1 D- 12. 80
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, ponedeljek 8. decembra 1980_Cena 15 dinarjev	Leto XXXVII
1466.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti
Razglaša se zakon o Slovenski akademiji znanosti
in umetnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
24.	novembra 1980, na seji Zbora občin dne 24. novembra 1980 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne
25.	novembra 1980?
St. 0100-114/80
Ljubljana, dne 25. novembra 1980.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (v nadaljnjem besedilu: SAZU) je nacionalna znanstvena in umetniška organizacija, ki združuje najpomembnejše znanstvenike in umetnike, razvija, spodbuja in pospešuje znanost ter organizira raziskovalno delo, spodbuja in neguje umetnost in pospešuje umetniško dejavnost ter s svojo dejavnostjo prispeva k razvoju samoupravne socialistične družbe.
2.	člen
SAZU je samoupravna organizacija. Njen položaj in naloge določa zakon.
SAZU je pravna oseba s pravicami in dolžnostmi, ki jih določajo ustava, zakon in statut Sedež SAZU je v Ljubljanu
3.	člen
Naloge SAZU so zlasti:
—	obravnava temeljna vprašanja s področja znanosti in umetnosti;
—	sodeluje pri oblikovanju poHtfke raziskovalne dejavnosti in umetniškega ustvarjanja;
—	sodeluje pri obravnavi aktualnih družbenih vprašanj;
—	sodeluje pri oblikovanju programov raziskovalne In kulturne dejavnosti ter izobraževanja v SR Sloveniji;
—	spodbuja znanstvene in —nstniilrn dsjevnest
italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji;
—	podpira razvoj znanstvene in umetniške dejavnosti slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini;
—	sodeluje pri ocenjevanju rezultatov raziskovalnega dela in umetniškega ustvarjanja;
—	daje predloge in mnenja o pospeševanju znanosti, organizaciji raziskovalnega dela in umetniškega ustvarjanja ter o uporabi sodobnih znanstvenih dosežkov;
—	organizira, sama ali v sodelovanju z raziskovalnimi in visokbšolskimi organizacijami, raziskovalno delo, zlasti na področjih, ki so pomembna za poznavanje naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda, za razvoj njegovega jezika in kulture.
4.	člen
SAZU uresničuje svoje naloge tako, da:
—	organizira raziskovalno in umetniško delo svojih članov preko znanstvenih razredov, raziskovalnih in drugih organizacij ali v sodelovanju z njimi;
—	organizira razprave, znanstvene sestanke, posvetovanja, predavanja in razstave;
—	sodeluje z raziskovalnimi, visokošolskimi in drugimi organizacijami;
—	sodeluje pri delu družbenih svetov;
—	organizira zbiranje, urejanje, opremljanje in proučevanje virov, dokumentacije in drugih gradiv s področja znanosti in umetnosti;
—	izdaja stalne in občane publikacije s področja znanosti, kulture in umetnosti;
—	pomaga pri ustanavljanju znanstvenih in Umetniških društev, spremlja in spodbuja njihovo delo in sodeluje z njimi.
5.	člen
SAZU sodeluje pri idejni opredelitvi temeljnih vprašanj znanosti in umetnosti, razvija marksistično teorijo in metodologijo na različnih področjih znanosti in umetnosti ter povezuje znanstvenike in umetnike, ki s svojim teoretičnim znanjem in praktičnimi izkušnjami lahko vplivajo na ustvarjalno uporabo mar-. ksističnih spoznanj na posameznih področjih znanosti in umetnosti. Pri tem sodeluje z marksističnimi centri, zlasti z marksističnimi centri univerz in Marksističnim centrom pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije.
6.	člen
SAZU sodeluje z akademijami znanosti in umetnosti v drugih socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter ustanavlja v ta namen tudi
»kupne organe.
7.	člen
SAZU sodeluje pri oblikovanju, organizaciji In izvajanju programov mednarodnega znanstvenega in kulturnega sodelovanja in sodeluje z akademijami znanosti in umetnosti ter drugimi znanstvenimi In umetniškimi organizacijami v tujini.
8.	člen
Člani SAZU se prek SAZU vključujejo kot izva-Jstkd v samoupravne interesne skupnosti za kulturo in raziskovalno dejavnost.
SAZU sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za kulturo in raziskovalno dejavnost pri ob-
ravnavi vprašanj s področja znanosti in umetnosti, pri oblikovanju politike in programov kulturnih in raziskovalne dejavnosti ter pri ocenjevanju rezultatov raziskovalnega dela in umetniškega ustvarjanja.
9.	člen
Delo SAZU je javno.
