v žepnem formatu. »ANCA et estero m nicsn IKtelKA KMWTNA SANKA tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 6 (700) • Čedad, Četrtek, 10. februarja 1994 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE CffiMM Dl DEPOSITO durata 19 mesi, rendimento lordo 7,00% Netto 6,12% Minimo 5 milioni (oltre i 100 milioni netto 6,30%) MOJA BANKA HOBLGS. UN’ISOLA DI TRANQUILLITÀ. Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti Lasciatemi credere che possa servire Anche questa volta, fratello mio, sto dalla parte di chi muore. E un po’ muoio anch’io. Caro lettore, ho provato, giuro che ho provato, l’altro giorno, a buttare giù qualcosa, qualche parola che non assomigliasse solo ad uno sfogo. Eppure mi sono dovuto fermare dopo questi due versi. Una volta mi venivano, ricordo di averli scritti, ad esempio, in o-nore di*quel giovane studente cinese che in piazza Tien an men aveva osato pararsi davanti ad un carro armato. Ma allora era tutto più facile, c’era qualcuno per cui tenere, per cui “tifare”. Oggi, invece, la guerra in Bosnia é una guerra che ci appartiene talmente che non sappiamo da che parte stare. Perché là tutti sono contro tutti, e la parola morte ha lo stesso senso del pane quotidiano. E poi anche le parole lasciano il tempo che trovano, soprattutto di fronte a certe immagini, a certe scene che la televisione ci trasmette nei tele-giornali, tra un programma di quiz e l’altro. É una guerra che ci appartiene, ti dicevo. Appartiene forse più a noi che ad altri, perché sentendo la nostra appartenenza etnica come una pelle che ci sta addosso e ci arricchisce, ci chiediamo a cosa può portare questo: dovrebbe essere, a volte é, un modo per sentire il bisogno di confrontarsi con gli altri, di trarre ancora più ricchezza da questi confronti. Questa, per me, é sempre stata una certezza. Perché, allora, vedo e leggo di granate sparate nel mucchio, di assedi senza sosta, di donne, vecchi bambini che agonizzano negli ospedali, di fame e malattie, di deportazioni? Ci penso sù e mi dico che questo é il prezzo da pagare per avere, domani, una società basata sul rispetto. Questo é il monito al mondo, ai piccoli ed ai grandi, alle maggioranze ed alle minoranze. Lo so che non serve a giustificare una guerra vergognosa, a giustificare interi popoli che stanno morendo, ma lasciami, per almeno un momento, sperare che sia così. M.O. P.S. Sabato a Rivolto é stata organizzata una manifestazione pacifista, alla quale ha aderito anche la Zveza Slovencev, contro l’arrivo dei cacciabombardieri alla base aerea. Ma non riesco a pensare: gli aerei, l’Europa, la Nato, gli Stati Uniti non devono intervenire. Mi viene solo da dire: non doveva essere necessario arrivare a questo punto. Marinig verso la Camera? Si stringono i tempi per la formazione delle liste dei candidati che si contenderanno un posto per il Parlamento. Il tempo utile scade il 21 febbraio. É il caso, quindi, di parlare soprattutto di probabili candidati. Uno di questi, scaturito da una serie di consultazioni e votazioni avvenute tra gli esponenti regionali del polo progressista, é il sindaco di S. Pietro Firmino Marinig, che dovrebbe concorrere per la Camera. Va rilevato, però, lo scarso peso che hanno avuto in queste consultazioni le Valli del Na-tisone ed il Cividalese. Soltanto venerdì scorso, infatti, una riunione nella cittadina ducale, per altro poco seguita, ha riunito i progressisti che avrebbero dovuto scegliere i delegati per la votazione di una tema di possibili candidati. Il treno progressista, almeno qui da noi, é partito dunque in ritardo, anche perché il Governo ha cambiato all'ultimo momento collegio elettorale alle Valli e a Cividale, inserendole nella fascia centrale della regione assieme a Tarcento, S. Daniele e Tricesimo. Rimanendo nel locale, nei giorni scorsi si era sparsa la voce di una possibile candidatura di Ferruccio Clavora, direttore dell’Ente Friuli nel mondo. Ma l’interessato ha smentito, aggiungendo che “ormai la voce che io sia candidato é una consuetudine nel nostro ambiente”. Kje bomo pustoval po naših dolinah? BERI NA STRANI 6 Giornata della cultura slovena sabato 12 febbraio 1994 S. Pietro al Natisone ore 19 - Beneška galerija apertura della mostra del pittore Rudi Benetik Partecipa il coro Pod lipo ore 20 - sala consiliare concerto del Quartetto vocale “DO” V organizaciji Studijskega centra Nediža in Beneških likovnikov Dan naše kulture Ob 19. uri v Beneški galeriji odprtje razstave Rudija Benetika s Koroške Ob 20. uri na špetrskem županstvu celovečerni koncert skupine Kvartet DO HOBLES S.p.A. - 33049 S. Pietro al Natisone (Udine) / Špeter (Videm) - Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 Dan slovenske kulture ni priložnostna slovesnost, nekaka nuja, da se oddolžimo velikemu pesniku Francetu Prešernu. Je predvsem potreba, da izrazimo našo bi-tnost, navezanost na naš jezik, na našo kulturo, na naše korenine. Tudi zaradi tega je prav, da se bomo v čimve-čjem številu zbrali v soboto, 12. februarja na Dnevu slovenske kulture, ki ga v Spe-tru prirejata Studijski center Nediža in Društvo beneških likovnih umetnikov pod pokroviteljstvom ZSKD, Občine Speter, Videmske Pokrajine in Dežele F-JK. V Beneški galeriji (ob 19. uri) bodo odprli razstavo Rudija Benetika, mladega slovenskega umetnika iz Podjune na avstrijskem Koroškem. Na odprtju razstave bo sodeloval pevski zbor Pod Lipo. Uro kasneje in sicer ob 20. uri bomo v špetr-ski občinski dvorani prisostvovali koncertu priznanega kvarteta DO, ki ga sesta- vljajo Danilo Čadež, Peter Ambrož, Tomaž Tozon in Peter Care. Gre za skupino, ki se je sestavila ob nastajanju zbora primorskih študentov Vinko Vodopivec in si je najprej izbrala ime “Črnski duhovni kvartet”. Zdajšnje ime je kvartet dobil ob razširitvi svoje dejavnosti tudi na druga področja vokalne glasbe. Sku- pina je nastopala v Sloveniji, Avstriji, Italiji in drugod po Evropi in posnela več plošč. Danes so vsi njeni člani hkrati tudi pevci slovitega Slovenskega okteta. Aktualno V ospredju je vprašanje kandidatur in zavezništev med strankami Priprave na volitve V beneško-goriškem senatnem okrožju bo na kartelu naprednega bloka kandidiral Darko Bratina - Župan Marinig verjetno kandidat za Zbornico Stranke in gibanja imajo Se malo časa na razpolago, da dokončno predstavijo kandidature za bližnje politične volitve. Kljub časovni stiski pa je prav vprašanje kandidatur Se v velikem dvomu, saj ni povsem jasno, kdo bo sodeloval s kom in kdo si bo zagotovil bolj “gotova” okrožja. Tako v NadiSkih kot tudi v Terskih dolinah in Kamiji so se na raznih sestankih srečali predstavniki progre-sističnega pola, da bi se dogovorili o kandidatih in predvolilnih strategijah. V ožji krog mogočih kandidatov so se prebili, ob Darku Bratini, ki bo tekmoval v goriško-beneskem senatnem okrožju, tudi Spetrski Zupan Firmino Marinig, ki naj bi bil kandidat progresistične-ga kartela za poslansko mesto v okrožju Cedad-Centa-San Daniele in Tricesimo. Kandidatura Mariniga, ki naj bi bil edini socialistični Na levi senator Darko Bratina, spodaj špetrski župan Firmino Marinig pripadnik v ožji skupini kandidatov, vsekakor pomeni priznanje špetrskemu upravitelju, saj so njegovo kandidaturo, ob sedanjem deželnem vodstvu PSI, podprli predvsem predstavniki DSL in drugih naprednih strank. Na bližnje parlamentarne volitve se bodo na progresi-stičnem kartelu predstavili tudi deželni tajnik DSL Elvio Ruffino, tržaški občin- ski odbornik Eugenio Del Piero, deželni tajnik sindikata CGIL Graziano Pasqual, župan iz Karnije Francesco Barazzutti, bivši deželni svetovalec Zele- nih in direktor radia Onde Furlane Federico Rossi, profesorica Miriam Calderari in furlanski avtonomist in videmski odbornik za kulturo Alberto di Capori-acco. Kar zadeva Severno ligo je skoraj gotova potrditev vseh treh parlamentarcev, poslancev Visentina in Asquinija ter senatorja Bo-sca. Kaže, da med kandidati ne bo Pietra Fontaninija, v kolikor ligaši računajo na uspeh in zato tudi na spremembo večinske koalicije na deželi, kjer naj bi Fonta-nini ponovno prevzel predsedstvo vlade. V vrstah Martinazzolijeve stranke se bijeta dve tezi: postopna prenovitev ali radikalna zamenjava. Če bo obveljala prva, bosta po vsej verjetnosti ponovno kandidirala Danilo Bertoli v čedajskem poslanskem okrožju ter senator Diego Carpenedo v Kamiji. (R.P.) Slovenec leti v vesolju Tako časopisi kot televizija so pred nekaj dnevi poročali o nenavadnem sodelovanju med ameriškimi in ruskimi astronavti. Z ameriškega vesoljskega oporišča Kennedy na Rtu Canaveral so namreč izstrelili vesoljski