Poitnlna pladana v gotovlnl bhaja v pondeljek in pctek ob 5. popoldne. Stanii meeečno Din 7'— za inozembtvo Din 2Cr—. R;ičun pri poštno-čtkovnem zavodu St. 10.666. Jlova ®oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračaio Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajö ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 33. Celje, petek 22. aprila 1932. Leto XIV. Zako» o pobijanju dra- ginje in celjski trgovci Načelstvo gremija trgovccv v Ce- lju je na svoji redni seji dne 15. t. m. razpravljalo o zakonskein predlogu o pobijanju draginje ter s soglasnim izrekom zavzelo stališče proti uve- Ijavljcnju takega zakona iz sledeeih razlogov: Trgövstvo v splošnem preživlja v tej 'kritični dobi najtežje case na eni fstroiiijj vsled padanja kupne moči, pomajkanja dcnarja in omejevanja kreditov od strand denarnih zavodov, na drugi strani pa onemogočajo ugo- den razvoj trgovskih kupčij zaščitni zakoni za izboljšanje položaja nage- ga kmcta in najstrozje devizno od- redbe. Kmet sine prodajati svoje bla- go po vsaki ceni, ker je zaščiten. Ni- mamo nič proti temu, protestirati pa moramo, da bi se smelo ravnö trgov- ca, ki ima kot isti državljan ena'ke dolžnosti in pravice, preganjati. Vsak zakon mora veljati praviloma za vse državljane, ker bi sicer bil enosti anski. Osnutek novega zakona o pobija- nju draginje, ki bi imcl zadeti vse trgovco prav občutno in pri tern ustvariti najnepiljctiiejSe prilike, pa je krut, ker vsebuje gotovo ncvar- nosti za posamcznlka, ki je morda riajreelnejši trgovec, ki pa lahko ne- hote zaide v konflikt z nameravanim zakonom. Odločno smo proti lemu, da bi sc znova uvljavljale take pro- tidraginjske akcije, ki so popolnoma nepotrebne in ne bodo nikdar imele zažcljcnega uspeha, pač pa bi samo škodovale trgovstvu in vsied tega rodile samo slabe posltdice. Kazni po tern /.akonu so izrcdno drakonič- ne in proti njim ni niti pravnega le- ka. Stara trgovska načela so, in broz teh se tudi danes ne more voditi no- bena trgovina, da se vsako kuranlno blago tako prodaja, da. sc z istim iz- kupičkom more kupiti enak kvan- tum istega blaga in da še razen tega del izkupička ostane za kritje celot- ne režije in eventualno še par od- stotkov čistega dobička za stara le- ta, ko posjtane trgovec delanezmo- žcn. V poštev pa pridejo tudi valutno spremembe, ki kvarno vplivajo na razvoj prometa in čisti dobiček. Ce bi bile vaJute sigurne in bi ne bilo pomanjkanja denarja, bi se tudi lah- ko stalno kalkuliralo. Tak zakon o pobijanju draginje postane za vsake- ga trgovca v slučaju kake valutne spiemeinbe usodcpoln. Skušnja. nas uči, da so v trgovini osiveli trgovci propadli vsled takega zakona, ker so prodali na primer 10 kosov blaga na podlagi nabavne cene, kupili pa po- tem z istiiu denarjem .samo 1 ali 2 kosa, in to* sc je dogajalo tako dolgo, da so pri nastalih normal nib. raz- merab ostali biez denarja in blaga. Taki strogi zakoni ravno nasprot- no učinkujejo, ker reelni in pošteni trgovci nočejo imeti s sodnijo nič opravka in v slucaju kakšne spre- membe cen prodajo svojo celo ali dclno zalogo po starih cenah. Tega se poslužujojo razni temni elementi, ki so vse kaj drugega. ka- kor trgovci ter z istim blagom po- tcm verižijo in ženejo cene dnevno kvišku, ker blaga' ne dajejo konzu- mcnlu, ainpak zopet verizni'ku. Do- gaja se celo, da verižnik f:esto kupi svojo blago zopet nazaj. Mnogo trgovccv je bilo ludi po po- do'bncm zakonu kaznovanih, izkaza- lo pa se jc, da se jim je zgodila kri- vica, in ko so kazen prestali ali pla- čali, so prisli v konkurz, kar samo d.cvka^uje, da. se blago ne prodaja vmliio z ilobičkom, ainpak često z jz- gubo. Kakor znano, je in ostane najbolj- ši regulator cen: »povpraševanje in ponudba«. To sc tudi v norma.lnih časih najbolj obnese, v abnormalnih razmerah pa tudi tak zakon nič ne pomaga, kvečjemu. da je dosti nedolž- nih žrtcv, pravih krivcev pa zakon