54. številka.
e za petek 7. maja 1897.
<▼ Trstu, t četrtek zvečer dae 6. maja 1897.)
Tečaj XXII.
„BDI1IOIT« libaja p« trikrat na teden ▼ ieatih is-dujih ob torkih, 6«tvtklh hi lobotah. Zjntranje »danje ?7-haj* ob 6. ari zjutraj, večerno pa oh 7. ci vcčor. — Ooojno izdanje stan t : M jaJenmeaeo . f. 1.—, laven Avstrije (. 1.50 k* tri meneč. . . ;».— , s ,
S.% pol leta , . .	. >s a__
fik tbb leto . . . 1*2.— , , . 18__
NarafialM Je plaoeva« naprej lit laraftb« hr«l prllažene mroonlno •• oprava aa azlra.
{'•jiamttoie itoTil»" ao dobivajo t pro dsjslnioab tobakn v Iratu po a mi, i«vp»: tr»r* po 4 otć,
EDINOST
Uglaai ae raAane po tarifu « potita; tu naaioTM i debelimi ftrkaml ao plać'je
Eroator, kolikor obaege neradnih Trati«, oilttia, osmrtnice in javne zahvnlA. do* utt<5i oglaai itd. ae računajo na pogodbi.
Vsi dopiai naj ae poftiljajo urfcdnifttvu ulico Caaerma it. 13. Vaako pismo mora biti frankorano, ker nofrankovana ae
»projsmajo. Rokopini ae ne »račajo,
Nazotaiuo, rekiti>dftoi|6 ia ofjim.a iprt>' juujo ut>> avniit.vo ulio« linliiiM pic* oolo hAt. .S. II, nadat. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trat. OdpH« rekV.r«* fleije ao proate poitaine.
6R
, r *Mno»lt Jm
„Bombardovanje".
Imbriani in konsortje si že v duhu slikajo impozantni prizor, ko „bodo* italijanske oklopnice metale ogenj in žveplo v avstrijski Trst, da si podjarmijo naie vilin^Vo, "starodavno meato ob morju adrijansketn ; in ob tej domišljiji jim vtriplje srcć od radosti.
Zares krasna slika bi to bila in ni ravno zameriti po tujeui imetku željnim, sestradanim Italijanom, da jim koprni duša po bogatem Trsta, saj jih mora navdajati zavestjo, da bi isto prinašalo zanje tudi resnične zmage, — ako bi sanje rea pomenjale resnico. Toda gori za Trstom se dviga sivoresni Kras, — slovenski Kras, s katerega doli bi ae tndi dalo za silo prav izborno streljati zopet na morje.....
Toda pustimo te bojne stvari, nevredne pro-svitljenega veka, in obrnimo se do druzega ,bom-bardovanja" Trsta; do „bombardovauja" na gospodarskem polju, kajti na to .bombardovanje" je nam Slovencem sedaj prav resno misliti.
Z največo radostjo opažamo, da smo se Slo-venci na Primorskem uprav sedaj začeli zavedati svojega položaja, svoje politične važnosti, tako, kakor še nikdar poprej. V očigled temu dejstvu bi morali res biti hvaležni našim nasprotnikom, ako bi to dejstvo samo na sebi ne bilo tako neznosno tužno! V teh dnevih žalostnih izkušenj smo izpoznali, da resnično še živimo, da smo činitelj v državi, zvesti iste obstanku, činitelj, ki je na nezaslišan način bil užaljen v svojem ponosu kakor tak od onih činiteljev, ki ne želijo obstauka te države, ki hočejo to državo, sebi v korist, razkosati čim prej.
Ako se Slovenci torej jamemo organizovati in stiskati se v veliko ti dno maso, storimo to ne le v zavesti, da a tem obvarujemo propada svojo narodnost, marveč, da obranimo glavni steber, na
98
PODLISTEK
Fromout mlajši & Risler starši.
ROMAN.
- Francoski apiBal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Slednjič je prišla...
D it, to mora biti ona... črno oblečena dama, vitka in lična, spremlja jo druga, manjša, bržkone gospa Dobsonova. A na diugi pogled je spoznal svojo zmoto. Bila je mlada gospa, ki jej je bila podobua, elegantna Parižanka kakor oua, a z obraza jej je odsevala sreča. Pridružil se jej je mlad mož... gotovo sta dva novoporočenca, ki gresta na potovanje in mati ju je spremila na kolodvor. Šla sta mimo Frana, kakor bi bila zavita v srečo, ki ju je napolnjevala. Nevoščljiv m jezen je videl, kako sta, stiskajoča se drug k drugemu, izgiuiia skozi dvojna vrata, kakor bi bila tem krepkeje združena v obkrožujuči ju gneči.
Frana je bilo pri srou, kakor da sta ga oropala, da sta v vlaku zasedla prostor, ki je bil namenjen zanj in za Sidonijo.
Sedaj je nastalo divje vrvenje o odhodu; zadnje znamenje zvonov je zazvonilo ; v zamolklo pohanje parnega stroja mešal se je sum naglih korakov, zaloputbjehlfr vrat, in odhajajočih ouini-basov. Sidonije pa n! bilo... Frfrn je še vedno čakal. Ta hip je začutil roko na svoji rami!
Bog nebeški 1
čigar krepost resnično sme vsikdar računati naša Avstrija. In do te mogočne zavesti, do zavesti, da je v avstrijskem Slovanstvu moč, obsMneJrJtt dočnost Avstrije, do te visoke zavesti naa je ko-nečno dovedla brutalna brezobzirnost in izdajska nestrpnost naših nasprotnikov ravno v poslednjih tednih.
Danes, ko liberalni in nacijonalni Nemci, Madjar in Italijan v srcu Avstrije kar ..glasno in brezobzirno kličejo po razkosanju njenem, ko ne morejo več skrivati svoje volčje strasti, danes smo mi avstrijski Slovani bojevniki zoper vse te iz-dajske čete, mi, ki ljubimo in hočemo svojo državo, svojo dinastijo avstrijsko.
In ker je temu tako, ker se tudi v našem Primorju od izvestne strani kar na ves glas pov-darja izdajstvo, baš sedaj smemo i mi javiti svoje simpatije za slovanstvo I In kdo nam hoče, kdo sme braniti to? Časi so minuli, ko so si domišljali iz-vestni sleparji, da smejo nazivati kažnjivim, vele-izdajskim naše počutstvovanje z ostalim Slovenstvom. Nota bene: kulturno sočutstvovanje in ne državnopravno 1 Da, minoli sol
In temu je dokaz poaet našega cesarja in pravičnega državnega očeta v srce mogočne slovanske države. In ako Njegovo pobratimstvo z vladarjem Rudija ni — veleizdajstvo, ali bode naSe, Slovencev sočutstvovanje, veleizdajstvo ? Na glas jim torej zakričimo tudi mi: Slovani, Slovani smo, in nas je kakor listja in trave, moč smo, pred katero se trese ves ostali svet I
A da*»i smo spojeni v jedno maso, dasi smo, združeni v jedno, duševno, jezikovno slovansko celoto, vendar ne želimo in nočemo razpada državi, pod katere blagim okriljam ' živimo po milosti božji. In v tem se razlikujemo od Vas 1 Vi, ki ste zborovali te dni v Libercu in Toplicah, vi želite dejauski razpad Avstrije, Vi želite dejanski izvesti to, kar čutite v svojem čr-
Mladi mož se je ozrl ter ugledal gospoda
Gardinoisa debelo glavo v kapi z ušesi.