trajekt Discovery, ki ima na krovu posadko petih ameriških astronavtov, katerim se je pridružil tudi Rus Sergej Krikalev. Začel se je tako skupni ameriško-ruski vesoljski program, ki bo svoj epilog imel konec februarja prihodnjega leta, ko bo ob ruski vesoljski postaji Kir pristal trajekt Atlantis. Dogodek je za nas Slovence zanimiv tudi zaradi drugega razloga. Med peterico ameriških astronavtov je namreč tudi Ronald Šega, ki je slovenskega rodu. Je namreč vnuk slovenskega izseljenca Karla Šege, ki se je v začetku stoletja preselil v ZDA. Ronald se je rodil v Clevelandu, diplomiral je iz matematike in fizike na aka- demiji ameriškega letalstva. Leta 1975 je postal magister fizikalnih, sedem let kasneje pa doktor elektrotehniških znanosti. Pred štirimi leti je prvič kandidiral za astronavta. Na sedanjem poletu je zadolžen, da skrbi za izvedbo poskusa s satelitom VVake Shield, čigar izstrelitev se ni najboljše posrečila, saj so prvi trije poi-skusi šli v prazno. Satelit Wake Shield je izredne važnosti pri izdelavi ne-kontaminiranih snovi, zlasti posebnih “filmov” za elektronske potrebe. Gladio si é legalizzata Gladio si è costituita in un’associazione con tutti i crismi previsti dalla legge. La struttura paramilitare, ben conosciuta nelle nostre Valli, ha deciso di legalizzarsi e di adoperarsi affinchè si sconfigga il pericolo comunista. Non sappiamo se anche Gladio fa parte della nuova destra berlusconiana, così suscettibile a questi problemi, ma dal tono del suo primo comunicato ufficiale si direbbe proprio di sì. Per la cronaca, l’atto costitutivo è stato firmato a San Vito al Ta-gliamento. Il comitato d’onore è costituito dall’ex presidente della repubblica Cossiga, dal generale Li Gobbi e dall’ammiraglio Martini. Presidente dell’Associazione volontari Stay Behind è l’avvocato san-vitese Giorgio Brusin. Re: “Non siamo stati coinvolti” Alla presenza del consigliere regionale Elena Gobbi, si é tenuto sabato sera a S. Pietro al Natisone un incontro organizzato dalla sezione di Cividale e delle Valli del Natisone di Rifondazione comunista. Tra i temi dibattuti, ha tenuto banco la problematica della montagna, ma presto il dibattito si é trasferito sulle ultime vicende legate alle e-lezioni previste il 27 e 28 marzo. Gli intervenuti hanno messo in rilievo la mancanza di coinvolgimento da parte dei comitati progressisti che si sono attivati per cercare i candidati. Il sistema usato é stato criticato e definito “pseudodemocratico”. Si é rilevato come l’accordo di fatto tra il Pds ed il “vecchio” Psi rappresenti un “tentativo di riciclaggio”. Gli esponenti di Rifondazione comunista si sono comunque detti, in conclusione, “disponibili al dialogo, pur sottolineando la mancanza di un coinvolgimento da parte dei progressisti”. DALLA SLOVENIA Devana Jovan - Radio Koper A Sarajevo, un 8 febbraio E' l’8 febbraio, giornata festiva, una delle conquiste della “nuova” Slovenia che ha elevato il rango dell’orinai tradizionale giornata della cultura, generalmente relegata nelle aule scolastiche e “istituzioni preposte”, in festa nazionale. Una concentrazione di cultura all’insegna del sommo poeta sloveno Francè Prešeren, celebrato nel giorno della sua morte. Ho sempre pensato che c’è qualcosa di perverso nel festeggiare Prešeren morto e la sua poesia concentrata in u-na pillola da prendere in piccole dosi una volta all’anno. Scelte così slovenamente cupe e anche macabre che potrebbero essere anche originali se gli sloveni avessero solo un po’ più di autoironia. Quest’anno però il tetro, il cupo e anche il macabro mi andavano proprio bene, perchè in questa mia giornata di festa non ho potuto dimenticare nemmeno per un momento un 8 febbraio del tutto diverso, dieci anni fa. Quanto orgoglio, quando il fuoco olimpico si accendeva nel cuore di Sarajevo e una delle mie città preferite, con il suo lupetto Vuiko, diventava la “metropoli bianca" del mondo. Le O-limpiadi invernali avevano scatenato in Jugoslavia innumerevoli polemiche per gli eccessivi costi, perchè con la scusa dei Giochi i bosniaci e le grandi famiglie di politici locali, i “sarajlije” doc, avevano ottenuto non pochi vantaggi. Tra buoni benzina, depositi per potersi recare all’estero - in pratica, i confini erano semi chiusi - una classe politica nella perenne ricerca della “riforma economica” giusta, il dinaro che non valeva nulla, non è che si stesse tanto bene. Quando però le Olimpiadi iniziarono, l’orgoglio nazionale ebbe il suo momento: anche sulla Slovenia che aveva sempre dato i migliori sciatori ma che era stata durissima con la Sarajevo sprecona, l'argento di Jure Franko ebbe l’effetto di una droga collettiva. E oggi? Cosa non darei per rivedere quella Sarajevo, la Sarajevo dei “nema problema”, la formula magica che in tutte le lingue veniva capita e che stava a significare che in un modo o nell'altro, con un po’ di fatalismo orientale, tutto si po- teva risolvere, anche i mille imprevisti che diventavano diecimila per quel levantismo che rendeva Sarajevo così unica. Quello stesso spirito che permette ancora oggi a questa città simbolo, martire ma purtroppo non la sola, di sopravvivere. Quell’ enorme cimitero che si estende nel cuore della città era lo stadio del Ghiaccio, là c’era il palazzo Zetra dove piroettavano i pattinatori e i giocatori di hockey. Chi ricorda più le meravigliose piste della Jahorina o della BjelaS-nica? Pensando a Sarajevo mi chiedo se Lillehammer abbia senso. A Lillehammer saranno puntati i riflettori e si trasferirà anche parte della classe politica slovena. Primo ministro e ministro degli esteri inclusi. Oramai più fuori casa che in patria. Forse perchè c’è bisogno di prendere un po' di aria fresca dopo la rovente scorsa settimana politica. La Camera di Stato ha finalmente decretato che gli sloveni andranno alle urne non più tardi del 31 dicembre ed entro maggio si svolgeranno i referendum sulla costituzione o meno di nuovi comuni. La definizione dell'iter per l’autogoverno locale ha dato vita però ad un acceso dibattito politico che a momenti rischiava di far crollare anche la coalizione di governo. Parte dei partiti si era detta favorevole alla proroga del mandato alle attuali amministrazioni locali, parte aveva insistito per elezioni alla scadenza del loro mandato naturale, già in primavera. Hanno avuto la meglio i primi e a cantare vittoria è soprattutto la Democrazia cristiana. La solidarietà e la pietà cattolica non hanno però vinto a Planina, villaggio tra Postojna e Lubjana, dove tutta la popolazione è insorta contro la costituzione di una comunità terapeutica per il recupero dei tossicodipendenti. Prima di loro avevano detto “no” alla comunità Incontro di Don Gelmini anche a Lucia, vicino Pirano. Ora gli a-bitanti di Idrija, che da decenni convivono con l’ospedale psichiatrico, hanno deciso di ospitare anche la comunità. La risposta alle prime timide proposte è giunta unanime ed entusiasta. Una lezione di tolleranza per tutti. Incontro a Otočec Si sono riuniti venerdì e sabato a Otočec i membri della Commissione italo-slovena per le questioni storico-culturali, istituita nell’ambito della rinegoziazione di Osimo. Durante i lavori sono stati esaminati, in particolare, gli avvenimenti dal 1880 alla fine della prima guerra mondiale sulla base della ricerca scientifica e fuori da qualsiasi speculazione politica. La commissione spera di concludere la propria o-pera in cinque incontri, al termine dei quali sarà redat- Idria, demolito l’asilo radioattivo to un documento comune. Demolito l’asilo L’asilo infantile di Idria, balzato agli onori della cronaca in quanto al suo interno sono state registrate esalazione radioattive che hanno provocato malattie al sistema respiratorio di moltissimi bambini, è stato demolito. Così ha deciso il ministero della Sanità e quello dell’Economia. Le esalazioni di radon venivano causate dalla pia- stra di basamento della costruzione che conteneva sostanze derivanti dal mercurio. Va detto che la cittadina di Idria vanta una tradizione secolare nell’estrazione di questo minerale. La guerra delle patate Dovrebbe giungere a buon termine la guerra delle patate che ha rischiato di coinvolgere i governi di Roma e Lubiana. Per motivi di ordine sanitario gli addetti delle dogane slovene da set- timane non permettono che le aziende agrarie italiane e-sportino in Croazia, attraverso la Slovenia, le patate da semina olandesi. In questi giorni una delegazione dei commercianti sarà ricevuta dai responsabili del ministero dell’Agricoltura sloveno. Accordo firmato Nei prossimi giorni la Slovenia e la Croazia dovrebbero firmare una seriae di accordi tra i quali c’è pu- re quello inerente il confine tra i due stati e sulla centrale nucleare di Krško. Riguardo quest’ultimo sono giunti ad un’intesa sul pagamento della corrente elettrica prodotta da Krško ed e-sportata in Croazia. Ministro Janša: ancora polemiche 11 ministro della Difesa sloveno Janez Janša è stato prosciolto, per mancanza di prove, dalla Pubblica accusa di Lubiana, dall’accusa di aver violato l’embargo i Onu sulla vendita di armi alla Bosnia. Alcuni giorni orsono, infatti, la Corte I d’Appello di Maribor ha af- ! fermato che esiste il fondato ; sospetto che il ministro ! Janša ed alcuni suoi collaboratori abbiano commer- | ciato in anni con l’incarica- I to particolare del governo bosniaco. Contro Janša si scaglia il settimanale Mladina che lo accusa di irregolarità nel bilancio per la costruzione del “Pentagono ” sloveno che è stata effettuata all’insaputa del governo sloveno. Četrtek, 10. februarja 1994 Bliža se dan slovienske kulture, ki ga praznujemo 8. februarja, na dan smarti narguoršega slovienskega pesnika, Franceta Prešerna. 