medconskem šahovskem turnirju: Unzicker, Rabar. Donner in Fuderer. Izmed treh jugoslovanskih predstavnikov sta se uvrstila dva. Dirka vesp v 10 etapah Od 6. do 11. julija bo «11. vespovska dirka treh morij«. Start bo v Neaplju, cilj v Palermu. Na dirko bo pripuščenih 150 izbranih vespistov, med katerimi bodo tudi vozači iz Francije, Švice in Belgije. Dirka bo razdeljena na 10 elap: 1. etapa 6. julija: Neapelj-Foggia (166 km); 2. etapa 6. julija: Foggia-Bari 1127 km); 3. etapa 7. julija: Bari-Brindisi (113 km); 4. etapa 7. julija: Brindisi - Lecce - Taranto (126 km); 5. etapa 8. julija: Taran-to-Cosenza (205 km); 6. etapa 8 julija Cosenza-Catanzaro (93 km); 7. etapa 9. julija: Catan-zaro-Reggio C. (178 km); 8. etapa 9. julija: Messina-Sira-CL-sa (178 km); 9. etapa 10. julija: Siracusa-Agrigento (227 km); 10. etapa 11. julija: Agri-gento . Trapani - Palermo (308 km). - - - J OB ODOBRITVI NAČRTA ZA 42 DELOVNIH CENTROV Ne delovni centri ampak dvig proizvodnje Sovodnje in Števerjan bosta dobila po en delovni center - V Sovodnjah bo trajal 102 dneva za 30 brezposelnih, v Števerjanu pa 76 dni za 10 brezposelnih V RI 9111 SE JE PRIČELO svetovno prvenstvo v telovadbi Na sedežu urada za delo v Gorici je pred dnevi pokrajinska namestitvena komisija odobrila načrt za 42 delovnih in učnih centrov v goriški pokrajini na podlagi finančnega proračuna za leto 1954-55. Od približno 13.000 brezposelnih v goriški pokrajini bo v bližnji prihodnosti za nekaj mesecev dobilo začasno zaposlitev, ki vsekakor ne more zadovoljiti najosnovnejših potreb zaposlenih delavcev in njihovih družin, komaj 1.700 brezposelnih, katere bodo zaposlili pri popravljanju cest, pogozdovanju Krasa in usposabljanju za razne stroke, kot je zidarska, elektro-mehanična, mizarska, kamnoseška in podobne. Dva delovna centra bosta delovala v doberdobski občini, in sicer bo prvi zaposlil 35 delavcev za 76 dni drugi pa 20 delavcev za 51 delov- nih dni. V Gorici bodo v kratkem otvorili 6 delovnih centrov in bo prvi sprejel 15 delavcev za 153 dni, drugi 65 delavcev za 102 dneva, tretji 95 delavcev za 102 dneva, četrti 50 delavcev za 76 dni, . peti 50 delavcev za 102 dneva in šesti 55 brezposelnih za 102 dneva. V Tržiču bosta odprta samo dva delovna centra, in sicer za 200 delavcev za 204 dni. Občine Sovodnje bo dobila samo en delovni center za 30 brezposelnih in za 102 dneva; prav tako bo v Števerjanu otvorjen samo en delovni center za 10 brezposelnih, ki bodo začasno zaposleni 76 dni. V omenjenem številu 42 delovnih centrov so vključeni tudi učni centri, od katerih bo prvi deloval v Gorici za 20 šivilj za 125 dni, drugi za isto število delavk in za enako število dni za brezposelna dekleta in žene, ki se bodo izučile za izdelovanje moškega perila. Zgornje številke brez dvoma dokazujejo, da je demo-kristjanska vlada še vedno zelo daleč od izpolnitve krščanskih in ustavnih načel o pravicah državljanov do dela in kruha. Smešno je propagirati po demokristjanskih glasilih velikodušnost vlade za otvoritev 42 delovnih centrov, ki bodo zaposlili največ 1.700 brezposelnih, ko pa uradni podatki urada za delo dokazujejo, da je goriška pokrajina ena najbolj prizadetih po vprašanju brezposelnih in da je njih število vedno večje in presega 12.000, kar je približno 10 odst. celotnega prebivalstva pokrajine. Demokristjanske oblasti bi morale poskrbeti za čim večje obratovanje vseh industrijskih objektov v goriški pokrajini od tržiške ladjedelnice pa do goriške SAFOG, o-beh predilnic v Ronkah in Podgori, ker bj z številnimi naročili v omenjenih podjetjih dobilo zaposlitev poleg delavcev tudi mnogo zasebnih obrtnikov, ki sedaj zaman i-ščejo dela za svojo obrt. Na drugačen način bi se lahko izkoristila tudi