„Torej se nisem varal... Vi ste v resnici, gospod Risler, ter potujete z bivovlakom v Marseille, kakor kaže. Tudi jaz se popeljem s tem vlakom, a ne tako daleč".
Sedaj je pripovedoval Franu, da je zamudil vlak, idoi'i v Orleans ter poskusil z lyouskim vlakom priti v Savigny. Potem je govoril o Rislerju starejšem in o tvornici.
„Kakor kaže, nekaj časa kupčija ni posebno živahna... Bon&rdelov bankrot jili je nekoliko potlačil... !e pazita naj, naša mladiča, prav lahko zaideta na isto pot kakor Bouardtl, Toda oprostile... pregraja je že zaprta... ua svidenje l-
Frau je jedva Cul besede starega Gardinoisa; bankrot njegovega brata, poguba vsega sveta, nobena reč ga ni brigala več., samo čaka, čaka in čaka...
Zdajoi se je zaprla pregraja kakor zadnja ovira pred trdovratnostjo upanja njegovega. Zopet je bil kolodvor puščoben, ljudje so drli po cesti in rezek pisk, ki se je izgubljal v nočni temi, ga je nekako porogljivo pozdravljal v slovo.
Vlak je odšel!
Skušal je, da bi ostal miren ter si razložil položaj. Bržkone je zamudila vlak iz Aani&resa, a ker ve, da jo pričakuje, pride k njemu kako drugo uro po noči. Čakati mora še; saj je dvorana namenjena v to.
nem srci ; Vi, ki nas tu doli progaujate se svojo strupeno jezo, hočete po mali manjšini italijanski golčeče Primorje dobiti dejanski v svojo pest, hočete razširiti svojo lačno Italijo na naše Primorje in radi tega, to dobro vemo, radi tega, in ne samo radi naše narodnosti, sovražite nas Slovane kakor silo, nasprotujočo tej Vaši izdajiski ideji.
To je dobro znano vsemu svetu. Spoznanje prodira bolj in bolj, kje je iskati prijateljev, in kje sovražnikov države. Dobro je znauo, kdo želi razbiti drago, slavno domovino, a kdo jo želi braniti, ohraniti. Vidni znak tega spoznovanja je potovanja našega vladarja v Petrograd. Ali bi to storil, ako bi mogočna Rusija hotela res slabo naši državi? Nikdar I
Zdaj pa nam odgovorite, ako ni povse opravičeno naše sočutstvovanje se Slovani, ker smo — Slovani ? Zdaj nam odgovorite, kar vas je klevet-nikov, ako ni opravičeno, da ie Vam, izdajicam, postavljamo v bran z vsemi svojimi močmi ? Mi, pravi Avstrijci, proti Vam, nearainnim Judežem, kačam, ki Vas napaja z Svojim mlekom dobra Avstrija P Ia to hočemo zdaj 1 Iz krotkih jagnetov prelevimo se v srdite oroslane in občutili bodete, kako je, kadar je postalo j a g n j e — junak I
„Bombardovanje* Trsta 1 To je uaša deviza, do katere ste nas z železno pestjo prisilili, usilili nam nekrvavi boj 1 A ne samo „bombardovanje" Trsta, „bombardovanje" vsega Primorja vam hočemo uprizoriti, dokler ne zmagamo se svojo pravično stvarjo. In proti temu vam ne pomore vsa zvijača Vaša, vse podle nakane Vaše.
„ovoji k svojim" je naše geslo in kar ni našo, v resnici naše, tega ne poznamo I Napovedali, vsilili ste nam boj po vsem Primorskem, v odgovor obrnemo mi od Vas svoje — žepe l
Da, kar v prvi vrsti zamoremo storiti z lastnimi močmi, ki so nam, hvala Vsevečnemu, de ostale, to storimo. Za to nam ne treba ni zakonov,
Nesrečnik je s61 na klop; velika okna so bila zaprta; s temo, ki je bila za njimi, zdela so se ti, kakor bi bila črno pološčena. Zaspana prodajalka knjig je urejala svoj šator. Mehanično je gledal Frau pisane vrste železniške knjižnice; čez četrt ure je vedel ie na pamet naslov vsake knjige.
M<jd njimi so bile knjige, katere je, kakor se spominja, čital v svojem šatoru v Ismailiji ali na ladiji, s katero se je vozil iz Sueca. Vse te neznatne vsakdanje romane oveva, kakor se mu je zdelo, dih morja ali juga. A čez nekaj časa se je zaprla prodajalnica in njemu je bilo vzeto tudi to sredstvo, iznebiti se za uekaj časa rastoče utrujenosti in mrzličnega čakanja. Tudi prodajalnica igrač je bila že zabita z varnimi deskami; nevidne so bile pipe, samokolnice, kropilnice, lopate in grablje, vse tiste igrače malega Parižana, ki odhaja na kmete. Prodajalka, bolehna, otožna ženska, se je zavila v star plašč, vzela ponev za oglje ter odšla.
Vsi ti ljudje so dovršili dnevno svoje delo, katero ao podaljšali kolikor le mogoče, vstrajno in s trdo voljo kakor ves Pariz, ki ugaša svoje sve-tilnice stoprav o jutranji zarji.
Spomnivšemu se dolgega nočnega dela mu je prifila na misel znana sobica, kjer tudi se o tem času svetilnica obseva mizo, obložena s kolibriji in pisanimi hrošči. A podoba je zginila takoj zopet v mešanici nepopolnih spominov, katere ma je vzbujala mrzlica čakanja.
(Pride ta.)
ni ulog, ni dovoljenja, to storimo s prav lastno svobodno voljo in to je: osamosvojenje na gospodarskem polja. Ia le prekmalu se pokaže, koliko smo zares vredni primorski Slovani po starem načelu, ,da Človek velja, kolikor plača*, ko nehamo biti igrača v rokah neprijateljev ! Kar samo ob sebi in hkrati se pokaže, koliko veljamo Se v naši Avstriji in koliko veljajo oni, ki bi nam v tej Avstriji ne hoteli dovoliti niti svobodnega dihanja.
Na delo torej, na resno delo, rojaki 1 Naj-mauji od nas naj ne zgrt-ši ni za jede« bip izpred oči gesla »Svuji k svojim!4*, ni zh jeden hip ne opusti izvajati do skrajnih posledic njega pomen, tako dolgo, da pridobimo do mrvice nazaj, kar nam je iztrgalo tujinstvo. To bodi n\še „bombar-dovanje" vsegA Primorja, in v ta namen — začnimo!	F.
Slovenski jezik v Trstu.
„Slovenski Narod" piše :
Kadarkoli poročamo o političnem boju naših rojakov na Goriškem, v Trstu iu Mri, vselej nas navdaja dvojno čustvo: tipka ogorčenost radi ne* čuvenih, iz najbolj zlobne in rafinirane fanatičnosti Italijanov izvi rajo čib, dan za dneoi te ponavljajočih krivic, pa radostno občudovanje vzome vztrajnosti ondotnib slovenskih voditeljev, njihov*- neumorne delavnosti in neomejene poSrtvrrvalnosti, s katerimi se bore neprestano za nar^ua prava. Goriški, tržaški iu i "Ti ski Slov« nci morajo zares hvaliti usodo, da jiiu je naklonila takih prvuburi-teljev, kajti brez teh, l-iei tai-tUi i ■ i-JjuliDi-ga samozataje vanj a bi b !a ondi slovsusta stvar pravcata pa-trka.