2e vičkrat smo napisal, pa je uriedno spet povie-dat, de samuo slovienski narod na cielem svietu posveti vsako lieto an dan kulturi. An tala je ries lie-pa navada, ki smo jo lieta nazaj prevzel an mi. Tist praznik, C e ne druzega ne, nam store pomislit na naše koranine, na izik, ki smo se ga navadli od naših mater, nas zmisle na odgovornost, ki jo imamo vsi za de tala kultura - naj bo rievna al bogata, naša je! - na umarje: odgovornost aministratorju, kulturnih društev an vsakega slovienskega človieka iz naših dolin an vasi. Pa v kakem stanju je slo- Kuo vidiš naso sloviensko kulturo/besiedo donas? Si pesimist ai optimist? Po ’ni strani gre nimar no malo slavis za nase ustno izročilo. Zmieram buj težkuo je posluSat otroke, ki guore po sloviensko. Na drugi strani je novost dvojezične Suole, ki raste an bi miela nadomestit, kar nam parmanjkava. Mladi pari kažejo voljo za prit nazaj na narečje. Ce starsi guore po sloviensko pa ni Se zadost, zak’ vse te druge okuole nas je italijansko an nas tlaCi. Smo v prehodni fazi, zatuo mislim, de bi bluo buojs rajtat cez kako lieto. Puno se guori zadnje caj-ta od dialekta an izika, ko de hi bli adan pruot te drugemu. Za me je rieC zlo jasna. Ce smo nardil dvojezično Suolo je zak smo mislili, de vaja za podpriet dialekt. Vse muora bit povezano an adan podpe-rjat te druzega an narobe. Bu-ojs puode Suola, buojs bo za dialekt, vic rekupera dialekt, lieus bo Suola rustia. Ljubiteljska kultura je ku muorje. Ankrat zapiha mo-Can vietar an so valovi vesoki, ankrat se okumi gi-bje, včasih je muorje gladko ku de bi biu iz olja. V kaki fazi smo donas? Vse amaterske skupine začnejo z entuziazmam, v drugi fazi se reci uliecejo, potle al se vse podere, al pa spet zagori. Tle po naših dolinah smo imi-el pozitivne lieta po potresu, v začetku '80. liet. Tencas so se rodile an nove skupine ko Zi-Vanit, recimo. CX1 85. lieta na-priej se je vse nomalo ustavlo. Sada se mi zdi, de se je tista si-tuacion pretargala. Judje gredo nazaj radi kupe an so parsle dobre lieta za nazaj kiek na-rest. Sada je žlah za potisnit mocnuo napriej. Jasno je, de ni povsierode enako. Pevski zbor Matajur, denimo, je v prvi fazi, Se pun entuziazma an potrebuje le tehnično pomuoc za pejat dobrò napri njega dielo. Kulturno društvo ReCan, recimo, ima potriebo pa novih ljudi, novih energij. Takuo, de tudi v nasi kulturni politki muoramo pod-perjat vse an ponudit vsakemu, kar nuca. Ti si gledu nimar kiek novega ponudit... Kultura pomeni obogatitev, novosti. Jasno pa je, de brez koranin rata kiek praznega, tujega. Zatuo je trieba iz starih koranin iti na novo pot. Ki na-rest? Mislim de bi se muorli vsi kupe dogovorit. Po mojim, ne smiemo samuo ponavljat, kar imamo, pac pa bit ustvarjalni an obnovit nase prireditve. KD Rečan ima tudi mladinsko skupino. Zaki? Stari Člani imajo za sabo že puno liet diela, imajo svoje probleme, včasih so trudni. Zatuo je trieba odpriet vrata te mladim, novim ljudem, ki bojo muorli Cez kako lieto prevzet dielo v njih ruoke. Do sada je tala nova skupina odguorila zadost dobro an poCas zdrele- je- Mi an Slovenci na Tržaškem, na Goriškem, v Kobaridu an Tolminu. Kaj moremo kupe narediti? Je pru se povezat z drugimi al je buojs sami dielat? Ideja enotnega kulturnega prostora je dobra. Vsak pic ima svoj prestor, se veže s pro-storam sosieda an potle s celoto. Tele “piramide” jo na riva-mo Se videt. Nasa kultura muora bit povezana vic k’se more, ni zadost samuo an kaman od piramide. Po mojim je važno imiet nekatere skupne iniciative. Tuole recimo je nardi-la Planinska družina Benečije, ki je povezana tle par nas, s Kobaridam, z Gorico. Glih takuo bi bluo trieba narest za druge reci: mi imamo Beneško gledališče, svojo skupino imajo v Tolminu, drugo v Gorici, vic jih je v Trstu. Vsaj ankrat na lieto bi se ntuorle srečat. Tuole vaja za publikacije. Časopise, sloviensko piesam: na Liesah je Senjam beneške piesmi, v Steverjanu je drug, Prešernova v Kanalski Kulturno društvo Planika iz Kanalske doline je pokazalo veliko voljo do dela in uresničilo nekaj zares posrečenih pobud. To je sicer bilo tudi v namenih samega društva, kot je na predstavitvenem večeru povedal njegov predsednik Anton Sivec, ki je podčrtal predvsem skrb za vrednotenje slovenske besede. V tem prizadevanju bodo primerno obeležili Dan slovenske kulture, ki ga bodo počastili v petek, 18. februarja ob 19. uri v prostorih Beneške palače v Naborjetu. Ob tej priložnosti bodo sodelovali elani kvinteta društva France Prešeren iz Zabreznice, domače pevke Višarskega kvinteta in mladi domaci recitatorji. Javnosti bodo predstavili zadnji knjižni trud domačega avtorja, dr. Rafka Dolharja “Stezice”. V galeriji Katoliške knjigarne zadnja dela beneškega umetnika Jussa razstavlja v Gorici Beneški ustvarjalci se uveljavljajo. Po odprtju razstave lesenih skulptur Paola Manzi-nija v špetrski Beneški galeriji, beležimo nov uspeh likovnikov iz Nadiških dolin. Prejšnji konec tedna so v galeriji goriske Katoliške knjigarne, na pobudo uprave knjigarne in Zveze slovenske katoliške prosvete, odprli razstavo del Hijacinta Jusse, BeneCana po rodu in sedaj profesorja za likovno umetnost na slovenskih šolah v Gorici. Jussa je doslej že večkrat razstavljal, samostojno kot tudi na skupinskih pobudah. V galeriji Katoliške knjigarne pa je ponudil na ogled nekaj svojih najnovejših del. Na otvoritveni slovesnosti sta o njegovi umetniški poti spregovorila prof. Lucana Budal in prof. Joško Vetrih. “Le culture minori sono una ricchezza” Le culture minori, e tra queste quella slovena nel Friuli-Venezia Giulia, rappresentano una grande ricchezza e perciò vanno tutelate e sostenute. Questo il concetto espresso dal prof. Guido Barbina, docente di geografia antropica e preside della Facoltà di Lingue all’ Università di Udine, durante una conferenza tenutasi giovedì scorso sul futuro delle minoranze in Europa. Secondo Barbina è del tutto giustificata la richiesta di tutela dei vari gruppi etnici che avanzano il diritto di rivolgersi anche al Parlamento europeo per chiedere provvedimenti legislativi. vienska besieda, slovienska kultura tle po Nadiških dolinah, kuo živi, kaj nam ponuja, po keri pot namerava hodit. O telih rečieh smo se poguoril z Aldam Clodig. Zaki glih on? Če ga kajšan na pozna, bi bluo zadost reč, de je predsednik kulturnega društva Rečan z Lies. Pa ne samuo. Aldo Clodig je adan od par-vih slovienskih kulturnih delavcev po naših dolinah, začeu je že v koncu šestdesetih liet s cerkvenim pevskim zboram iz katerega se je ro-diu zbor Rečan, potle so paršli društvo Rečan, Beneško gledališče, Senjam beneške piesmi, Trepetički... Povsierode je biu, an nimar s sarcam. Njega roka se je saldu poznala. Aldo, če na pojè tudi on, nie rad ta-spriet. Raj diela v sienci, kadar piše piesmi al pa komedije, kadar je ta za o-dram tist, ki darži v rokah vse nit za de predstava pride lepuo do konca, naj bo Dan emigranta, praznik žen za 8. marec al Senjam, naj bo manifestacija v Ljubljani, ki jo je v-sa Slovenija gledala po televiziji, al radijska traž-mišjon. Človek, ki ima 25 liet kulturnega diela za sabo v Benečiji, je ta pravi za tel pogovor, iz katerega smo zviedel tudi, kak program diela za lietos ima društvo Rečan, ki ga vodi. “Zbral smo Topoluove” Aldo Clodig o našem dielu v kulturi na tržaškem Krasu tud. Ist pravim, “zberimo se ankrat na lieto vsi kupe”. Mene stoji par sarcu Se druga ideja. Mislim, de bi bluo trieba ustvariti an par srečnih otokov, “isole