iic- doseže. Ravno nasprotni uCinek je tu mogoC, kajli Čim strožji je za- kon, tern veCje so ^rilike za veriže- nje. MislJti daJQ Sievilni konkurzi in poravnave, ki vsakega poštenega in reelnega trgovca navdajajo z grozo, kar pomeni, kako se danes trgovci, obrlniki in razni podjetniki nesmi- solno pobijajo' in pehajo za odjcmal- ci. Po uveljavljenju novega zakona in pri dovoljenju 20% dobička bi se nio- ralo marsikatero blago znatno pddra- žiti, kajti danes se pri veliki večini blaga še polovica dovoljenega dobič- ka ne zasluži, so pa zopet predmeti, ki se redko in samo v mali nmozini zalitevajo, in če se tarn ne bi smclo nekaj več zaslužiti, bi trgovec ne mo- gel plaCati raznih davkov in bi tudi no mogel živeti. DOMACE VEIT I d Zaščita kmet a in denarnih zavo- dov. »Službene Novine« so 20. t. m. objavile zakon o zaščiti kmetov, ki stopi 15 dni po objavi v veljavo. Ob toj priliki je bilo izdano z merodjne- ga mesta na^lednje pojasnilo: Glav- na sviha tega zakona, je regulacija gotovib kreditnih odnošajev v drža- vi, ki jo narekujejo splošne kreditne prilike. V prvi vrsti zahteva oslab- ljeni položaj kmetov, da se jib zašči- ti za gotovo dobo tako pred prisilno prodajo njihovih posestev, kakor tu- di pred pretirano visoko obrestno meio za dolgove. Zakon predvideva tudi ukrepe in postopek za primer, da bi kak denarni zavod zašel v za- T'asne plačilnc težave zaradi nenor- malnih kreditnih odnošajev, izzva- nih s splošno kreditno krizo, ali za- radi nenavadnega in prekoinernega dviganja vlog. Dogajalo se je in se še ddgaja. po vsem svetu in tudi pri nas, da zaradi vznemirjenja vlagateljev, odnosno naglega dviganja vlog zaide ta ali oni denarni zavod, dasiravno je vseskozi aktiven, v plačilne teža- ve, ker sc od njega zahteva nemogo- ča stvar, da od vlagateljev sprejeti in v gospodarstvu plasirani kapital takoj lealiziia in izplača vlagateljem. Da se v takih primerih zaščitijo v j)rvi vrsti upniki in vlagatelji pred žkodo in izg-ubo, ki bi mogla nastati, se v zalkonu prcdvidevajo tudi ukre- pi, s katerimi se želi vzpostaviti rav- notežje omajanih kreditnih odno'sa- jev ter omogočiti mirno poslovanje donarnih zavodov. Take ukrepe na- l'okujejo spIoSni g-ospodarski intere- si države tor so se jih poslužile že mnogo druge države; povsod so se pokazale prav blagddejne posledice zlasti z obnovo omajanega zaupanja in normalizacijd kreditnih odnošajev. d Trcšarina na vino ukinjena. Za- kon o izpremembah in dopolnitvah zakona d drž. trošarini, s katerim se ukinja trošarina na vino in žganje, jo stopil 20. t. m. v veljavo. Glavne določbe novega zakona so: Državna Predlagamo torej, da se doslej ob- stoječi protidraginjski zakon ukine, novi pa nikakor ne sprejme. Ce pa je brezpogojno treba uveljaviti tak nov za'kon, se mu naj vstavi tudi klav- zula, da so vedno veljavne dnevne oziroma zopetne nabavne cene. trošarina na vino, ki je doslej znaša- la 50 Din na 100 litrov, se ukine. Na vino, ki se uvaža iz inozemstva, se namesto dosedanje državne in bano- vinskc trošarine plača 200 Din od 100 litrov, na žganje, uvoženo iz inozem- stva po 20 Din za hektolitrsko stop- njo. Namcsto državne in banovinske trcšarine na. vino in na žganje mo'- lajo ločilci na di'obno kakor točilci iz 'i. i)iipombe k tarifni stevil'ki 62. taksnega zakona (okrepčevalnice, vi- narne, žganjarne, delikatesne, slašči- čarsko in slične trgovine, ki toCijo pijaco v odprtih in zaprtih posodah za k on zum v poslovnih prostorih) plačati nadoinestno plačilno takso, ki se odmerja na isti podlagi kakor točilna taksa iz tar. št. G2. taksne ta- rife. To nadoinestno točilno takso je treba plačati pri davčnih upravah v naprej v dvomesečnih obrokih. Nova jiadomestna tocilna taksa znaša. v mestih od 5.000 do 10.000 prebivalcev (n. pr. tudi v (lelju) trikratni znesek odmorjene točilne takse in sicer po skupinah: I. (J000 Din, II. 4.500 Din, III.' ri.000 Din, IV. 1.800 