Za v-ako ranico se ;i>orajo puliti slovenski voditelji z Italijani, Hi ju, odrekajo vs*f razen vode in — zraka. Zh rsako malenkost s<s morajo boriti Slovenci z ljutimi svojimi n:npr jtniki, tekaii od oblii s ti do oblasti, pa pritoževati s»e od instance do instance. Tak boj m sarso dolgotrajen in naporen, nego tudi utrudljiv, zahtevajoč višek potrpežljivo sti in zatajevanja.
In nedavno je bila «;opet t ika m<£Mt.ua malenkost — preporno jabolko mej Slovenci in Ita-lijanissimi, radi bat«rep,a j^ bilo treba uložiti pritožbo na državno sodišče. Tržaški rcugi^trai ni hotel nanireč sprejeti slovenske uloge, češ, da je pisana uloga v jeziku, ki ni jezik tržaške občine, kajti poslovni jezik na magistratu je 3anio ita-lijansVi.
Za vsakega, kott.ur so znane določbe avstrijske ustav® in narodnostne razmere v Trstu in v okolici, je bila zadeva jasna, in tudi predrzno oblastna gospoda tržaškega magistrata je morala vedeti, da je kršila municipalna delegacija z zakoni zajamčena ustavna prava Slovencev. Nihče ni mogel dvomiti, da bede razsodba državnega sodišča v smislu pritožbe - proti kršiteljem znkonov.
In rea : državno sodišče je izreklo znamenito in načeluo prevažno razsodbo v boju, kateri bijejo tržaški naši rojaki za pravice »vojega materinega jezika, izjavilo je, da sh je po odloku municipalne delegacije kršil zakon, k*jti slovenski jezik jepri-poznaiii deželni jezik in te»nu pripoznanju države se mora pokoriti tudi mestna tržaška občina. Nadalje jo izjavilo državno sodišče, da občina nima pravice, da bi raztezala svojo avtonomijo tudi na to polje, ker določati zakoniti jezik magistratom more le — ustav* in njeni temeljni zakoni!
Mogočni Italijanissimi tržaškega magistrata so dobili g tem vnovič lekcijo, katere ne bodo mogli tako naglo pozabiti. Razsodba drž. sodišča jim dokazuje zopet, da je še nekaj oblastev nad njimi, katerim se morajo tudi oni pokoriti, oblasti, ki so pravičniše in objektivniše od njih! Vnovič so zvedeli tržaški Italijani, da ujihova avtonomija ne sega še tabo daleč, da bi smela delati z državnimi zakoni po svojih muhah, pa zopet se jim je povedalo, da tržaška samomoč ni absolutna, nego se vedno v okviru Avstrije, kjer so in morajo ostati ravnopravni vsi narodi, vsi jeziki. Slovenski jezik je deželni jezik v Trstu in v slovenskem jeziku morajo poslovati vsi ondotni drž. nradi I
Tako je torej rešeno jezikovno vprašanje tržaškega ozemlja, in zmaga slovenska je popolna.
Ker pa sta dobila mestni tržaški Magistrat in tudi že deželni odbor v Istri parkrat take mo-
ralne zanšnice, ne da bi se v svoji praksi poslej ravnala po ukazih državnega sodišča, bati se je, da ostane tndi ta najnovejša razsodba v Trstu brez vsake realne posledice. Bati se je, da tržaški italijanski mogotci potisnejo s porogljivem nasmehom odlok višje instance gori na najvišjo polico, pa da bode v svojem praktičnem postopanjn sa-movlastno še nadalje odrekali pravico slovenskemu jeziku. Predrznost in upornost iUlijanissimov je namreč tolika, da so že jedenkrat v svojih glasilih javno izrekli : Državno sodišče, ministarstvo in namestništvo naj odloča in določa, kar in kakor se jim poljubi, mi bomo pa vendar delali vedno le po svoji volji 1
Da pa se tako rogaoje državuim oblastim, da se tako uporno, v.«ako državno avtoriteto teptajoče postopanje tržaškega magistrata ne ponovi nikdar večt zato naj poskrbe naši, vladno večino tvoreči poslanci! Naj bi kovali železo sedaj, ko je se gorko 1 Naj bi vnovič in vnovič knzali naravnost revulucijonarno vedenje tržaške gospode, kateri so avstrijski zakoni samo v posmeh in katera meni, d* je država v državi! Državna oblast je dolžua lastni avtoriteti, da odpravi v Trstu vendar jedenkrat toli nezdrave razni re, ki so v sramoto vsej Avstriji, pa začne naj dokazovati z dejanji — ne samo s papirnatimi določbami I —, da veljajo avstrijski zakoni tudi za progressovce. Potem šele bodo imele drž. odločbe vso veljavo, potem bodo naitori lojalnih Sl<.vencev v«pešni, in njih., v jezik bo \ potem šel« v istini dež. jezik.
P oHtiAke vesti.
V TRSTU, trne 6. maja 1897.
O položaju je govoril te dni raladočeški od-1 čnj;ik, dr. Engel svojim volilcem v kraljavih Vino -hramih v Pragi. Rekel je, da je veš položaj še vedno meglen, tako, da poslanci sami še nimajo prave slike o njem, kamo li da bi mogli slikati drugim. Ko je grof Badeni podal svojo ostavko, bili so Poljaki, kakor modri politiki, prvi, ki so se potrudili, da se zasnuje večina, ker, kakor je dokazano, je bolje biti v večini, nego pa v manj-f iui. Grof Badeni menda ni poseben prijatelj trdne večine slovanskega in avtonomistiškega značaja; toda razvoj stvari pouči vlado, da se bjde morala v kratkem izreči za to ali ono stnčr.
Potem je govoril dr. Engel o sedanjem besnenju Nemcev. Zadoščenjem beležimo, da dr. Engel bistveno sodi istotako, kakor sodimo mi o uprizorjenem viharju in o takt:ki obstrukcije : k o n e č n a čkoda bode na nemški strani, ako le ostanejo trdne slovanske skupine. Dr. Engel je rekel, da Čehi nimajo vzroka, da bi obžalovali postopanje Nemcev, kajti oni delajo prav to, kar žel6 Čehi, namreč: slabš centralistiški zi-stera, in zato jim gre le hvala in pripoznanje. Govornik pa je menil, da se kmalu p-»ložo ves vrišč, uprizorjen radi jezikovnih naredeb. Postopanje Nemcev je škodljivo le za Nemce same in jim ne more koristiti.