felici”, kjer bi se lahko naši judje svobodno, ffaj, gibal na meji an Cez mejo, brez posebnih dokumentov, de bi recimo lahko Topoluci Sli po stazi igrat gor na Ravne an oni deb’ paršli dol. Takih srečnih otokov vidim tri: na Kolovratu, na Matajurju an na Miji. Kak je program kulturnega društva Rečan? Lietos smo zbral vas Topoluove, kjer bo narvic iniciativ an potle vsako lieto bi muorla prit na varsto druga vas. Vse se bo gajalo poliete. Parvo nie-djo luja bo v Topoluovem senjam an tekrat inaugurajo po-strojeno cierku. Za senjam pa se zaCne tud na posebna “kolonija” artistu, približno 20/25, ki pridejo iz cielega sveta. Bojo živiel an dielal v vas an napravijo nieki posebnega, ki pode napri do pu vošta. Skarb društva Rečan bo jim organi-zat stanovanja, jim prit na roko. Pa ne samuo mi: v tuole smo vključili vse organizacije, od prostovoljnih gasilcu do pastoralnega konseja, do va- ščanu. An vsi so sparjel z veseljem. Samuo kamun nam nie Se odguoriu. Le v tistem cajtu predstavimo knjigo o Topoluovem an ponovmo srečanje z avtorji, ki je bluo v Plat-cu. Gledal bomo odpriet, začasno, gostilno an organizat druge večera s pevskimi zbori an podobno. Društvo ima Se v programu vic konferenc an sevieda dvie tradicionalne iniciative kuk so Kulturna jesen an Senjam beneške piesmi, ki bo lietos na odpartem, za Sv. Jakob an upamo, de nardmo spet kaseto. Potlè bi radi nardil v Hos-tnem za senjam, ki pade na parvo nediejo maja, senjam mladine. Pruzapru je že takuo. Lan, ki je bluo deževno, se je zbralo okuole puno judi. Mislili smo organizat igre za otroke, škampinjanje - imamo lepo škuadro mladih -, rimoni-ke z narmlajsimi godci naših dolin... Pomembna stvar je tudi pevski zbor ReCan, ki se še zbiera an želi piet napri. Tudi mladinska skupina ima tudi svoj program. Parvo rieC pregledajo vas Sverinaz, ki pride na varsto hlietu. Bi muorli zbrat pravce, tradicije, priimke... Takuo bo dielo za druge lieto že parpravjeno. (jn) Carnevale in musica uPustni koncerf' della Glasbena šola Anche quest’anno la sala consiliare di S. Pietro al Natisone ha ospitato il “Pustni koncert”, saggio di carnevale che sabato pomeriggio ha visto le esibizioni di alcuni giovani allievi della Glasbena šola di S. Pietro, AI pianoforte si sono alternati Michele Predan, Federico Lesizza, Simone Trevisani, Irene Chiuch, Luisa Battigelli, Alessia Battigelli, Luca Ciccone, Sara Ciccone, Sabrina Borgù, Manuela Lepera, Paolo Beuzer, Cristina Beuzer, Tommaso Venturini, Raffaele Lesizza e Tania Correnti. Ai bravi musicisti, come ai loro insegnanti, i maestri Vidoni, Duriavig, Delle Vedove e Gorelik, sono andati gli applausi di un pubblico attento e numeroso, composto in buona parte dai genitori degli allievi. Due momenti del “Pustni koncert” che si é tenuto sabato pomeriggio nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone Aktualno Kar Ro/ca štieje cibce (ki se gibajo) Sada vsi so parjel guSt Stiet nas Slovienje: je an nov hobby, ki se Sier po cieli Italiji in po cielim svi-ete. Vsi so ta za njih skrivanijo in Stiejejo, Stiejejo, štiejejo, brez meru in pokoja dokjer jim na skočne von rižultat. Se spat na morejo, če na Slovienje Stiejejo, in Se ki?, vsi poglavari dielajo garo, duo nas vič ku vsi zastieje. Vzamimo italijanskega ambasadorja v Avstriji. Venesè vòz gajufe adno kartico (napisano po niem-ško) in prebere: Slovienju dol par nas jih je 15.600, eZat. In prebere, de smo “slovenische Minderheit” (slovienska minoranca) in ne “Sprachkoionie” (lin-guistična kolonija). Takuo napisano, takuo povie-deno. Alt! Skočne von minister Paladin. On je zrajtu, de Slovienju tle par nas jih je 17.222, ežat. Ne adan vič, ne adan manj. Alt! Skočne von minister Mančin. A ja ben nu: on ima pod sabo kuesturo, policijo, servicie segrete. Oni so mu jih zrajtal, Slovienju, od 35 do 40.000. Rizultat nie eZat, lohni, zatuo ki karabinieri na znajo lepuo Stiet, al pa zak so adni Slovienj, ki se skrivajo in se na pustijo zaStiet. In nasi supertaliani? Ne, oni pravijo: mi smo vas zaStiel. Vas Slovienju vas je 69, eZat. Kuo more pa tuole bit, zluomak. Liza Patokina hitro povije svojo: - Na znajo Stiet! - Ma RoZca goz Veseja takole povije: - Nas na morejo zaStiet, zatuo, ki se gibjemo. Smo ku cibe. Se samuo deset jih je, je tezkuo jih zaStiet. Se na ku mieSajo in na vieS al si tisto cibco za-Stiela al ne. Mi smo nimar oku, par nogah, z biči, z motorinam, z makino: zatuo nas na morejo zaStiet nasi supertaliani. Stiejejo, Stiejejo in kar pridejo do 69, jim se začne vse pred očmi meSat in se blokajo. Na morejo vič naprej in vsaki krat muorejo začet nazaj Stiet od kraja. Mjuta Povasnica Analisi dei dati della Camera di Commercio sulla quantità di autoveicoli I nostri pochi mezzi Forte divario tra la disponibilità di auto in montagna e quella in pianura Drenchia con la più bassa percen tuale di autoveicoli per ogni famiglia COMUNI NUMERO AUTOVEICOLI POPOLAZIONE RESIDENTE FAMIGLIE RESIDENTI N° AUTOVEICOLI SU 100 ABITAMI N° AUTOVEICOLI OGNI FAMIGLIA DREKA 66 255 141 26 0,47 TFANA 273 785 380 35 0,72 PRAPOTNO 484 983 586 49 0,82 REZIJA 479 1.307 561 37 0,85 PODBONESEC 509 1.347 534 38 0,95 SREDNJE 211 537 235 39 0,90 GRMEK 234 584 238 40 0,98 BARDO 333 780 359 43 0,93 NABORJET 415 1.013 391 41 1,06 AHTEN 792. 1,734 767 46 1,03 SOVODNJE 305 777 273 39 1,12 TRBE 2.799 5.942 2.190 47 1,28 NEME 1.337 2.789 1.091 48 1,22 FQJDA 1.445 3.008 1.162 48 1,24 SVETLENART 548 1.127 451 49 1,21 SFETER 1.100 2.208 891 50 1,23 ČEDAD 5.649 11.190 4.205 50 1,34 TAVORJANA 1.177 2.260 924 52 1,27 CORNO 1.680 3.191 1.122 53 1,50 MANZANO 4.097 7.264 2.561 56 1,60 MOIMACOO 788 1.409 483 56 1,63 S. GIOVANNI 3.185 5.624 1.923 57 1,66 PREMARIAOCO 2.173 3.789 1.255 57 1,73 Se ci fosse ancora bisogno di reperire documentazioni che confermino lo stato disastrato della società civile della Slavia italiana, si potrebbero utilizzare i dati della tabella accanto. Sono dati recentissimi forniti dalla Camera di Commercio di Udine riguardanti il numero di motoveicoli presenti nella fascia confinaria, a cui abbiamo affiancato i dati sulla popolazione residente e sulle famiglie residenti (al 31 dicembre 1992). Gli indici ricavati parlano da soli. Si può immediatamente osservare il forte divario tra la disponibilità di automezzi che troviamo in montagna e quella dei comuni in pianura. I dati grosso modo coincidono sia prendendo in considerazione le famiglie che i residenti. Tenuto conto che oggi gli automezzi sono un’indice molto eloquente per determinare il livello di qualità della vita sociale ed economico di una zona, questi dati hanno un preciso significato. Confermano quanto già si sapeva: i comuni della Slavia italiana negli ultimi decenni sono stati letteral- mente “massacrati”, e perché possano sopravvivere dovrà essere fatto nei loro confronti un massiccio sfor- zo di investimenti. Sarà questa forse l’occasione, a livello locale, per prendere di petto i problemi vitali e convincersi che nessun aiuto esterno potrà essere fornito se non viene, veramente, richiesto? Una festa per i venti anni del parroco assieme alla gente di Villanova/Zavarh Ruoli Ione, caro don Renzo In dono un quadro raffigurante la vecchia chiesa non ancora ricostruita dopo il terremoto Gospodarstveniki so za sodelovanje Prizadevanja SDGZ v odnosu do Slovenije Glavni odbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki vključuje slovenske gospodarstvenike iz Furlanije-Julijske krajine, je na svoji zadnji seji ocenil tudi polemike okoli poročanja nekaterih slovenskih časnikov in same televizije do nekaterih članic SDGZ. Glavni odbor ocenjuje, da bi takšno pristransko poročanje lahko škodilo utrjenemu sodelovanju med matico in zamejstvom v prizadevanju po ustvarjanju enotnega gospodarskega prostora. “Slovenci v Italiji”, pise v tiskovnem sporočilu SDGZ, “se čutimo soudeleženi pri novem razvojnem procesu slovenske družbe in naroda. Vendar ne le kot tarča napadov in aferaskih sumničenj iz raznih strani, ampak kot konstruktivni dejavnik in soustvarjalec tega razvoja. Kdor postavlja v dvom vlogo naših gospodarskih pobud, ne sme prezreti dejstva, da so za nas le-te prav tako pomembne, kot so naše politične, kulturne in izobraževalne organizacije. Naša manjšina noče biti drobiž v vsakdanji politični bitki v Sloveniji in zahteva zase, toliko bolj v gospodarstvu, aktivno vlogo osebka in partnerja. S strani Delovne skupnosti za Slovence v zamejstvu pri Odboru za mednarodne odnose slovenskega parlamenta in Državnega sekretarjata za Slovence po svetu si pričakujemo jasnih smernic za bodoče gospodarsko povezovanje med matico in