Din. Točilci bodo morali plačati to nadomestno takso pol eg redne točilne takse. Spe- cciijske in ostale trgovine, ki proda- jajo žganjc v oiiginalnih zaprtih ste- klenicah, morajo namesto državne in banovinske trošarine plačati v Ljubljani in Mariboru 4.000 Din, v krajih s preko 2.000 prebivalci 3.G00 Din in v krajih do 2.000 prebivalcev 1.200 Din, in sicer za 3 mesece na- prej pri pristojni davčni upravi. Od 1. januaija 19,'W. «mejo občine pobi- rati obč-iiLsko trošarino na vino v me- stih do najveC 100 Din, v podeželskih občinah do 50 Din za 100 litrov, na žganje pa v mestnih in po'dezelskih ob. cinah do največ 5 Din na hektolitr- sko stopnjo. Od vplačanih nadomest- nih taks dobi jo pristojne banske uprave 50%, drža.va pa ostalih 50%. Po dosedanjih predpisih plačana dr- žavna trošarina na vino in žganje, zatečeno na dan 20. t, m., se bo vr- nila na prošnjo točilca, ki se mora predložiti do 20. maja. Do istega ro- ka je treba predložiti tudi prošnje na banske uprave za povračilo banovin- ske trošarine. KoliCine izpod 20 li- trov vina in 10 litrov alkohola v žga- nju se ne bodo upoštevale pri povra- čilu. DR AGO ŽABKAR: Obrtnišivo v prejsnjih stoletjih (Dalje.) Za podelitev mojstrstva in meščan- stva so stavile zadruge zeld težke po- goje. Nekatere zadruge so zahtevale, da je moral biti kandidat za mojstr- stvo in mcščanstvo oženjen, druge so zalitevale, da je moral biti še ne^- oženjen, paC pa, da se je moral takoj po podelitvi teh pravic poroCiti. Mo- ral je biti katoličan — ta pogoj se je pozneje vsled refoimacije spreme- nil —, biti jc moral lastnik hiše ali pa jo kupiti v doloCenem roku, imeti je moral toliko premoženja, da je bi- lo pričakovati, da bo z lahkoto vršil svoje rokodelstvo. Cesto so je prosil- cem za mojstrstvo in mešcanstvo na- svetovalo, včasih pa naravnost uka- zalo, da morajo poročiti hcerko ali pa vdovo rokodelca in to iz iste stro- ke, kakrgni je pripadal sam; cevljar si je moral poiskati čevljarico, kovač kovačico itd. Torej je bila tudi lju- bezen precej strokovno opredeljena, kar pa seveda ni zmcraj oilgovarjalo dejanskemu stanju; vsled teh zahtev so nastale večkrat zmede in neprili- ke. Vsekakor je imel prednost pri podclitvi mojstrstva in meščanstva oni, ki je poročil vdovo rokodelca (eine ehrsame Handwerkerswitwe). Sejam, na katerih so se podeljeva.le mcščanske pravice, so morali priso- stvovati vsi mestni očetje. Ako se je ugotovilo, da manjka le eden izmed očctov, so se morali ostali raziti in sklicati novo scjo'. Ako bi danes ve- ljala ta pravlla, bi bilo mnogo občin- skih sej nesklcpčnih. Pri podelitvi mojstrske in meščan- ske pravice so zelo strogo gledali na privai.no življenjc prosilcev, pa tudi stari mojstri so morali paziti na to, da je bilo njih življenje vsaj navidez- no v skladu z zahtevami zadrug. Ta- ko so leta. l'JOl. zagrozili nekemu dimnikarju, ki je živel s tujo žcnsko na »veri«, da mu bodo odvzeli vse pridobljenc pravice, ako v najkraj- šem času ne pri])elje pred nje žcnske, ki jo misli »posteno« poroCiti. Ker pa vroCekrvni in zaljubljeni dimni- kar le ni hotel ugoditi tej zahtevi, so mu stavili očetjo prav kratek ulti- iriat in sicer: »da zapodi o'd sebe sumljivo žensko, s katero je dosedaj živel, da ne bo jemaJ pod streho tuj- cev in jim pomagal tihotapiti, da se nc bo potikal poiio'Ci po mestnih uli- cali, da si kupi takoj hišo jn da se v troh mesecih pošteno oženi.« Ka- koiY se iz teh zahtev vidi, so dali me- stni očetje prav veliko na javno mo- ralo, pazili pa so tudi na to, da jim ni nihče kazil cen z utihotapljenim blagom. Tudi dandanes bi taki pogo- ji še vcljali in marsikatera ženska bi se lažje »pošteno« omožila. Najtežje so dobili mojstrske in ine- Ščanske pravice Lahi. Teh so sc tudi stari Ljubljančani na vse načine otresali. Tako so leta 1608. odbili prošnjo za podelitev mojstrske in meščanske pravice nekemu Lahn Cergniju s sledečimi razlogi: »Ta člo- vek ni lokodelec,« so dejali mestni očctje. »Gluh je, torej za kakšen obrt ali tigovino tudi nesposoben, delal bi dolgove in škodoval mestu. Njego- va ženska ga je imenovala tatu. Ima dva nezakonska otroka. Nekoč so ga morali sodni hlapci (biriči) prijeti in odpeljati na Trančo. Bill bi ga pri krvavem sodišču (Malefizrecht) so- dili, da ni pobegnil s Trance. Poma- gal je ltaškim trgovcem po Kranj- skem tihotapiti.