prosta cona, s katero je prišlo do zaposlitve le nekaj desetih delavcev in delavk slaščičarske industrije, v kateri je zaslužek negotovo in zelo nizek. Vsekakor pa bi bila velika pomoč goriški pokrajini avtonomija, s katero bi prebivalstvo prišlo do boljše razdelitve fondov, ki sedaj iz žepa delovnega človeka odhajajo v rimsko centralo iz nje pa kdo ve kam in v kakšne namene. To so le nekatere možnosti rešitve brezposelnosti na Goriškem, ki pa jo lahko zaman čakamo od ljudi, ki so sedaj na vladi in ki jim je pravično socialno in gospodarsko ravnanje z delovnimi ljudmi zadnja skrb. guncev v Jugoslavijo zelo pomnožilo. V glavnem bežijo delavci, ki jim sedanje razmere ne nudijo možnosti zaposlitve. Po prihodu v Jugoslavijo ubežniki grajajo nesocialne razmere v Italiji, govorijo v veliki brezposelnosti, ki vlada v Italiji, o draginji in o splošnem slabšanju življenjskih razmer. Med begunci so čestokrat tudi italijanski vojaki. Pred dnevi naj bi po pisanju «Borbe» pribežal v Jugoslavijo vojak divizije Mantova Fabiano Papucci. On kakor tudi vsi ostali izjavljajo, da so pobegnili v Jugoslavijo zato da bi dobili zaposlitev. Podpore ECA za mesec julij Občinsko podporno društvo v Gorici sporoča svojim oskrbovancem, da bo razdeljevanje navadnih podpor revežem za mesec julij po naslednjem abecednem redu, ki si ga interesenti lahko ogledajo na razglasni deski sedeža v Ul. Baiamonti štev. 22: petek 2. julija: A, B, C; sobota 3. julija: D, E, F, G; ponedeljek 5. julija: H, I, K, L; torek 6. julija: M, N, O; sreda 7. julija: P, Q, R; četrtek 8 julija: S. T; petek 9. julija: U, V, Z. Umik trgovin danes Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da so danes 29. junija odprte dopoldne samo mesnice, in sicer od 6. do 11. ure, pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30, trgovine s sadjem in zelenjavo od 7.30 do 12.30 ter cvetličarne od 8. do 13. ure. Pokriti zelenjavni trg bo odprt samo do U. ure. Danes so brivnice in frizerski saloni odprti samo dopoldne. OTVORITEV 3, OBRTNIŠKE RAZSTAVE M TRŽIČU DEMOKRISTJAnSKI ZIIPAH PRH BREZBRIŽHOSI OBLASTI BO KRIZE Proizvode razstavljajo obrtniki in CRDA iz Tržiča V nedeljo dopoldne je bila v Tržiču odporta III. pokrajinska obrtniška razstava, na kateri sodelujejo poleg obrtnikov tudi Združene jadranske ladjedelnice s svojimi najnovejšimi proizvodi. Poleg o-menjenih pa razstavljajo tudi trgovci in poljedelci goriške pokrajine. Poleg predstavnika obrtnikov je zbranim govoril tudi tržiški župan Pacor, ki je ves svoj govor posvetil’ neznosnemu gospodarskemu položaju, v katerem je tržiška občina. Omenil je osamljenost Tržiča, odkar je vključen v go-riško pokrajino, in mrtvilo v gospodarskem in trgovskem pogledu. Nujno je potrebno po njegovem mnenju najti soglasje prebivalcev kakor oblasti za izhod iz krize, ki vedno bolj razjeda javno življenje Tržiča. Pacor je izrazil mišljenje, da bi bila edina rešitev tržiške krize v popolni zaposlitvi vseh proizvodnih sil v Tržiču. Ugotovitev tržiškega župana je točna, toda dokler bodo demokristjanske oblasti odklanjale kakršnokoli pomoč največjim industrijskim objektom kot so CRDA v Tržiču in dokler bodo dopuščale tudi samo začasne odpustitve številnih ladjedelniških delavcev ter neproduktivnost lad-jedelniške, kakor vse ostale z njo povezane industrije in obrti toliko časa prav gotovo ne bo mogoče najti poti za ozdravljenje stanja, v katerem je tržiško prebivalstvo. Dva Madžara, na levi Varkoei na bradlji, na desni Reti na konju. V Jugoslavijo bežijo Kakor poročajo jugoslovanski časopisi, se je v zadnjem času število italijanskih be- ROJSTVA, SMRTI, POROKE V goriški mestni občini je bilo od 20. do 26. junija 21 rojstev, 5 primerov smrti, 5 oklicev in 4 