zamejstvom.” Creazioni floreali per ogni occasione ... soprattutto per la Festa degli innamorati Cividale del Frinii Via Conciliazione, 7 - Tel. 0432/731148 Un dono per una festa. Questa è la volta dei 20 anni vissuti assieme ai Za-varšani di don Renzo Calli-garo. E, in questa occasione i Zavaršani non hanno voluto risparmiare. Hanno preparato una grande festa con ogni “dobruota”. Hanno personificato il loro grazie con un elegante quadro raffigurante la vecchia chiesa di Villanova delle Grotte / Zavarh. Una delle poche chiese non ancora ricostruite dopo il terremoto del '16. Ma questa volta la gente ha capito. Non da più credito alle chiacchiere da osteria: “La chiesa non c’è: la colpa è del parroco che non fa niente.” Chi ha subito giudizi e condanne perchè difende u-na causa impopolare, sa quanto bruciano le sentenze. E conosce anche quanto pesino giudizi e condanne emessi per far tacere un problema e scaricare nella zona d’ombra deU’illegalità e della devianza i problemi che non si sanno gestire e le situazioni che non si vogliono affrontare. Don Renzo queste situazioni le conosce per esperienza diretta. Noi in queste situazioni spesso non gli abbiamo teso la mano. Abbiamo taciuto e siamo scappati. Questo è un peccato. Perchè don Renzo ci ha insegnato che il peccato è ogni scelta contro l’uomo. E’ autodistruzione. E la nostra storia è piena di peccato, perchè è fatta di beghe, di rancori, di mezze verità e di calunnie intere, di allusioni ammicanti di furbizie e complicità. 11 peccato è la volgarità che ci invade, una zato quel rapporto pallido, grigio, insipido, quel sentimento di vuoto, di mancanza di senso, di grande autoritarismo, di massima vanificazione che si soleva portare e proclamare in quei “poveri luoghi isolati e lontani”. Ci ha insegnato a dire le ancora un’opportunità, la più grande che un uomo possa avere: il tentativo di riguadagnare l’accettazione perduta, di rivivere essendo noi stessi. Un "Buoh Ione” è senz’altro troppo poco per don Renzo, ma ugualmente anche il Centro Ricerche volgarità costruita sulle i-dentificazioni con il potente, sulle viltà, sui foglietti a-nonimi, sulle offese. Il peccato è credere di essere colpevoli per il solo fatto di e-sistere: perchè la nostra lingua e la nostra cultura sono una colpa. Don Renzo ha capito. Prega con noi e per noi anche in po našem. Ha spez- cose. A dirle anche nel nostro dialetto sloveno senza avere paura, perchè la paura è una connessione fra strutture autoritarie di dominio e repressione morale delle pulsioni al fine di meglio e-storcere umiltà ed obbedienza, vale a dire servilismo e strisciante tradimento di se. Ci ha detto che abbiamo Culturali di Lusevera e Mi-cottis ha voluto dirglielo a suo modo con poche e significative parole: "20 Ijet pastir naSe zemlje. Si okusiti orjapo vodo našega korita. Rodi naprej Božja korenina. Most med slovenci infurlani. Duša rastja med nami". L.C. Kronaka rave... Kar se kaj.šan 2en tle par nas, nas vsi vprašajo: “Sa’ deneta fotografijo, kene?” Vsi radi videjo nase novice, sa’ magar po imen na vedo, duo so, kar pa jih videjo, jih naglo zapoznajo. Za resnico poviedat, nasi novici, al pa njih družine nam nimar obeCjajo fotografije... muormo pa jih Čakat nomalo cajta... Telekrat publikamo fotografijo mladega para, ki se je oženu “že” 11. setemberja. Al sta jih zapoznal? Novica je Anna Qualizza - Do-menhova iz Police, novic je pa Graziano Bergnach - Tonu iz Topoluovega. Po poroki sta sla živet v Ažlo. Sevieda, tudi za nje so bli parjatelji napravli lepe pur- tone, takuo ki Ce naša navada. Navada je tudi, de vsi mi jim želmo puno sreCe, zdravja an veseja! Dvie parjatelce se poguarjajo: - Kuo gre Katina tu-oj novi muroz Toni? - MuC, muC moja Rožca, nisem nikdar videla tajSnega nadužne-ga puoba! - Zaki, ka’ ti se j’ zgodilo? - Snuojka srna bla sama za kotam, sem ugasnila luC an poCaso poCaso se j’ umoriu tudi oginj. Kadar se j’ unižalo tudi vogje sem ga vprašala: - A niemaS nic za mi ree, Toni? On mi je po-luožu roko na kolieno an mi je jau: Te ljubim! - Buj, buj vesoko - sem mu po tiho poviedala. Toni, ki je tenor tu koro Matajur je venesu von vas glas: Te ljubim, te ljubim!!! 14 febbraio: la tua buona idea per S. Valentino Via Ristori, 26 Cividale del Friuli Tel. 0432/700968 Zanet se je obraCu celo nuoC tu pastiej brez zapriet oCi. - Ka’ ti je Zanet, de si takuo zaskarbjen - ga je vprašala žena Tonina - ka’ ti se j’ zgodilo, de na moreS spat? - Jutre je zadnji dan miesca an mi Skade tista kambjal za petstuo-taužint lir, ki mi je biu posodu Giovanin Stier miesce od tega an nimam Se palanke tu ga-juf! Antà Se stoji naure-dic naše hiše takuo, de ne morem zlagat, de me ni doma. Tonina je nicku skočila von s pastieje, od-parla okno od kambre an zaCela klicat: - Giovanin, Giovanin... Okno od hise na ure-dic sej’ hitro odparlo: - Ka’ se je zgodilo, Tonina? A je kiek rata-lo Zanetu? - je prestrašen vprašu Giovanin. - Ne, ne, sem tiela samuo vam poviedat, de petstuotaužint jih ni-emamo an de jutre na bomo mogli plaCat kambial! Nicku je zalautnila okno an jala možu: - Zanet, zdaj boš par mieru spau! Je Giovanin, ki se bo obraCu tu pastieji! ! ! *** Planinska družina Benečije nas kliče Planinska družina Benečije telekrat zbere svoje elane ne na varhu kaj-šne gore, kajšnega hriba pač pa v prestoru, kjer bojo mogli lahko prit an tisti, ki so nomalo buj leni an se jim na da previe hodit po gorah, pa radi videjo diapozitive, ki kažejo lepote planinskega sveta. Diapozitive, ki nam jih pokažejo tisto vičer, so jih posneli pru tisti od družine Benečije lansko lieto, ko so hodil po domačih gorah, pa ne samuo. Planinska vičer bo v petak 11. febrarja, ob 20.30 v kamunski dvorani v Spietre. V teli parloZnosti družina domačih planincu predstavi tudi program za lieto 1994. Sevieda, če kajšan Zeli se vpisat v telo skupino, ki je zaries velika, bo imeu v petak dobro parložnost. Velika nuoc Al študierata iti kam za Veliko nuoC? “Aurora viaggi” taz Tarsta nam ponuja ’no majhano kroCero po Jadranskem muorju glih za telo parložnost. Od četartka 31. marca do torka 5. obrila vas popeje z ladjo “Dalmacija” taz Tarsta do Bari, v Siracuso, Corfù, Korčulo an spet v Tarst. Tel je na kratkim program: odhod bo taz Tarsta v cetartak 31. marca ob deseti zjutra. ^ petak 1. obrila, okuole osme ure zjutra, Se pride v Bari, tek bo teu puode v Albero- bello (trulli). Ob dvieh popudan bo odhod pruoti Siracuso, kamar se pride drugi dan, v saboto 2. obrila, okuole pudneva. Ob sedmi zvicer se odpluje pruoti Corfù. Na Veliko nuoC, v nediejo 3., se pride v Corfù ob treh popudan, tle bota imiel cieu popudan za pogledat lepote telega kraja. V pandiejak 4., ob štierih popudan ladja vas parpeje do KorCule, liep otok na sredi Jadrana. Ob deseti zvicer ladja odpluje pruoti Tarstu, kamar se pride v torak 5. obrila okuole dvieh popudan. Za veselo parložnost so se zbrali tudi njega parjatelji Parva kandelca na torti za pridnega Mattea! “Na 25. ženarja v Bar-nasu, v družini Leban smo praznoval rojstni dan Mattea Osellame, ki je ugasnu parvo sveCico, kandelco. Paršli so praznovat tudi njega parjatelji Stefano, Martina an Giovanni in starši. Niso mogli par-nianjkat noni, strici in parjatelji. Mama Elsa in tata Maurizio sta zelo sreCna imet takega otroka, ki je nimar nasmejan an veselega karakterja. Matteo, bodi v tvojem življenju nimar taksen priden otrok, ti iz sarca želimo sreco in veselje.” Takuo je napisala nona Mara iz Barnasa za parvi rojstni dan, za parvi kom-pleano svojega majhanega navuoda Mattea Puobcju, ki živi tam v Tavorjani an ki na fotografiji je kupe z mamo Elso (al jo poznata? Diela v Ce-dade ta par Madotte) an s tatam Mauriziam, tudi mi želmo, de bi biu nimar sre-Can an veseu, kot seda. Iz fotoalbuma naših noviču Med ’no vižo an drugo Ližo je ratu bižnono! Mali Albert je miesca setemberja dopunu parno lieto življenja Nimar tele fotografije! Kada pa bomo jedli torto? Duo bi jau, Ližo je bižnono. Ližo, takuo ga poznamo vsi, je Eliseo Jussa iz Pe-tjaga. Takuo, ki zna on na-teguvat ramoniko na bato-ne, dafà de jo zna še kajšan. Se na štiejejo premi, priznanja, ki jih je zavojo tega dobiu. V svojem življenju pa je naš Ližo uša-fu cajt tudi za se oženit, imiet otroke, ratat nono an, nomalo cajta od tega, tudi bižnono. An na fotografiji tle par kraj videmo pru Cetarto ge-neracjon svoje družine, kar so se vsi zbral za praznovat parvi rojstni dan, komplea-no Cetarte viejce Ližove družine. Albert, takuo se klice te mali, ki je v naruo-Cju bižnona Liža, se je ro-diu 11. setemberja lieta 1992. Njega tata je Boris (na Ceparni roki), ki ima 24 liet