« Cergnij se je sicer priožil na vicedoma, vendar je tudi ta njegovo prošnjo odbil in Cergnij sc je moral iz Ljubljane izseliti. Ka- kor se vidi. so bile že takrat ženske nepokornim možičkom zelo nevarne, gorje pa tistemu, ki jc imel nezakon- ske otroke. Proti Lahom so bili ta- kratni mojstri upravičeno ogorčeni, : ker so jim kvarili cene s tern, da so tihotapili blago preko meje in ga pro- ; dajali po doželi plemičem in duhov- ; ščini. I Med meščane so sprejemali v poz- i nejši dobi tudi plemenitaše. Ti sicer | nisö izgubili svojega plemstva, vsaj 1 kar se tičc njih osebe same, vendar je moral opravljati eno aJi drugo ! obrt in jc bil gliede te magistrate 1 ravnotako odgovoren, kakor vsak : drug meščan. Takih plemičev-mešfa- ' nov je bilo zelo malo, ker so smatra- : li, da je obriovanje za nje sramotno ! dclo. Že v 17. stoletju pa naletimo na plcmiče, ki so trgovali z vinom, nc da bi stopili v meščanske vrste. ; Imeli so svoje vinoto(v:e in meščani ¦ so se vsled tega pritoževali v Gradcu ' in zahtevali, da vlada prisili plemi- '. če, da tc vinotoče opuste ali pa da se ! pomeäöanijo in prevzamejo nase ista I bromena kakor ostali meščani. I Magistrat je imel pravico spreje- mati meščanc, pa tudi odpovedati meščanstvo. MešCan, ki mu je bilo ' mcšcanstvo odpovedano, ni smel vec \ izvrševati svojega rokodelstva niti tr- govati. i Največ meščanov je bilo rokodel- cev in ti so vsled svojega velikega Števila delali v mestnem zastopu Stran 2. »Nova Boba« 22. IV. 1932, Štev. 33. ct Nedeljen delovni čas v državnih uradih. Banovinska eksekutiva JRKD v Ljubljani je naprosila ministra za socijalno politiko g. Ivana Puclja, naj v niinistrskem svetu predlaga, da so s 1. majem uvede v državnih uradih nedeljen delovni čas od pol 8. do pol 14. Ministrski svet je ta predlog spre- jel in sklenil, da bo po proučitvi za- deve izdal podrobnejša navodila pod- rejenim oblastem. (1 Vojaško službovanje dijakov ru- darskih šol. Da se da študentom ru- darskih šol možnost, da brez pivki- nitve nadaljujejo in končajo šolanje, je na vlo'go ministra za« gozdove in rudnike dovolil minister za vojno in mornarico, da se sme dijalkom rudar- skih šol v državi v smislu čl. 52 a), drugi odstavek, zakona o ustrojstvu vojske in mornariee načelno dovoliti odgoditev službe v stalnem kadru do konca študij, najdelj pa do njihove- ga dopolnjenega 25. leta. Študentje omenjenih šol, ki hočejo izrabiti tö ugodnost, naj se obrnejo na pristoj- no vojaško okrožje s prošnjo, taksi- rano po predpisih; prošnji je treba priložiti izkazilo, iz katerega se vidi, da; je student vpisan na dotični šoli in kda.j jo bo končal. Te prošnje bo reševalo ministrstvo. d Zvišani prlspevki za borze dela in dovoljeni odtegljaji. Po naredbi ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje se je od 1. aprila 1932. dalje zvišal prispevek za borzo dela od 5% na 10% tedenskega pri- spevka za bolezen. Zato delodajalci od 1. aprila lahko odtegnejo od pla- ce delavca. te-le zneske: Dnevno: mezdni razredi (druga številka dnev- ni zncsek v dinarjih): 1. 