Dr. Engel je potem veseljem pozdravil dogodke v vnauji politiki, in je omenil, da ti dogodki niso le pojavi hipnega čustvovanja, ampak da imajo v sebi ueicaj globljega, ponieubne-jega. Po menenju govornikovem je to sad dolgega iu zdrelega premišljevanja — inje Avstrija zopet krenila na pot, katere nebi bila smela zapustiti nikdar! Govornik je mislil na obisk našega cesarja v Peterburgu. In zopet moramo beležiti zadoščenjem, da je miadočeški poslanec potrdil naše menenje, da preokret v vnanji politiki naše države ne more ostati brez upliva na notranjo politiko. Rekel je namreč: „Ker se tudi v notranji politiki prikazujejo taki pojavi, lvči smemo, da se je Avstrija izdatno približala bitstvu svoje ekzistence. Ako stojimo danes na pragu bolje, srečneje bodočnosti, pozdravimo to veseljem in se svojim plemenitim srcem pozabimo vso krivico, ki str,o jo morali prebiti. Ne smemo tajiti, da je dobre volje tudi na strani vlade same*. Slednjič je Se enkrat zatrdil govornik : Kar se je zgodilo te dni in kar je napravilo mogočen utis na ves svet, to znači tudi korak v dosega cilja, ki ga imamo pred očmi!
Poljski listi priznavajo, da je položaj jako resen za grofa Badenija ; .Gazeta Narodova* pravi, da je grof Badeni hotel pošteno in lojalno zado-
voljiti avstrijske narode. Nepremišljenost njega nasprotnikov je preprečila to nakano. Toda, ako tudi odstopi grof Badeni, njegov zistem o s t a n e 1! Grof Badeni naredi prostor drugemu možn, ki bode vodil isto po cesarju odobreno politiko, toda v drugem tonu in drugem tempu. — To bi bilo isto, kar smo r«-kli mi nedavno: Nemci morda strmoglavijo grofa Badeni ia, toda v tem slučaju utegnejo priti z dežja pod kan.
Potovanje kneza Ferdinanda v Peter-burg. Z Duuaja javljajo, da ni šj določen čas, ke-daj pride bolgarski bnez v Peterburg. Določeno pa jo, da pride '<aez Ferdinand v spremstvu svoje soproge v Petorburg. Ako pomislimo, kako krepko se je kneginja svoječasno upirala prestopu nje sina Borisa k pravoslavin, je ta korak vsakako pomenljiv.
Grško-turška vojna. Dunajska „Reichs-wehru o kateri sodi javnost, da je v dotiki z vladnimi krogi avstrijskimi, je prinesla v svoji zadaji Številki precej oster članek zoper intrige Angležev, ki bi hoteli, da se na Vztoku zopet prične tista nesrečPA igra evropske diplomacije, ki je srečno dovela do grško-turške vojne. Sleherni avstrijski državljan se more le veseliti, da so v nas nekoliko bistrije jeli soditi tiste faktorje, ki skrbe sa kaliaami, da ne pride do miru na Vztoku. Prvi tak intiiganr je res sebična Angleška, ki je dolgo hujskala Turbe proti krščauom, potem zopet Armence proti Turkom; ki je netila upor na Kreti in je ščuvala Grke v vojno, ki tem siromakom ni mogla prinesti drugega, nego strašen poraz, Evropi pa uevarnost. zu, splošni mir. Sedaj bi torej hotela Angleška, da se od kraja prične s to brez-vspešno in nevarno igro. V ta namen je poslala v svet nasvet, naj bi se vlasti zbrale v konferencijo, katere posledica bi slednjič utegnila biti ta, da bi se vlasti spoprijele mod seboj. Takega spopada si želi intrigantna Angleška, ker se nadeja, da bi bile na ta način najbolje osigurane koristi — An« gleške.
Toda vse kaže, da so tudi v nas sprevideli, kam merijo oni „človekoljubni" uameni kramarske Angleške. Zato je zaklicala ,ReichswehrM Angležem, da naj se brigajo za svoje stvari, stvari na Vztoku pa naj ie prepuste državama, ki sti inte« resovani v prvi vrsti na Balkanu: Avstro Ogerski in Rusiji! Nu Avstro Ogerski in Rusiji je, da diktirati mir m njega pogoje. Igra intrig evropskega koncerta je pri kraju — in na nje me*to je stopila solidarnost obeh vztočnih držav. Ako bode Turčija hotela ubogati, dobro, potem jej je zagotovljen status quo; ako bude pa hotela slušati nasvet lažujivih prijateljev, potem najdejo že svojo pot eksekucij-ske kolone do Bospora, v Armenijo in do Soluna! — Te izjave kažejo, — kar pa mora biti sicer jasno vsakomur že po obeh napituicah cesarja Frana Josipa in carja Nikolaja —, da so v Peterburgu že stalno določili pot, po kateri se bodo gibale stvari na Vztoku, ttr način, kako je storiti ifonec grško turški vojni.
Zadnje vesti z bojišča bi bile nastopne : „K61n. Ztg." javlja iz Londona, da je tje došla ve^t, da je neka francoska vojna ladija izkrcala v Volu 200 mornarjev, in to v očigled jedni angleški in jedni italijauski vojni ladiji in grški eskadri. Sodi se, da hočejo Francozi na ta nenavadni način ščititi skladišča Evropejcev pred morebitno pohlepnostjo grških »dobro volj cev*.
V Tesaliji je sreča zopet Grkom mila. Turki so naskočili na pozicije Grkov pri Velestinu, toda po hudem boju so jih Gtki vrgli. Izgube so težke na obeh krajih. A Turkom je že došla izdatna potno 6 i u je verojttno, da že o prvem naskoku pod-ležfjo Grki.
Pri Farsali se vendar nekaj pripravlja. Tam je, seveda zadaj za Farsalo, na potu proti Domo-kosu, zbranih zopet kakih 16.000 Grkov, a pred Farsalo se je utaborila izdatna vojska Turkov. Govorilo se je cel6, da so Grki že naskočili in vrgli Torke, toda tej veati se oporeka najodloč« nejo od tnrške strani.
Različne veati.
Odbor pol. društva .Edinost" bode imel svojo sejo v soboto zvečer ob 8. uri, in ne v nedeljo, kakor je bilo določeno prvotno. Ker ue je posvetovati o jako važni stvari, prosimo gg. odbornike, da ie gotovo udeleže te seje.
+ Vojvodinja Alenpon.
Nn drugem meatu najdejo čestiti č.tatelji poročilo o grozni nesreči, ki se je dogodila predvčerajšnjem v Parizu. Kdor ima človeškega čuta v sebi, mora porositi solzo na tej grozni nesreči, ko je toliko ljudi našlo strašno smrt v besnečera elementu, v plamenu.
A strijsk m narodom pa ne sili solze v oči le splošni čio tški ćut, arspik tudi prirejeni čut nepoiu?ne ud,i'.osti ia ljubezni, k, ga nosijo v svojih srcih do priljubljene v!a.lar«ke h'š<», nam pretresa dušo, kajti po nesreči v Pa <zn je zadela grozna nesreča tudi našo cesarsko hišo. Med m r t v i m i j » tudi vojvodinja A 1 e n q p n, sestra naše presvetle cesarice.
Angelj s™rti je zopet raztegnil svo;e peroti nad našo vladarsko hišo; udarec je tem hujži, ker
je prišel tak« nanedejano, tako groznim načinom.....
Po tesni vezi, ki spaja narode z dinastijo, postalo je žalovanje splošno. Kaj naj rečemo, kaj naj storimo v očigled tej nesreči ? Kaj druzega, nego da udani v božjo voljo molimo, da bi Vsemožni Bog podelil moči presvetli casarici, Nje pUmenitemu soprogu in vsej cesarski hiši, da prebijejo sreSno ta grozni udarec. In ta naša nada ni prazna. Ni to prva nesreč*, ki je zadela našo cesarsko dru-ž'no. Mnogo britkega je že prebili ista, a vsikdar je pokazala toliko plemenitost in veličino duše, da je ni mogla ukloniti nobena nesreča. Tako bode tudi sedaj. To je jedina tolažba v tej britki uri.