an ki je sin od Angele (na te pravi roki), hci od naše- ga Liža. Mali Albert živi tam v Standreže, blizu Gorice, kupe s tatam an z mamo, ki je Serena Zorn, le taz Stan-dreža. V tistim kraju živi tudi nona Angela (kaka mlada nona!). Vsi pa radi parhajajo v Petjag gor h tatu, nonu an bižnonu Ližu: kjer je on se nimar dobro gode! Pust Na manjkajo inicjative an tle par nas za počastit “Kralja Pusta”. Od Podboniesca do Sriednjega, od Skrutovega do Hlocja, kada an kakuo bomo mogli “spremenit” naše vsakdanje življenje Pust je paršu tudi za otroke. Po vsieh šuolah napravjajo ki e k. V dvojezični šuoli v Spietru mame an tata kupe z učiteljcam so organizal posebno vičer ki bo v petek. Kje bomo pustinal? Nie vic tistega pusta, ki nas je zbieru vse kupe pa bomo vseglih “znoreval” Al sta se napravli za pust? Ka’ čakata? Na vesta, kuo se oblieč? Na vesta, kam iti? Za se oblieč, na kor Buoh vie ki, samuo nomalo fantazije. Kam iti pustinat? Po vaseh. NaS judje, tisti, ki ostanejo doma, vas lepuo sprejmejo an kupe z vam se veselil. Vemo, de tle par nas pu- Che ne é del Pust delle Valli del Natisone e Alpi orientili? Purtroppo non se ne sente più parlare, ed é un peccato). Non per questo non si respira anche da noi aria di carnevale. Vediamo dove no skupin se parpravja za iti okuole, adni so že začel. SREDNJE Tisti iz Sriednjega so že TECNOADRIA sne IMPIANTI SATELLITE TV • antenne Tv • parabole • decoders • ricevitori • smart cards SERVIZIO ASSISTENZA TECNICA PREVENTIVI GRATUITI SUL POSTO i Parabola 60 centimetri completa: 485.000 lire GARANZIA FINO A 2 ANNI Via Rubignacco, 4 - Cividale (Ud) - Tel. 0432/700739 Sii okuole v saboto 5. Tudi druge skupine (so ble takuo lepuo omaškerane, de nie-smo odkril duo so) so že ra-potale an godle po naših vaseh an takuo puodejo napri do torka, kar Pust ’94 nas zapusti. Pruzapru par vič kraj bojo pustinal tudi na Pepeunico, ko napravejo pogreb Pusta. Za Sigurno tu-ole bo v Sriednjem, kjer za telo “žalostno” parložnost se denejo kupe tisti taz Oblice an tisti iz Sriednjega an bližnjih vasi (Cernečje, Preserje, Varh, Tarbi an Podsriednje). PODBONESEC Ce Zelta se veplesat, gor v Podboniescu so organizal Stier dni sejma pod velikim tendonam. Lahko puodeta gor že v petak 11. zvičer. Godu bo ansambel Pal. V saboto 12. bo na varsti America band. V nediejo 13. bo diskoteka an v torak 15. spet Pal. Se-vieda, na bo manjkalo za pit Perii 14 febbraio, gior un amo di profumo Madotto CIVIDALE DEL FRIULI - Corso Mazzini, 28 - Tel 0432/73125« an kiek za pod zob. V Podboniescu nagrade, premja-jo tudi narlieuSe maSkere. LIESA “Znoreval” bojo tudi go par Hloc, kjer kulturno društvo Rečan je organizu “Velik pust”, ki bo v telovadnici na Liesah v saboto 12. od devete zvičer napri. Godla bo Checco band. Tel pustni ples je za vse člane domačega društva. SVET LENART Tudi naSa Gorska skupnost se je zmislila, de je paršu Pust an organizala ’no fešto, ki bo v Skrutovem, kjer ima svoj sedež domače društvo “San Leonardo”. Festa bo v pandiejak 14. fe-brarja, od dvieh popudan napri an je namenjena vsi-em, predvsem pa tistim, ki so nomalo par lieteh. Bo an “Spettacolo di varietà”, takuo piše na volantinu, ki ga bo vodu Cosimo De Palma an kot naslov ima “Quizi-gioca”. ’No roko, za de festa bo buj liepa, jo dajo tudi Ližo an Gusto. Na bojo manjkal kroStulni an pijače. Za telo parložnost, tisti, ki skarbe za nase te stare doma napravejo lepo presenečenje, sor-prežo. SPIETAR Sevieda, pustinal bojo tudi nasi otroc. Po vsieh šuolah se napravjajo festine za telo parložnost. Takuo bo an v spietarski dvojezični Suoli. Začnejo že v četartak 10., kar vsi lepuo omaskera-ni puodejo gor po Spietre.V petak 11. od sedme zvičer napri bo pustna prireditev za otroke, mame an tata, none, “tetè” an “strice”, pa tudi za parjatelje. Starsi an učiteljce napravjajo... čudne reči: igre, loterijo an... bogate premije! Zadnji dan, v torak 15. otroc an učiteljce bojo spet pustinal celo jutro. An seda, hitro na šolarju gledat kake stare an čudne reči, preoblecita se an začnita se veselit tudi vi! Immagini dai "Pust" degli scorsi anni, con le maschere tipiche e meno tipiche, ma sempre divertenti, delle nostre Valli Cividale, festa con i profu Il Carnevale cividalese avverrà nel segno dcll'in-tegrazione della città con i profughi bosniaci ospiti della caserma di Purgessimo. Saranno infatti loro i principali protagonisti dell’iniziativa, vestiti con costumi confezionati da loro stessi. Il ritrovo delle maschere avverrà sabato, alle 14.30, in piazza Resistenza e piazza XX settembre. Alle 15.30 in piazza Diacono si terrà uno spettacolo del “Teatro Man-giafuoco” di Milano e, più tardi, un concerto del gruppo bandistico “Città di Cividale”. Domenica le maschere si ritroveranno presso il campo profughi di Purgessimo alle 14. Mezz’ora più tardi lo spettacolo del “Teatro Mangiafuoco” verrà riproposto al campo sportivo assieme a musiche e erostolata. Alle 15, intanto, i giovani della parrocchia presenteranno uno spettacolo teatrale nella Casa per anziani. L’iniziativa, che ha il patrocinio del comune ducale, si deve ad una serie di promotori: i giovani del gruppo Arcobaleno e Arcomedie della parrocchia di Cividale, il gruppo di volontari che operano al campo profughi, la Società operaia di mutuo soccorso, i commercianti ed esercenti cividalcsi, la Poli-sportiva di Purgessimo ed i sindacati Cgil, Cisl e Uil. L’intenzione, come dicevamo, é quello di facilitare, con queste manifestazioni, l'inserimento dei profughi nella vita sociale dei luoghi in cui attualmente vivono. & compagni all’arrembaggio e risultato. Le assenze per malattia hanno costretto il rime-scolamento in difesa, con l’impiego arretrato di Domeniš. Sono bastati dieci minuti per scardinare la difesa dei padroni di casa. Ancora una volta protagonista é stato Valentino Rubin, che ha trafitto con un rasoterra il portiere uscito- gli sui piedi. Il raddoppio al 20’: gran parte del merito a Fabio Simaz, che ha scaricato una bordata. 11 portiere é riuscito a respingere il pallone, i«1* ** ISK JtL io«'*« sordi gr, '.'SOL wri ‘ «*> I Giovanissimi dell’Audace di S. Leonardo. In piedi da sinistra Podoriesza-ch, Domeniš, Massera, Simaz, Rubin, Cencig. Accosciati, sempre da sinistra, Specogna, D. Besič, Colapietro, Duriavig, Braidotti, Peddis, Rucchin e A. Besič. Valnatisone, pari a occhiali La pioggia ferma Savogrn Michele Dorbolò, attaccante della Savognese che é stato ripreso da Rubin e messo in rete. Grande mole di lavoro a centrocampo, dove si sono messi in luce Braidotti, Besič e Simaz, ma il risultato non cambiava. Al primo affondo della ripresa Rubin metteva al sicuro il risultato siglando la terza rete. Iniziava la serie delle sostituzioni. Al 6’ Simaz, riprendendo una respinta conseguente a calcio d’angolo calciava in diagonale il pallone del 4-0. Andava in gol anche Alessandro Massera, al 13’. Due minuti più tardi chiudeva il conto Rubin (24 gol in 13 partite). Ad un minuto dal termine i padroni di casa segnavano il gol della bandiera. Paolo Caffi Sarajevo: od OI do vojne in smrti V Lillehammerju 17. zimska olimpijada Risultati PROMOZIONE Valnatisone - Juniors 0-0 Primorje - S. Giovanni 1 -2 Juventina - Ponziana 0-0 3. CATEGORIA Pulfero - Mladost 0-0 Savognese - Mariano rinv. JUNIORES Ruda - Valnatisone rinv. GIOVANISSIMI Riviera - Audace 1-6 PULCINI (Torneo) Faedis - Audace 2-2 AMATORI Chiopris - Reai Pulfero 1 -1 S.Dorienoo-Poi. Valnatisone 1-3 Salone Luisa - Vi.de.s 2-0 PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Fiumicello 0-3 PALLAVOLO MASCHILE Volley Como - S. Leonardo 2-3 Prossimo turno PROMOZIONE Spai - Valnatisone Flumignano - Juventina Monfalcone - Primorje 3. CATEGORIA Nimis - Pulfero Mladost - Savognese JUNIORES Valnatisone - Trivignano GIOVANISSIMI Audace - Bujese PULCINI (Torneo) Audace - Chiavrìs AMATORI Reai Pulfero - S. Daniele Poi. Valnatisone - Cavalicco Xavier - Salone Luisa PALLAVOLO FEMMINILE Volley Corno - S. Leonardo PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - Vb Udine Classifiche PROMOZIONE 7 Spighe 25; Fagagna, Spi-limbergo, Aviano 24; Polce-nigo 20; Pordenone, Mania-go 19; Valnatisone, Serenissima, Cordenonese 17; Zop-pola 16; Tricesimo 15; Juniors, Tavagnacco 13; Vivai 11; Spai Cordovado 10. 