0.21, II. 0.31, III. 0.37, IV. 0.45, V. 0.54, VI. 0.65, VII. 0.77, VIII. 0.92, IX. 1.11, X. 1.31, XI. 1.54, XII. 1.85. Tedensko (druga Ste- vilka tedenski znesek v dinarjih): I. 1.28, II. 1.85, III. 2.22, IV. 2.68, V. 3.23, VI. 3.88, VII. 4.62, VIII. 5.54, IX. 6.65, X. 7.85, XI. 9.24, XII. 11.09. V teh zneskih so updštevani dovoljeni od- tegljaji za vse vrste prispevkov. Ta- bele o odbitkih boino na željo poslali delodajalcem, Cim jili prejinemo od Osrednjega urada za zavarovanje de- la vcev v Zagrebu. — OUZD v Ljub- ljani. d V slučaju zastrupljenja, povzro- čenega s pokvarjenimi jedili, kakor tudi z alkoholom, nikotinom, morfi- jem, opijem, kokaino'm, je uporaba naravne »Franc Jožeiove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška stro- kovna dela navajajo, da pri zastrup- ljenju s svincem staro preizkušena »Franc Jožefovaa voda ne o'dpravi samo trdovratne zapeke, tcmveč da učinkuje tudi kot specifiČno proti- sredstvo. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskih trgovlnah. d Dunajska vremenska napoved za sobolo 23. aprila: Veeinoina jasno, nadaljno zmerno naraščanjo tempe- rature, krajevne nevihte niso izklju- čene. Celje in okolica c Dva shoda poslanca g. Prekorška na Vranskem in Gomilskem. Narod- ni poslanec g. Ivan Prekoräek bo imel v nedeljo 24. t. m. po rani maši, t. j. ob pol 8. zjutraj shod na Vranskem, ob 10. dopoldne pa na Gomilskem v prostorili g. Hcčevarja. Na shoda so vabljeni vsi volilci iz vranskega oz. gomilskega okoliša. c Clane krajevne organizacije JRKD, ki so svojčas podpisali pristopne iz- jave pri mestni organizaciji, a biva- jo v področju okoliške občine, je te dni prevzela okoliška organizacija od mestne. c Bolnica za duševne bolezni v No- vem Celju. Te dni se je piičelo z na- daljcvanjom gradbenih del za konč- no dovršitev zavoda. Stavbna tvrdka Dukič, ki je prevzela gradnjo novili stavb, je začela graditi Lri nova po- slopja in sicer stanovanjsko hišo za zdravni'ke in upravno uradniStvo, stanovanjsko hišo za bo'lnicarje in drugo uslužbenstvo ter .stanovanjsko hišo za sestre usmiljenke. Ministr- stvo je zadevne načrte odobrilo in dalö na razpolago potrebon kredit. Ker so med tem tudi adaptacijska dela v grajščini sami že eelo napre- dovala. je s;igurno racunati, da bo zavod najkasneje do jeseni celotno urejen in predan svojemu namenu Začasno je v zavodu oskrbovanih 100 duševno bolnih moSkih, pozneje pa bo zavod sprejemal tudi ženske v bolniško oskrbo. c Nova porodnišnica v Celju. Pre tekli teden jo koiuisija kr. banske uprave iz Ljubljanc začela s kolav- dacijskimi dela za prevzem nove po- rodnišnice. Ta dela Se niso dokon- čana, želeti pa je, da se zavod, ki je tako nujno potreben, cim prej otvo- ri. c Vse trgovce in obrtnike opozar- jamo na. važno predavanje, ki se bo vršilo drevi ob osmih v mali dvora- ni Narodnega doma v Celju. Preda- val bo sodnik upravnega sodisča v Celju g. dr. Ivan Likar o predmetu. »Ugotavljanje davčne osnove za pri- dobnino in davek na poslovni pro- met«. Trgovci in obrtniki naj se pol- noštevilno udeleže tega aktualnega predavanja. c Opozarjanio na proslavo desellet- nice zakona o zavarovanju delavccv, ki se bo vršilo v nedeljo 24. t, in. ob 11. dopoldne v dvorani Obrtnega do- ma v Celju. Spored proslave je bil že zadnjič objavljen. Na to proslavo so vljudno vabljeni vsi zastopniki oblastev in korporacij, obrtnih in de- lavskih organizacij, kakor tudi delo- dajalci in delojemalci. Prireditelji prosijo za točno in polnoštcvilno udeležbo. Qpozarjamo zlasti, da bo na proslavi predaval g. dr. Jože Bo- hinjec, ravnatelj OUZD v Ljubljani. c Ljudsko vseuöilisöe v Celju. Na celjskcm Ljudskem vseučilišču bo predaval v pondeljek 25. t. m. slavist Ijubljanske univerze g. Franc Petre o zgodovini slovenskega vseučiUške- ga vprašanja. Predavanje bo poka zalo razvoj visokega šolstva na slo- ven.skem ozernlju v okviru celotne rasti slovenskega ljudstva od prvih poCetkov zavednega napora za šol- stvo v dobi protestantov preko nem- škega jezuitskega. kolegija in fran- coske central ne sole v Ljubljani do 1. 