poroke: Rojstva: Mariella Mortean D'Atri, Cristina Cernecca, An-na Maria Pintar, Mario Pin- na, Antonella Russo. Luciana Comel, Roberto Ibba, Vincen-zo Cristiano, Giorgio Comel. Sonia Cosini, Carlo Culot, Marilisa Bregant, Ileana Trai-no, Giuseppina Venuti, Mario Minisin. Fulvio D’Osvaldo (rojen mrtev), Pietro Luciani, Paola Luciani, Antonio De Nicolo, Marialuigia Humar, Giuseppe Komel. Smrti: 62-letni trgovec Qae-tano Eaccenda, 84-letni Carlo De Rosa, 28-letna delavka Marija Pintar, 28-letni kmetovalec Vittorio Piciulin, 82-letna gospodinja Regina Freund, vd. Steimann. Oklici: mehanik Tarcisio Grion in gospodinja Edda Marega, trgovec Egidio Vasa-ri in učiteljica Gilberta Bombi, zdravnik Enmo Sorrentino in dr. Tommasina Cavaliere, agent javne varnosti Giovan-ni Baglieri in gospodinja Li= dia Ravalli, mehanik-šofer Al-do Gravner in delavka Bian-ca Bressan. Poroke: mehanik Ferdinand Sicilia in gospodinja Emilia Fornasari, kmetovalec Giovan-ni Marini in delavka Carmen Marcosig, orožnik Cesare Pi-ras in delavka Marija Ter-pin, orožniški podbrigadir Santo Antona in gospodinja Maria Silvani. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Villa S. Giu-sto, Korzo Italia 106, tel. 31-52. ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo Marico Pintar na njeni zadnji poti, posebno darovalcem vencev, članom notranje komisije predilnice, delavkam in domačinom, ki so nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi, se najlepše zahvaljujemo. Oslavje, 28. junija 1954. Družina PINTAR LJUBLJANSKA OPERA GOSTUJE V TRSTU Priprave Goričanov na obisk predstav Pozivamo prebivalsfvo, da se plebiscitarno udeleži predstav - Vpisovanje na sedežu ZSPD Od 3. do U• julija bo v Trstu prvič po vojni gostovala Opera iz Ljubljane. Izreden umetniški užitek, ki ga bodo nudili slovenski umetniki bratom v zamejstvu, je že te dni predmet razpravljanja mnogih Goričanov, ki se že sedaj pripravljajo na obisk številnih predstav SNG iz Ljubljane. Slovenski operni umetniki bodo prikazali znano Ohridsko legendo (balet K, Hristi-ča), opero, Gotovca «Ero z onega sveta«. Gouno dovega »Fausta« ter Foerster jevega ((Gorenjskega slavčka«. Slavnostna otvoritev gostovanja slovenskih umetnikov bo v soboto 3. julija na štadionu 1. maja s Hrističevim baletom «Ohridska legenda». Omenjeni balet je najlepši in nabolj znani balet domačega umetnika Hrističa, ki ga z uspehom predvajajo ne samo na domačih, marveč tudi na tujih odrih. Goričani, ki želijo prisostvovati temu izrednemu baletu, polnemu narodnih in orientalskih motivov, naj se činu-prej priglasijo na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli štev. 1. Tu bodo prejeli vsa potrebna navodila za izlet z avtobusom na sobotno predstavo «Ohridske legende«. Prebivalstvo Goriške zbira darove za poplavi jence na Štajerskem Goričani so se velikodušno odzvali vabilu SFS v Italiji za pomoč bratom v Bloveniji, v Celju in okolici, katere je tako hudo prizadela elementarna nezgoda. Do-čim po vaseh zbirajo prispevke vaški odbori SFS, so v Gorici doslej oddali svoj prispevek na sedežu ZSPD : družina Pavlin 1.000 lir, F. Komel 2000, A- Strosan 2000, R. Kreševec 300, A. Markočič 100P, družina Budihna 500. N. N. 1Q0, J. Gorjan 5Q00, M. Egidij 1000 lir. Prebivalstvo St. Mavra se je vabilu za pobiranje prispevkov za poplavljence odzvalo skoraj stoodstotno, kar dokazuje naslednji seznam: J. Bitežnik 100 lir, K. Perso-lja 50, F. Figelj 100, A. Pintar 150, M. Prinčič 150, V. Bregantič 150. A- Devinar 150, A. Persolja 100, S. Bensa 500, J. Vendramin 500, F. Radinja 100, A. Valentinčič 500, S. L Premrl 500, A- Figelj 200, K. Figelj 300 lir, J. Bensa 100, M. Vuk 200, J. Figelj 200. I. Vogrič 100, J. Valentinčič 100, G. Devetak 325, M. Leban 