3. CATEGORIA Mariano 26; Audax Sant'Anna 25; Moimacco 21; Lumi-gnacco 17; Azzurra 15; Pulfero, Faedis, Mladost 13; Savognese 12; Nimis 10; Pa-viese 7; Stella Azzurra 6. JUNIORES Palmanova 33; Tricesimo 23; Gemonese, Fagagna 21; Tavagnacco 19; Aquileia 18; Trivignano 16; Serenissima, Gradese, Fiumicello 15; Valnatisone, Ruda, Cervignano 12; Cussignacco 7. GIOVANISSIMI Audace 25; Tarcentina 24; Donatello 23; Azzurra, Serenissima 22; Bujese, Chiavris, Torreanese 14; Nimis 12; Riviera, Reanese 10; Fortissimi 8; Ragogna 4; S. Gottardo, Cassacco 3. AMATORI (Eccellenza) Reai Pulfero 22; Invillino 19; Chiopris 18; S. Daniele, Pan-tianicco 17; Bottenicco 15; Pieris 14; Rubignacco 13; Vacile, Buja, Variano 8; Tricesimo 7. AMATORI (3. Categoria) Povoletto 20; Xavier 17; Friulservice, Cavalicco 15; Salone Luisa 13; Poi. Valnatisone, Cgs Udine 12; Real S. Domenico 8; Vi.de.s, S. Domenico 4. Rubin RIVIERA 1 AUDACE 6 Audace: Podorieszach (Specogna), Carlig, Massera, Rucchin, Peddis (Jaša-revič), Simaz, Rubin, A. Besič, Domeniš, Braidotti (Cencig), Duriavig (D. Besič). Magnano, 6 febbraio -Con i recuperi di domenica scorsa si sono delineate le principali antagoniste che ambiscono a scalzare dalla prima posizione del girone A i Giovanissimi dell’Audace. Sono nell’ordine la Tarcentina, distanziata di una lunghezza, la Serenissima e l’Azzurra a 3 punti, con il Donatello a 2 punti ma fuori classifica. Non sono d’accordo i ragazzi allenati da Bruno lussa, che oggi hanno ribadito la loro superiorità uscendo dal campo con un’altra buona prestazione di gioco Ancora un risultato ad occhiali per la Valnatisone, che ospitava lo Juniors di Casarsa. I pordenonesi sono riusciti a bloccare gli attaccanti sanpietrini, sempre più con le polveri bagnate. L’astinenza é dovuta alle poche conclusioni verso la porta avversaria, determinate dal modulo di gioco a zona: tanto fumo e poco arrosto! L’importante per la Valnatisone é ora mantenere la calma e la concentrazione per raggiungere l’iniziale obiettivo della salvezza. In Terza categoria il Mariano é stato fermato a Sa-vogna. Insieme ai gialloblù non é potuto scendere in campo a causa dell’imprati-cabilità del terreno di gioco. Approfittando della forzata sosta, i giocatori ed i dirigenti della Savognese si sono spostati a Pulfero per “studiare” i prossimi avversari del Mladost di Do-berdò. É terminata con un equo risultato di parità la gara di Pulfero nella quale c’é da registrare un palo colpito all’inizio della sfida dagli i-sontini. L’arbitro non aveva voglia di infangarsi a Ruda, così ha rinviato la gara degli Juniores della Valnatisone, costretti ancora una volta ad un viaggio a vuoto. Un buon inizio per i Pulcini dell’Audace al Torneo di Cividale. Due volte in svantaggio, sono riusciti a recuperare contro il Faedis. Il Reai Pulfero a dieci minuti dal termine é stato raggiunto dai padroni di casa del Chiopris. I ragazzi allenati da Severino Cedar-mas hanno avuto con Antonio Dugaro una buona occasione. In seguito il giovane attaccante si é visto sfortunatamente respingere il pallone dal palo. Il gol del vantaggio é stato messo a segno da Federico Szklarz al 20’. Un giocatore locale veniva espulso nella ripresa, ed al 30’ un atterramento in area di Roberto Birtig veniva i-gnorato dall’arbitro. Con due reti nel primo tempo il Salone Luisa di Drenchia ha conquistato u-na meritata vittoria, che a-vrebbe potuto essere più consistente. A sbloccare il risultato, al 10’, é stato Gianni Trusgnach. mentre il secondo gol porta la firma di Massimo Gus. Positiva trasferta della Polisportiva Valnatisone a Udine, contro il S. Domenico. Il portiere cividalese Bucovaz ha neutralizzato con bravura un calcio di rigore all’inizio della gara. Nel primo tempo netto dominio della Polisportiva, che andava in gol con Pa-van. Il raddoppio giungeva con Dominici. Gli udinesi approfittavano del rilassamento degli ospiti accorciando le distanze. Dopo u-na serie di opportunità, il gol del 3-1 veniva su calcio di rigore ad opera di Freschi. Oči svetovne javnosti bodo od sobote dalje uprte v norveški Lillehammer, kjer bomo prisostvovali 17. zimskim olimpijskim igram, od katerih si tako italijanski kot slovenski ljubitelji smučanja veliko pričakujejo. “Azzurri” stavijo na svoja glavna aduta, Alberto Tornito in Deboro Compagnoni-jevo, Slovenci pa na ekipno moč tako med ženskami kot tudi v moSki konkurenci, kjer prednjači Jure KoSir, ki je ob Tombi glavni kandidat za slalomsko zmago. Lillehamer se organizira deset let po zimski olimpijadi v Sarajevu. Od takratnega Športnega bleSča je ostalo malo ali skoraj nič. Olimpij- Lillehammer’94 sko območje je postalo danes prizorišče smrti, bele snežne proge je pordečila kri Številnih nedolžnih žrtev, stadioni in druge strukture služijo kot pokopališča... Kolikšna je norost človeštva. (R.P.) I pescatori della Val Resia con un nuovo presidente Si é svolta recentemente l’assemblea annuale dei soci della Società Pescatori Sportivi “Val Resia” di Resia. I soci hanno deliberato in merito alla relazione morale e finanziaria del 1993 e rinnovato le cariche sociali. Presidente é stato nominato Pierino Pusca, vice presidente Ferdinando Negro. Iniziativa della sezione di Tiro a segno che domenica riprende l’attività À Cividale tre lezioni sulle armi Cancellato il primo stop subito contro il Paluzza, i ragazzi della Polisportiva S. Leonardo hanno confermato la loro forza vincendo al tie-break nella trasferta di S. Vito di Fagagna. La squadra valligiana, che non si avvale di guida tecnica, attualmente é in testa alla classifica con buone prospettive. Continuando su questa strada non mancherà la promozione nella Prima divisione di pallavolo. Dopo la pausa invernale, il Poligono di Tiro della Sezione Tiro a segno di Cividale riprende l’attività a partire da domenica 13 febbraio. Anche quest’anno sono state predisposte tre serate di lezioni su armi lunghe e corte, che si svolgeranno nei giorni 10, 17 e 24 febbraio, dalle 20.30 alle 22.30, presso la sede del Poligono, in via 4 Novembre 61. A tenerle saranno gli istruttori Mario Eloreancig, Claudio D’Andrea e Manlio Vidoni. 14 febbraio: cerchi un regalo prezioso? BOTTEGA LONGOBARDA laboratorio orafo -> atelier orafo riparazioni ritiro oro usato in conto lavorazione incisioni -» quadri articoli da regalo “♦ oggettistica Stretta S. Maria di Corte 20 - Cividale del Friuli Tel. 0432/730932 - 0337/530586 četrtek, 10. februarja 1994 S0V0DNJE Podar Se an puob Sauodnja rase, počaso počaso, pa rase. Seda se nam je parluožu še an pobe-rin, Fabio, ki se je rodiu parvi dan febrarja du Čeda-de. Njega mama je Sandra Marginaj taz Lipe, tata pa I-vo Businaro iz Čedada. Tan doma ga čaka Monica, njega sestrica, ki preča dopune pet liet. Sandra an Ivo sta paršla živet tle v Sauodnjo potlè, ki sta preuzela pankorijo, foran od družine Laurencig. Malemu Fabiu, ki se je kumi rodiu, želmo vse nar-buojše, tuole želmo tudi Monichi. Ceplešišče Zapustu nas je naš parvi Sindak V čedajskem Spitale je u-maru Mattia Trinco. Imeu je 87 liet. Njega pogreb je biu v njega rojstni vasi, v Če-plešiščah v saboto 5. febrarja popudan. V žalost je pustu sinuove, nevieste, na-vuode, sestro, kunjade an v-so drugo Zlahto. Nunac Mattia je biu parvi šindak sauonskega kamuna po drugi svetovni uejski. 2e puno liet je živeu tu Barnase, kjer so tudi njega sinuovi. SVET LENART Puoštak Se je rodila Mascia Natascia je vesela, seda i-ma sestrico an lepo novico jo je naglo poviedala tudi parjateljam, ki hodejo kupe z njo v dvojezično šuolo v Spietar. Mascia, takuo se bo klicala nje sestrica, se je rodila v čedajskem Spitale v četar-tak 3. febrarja. Tata je Tizi-ano Primosig - Bosu iz Ošnijega, mama pa Susanna Cromaz iz Bare. Družina ži- vi tle v Puoštace, kjer vsi se veselmo za rojstvo male Mascie, rojstvo adnega otroka parnese nimar puno veseja, an po naSih vaseh, kjer tuole se riedko gaja pa še vič. Bosovim sestricam, te mali an te veliki, želmo de bi ble srečne, zdrave an vesele. SPETER Petjag Sveta Doroteja Daž ni ustavu dobro vojo petjažanu, ki so se zbral v veliki skupini an praznoval njih pomočnico sveto Dorotejo. Senjam j biu v saboto 5. febrarja. Zbral so se ob sedmi an pu zvičer ta pred kapelco na sred vasi an Sli vsi kupe, par nogah, do cierkve. V rokah so daržal svečice, lampadine... vse kar je moglo arzsvetliet stazico, ki peje do cierkve. Par maš, ki je bla ob osmi, je pieu Pod lipo. MaSavu je don Nisio, ta par njim je biu tudi monsinjor Marino Qua-lizza. Kar maša je paršla h koncu petjaSke žene so venesle uon dobruote, ki so ble tan doma napravle: štrukje, torte, gubance... Potlè za lepuo zarobit senjam, so se vsi pejal v oštarijo, kjer je biu tudi Ližo z njega ramoniko. Petjag Umaru je Dario lussa Po kratki boliezni je v videmskem Spitale umaru naš vasnjan Dario lussa. Biu je mlad mož, sa’ je imeu sa-muo 60 liet. Vsi so ga poznal kot mežnar, sa’ je skar-beu za našo cierku svete Doroteje an za kapelco, ki