1848., v katerem je bila prviC izne- šena zahteva. po slovenski visoki so- li. V glavnih obrisih bo očrtal raz- mere, iz katerih so na. zapadu zrasle prve visoke sole in primerjal Sloven- ce s sličnimi malimi evropskimi na- rotij., ki so prav tako počasi in s te- žavami v za.mudi gra.dili svojo kul- turiio rast. Zahteva po lastnem vse- učilišču je bila last vsem generaci- jam od revolueijskega. leta do raz- pada habsburške monarhije, zanje so se borile vse velike slovenske poli- tične osebnosti preteklih dob. Bilo je eno izmed onih redkih vprašanj, ki so zbirala okoli sebe s svojo nujnost- jo pristaSe vseh smeri, in bilo s tem označeno za vsenaro'dno. Temu ures- ničenju se je približalo takrat, ko so so pozabljale osebne koristi in je bi- lo delo naših javnih mož prežeto z borbenostjo in idealizmom. Predava- nje bo s stvarnimi zgodovinskimi ugotovitvami osvetlilo ninogc naše { kulturno-zgodovinske pojave pretek- lih dob, kakor tudi razmerje do na- šili gospodarjev. V drugem delu pa bo predavatelj obravnaval dobo od ustano'vitve univerze v Ljubljani le- ta 1919. in nekatera važna v})rašanja univerze, aka.demske vzgoje in dija- štva. Vse predavanjo bodo ilustrira- le skioptične slike. Od celjskcga. ob- činstva se pričakuje, da bo s številno udeležbo pokazalo, da se zaveda ve- likega pomena Ijubljanske univerze. c Na Ljudskem vseučitfšču je pre- daval v pondeljek 18. t. in. zvečer biv- ši univerzitetni prolesor v Irkutsku g. di1. H. Halm o predmetu »Od Bal- tika do Urala«. Ob krasnih skioptif- nih slikah je v izredno zanimivem in poučneni predavanju opisal življe- nje, kulturo, tehnične znamenitosti, zgodovino in običaje l'iiskega naro- da in ruskih inest Ljeningrada in Moskve. Nato je povedel številne po- slušalce ob'Vo'lgi v Kazan in preko Jekaterinoslava do Bclega obeliska na Uralau, na mejo Evrope in Azije Gosp. predavatelj je žel za svoja si- jajna izvaja.nja živahno odobravanje. V doglednem času bi ga zopet radi slišali v Celju. c Celjsko pevsko društvo bo imelo jutri v soboto zvečer važno ])evsko vajo vsega zbora. Ker se bomo pri vaji pogovorili o vseh podrobnostih turneje, prosimo, da se vsi pevci in pevko sigurno udeleže vaje! — Od- bor. c Naši sportni mladini! Aeroklub »Naša krila«, krajevni odbor Cclje, priedi v soboto 23. t. m. predavanje o jadralnem letalstvu. To predavanje se bo vršilo v risalnici tukajšnje dr- blago za damske obleke, plaščc in kostume kupite žg letos po izredno nizkih cenah v velikanski izbiri v znani so- lidni manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik, Celje žavne dvorazredne trgovske sole s l>rJCetkom ob 20. Predaval bo g. caud. ing. Boi-is Cijan iz Maribora, ki ga je krajevni odbor naprosil, da poda na- si javnosti pregled o letenju z brez- motornimi lctali. Predavanje je po ;< »Ker je preračunal, da mu bo kot samska ženska dosti več kdristila.« Vsa moja neizgovorjena sumničenja so dobila nenaddma določne oblike, in vse je govorilo proti prirodoslovcu. V tern mirnem, bledem možu s slam- nikom in metuljnico sem zdaj videl straSno bitje* polno neskončne potrpežljivosti in spretnosti, s smeh- ljajočim se obrazom in morilskim sreem. »Qjn je torcj najin sovražnik — on je bil tisti, ki naju je v Londonu zasledoval?« »To bo prava rešitov uganke.« »In svarilo — svarilo je morala ona napisati.« »O tern sem prepričan.« Strašen zločin, na pol razodet, na pol samo slu- ten, je stopil iz teme, ki me je tako dolgo uklepala, »Ali si o vsem prepričan, Holmes? Kako veš, da je njegova žena?« »Ker se je tako daleč izpozabil, da ti je pri prvem srečanju povedal del svoje resnične življenske zgodbe in verjemi mi, da se je potlej že večkrat kesal. Res je imel nekoč šolo v severni Angliji. Vedel bos', da ni osebe, ki bi o njej prej kaj zvedel kakor o učitelju Saj je toliko posredovalnic za učitelje, kjer lahko ugotoviš, kje je zdaj ta ali oni. Tudi jaz sem poizve- doval in izvedel sem, da je na Cuden način neka sola propadla, in da je njen lastnik — njegovo ime je bilo drugačno — s svojo ženo izginil. Osebna popisa sta se ujemala. Ko sem zvedel, da se je begunec p|rav posebno zanimal za metulje, ni bilo nobenega dvoma več.