Fiat appticatio 1 Gospod minister za nauk in bogočastjo je pripovedoval te dni v seji zbornice poslancv miiho in poučno dogodbico o nekem občinskem za stopit, ki ni nikakor hotel vršiti svoje dolžnosti ozirom ua šolo manjšine piebival»tvado-tičneg i mesta in kako .40 potem vladni organi storili in ukrenili potrebno. Da pa ne bode kdo v zmoti, povedati moramo hitro, da gospod minister ni govoril o občini tržaški, ampAk govoril je o mestu Duhovem gori na Češkem.
V Duhovem, kjer je večina prebivalstva nemška, sn je ustanovila češka šola za Češko manjšino z naredbo deželnega šolskega sveta od 10. marca 1884. Občinski zastop je trdil in prisegal, d^i ta šola ni potrebna in ie uložil rekur.i na ministerstvo. Rekurz je bil odbit. Proti razsodbi ministerstva 8e je uložila pritožba na upravno sodišče. Tudi ta pritožb* ie bila odbita. V posebno ilustracijo, kako nepotrebna je bila češka šolo v Duhoven, je po vedai gospod minister, da se je takoj vpisalo vanjo 332 otrok, a do danej je naraslo število na 719- Prostori so postali pretesni za toliko število otrok. Torej toliko iz pedagogiških, kolikor zdravstvenih 07.nu v je trebalo uovih prostorov. Okrajni šolski svet je naložil torej občinskemu za-stopu, naj odpomore nedostatkom, sicer da šolska oblast ukreue potrebno na stroške obdiue. Občina je uložila rekurz ua deželni šolski svet. Ta poslednja oblast, je odbila rekurz in ministerstvo je potrdilo ta odlok. Potem je okrajni šolski svet zopet naložil občini, naj v teku 8 dnij stavi primernih predlogov za odpravo nedoatatkov. Tudi proti temu nalogu je ulovila občina rekurz, ki pa je bil zopet odbit od zadnje instancije. Na to je okrajni glava r po »alogudeželnegašolskega sveta sklenil pogodbo za nakup potrebnega zemljišča za zgradbo potrebnega poslopja.
To bi L'ii<t torej tista mična uogodbica, ki jo je pripovedoval gosp. minister Gaukch v zbornici poslanca v.
Radi te dogodbice so iutorpeliiali nemški poslanci v državnem zboru, češ, da se je po postopanju okrajnega glavarja in drugih iustancij kr-šila avtonomija občine v Duhovem, ua kar je odgovoril minister, da vladi ne pribaja ni kraj misli, da bi se hotela dotikati samouprave v šolskih stvareh, toda — tako je pristavil s povdarkom — slučajev je vendar, ko državna uprava aiora posegniti vmes na korist šolske mladine in urejenih šolskih odnošajev in sicer vsikdar tedaj, ako so oni, ki to poklicani na izpolnjevanje gotovfh dolžnosti, branijo vršiti te dolžnosti. In minister je zaključil : Nujno je bilo, da se je v Duhovem zasnovala šola za manjšino in nujno je, da pride ta šola v bolje poslopje. Tudi v tem slučaju bode naučna uprava povitem objektivno vršila svojo dolžaost.
Interesantna dogodbica }e to v prvič zato, ker bi lahko pisali analogije, kajti dozdeva se nam, da je tali na jugu Avstrije mest, ki na šolskem polju ne hote vršiti svoje dolžnosti do manjšin in ki istotako kriče o kršenju avtonomije, ako jih je državna oblast opozorila na njih dolžnosti. Nekje tam v Trstu se je bilo dogodilo ravno te dni, ko so se delali kakor da jočejo na razvalinah občinske avtonomije, ko jih je državno sodišče opozoril-; na
—	dolžnosti, izvirajoče jim iz zakonov. Toda dogodbica gosp. Gautscha je zanimiva še v druge« pogleda ; pravi nana namreč, da ob vsej analogiji odnošajev, ie vendar nekoliko razlike med postopanjem državne oblasti na severu in med posto« njem na jugu. G)ri je okrajni glavar posegnil vmes z vso odločnostjo in je sam ukrenil na stroške občine, kar jd bilo potrebno za provspeh šole za češko manjšino; tam nekje v Trstu pa, kjer ob činski zastop ni nič manj uporen nego oni v Duhovem, tam ne kaže državna oblast prav nikake oneržije, da bi pripomogla manjšini do zaprošene in potrebne šole, ni v slabem ni v dobrem poslopju 1
Kakor je na severu avtonomija kvarna za šolstvo, ako je v rokah ljudij, ki nočejo vršiti svoje dolžnosti do manjšin, tako je menda kvarna tudi na jugu ; kakor je — po izreku gosp. ministra
—	bilo potrebno, da je državna oblast nastopila zoper občinski zastop, ki ui hotel vršiti svoje dolžnosti, tako je potrebno, da nastopi tudi kje drugod!
Z ozirom na naše tržaške odnošaje, ozirom na naše šolsko vprašanje, ki je slično onemu v Duhovem, — le s to malo razliko, da tam gori je že ustanovljena sola za manjšino, in gre sedaj le za to, da dobi primerneje prostore, dočim je mi še nimamo šole. ni dobre ni slabe, ni v dobrih, ni v slabih prostorih —, ozirom na 13-letno borbo slo-venskega naseljenja v mestu tržaškem za osnovo jedne ljudske šole, prosimo gospoda ministra, da tudi v Trstu stori ali naloži to isto, kar se je storilo v Duhovem : ako nočejo drugi storiti svoje dolžnosti, pa naj državna uprava izvrši to dolžnost v imenu in na račun dotičnikov! Fiat applicatio 1
Mestni svet tržaiki bode imel nocoj svojo IX. javno sejo. Na dnevnem reda je 90 toček.
Popravek. V uvodnem članku zadnjega izdanja tega lista, v prvi vrsti ua drugi strani, se je urinila neljuba tiskarska pomota, katero pa si je lahko popravel čitatelj sam, vešč nemškemu jeziku. Naslov navedenima pesnima je: ,Die Wacht am Rhein" in .Heil dir im Siegeskranz".
Štrajk v ladijestavbarskem zavodu pri sv. Roku. Včerajšnje poročilo nam je popraviti v toliko, da je predvčerajšnjem sicer došlo na delo 65 načelnikov, delavcev in stražnikov, toda te osebe niti štrajkovale niso, delavcev pa je došlo samo 31, in med temi jih je bUo 11 italijanskih podanikov. Nadalje nam je izustiti: tehniški zavod se je res obrnil v Benetke, da dobi delavcev iz tamošnjega arzenala, toda odgovorilo se je, da se delavci odpošljejo še-le tedaj, ko se završi štrajk v Miljah, a vožnjo da ji in je treba plačati. Nadalje Čujemo, da se je predsedništvo socijalno-demokratiške zveze predstavilo c. kr. namestniku, da obrazloži temelj novim pogajanjem. Novi pogoji štrajkovcev so: a) 6 mesecev 9 ur dela na dan, ostalih 6 mesecev pa 9 V« ; b) povišanje mezd izpod gld. 1.20 za 5 do 15^ ; c) jamstvo, da pro-vzrofiitelji štrajka ne bodo kaznovani; d) za vsako uro izrednega deia 7. dnevnice odškodnise iu e) vsi delavoi, ki uiso bili odpuščeni iz osebnih vzrokov, vsprejmo ae nazaj v delo. — C. kr. namestnik je obljubil, da se zavzame za to stvar.