je na sred vasi. An par dni priet, ko je umaru so ga va-snjani vidli po vasi. Na telim svietu je zapustu ženo Giuseppino, hčere Anno an Graziello, sina Pi-nuccia, zet, navuode an vso drugo žlahto. Njega Pogreb v petak 4. febrarja popudan v Spietre. SREDNJE Gniduca V mieru počivajte nuna Mateužina V špietarskem rikoverje je miemo za venčno zaspala Antonia Drecogna uduova Bergnach - Mateužina. I-miela je 90 liet. Nje pogreb je biu v saboto 5. febrarja popudan v Gorenjim Tarbju. Tonina, takuo so jo klical po domače, se je rodila 7. maja lieta 1903 v Jurjovi družin v Gorenjim Tarbju. Kar je imiela samuo tri lieta ji je umarla mama. Imiela je 22 liet kar se je oženila an šla za neviesto v Mateuži-novo družino v Gniduco. Imiela je pet otruok: Nada-lino, Lidio, dvuojčeta Elia an Giovanna, an še Fausta. Lieta 1964 ji je v ciestni nasreči v Belgiji umaru sin Giovanni, lieta 1969 je ostala uduova. Kar je oboliela, sta jo sin Elio an neviesta Franca pe-jala gor h njim v Belgijo, kjer je ostala nomalo liet, potlè se je spet varnila da-mu an šla živet v špietarski rikovero, kjer so jo nje otroc pogostu hodil gledat an kjer je za venčno zaspala. Topoluove Pogreb v vasi Se ankrat tle v naši vas smo se zbral za akompanjat h zadnjemu počitku adnega našega vasnjana. V čedajskem Spitale je v pandiejak 7. febrarja umaru Aurelio Bucovaz - Na varte te. Imeu je 68 liet. Ni biu pravega zdravja, nie pa parielo, de nas takuo naglo zapusti. Du Spitale je biu samuo tri dni. Na telim svietu je zapu- stu sestre Romildo, ki malo cajta od tega je zgubila moža Genja Stamadiča iz Oblice, Lidio an Elviro, brate Romana an Egidia, kunjade, navuode an vso žlahto. _BARDO^ Poj z Buan Ernesto Petak se pustou tou žalosti tvo ženo Giulio anu tve sine Livio, Marino anu Giorgio. Tou mladosti si bi oku-snu slan kruh emigracione anu težkost miniere. Tou lave se mieu tvo zemijo anu tve jude. Sarčno se dijelou zanje. Inje ljepo počivi. Na te bode lahna naša zemija. Improvvisamente ci ha lasciati per sempre Ernesto Cerno. Aveva 69 anni. Nel dolore lascia la moglie Giulia, i figli Livio, Marino e Giorgio, parenti ecl amici. E di amici Ernesto ne aveva tanti, lo si è visto anche sabato 5 febbraio quando ci siamo trovati a Lusevera per dargli l’ultimo saluto. Anche Ernesto aveva conosciuto l’emigrazione, tornato a casa aveva continuato a lavorare per la sua famiglia, ma anche per il suo paese, che amava davvero. A Giorgio ed a tutta la sua famiglia sincere condoglianze dall’Gres, dalla Z-veza Slovencev, dall’Skgz e da tutti gli amici.___ Per un disguido tecnico non tutti hanno ricevuto il bollettino di conto corrente postale per il rinnovo dell’abbonamento. Ricordiamo che il pagamento può essere effettuato con altro bollettino intestato a Novi Matajur - Civida-le - n. 18726331. Mettete il nome e l’indirizzo esatto al quale il giornale perviene! Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sredo ob 15.00 Trinko: v sredo ob 13.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sredo ob 10.00 v Cetartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 14.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBUNIESAC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 11.00 anod 16.30 do 19.00, v torak an sredo od 16.00 do 19.00, v petak od 8.30 do 11.00 an od 16.30 do 19.00 Crnivarh: v Cetartak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10.30 do 12.00 SPIETAR doh. Edi Cudicio Spietar: v pandiejak, sriedo, Cetartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 830 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v Cetartak ob 10.15 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v cetartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v Cetartak od 11.30 do 12.30 v petak ob 16.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvicer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline se lahko telefona v Spieter na Številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na Številko 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia, v sriedo od 10. do 11. ure, z apuntamentam (727282) an impenjativo. Chirurgia doh. Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di Rimo OD 14. DO 20. FEBRUARJA Podboniesac tel. 726150 - Mojmah tel. 722381 Manzan (Brusutti) tel. 740032 OD 12. DO 18. FEBRUARJA Čedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odpatie samuo zjutra. za ostali cas in za ponoc se more klicat samuo, ce riccia ima napisano »urgente«. Studio immobiliare BRAIDOTTI Una soluzione in più per vendere o comperare casa Informazioni senza impegno Via De Rubeis 19, Cìvidale - Tel. 731233 novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR 1/daja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI / Associato all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 39.000 lir Postni tekoCi raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska. 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SLT Posamezni izvod 40.—SLT OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Se je gajato 40 liet od tega SPETER GRMEK Po Furlaniji je hodila skupina italijanskega radia Rai an registrala na ploSče (dischi) govorico an piesmi domačih judi. Sevieda, so ble tiste piesmi furlanske. Tista skupina je paršla tudi tle h nam, da bi registrala našo govorico an naše domače piesmi. V Garmak je paršla 20. junija. Ljudje so bli zlo kontent, da bojo piel za radio slovienske piesmi, a na žalost tuole jim ni bluo dopuščeno. Domače oblasti, ki so i miele kompit za parpravt pieuce so tiele, de bojo piel samuo po taljansko al furlansko. Tuo je Se an dokaz, de nase oblasti čejo na vsako vižo skrit, de živjo v Ne-diški dolini Slovienj. Tle par nas naše domače piesmi so samuo slovienske an tuo se je lahko prepričala skupina italijanskega radia sama, kar je hodila po naših krajih. Po oštarijah, po hišah an po vaseh so čul kajšan izik so guoril naš judje. Takuo ni bluo, ki skrivat. (Matajur, 1.7.1954) Cedron pod Sauodnjo? Vprašanje ločitve Čedro-na od Spietarskega kamuna je že staro. Že 50 liet se ljudje tele vasi preperjajo, de bi spadal njih vas pod občino Sovodnje. Špeter je od Cedrona deleč osam kilometru, Sovodnje pa samuo 500 metru. Tuo je zlo narodna rieč za domačine, ker če imajo potriebo iti na kamun muorejo zgubit pu dneva. Spietar na bo vseglih tarpeu nobedne škode, če se tistih deset hiš parključe Sovodnjam, ki so parpra-vljene sparjet jih v svojo občino. Cerkveno že spadajo tiste hiše pod sauonsko faro. Stroške za nardit vse pratike za odcepiteu iz Spi-etra bi ljudje sami uzdarža-li. (Matajur, 16.7.1954) PODBONESEC Blok v Stupci Ni dugo od tega, ki so odparli v Predilu obmejni blok za iti v Jugoslavijo. Pru bli bluo, da bi odparli blok tudi v Stupci, saj desta ki gre skuoze našo dolino peje naravnost v Predil an potlè naprej v Tarbiž an Avstrijo. Avstrijci, ki hodejo v Italijo za izlet, gito, bi imiel krajšo pot, če bi šli po teli ciesti. Tuo bi zlo pomagalo tudi našim vasem, ker bi se lahko na tisto vižo pomagale s tergovino. Odkar je meja, konfin tle par nas so vse nase vasi martve, ker so odriezane od svojega zaledja s katerim so nimar tergovaie. DREKA Imamo pošto v Pacuhu Na koncu je bla uslišana naSa prošnja an takuo smo dobil poštni uficih v Pacuhu. Tuo je za nas velikega pomiena, ko nimar se pišemo z našimi judem, ki živijo po sviete. Do seda smo imiel puošto dol par Hloc, ki pa je deleč od Dreke 10 kilometru. V Pacuhu se ustavja tudi avtobus an zatuo se nam zdi, de so zbrali za puoStni uficih pravi kraj. (Matajur, 1.8.1954) BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Tetef. (0432) 730314-730388 FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax (0432)730352 CAMBI - Martedì MENJALNICA -Torek 08.02.1994 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 12,60 13,00 — Ameriški dolar USD 1670,00 1720,00 1697,65 Nemška marka DEM 958,00 978,00 964,25 Francoski frank FRF 280,50 288,50 284,41 Holandski florint NLG 848,00 873,50 860,79 Belgijski frank BEF 46,00 47,40 46,79 Funt Sterling GBP 2482,00 2557,00 2515,41 Kanadski dolar CAD 1245,00 1282,50 1266,43 Japonski jen JPY 15,35 15,80 15,59 Švicarski frank CHF 1138,00 1172,00 1154,08 Avstrijski Šiling ATS 135,00 139,00 137,16 Španska peseta ESP 11,70 12,10 11,93 Avstralski dolar AUD 1200,00 1236,00 1213,82 Jugoslovanski dinar YUD — 7 ■ — — HrvaSki dinar HRD 0,15 0,22 — Europ. Curr. Unity ECU — —, 1878,45 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del A 6 mesi al tasso nominale del A 12 mesi al tasso nominale del 7,75% - taglio minimo 100 milioni 7,25% - taglio minimo 5 milioni 7,25% - taglio minimo 5 milioni