100, A. Doljak 500, M. Radinja 500, L. Bucik 500, P. Melink 300, M. Tinta 500, J. Klanjšček 600. J. Feri 500, M. Filipič 200, L. Brezavšček 300, M. Eigelj 500. Skupno: 9.075 lir. Iz Pevme so darovali: P Lavrenčič 1.000 lir, K. Prinčič 300, A. Mavrič 200, A. Leo-pušček 200, K. Sošol 500, G. Mikluš 1000, K. Mikluš 1000, J. Koršič 500. K. Mikuluž 1000, A. B. 1000, J. T. 300 lir. Skupno je do sedaj zbranih 120.560 lir. Nabiralna akcija se nadaljuje. Prispevke v Gorici oddajte na sedežu ZSPD, Ul. Ascoli 1. I. Obvezna oddaja žita Goriška prefektura je izdala posebno okrožnico, s katero odreja na podlagi obstoječih zakonov obvezno oddajo kontingenta žita v letu 53=54. Pokrajinski kontingent je določilo ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo in znaša 46 tisoč stotov; od tega bo moral Doberdob izročiti 52 stotov, Gorica pa 287 stotov. Občini Sovodnje in Steverjan nista všteti. Pričetek oddaje 10. julija, zaključek 30. avgusta. Priziv je možen 15 dni po vpisu in sicer na pokrajinski odbor za obvezno oddajo. Kršilec zakona bo kaznovan, če dejanje ne bo predstavljalo prehudega prekrška, z globo, ki bo najmanj dvakrat ali največ petkrat večja od vrednosti pšenice, ki ni bila oddana po zakonu. Gustavo Dattilo novi goriški kvestor Notranje ministrstvo je z 10. julijem premestilo sedanjega goriškega kvestorja dr. Fortu-rata Locastra za kvestorja y Genovo, vicekvestorja dr. Nicolo Jasonnija pa na kvesturo v Treviso. Za kvestorja v Gorico bo pri. šel dosedanji vicekvestor iz Benetk dr. Gustavo Dattilo. Vicekvestor v Gorici pa bo dr. Ro-dolfo Oliva. V goriških krogih se smatra Locastrova premestitev za povišanje. Menijo, da si je to povišanje zaslužil s svojim predvojnim in povojnim delovanjem v Trstu in Gorici. Izlet SPD Slovensko planinsko društva priredi v soboto dvodnevni izlet na Zuc dal’ Bor. Odhod v soboto ob 14. uri z vlakom z južne postaje. KINO CORSO. 15: «Alarm na jugu*, L. Amanda in G. M. Canale. VERDI. 15: ((Kraljevi diamant*, barvni film, F. Lamas in A. Dahi. CENTRALE. 15: «Krvnikovj vozel«, barvni film. VITTORIA. 15: ((Zakonska po. stelja«, L. Palmer. MODERNO. 15: «Zvoki na Zahodu«, barvni film, R. Mil-land in H. Carter. predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 16. uri in jutri 30. L m. z začetkom ob 18. uri film: «GLUMAČ» Znani igralec RED SKELTON MOTO GUZZI Ekonomična, veleturistična športna motorna kolesa, motorni tricikli 15 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bati MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjači Dellorto. Verige Elios. — Mehanična delavnica. Rektificiranje cilindrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa. Izključni predstavnik za TRST, Ul. Fabio Severo 18 tel. 38 903 - Na velesejmu paviljon D, stand 313 ROSSONI RUGGERO KORZO GARIBALDI 8 Razstavlja v paviljonih televizije in gospodinjskih električnih aparatov najboljše proizvode italijanske in inozemske proizvodnje Poskusne oddaje s teleprojektorji Galatic 75 palcev italijanske televizijske družbe Obiščite stande na tržaškem vzorčnem velesejmu x>cocooooococooooca PRODAJA N A O B It O K E >3QOC»300oCCC(aoC(agCg»»3(XCCCC03COOOOSCaCCOOSOCOc>PPOOC>OOOOOOCg>OOOC-č> TRST, UL. C. B A T TI S T I 23-1. Tel. 44-208 Telegr. lMPEXPOR T-TRIESI E UVAŽA: Vsakovrstni les, drva aa kurjavo, gradbeni material 1ZVAZA: tekstil, kolonialno blago in raz. novrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE Za časa velesejma se cena nalivnega peresa BERNUM zniža na 1000 lir IZKORISTITE PRILIKO ! ! l V prodaji v PAPIRNICI - TISKARNI BERNARDI TRST — UL. MAZZINI ST. 44 (jamstvo za 2 leti). La ClessiM Prodala ur In pribora na dobalo Trst - Ui.Battlatl, 14 - Tol. 36231 ZASTOPSTVO UK: «Longer* »Lemania* «Dichi»