Odbor ,Slovanske čitalnice" izreka naj-iskrenejo zahvalo vsem sodelovalcem in sodeloval-kam, ki so sodelovali na glasbenem večeru od 24. aprila t. I.; hvala tudi vsemu p. n. občinstvu, ki je po obilni udeležbi pripomoglo k lepemu materijal* nemu vspehu na korist dijaške kuhinje.
Koncert, katerega je priredila .Slovanska Čitalnica" dne 24. m. m. na korist dijaške kuhinje, je donesel:
na ustopnini..........kron 192.—
na darovih......... . 284.—
Skupaj . . * kron 476 — od tega je odbiti za stroške . . , 65.— torej znaša Čisti dohodek .... kron 411.— kateri znesek je izročil blagajnik „Čitalnice', g.
Ante BogdanoviČ, zastopniku omenjenega društva, g. Juliju Varto.
Nadplačila so naklonili: Gosp. Laurič Fran in Kornelij Gorup po 20 kron, Šabec Ivan 16 Kr., Dejak Kristijan, družina Truden, Černe msgr. Fran, Šmuc Fran, Žbona Andrej, Mimbelli Baldo in družina Mankoč po 10 kron ; A. E. 8 kron ; dr. Fran Mandić, Šorli Anton, K«-il, dr. Zenkovič, družina Dolinar, dr. Pertot. in Jak. Klemene po ti kron ; I. G Vrbanov in Stritof po 5 kron ; dr. Pretner, Sonc Henrik, Varto Julij, Vitezici 1r. Mate, F. P., Radesić Aleksander, družina dra. Abratna, HraeUk Fran, Primožič Mate, prof. Jesenko, dr. Gregorin, Maca* Ivan, I. P., Pogorelec Ivan, Turk Josip in Vučkovič Gjuro po 4 kroue; GoJjevščik VMk. 3 krone ; Sila Jakob, Kokole Fran, dr. Ivanič, Jos. Jainšek, Kalister Anton, Bartelj Srečko, Kutalek Jan, Klodič pl. Sabladoski, Paternost Drag, To-raažič Josip, dr. Marti ni s, Čanek, Lokar, Furlani Alojz in Pater Furbacius po 2 kroni; Lašič 1 kroiiv/. Preirčna hvala vsem dobrotuikom.
Veselica v Dekanih, ki se je odložila min. ne-nedeljo, vršila se bode prih. nedeljo ob vsakem vremenu in z istim pogramom. Dodalo se je le še srečkanje za tri dobitke. Slovence okraja koper-skega opozarjamo še enkrat ua to lepo narodno slavnost.
Iz Gorjanskega nam pišejo, da se bode velika narodna veselica prihodnjo nedeljo vršila v vsakem vremenu.
Pozor! Prihadnja številka .Brivca" izide že to soboto. Opozarjamo vse čitatelje naSega šaljivega lista, da bode „Brivec" zel<5 zanimiv, in da prinese imenitno sliko o turško-grškem boju. Uredništvo.
Iz Trebič nam pišejo: Dne 2. t. m. se je vršila tu lepa cerkvena slavnost. Po zaslugi našega prečastitega duhovnika priredila se je kraj vasi nova kapelica svetega križa. V nedeljo po polu-danski službi božji je blagoslovil veleč. gosp. dekan z Opčinj sv. razpelo na velikem oltarju naše cerkve in mu je azistovalo o tem več duhovnikov. Po dovršenem cerkvenem obredu so lepo zapeli s>evci pesem sv. križa. Na to je veleč. gosp. župuik iz Repentabra ganljivo spregovoril z lece doli. Povedal nam je, kako iu kdaj je častiti sv. Križ. Po tem lepem govoru se je prenesel križ v slavnostnem sprevodu do kapelice. Zadnje molitve blagoslova je izustil veleč. gosp. župnik iz Sežaue. Božje razpelo se je postavilo v kapelico. Pevci so prav zložno zapeli zadnje vrstice pesmi sv. križa pod vodstvom gosp. Justa Kralja. Poslednjemu gre vsa hvala na tem, da je tako lepo izvršil svojo nalogo. Vzlic dežju, ki je trajal ves dau, zbralo se je vendar toliko ljudstva, da ni bilo prostora za vseh v cerkvi.
Zasačeni ponarejalci vina. V Trstu in okolici je bilo obče znano, da je nekje v Barkovljah tovarna za izdelovanje umetnega vina, toda finančnim organom se dolgo časa ni posrečilo, zasačiti teh brezvestnežev. Predvčerajšnjem so jih vendar dobili. „Tovarna" je last tvrdke Fratelli V&ssilli, ki je umevala bistroumnim prikrivanjem na debelo utihotapljati v svoja „skladišča" strogo zabranjenih tvarin, ki služijo za ponarejanje vina. Tako „partijo" so prijeli finančni organi. Utihotapiti se je namerovalo h krati nič manj nego: 6 sodov falzi-fifcovanega medu (400 kg.), 2 soda glicerina (350 kg.), 2 vreči tartariške ki dine (120 kg), 1 vrečo gelatine (30 kg.) in 6 omotov barve in drugih kemiških tvarin, potrebnih za .izdelovanje vina*. Finančni organi so seveda vse to zaplenili. Koliko „pristnega" in .fiuega vina" so ugonobili finančni organi s to svojo zaplembo l V interesu poštenih trgovcev z vinom in v iuteresu našega vinogradarstva sploh bi bilo pač želeti, da bi oblasti najstrožjim postopanjem zaustavile posel takim — sleparjem.
Voda Beanfort - Spontin
iz vrelca v
Neudorf-u pri Karlovih varih
ie najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojne ogljenčeve kisline od magnezije ima v sebi tudi 32 % naravnega ogljenčevega kislica.
Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje
Siegfried Hochwald
TRST - Via Giotto - TRST.
Odbor akad. far. druitva .Sava" sestavil se je na zadnjem izrednem občnem zboru tako-le: Predsednik ing. Vekoslav Kajzel; podpredsednik jur. Viktor Sušnik ; tajnik jur. Vilko BaltiČ, blagajnik ing. Janko Ersnik; odborniki: med. Fran Šabec, jur. Fran Stupica in jur. Anton Svetek; preglednika phiJ, Fran Jesenko in phil. Ivan Košnik.
Občinska javna tehtnica je dala leta 1896. mestni blagajni tržaški 3057 gl. 40 nč. dohodkov.