« Tema se je jasnila — toda dosti reči je še ležalo v senci. »Ce je ta ženska res njegova žena,« sem vpraSal, »kako pride gospa Laura Lyonsova v igro?« »To je ena izmed točk, ki jih je osvetlilo tvoje raziskovanje. Tvoj pogovor z damo je poiožaj bist- veno pojasnil. Nisem vedel, da se hoče oil nioža lo- čiti. Če pa je to res, je brez dvdma računala, da jo bo Stapleton poročil, ker je videla v njem samea.« »In če zve, kako jo je prevaral?« »Nu, potem nama bo ta dama morda koristno oro'dje. Prvo, kar morava storiti, je to, da jo jutri poiščeva. — in sicer oba skupaj . . ., Ali se ti ne zdi. Watson, da te že precej dolgo ni tarn, kjer bi moral biti? Saj je tvoje mesto baskervillski dvorec!« Stran 4. »Nova Doba« 22. IV. 1932. Štev. 33. ca«. Rejci in člani odsekov, ki se že- lijo razstavo udeležiti, sc morajo pri- glasiti čim preje pri Kmetijski dru- žbi v Ljubljani. Za to razstavo vlada že sedaj vcliko zanimanje, saj se bo- do živali tudi strokovno ocenile in najlepše nagradile z denarnimi na- gradami in diplomami. Novost na tej razstavi bo, da bo vsak stoti obiskovalec nagrajen s priinerno ži- valico, t. j. s perutnino ali kunci. Cla- ni odseka bodo tudi priredili prinier- na poučna predavanja potom Ijub- ljanskega radija o rcji pei'iitninc in kunccv. Anekdote K pisatelju Anatolu Franceu jc pri- šel nekoč ncki tujec. »Ali bi lahko govoril z mojstroni?« je vprašal pi- sateljevega tajnika. — »V kakšni za- devi?« — »Sem zastopnik najvcčje zavarovalnice in bi rad zavai'oval mojslra za življcnjc.« — »Niina ssmi- sla,« je odgovoril tajnik, »mojstcr jt* nesmrten.« Znanega hurnorista in satiiika Sa- phiija (1795-1858) ni bilo inogočc prcgovoriti, da bi zavžival zdravila. Ko ga je nekoč obiskal zdravnik in ga vprašal, ali se je ravnal po recep- tu, je odgovoril: »Ce bi se bil ravnal po vašem rcceptu, bi si bil zlomil vrat, kajti vigel sera recept skozi okno.« Slovita pevka B. je poslala pesni- ku G. Papiniju zvezek svojih pesmi s prošnjo za odkritosrčno kritiko. Dan kasnojc je prejela pesnikovo sli- ko z lastnoročnim posvetiloin: »Pes- nici B. — pevcc G. Papini.« Smešnice Trije prijatclji sc pogovarjajo o so- rodnikih. »Imam bratranca,« pripo- veduje prvi ponosno, »ki je poslanik. Kjer so pojavi, mu pravijo ,ekselcn- ca1.« — »In jaz,t< skuša drugi naclkri- liti prvega, »jaz imam strica, ki ima banko. Kjer se pojavi, mu pravijo ,gospod predsednik'«. — »To ni še nič,« pravi tretji zmagoslavno. »Jaz imam taščo: kjer se pojavi, ji pravi- jo ,Ljubi Bog'«. * * »Kakšcn poklic pa ste izbrali svo- jemu sinu?« — »Ce se razmere ne bodo izpremenile, bo postal upravi- telj konkurznih mas.« * * Vlomilec: »Gospodična, saj ne za- htevam od vas ničesar drugega, ka- kor denaiv« — Gospodična (bogata dedinja): »Nesramncž, nie: niste bolj- ši od dnigih moških!« »Milostiva, vaš soprog mora za ne- kaj časa v sanatorij.« — »Za božjo voljo', kaj pa, je zopct zagrešil?« * * Moric pri klavirskem koncertu: »Moj Bog, kako izvežbane pr^te ima ta pianistka! Kako karijero bi lah- ko dosegla kot strojepiska!« Književnost Tita. — Lisica. V prevodu znane- ga prevajalca mladinskih knjig prof. Pavla Holeeka v Celju ter založbi in tisku Zvezne tiskarne v CeJju je rav- nokar izšla na 9G stran eh v lepi, okus- ni opremi nova mladinska knjiga — prevod dveh živalskill povesti Ernc- sta Thompsona Setona »Tita« in »Li- sica«. Knj.i'go krasi mnogo zelo posre- čcnih risb celj. akad. slikarja A. See- bacherja, »Tita« je prisrCna, napeta zgodba o prerijski volčici, ki so jo ljudje ugrabili kot mladiča. V ujet- ništvu jo spoznala človeške zvijaCe in se naučila, kako se je treba Cuva- ti človeških nakan in nevarnosti, ki prcže na volkove. Te izkušnje je poz- nejo v polni meri iizrabila, ko je po- begla in začela živeti svobodno življenje v naravi ter obvarovala svoje mladiče pred poginom. Povest »Lisica« opisuje prebrisanost zvito- repke in tragiko, ko mati konCno