Katastrofa v Parizu. Niti danes se ne more reči natanjko, koliko je bilo žrtev o požaru dobro-tvoinega bazarja v Parizu. Kajti ogromni kupi pepela in sklade osmojenih tramov in hlodov pokrivajo pogorišče in morda še drugih žrtev. Doslej so jih izkopali 123 (ne 200), izmed katerih se jih je spoznalo samo 64, kajti vsi ostali mrliči so v strašnem stanju, na polu zgoreli, da niti niso podobni človeškim bitjem. Hudo ranjenih in opečenih jih je 150; med temi jib je mnogo v smrtni nevarnosti. Večina žrtev pripada najvišim krogom pariške ari-stokiacije, plemenite gospe, ki so prevzele razprodajo predmetov. Med žrtvami je tudi vcjvodinja A 1 e n <; o n, sestra Nj. Vel. naše cesarice. Tudi vojvodinja Alen^on je bila prevzela jeden kiosk, da se pridruži i ona plemenitemu podvzetju, a po požarn so jo pogrešali. Našli so njen zaročni prstan v kupu na polu vpepeljenih Človeških trupel. Vendar se je osebnemu zdravniku pok. vojvodinje posrečilo identifikovati truplo pokojnice. Nj. Vel. naša cesarica je obupana vsled tega nepričakovanega groznega udarca.
Sodi se, da je bila vzrok tej katastrofi električna iskra cineaatografa, ki je vnela omot aparata in ogenj se je potem seveda širil jako naglo, kajti, kakor smo že omenili, zgradba, kakor tudi posamični kioski v njej, je bila vse leaena, prepre-žena elegantnimi tapetarijami. Torej vse zel6 labko gorljive tvarine. Pokazalo se je pa tudi o tej priliki, da je mnogo več žrtev tirjala navstavša panika in strašna gnječa, nego pa neposredno ogenj. Kajti mnogo ljudi so v gnječi, v smrtnem strahu za svoj lastni obstanek, podrli in poteptali, in potem se je teh ubogih, že ubitih, še le lotil šireči se plamen. Mnogo oseb je poteptala gnječa, ko se bile že dosegle izhodi
Včeraj popoludne je papežev apostolski nuncij Clari blagoslovil žrtve in prisotno množico. Bilo je okolu pogorišča kakih 60.000 oseb. Pripomniti je, da je nuncij predvčerajšnjem ostavil bazar bai
nekoliko minut prej, nego je pričelo goreti! ♦ *
•
Presvetli cesar je že včeraj zjutraj dobil brzojavko o nesreči. Prijavil je vest cesarici kolikor le možno prizanesljivo, vendar je bil utis grozen na Njeno Veličanstvo, Cesarica je jela jokati krčevito, da se ni mogla ustaviti. Potem se je za* prla v svojo sobane, da ni mogei nikdo blizu qje, niti od sorodnikov, niti od Nje spremstva. Cesarica ni užila uajmanje stvari ves dan.
Poslanik francozke republike, Loze, je izjavil cesarski dvojici iskreno sožalje v imenu republike. Župan dr. Lueger pa je v imenu mesta dunajskega izrekel brzojavnim potom sočutje mestu pariškemu.
Vseučilišče za Moravsko. Sklenjena stvar je torej, da se v Brnu zasnuje vseučilišče. Isto bode češko in nemško. V kratkem izide dotični najviši odlok.
Smrt od strahu pred dimnikarjem. Znano je, kako se otroci plašijo črnega dimnikarja in kak6 je navada, da jih nepremišljeni odrasli strašijo dimnikarjem, če so otroci poredni. Da pa je to nevarna igra, dokazuje sledeči žalostni dogodek, ki se je pripetil te dni v Budimpešti. Tam je navada, da dimnikar zvonenjem naznanja *voi prihod v bišo. Na g'a* dimnikarjevega zvon^ se otroci preplašijo in bežš v sobe ter se poskrijajo po kotib. Pred par dnevi se je jireplašilji 41etna hčerka kleparja L5wingerja na zvok tega zvona tako, da je padla na zemljo. Dolgo so imeli opraviti, dokler je niso spravili v zavest. Ko se je pozneje zop^t pglasij dimnikarjev zvon, prestrašilo se je isto dekle tako, da se je zopet zgrudile, a — izdahnilo!
Izvršena smrtna obsodba na anarhistih. Dne 4. t. m. so v Barceloni v jarku utrdbe v prisotnosti ogromne množice gledalcev ustrelili ohih 5 anarhistov, ki ao bili obsojeni na smrt, ker so leta 1896. vrgli bombo v procesijo Sv. Rešnjega Telesa.
Konec gledaliičnega ravnatelja. V Biaun-schweign se je obesil bivii ravnatelj gledališča v Hamburgu, Druven, ker ni imel česa jesti.
Mednarodna umetaiika razstava v Kodanju,
na kateri je tudi Hrvatska zastopana prav častno, kakor smo to sporočili svoječasno, otvorila ae je dne 1. t. m. v prisotnosti kraljevske družine.
Gledališči Iz papirja. Amerikansti listi javljajo, da neki graditelj v Severni Ameriki dela vse priprave, da zgradi ogromno gledališče — iz papirja. Papir slabše vodi toploto, nego opeka ali sekan kamen; papirnate hiše bodo torej po letn hladneje, a po zimi topleje nego druge. Klade iz papirja se namažejo z neko mastno tvarino, ki jih ščiti vlage; papirnate hiše torej niso nikdar vlažne. Papir za stavbene svrh« se namaka, ko se preša, z neko soljo, ki ga stori sigurnim pred ognjem. To je torej cela vrsta prednosti, ki jih ima hiša iz pa-papirja pred drugimi. Amerikanci trdć, da se bodo v bodočnosti gradile hiše samo iz papirja, vse iz papirja, a med tem jih to ne moti, da gradijo v New- Yorku po 120 metrov visoke hiše iz — kamena.
Stari oče, oče in hči istega dnš prod oltarjem. Dn6 27. m. m. je slavil mizar Ivan; Martz v Dal-hudu, Prusija, svojo zlato poroko, a njegov sin, mizar Karol Martz, obhajal je :istega dnć svojo srebrno poroko, njegova hči Kurolina pa se je tudi istega dn6 poročila z izvoljencem svojega srca. Stari Martz, ki šteje sedaj 78 let, a je vedno še trden, ima 43 živečih otrok, oziroma vnnkov in vnukinj. Nemški cesar je poslal staremu Martzu izdatno podporo.
Slepar iz Ameriko, Pred kakimi 6 meseci se je nastanil na Dunaju „podvzetnik" Georgij Hof-meister iz New Yorka. Kupil je dve veliki gostiini — dasi ni imel niti novčiča, — ter ju uredil lepo in elegantno Da plača gostilni , izposodil si je na podlagi hraDilniške knjižice, glaseče na 9.000 gld. in neke polnemoči za povzdigo 13.000 gld. v New Yorku, tu 10.000 gld., tam 4.000 itd , vsega preko 30.000 gld. Kupno ceno za gostilni, kakor rečeno, je plačal iz izposojenega si denarja, vino in pa jestvine je ostal dolžan. Ko se je pokazalo, da sta ponarejena toliko hranilniška knjižica, kolikor dokument za povzdigo denarja v New-Yorku, bil je Hofmeister že izginol. Ovadili so ga sodišču.
Potomci angleško kraljice. Pač malo je ženskih na svetu, ki bi se mogle ponašati s tolikimi potomci, kakor sedaj vladajoča angleška kraljica Viktorija. Isto ima v vsem 70 potomcev in sicer: 7 živečih sinov in hčer&, 33 vnukov in vnukinj ter 30 pravnukov in pravnukinj. .Torej bode letos o demantnem jubileju vladanja kraljice Viktorije nje družina zastopala 4 generacije. Kraljici Viktoriji je sedaj 78 let.