za- strupi mladiča, ki so ga ljudje ugra- Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM člavnica in rezerue ned Din 14,000 ooo#— Kupuje in pro- dcijci devize in solute, Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilsve vloge na knjižice in iekoči račun ter nudi za isle popolno var- nost in ugodno obrestova^je. Maribor, Soštsnj Podružnki: bili in ki ga ni mogla več rešiti. Knji- ga je kartonirana in stano 18 Din. Dobi se v vseh knjigarnah in pri za- ložnici: Zvezni tis'karni v Celju. Z užitkom jo bodo čitali otroci in od- rasli. Knjiga je zelo primerna za da- rilo, in jo tudi so'lam toplo priporo- Camo. Že seda! dobite tudi v inodnem ateljeju za gospode Ms&lcs Zabukošek Ccljc, Cankarjeva ccsta štev. 2 zelo kpo pomladansko in poletno garderobo po merl iz orlginatnega angleškega Sportex, Fresko in Kamgarn blaga 1932 po zmernlh cenah. Zaradi prtselitwe se proda razno mehko pohiStvo, ledene omare, sobni klozet, vrtno oiodje in klopi, kadi za pralnico, teiovadno orodp, železne peči in diue;i predmoti. Cel;e, VeRova ulica 6. Lep pes volčiak se poceni proda. Cvlje, Vegova ul. 6« Oddafe se 2 garantirano Cisti sobi s postrcžbo, tneblo- vani ali prazni. Cclje, Miklošičeva ul. 5/1. S^jiibi stairsi! Vsi otroci Vas lepo prosimo, pojdite Še danes v Irg. dom Stcrtnecki in o- qlejte si ve'iko nionufakturno zalogo, ker tain so dobi za mal denar veliko dobrega, lepega in rnočnecja blaga za otroSkc kakor tudi za moSke in žon- ske oblrke. Nj zalorji se naliaja č-?z iisoč samih novih vzorcev in si lahko ogledujete blayo birz obveza nakupa. TrgoYski dom Sterraecki, Celje Za mehka barvano tla prvovrstno »redstvo „KQKET" barvan tekoči vosek j Navadna barvana tla se Vam svetijo, kakor ! najbolj negovan parket. Istočasno tla po- • barvatc, obrabljene plasti popravite. Zado- | stuje bela melika tla impregn'rati s »KO- MET« barvanim tekotim voskom brez dtu- gega priponioCkii. Za parkete priporočs in nebarvan tekodi ves k „KOMET". Zaloga Dr&f|o ŽnidarEČ# Celje Javno »kladiäöe. Auto-Nitro (Spritz) emaife - »:.i« kite, paste in papir za brušenje, pasta zi poli?an'>\ razredCilo itd -td. vse po tovarniških cenah micli Ivan Mavnikair, Ceije Lokal in stanovanje na proinctuitočki, z vscmi pritiklinami.oddam takoj. Naslov e poizve pri Konzumneni dru- štvu za Slovenijo, Celje, Kralja Petra cesta. Iš&e se Wortheim blagajna z notranjo velikostjo 45/40. Ponudbe ua poštni prcclsl 102, Celje. Gospodiinj». samostojnn, energična, 30-40 let stara, vešča vseh hiSnih in gospodarskih poslov, se iSče za večje posestvo. Ponudbe dircktno ua na- slov: Ar.dro Križanec, Dobovcc Stev. 1, pošta Rogatcc. L^pi m^blovana soba z 1 ali 2 postr-ljatTii? se odd^ s 1. ma- jem. Ogieda se lahko düpuldü« in po- poldne do 3 use. Raziagova uüca 3/a I. nadätropje dtsno (Pokojniüski zavod). 7 lepih stavbnifa parcel v hi žežba točna en soüdna ! Telefon Ät. 245 liinho HuhouBC. obl. tsonces-mestni tesarstö mojstep na Im nit! spllll izvršuJe vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |il I UblJU hiše, v\W, tovarnc in csrkvc, strope i« razna tla, paviljone, vz- rande, stopnicc, iedenice in ograj:v. — Gradnja mostov, nilinov in jyzov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Ces^vvnUr737n TAi^rfkW^we-i^^a-i-A-jQh dä%l Cenj. cbčinstvo vljudno opozarjani.'da imam v Jrjrt^llFlCaJlt? SCS svoji hiai v CELJU, KRHLJÄ PETSÄ c. 37 laslno mesari|o# preHaievalnico in gossllBio pri ojelenu" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se pdporočB losip Goreniak» Gradnjo elekiričnih central, telefonov in signalnih naprav, popravila motorjev, generatorjev, centralne kurjave in vsn v to stroko spndajoča popravila izvrSuje zelo poceni in stro- kovnjaško z garaneijo CDmir OCI Hl/ ^»b&c. elekirotehnično podjetje iKHNt DCLHH9 CELJE, Pre$e 'noY« ul» ^ «t, 3, Ürejuje Rado PeSnlk. — Odgovoren zakonzorcij »Nove Dobe« in Žvezno tiskarno Milan Öetlna. -- Öba v Celju.