Biljardne kroglje — iz krompirja. Najnovejše, kar se javlja iz sveta industrije, spojene s kemijo, je: izdelovanje krogelj za biljard — iz krompirja. Francoski kemiki so namreč iznašli, da se krompir s pomočjo raznih kislin more pretvoriti v tako trdo stvar, da more služiti namesto roga ali celd namesto slonove kosti. Ker se kroglje iz krompiija dajo tudi lepo barvati, bode mogel v kratkem bi-ljardirati s krompirjem, kogar veseli.
114.000 maš za poko) jedne same duše! Te dni je umrla v Madridu stara udova, ki je volila ves svoj izdatni imetek Cerkvi. Posebno jo je moralo skrbeti zveličanje nje duše v večnosti, kajti v svoji oporoki je določila primerno glavnico, da se daruje 114.000 maš v pokoj nje duše. V oporoki so tudi druge lepe svote za razne občine, posebno za take, ki imajo slabe in siromašne cerkve.
Loterijske številke, izžrebane dae 5. t. m.: Brno	65, 37, 8, 61, 14.
Inomost	18, 47, 69, 17, 37.
Najnovejše ve«tl»
Dunaj 6. Začetkom današnje seje zbornice poslancev se je predsednik toplimi besedami spominjal nesreče ki je zadela ljubljeno cesarsko hišo. Poslanci so ustali v znak žalosti.
Carigrad 6. Glasom oficijelnega obvestila je brzojavil Edhem paša: Naša današnja zmaga je velika. Naše kroglje so jele padati blizo Farsale.
Atene 6. V včerajšnjem boju pri Farsali je 2000 Turkov z artilerijo in kavalerijo napatilo gr-iko vojsko, stoječo pod poveljstvom prestolonaslednika. S prvega so se umikale sprednje straže; pozneje pa je bil odbit turški napad. Prestolonaslednik se je boril v prvih vrstah in so mu vojaki navdušeno vsklikali radi njegove srčposti. l^ini-sterski svet je čestital prestolonasledniku na z^agi
in j« icta , r javil vijakom došle čestitke. Turška konjica i« razrušila koloil.or \ Farsa!n. Žele uiška zveza med Farbalo in Volo je pretrgana. Turki pripravljam za danes nov napad z večimi močmi.
MT Za slabotne
boleharo vuled pomanjkanja krvi na živcih, blede in ala-alabotne otroke ; izvrstnega okusa in preiskušenega učinka j«
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet polliterakih steklenic 4 gld. 50 kr.
Trgovinske brzojavk« in v i«tl.
Sudlmpoat-f. Pšenica ia jesen 6.97 6 98 Pšenica za majjuni ld97 7.49 do 7.51 OveB za jesen 5.34—5.36. — JU -/a spomlad —. — .—, Koruza za maj-juni 18»?. 3.34'3.35 Punina nova oi 7H kil. f. 7'85 7-90 j i 7a (tilo.
7-90	7-95 ou ■it) kil. i. 8.--8-05. od .-ji. f. 8-05
8-10	, o (i kil. for. --.—. iacWn 6* — 8'—
proio 5 80- 6 25.
Pšenica : Srednje ponudbe omejeno povpraševanje. Prodalo se je 45.000 met, at. Vreme : oblačno.
iru»t.. i^oMtlnirani sladkor for. 11.65 do -•—. Novi po f. 11.80 zopet mirno.
Pru^a. Cantrifugpl nori, postavi, < ''rst a carino vred .vtpošiljatev precej f, 80'50 31'9R Cor.oalie 32-75—33'— Ci-?><>ni' 3S-50* 33.75 V glava so lih 88- -
Savne. Kava Hantoi good avern^ zo maj 49.-— n. september 50.— bolje.
Hombarg. Sautoa good »verage 7.-> maj 39-75. /.' septem-ber 41 25, zt december 42.— za marc 42.50. stalno.
ia T-jt * rev?i«. ti hovna O. maja	"
včernj dani'n
Drž&vai dolg » papirju .... 101.70 101.80
n „ v fnebru .... lOl HO 101.85 Avatrijikii r*u'» v zlaiu . . . 122.60 tU'j.55 » >.ro»»h . . , 101.35 101.40
Kredstn« akciju .......859.75 361/,0
London IOLh'........119.55 119.55
Napol* mi........(1.52 9.52
SOiuaii:	11.73 11.72
'i	. 45.15 45.17l/,
ZELEZNIŠKI VOZNI RED
Dviavrna, ielemioa. (Postaja pri av. Andriju). Ou' dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Danaj, v Beljak. 8.36 „ t Herpelje, Rovinj, Pujj, Divačo in na Dunaj 440 popol. v Herpelje, Divačo, Dunay Pulj iu Uoviuj. 7.80 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v Puljt Divačo, na Duuaj, v Boijstk.} Lokalni vlak ob praznikih 2.20 popol. v Divačo.
DOHOD j
8.05 predp, iz Ljubljane, Divače. Horpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz n^rtielj, Linbljaie, Dun\ia. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Danaj a.' 9.45 „ brzovlak iz Pulja, ltovinja, Dunaja, Beljtka Ljubljane, Lokalni vlak ob praznikih: 8.36 poi<ol iz. Divače.
Glasovir v dobrem stanu
ima na prodaj g. Ivan Goljani v Trstu, ulica S. Tecla št. 14, L n. Cena* 40 gld.
Pristno brnsko sukneno biago.
Jedeu odrezek 310 ni. dolg, zadosten za jedno možko obleko stane samo
»i.
3.10	iz dobre
4.10
4.80
6.—	iz boljšo
7.76	iz fino
9,—	iz linoje
10.50	iz najliiu'jol
pristne ovČno volne.
Jeden odrezek za Črno Balonsko obleko gl. 10. Blago za v hno nuknjo, loden, Peruvienne, Dosktngo, blago za drŽuvno uradnike, fini Kummgarno in Choviotitd. razpošilja pn tovarniških cenah poznana, renlna in poznana
tuZa Kiesel-Amhof v Brnu BrfiDl
Uzorci zastonj in franko, PoSiljatve po uzorcih. Pozor t P. n. občinstvo opozarje ae posebno, da Be blago dobiva mnogo ceneje, ako se direktno naroči mesto pri preku-povalcih. Firma Klesel-Amhof v Brnu (Briinn) razpošilja vse blago po resničnih tovarniških cenah brez dodatka rabata kojega krojači dobivajo.
Borzni trp 3t. H Sedanja razstava: Velika novost! Velezanimlvo potovanja po Avstraliji. Pcg!ed na Adelaide in Melbuurne. Prvikrat izpostavljeno.
*
Ustopnina 20 nove, otroci 10 novč.
¥
Zdravljenje krvi
Čaj „T I a oče r n I cvet- (Mlllafiorl).
Cisti kri tor je izvrstno sredstvo proti onim slu-Če poče V. želodcu, kakor proti slabemu
Čajem,
probavljanju in homoroidjop, dravljanje, stoji 50 nč, ter 'se lekarni
PRAKMARER JU due Mori"
len omot za oz-va v odlikovah!
Trst, veliki trjj.
*

Lastnik kenaorcii lmta .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.