Javnost svojega dela zagotavlja SAZU zlasti s tem, da objavlja letni program dela in letno poročilo o delu.
Statut SAZU podrobneje določa način obveščanja javnosti o delu SAZU.
10.	člen
Za delo SAZU na področju raziskovalne dejavnosti se uporabljajo, določbe zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, če ta zakon ne ureja drugače.
11.	člen
Socialistična republika Slovenija zagotavlja pogoje za delo in razvoj SAZU.
SAZU si zagotavlja sredstva za delo In razvoj tudi s svobodno menjavo dela ali na kakšni drugi podlagi.
12.	Člen
Statut SAZU in drugi samoupravni splošni akti določajo v skladu s tem zakonom njeno organizacijo, način dela in upravljanja.
Statut SAZU sprejme skupščina SAZU, potrdi pa Skupščina SR Slovenije.
13.	člen
Zakonitost dela SAZU nadzoruje za kulturo in znanost pristojni republiški upravni organ.
II.	ČLANI SAZU
14.	člen
SAZU ima redne člane-akademike, dopisne člane, zunanje dopisne člane in častne člane.
Izvolitev za člana SAZU je nacionalno in družbeno priznanje za ustvarjalno delo in dosežke na področju znanosti ali umetnoetl.
15.	člen
Za rednega člana SAZU - akademika je lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, ki živi in deluje v SR Sloveniji ter je ustvaril posebno pomembna dela na področju znanosti ali umetnosti.
Za dopisnega člana SAZU je lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, ki živi in deluje v SR Sloveniji ter je ustvaril pomembna dela na področju znanosti ali umetnosti.
Za rednega oziroma dopisnega člana SAZU je lahko izvoljen tudi znanstvenik ali umetnik slovenskega rodu, ki ne živi v SR Sloveniji in je dejavno povezan z domovino ter je ustvaril posebno pomembna dela oziroma pomembna dela na področju znanosti ali umetnosti.
Za zunanjega dopisnega člana SAZU je lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, ki živi ali deluje zunaj SR Slovenije in je ustvaril pomembna znanstvena ali umetniška dela ali ima posebne zasluge za slovensko kulturo.
Za častnega člana SAZU je lahko Izvoljen, kdor je posebno zaslužen za slovensko kulturo, za obči razvoj znanosti ali umetnosti, za socialistični razvoj naše ožje ali širše družbene skupnosti ali za krepitev mednarodnega sodelovanja in miru v svetu.
16.	člen
Clane SAZU voli skupščina SAZU.
Redne in dopisne člane SAZU voli skupščina SAZU vsako drugo leto.
Predloge za izvolitev rednih in dopisnih članov lahko dajo: razredi SAZU, trije člani SAZU, predsedstvo SAZU, visokošolske, raziskovalne in kulturne organizacije, samoupravne interesne skupnosti ter strokovna in umetniška društva.
V postopku predlaganja članov SAZU je treba vsem predlagateljem in družbenopolitičnim organizacijam zagotoviti možnost, da se izjavijo o vseh predlaganih kandidatih.
Statut SAZU podrobneje določa merila za izvolitev ter postopek predlaganja in volitev članov SAZU.
17.	člen
Članstvo v SAZU preneha s smrtjo in v primerih, ki jih določa statut SAZU.
18.	člen
Člani SAZU imajo pravice in dolžnosti, ki jih določa statut SAZU v skladu s tem zakonom, zlasti pa:
—	možnosti in pravice za nadaljnje ustvarjalno delovanje v SAZU oziroma v delovnem okolju iz katerega so izšli;
—	sodelovati pri uresničevanju programa SAZU;
—	prenašati znanstvene in umetniške izkušnje na mlajše raziskovalce in umetnike in s svojimi delovnimi izkušnjami neposredno prispevati pri obravnavi tekočih znanstvenih, umetniških in drugih družbenih problemov;
—	objavljati znanstvena dela ter objavljati oziroma predstavljati svoja umetniška dela;
—	voliti in biti izvoljen v organe in delovna telesa SAZU.
19.	člen
SAZU zagotavlja svojim članom objave njihovih znanstvenih del ter objavo oziroma predstavitev njihovih umetniških del pod pogoji, ki jih določi statut SAZU.
20.	člen
Rednim in dopisnim članom SAZU pripada mesečna nagrada, ki ima značaj družbenega priznanja.
Statut SAZU določa višino nagrade in pogoje, ped katerimi se daje.
III.	ORGANIZACIJA SAZU '
21.	člen
Znanstvena in umetniška dejavnost SAZU je organizirana v okviru razredov SAZU in njihovih oddelkov.
Razredi SAZU se pblikujejo za eno ali več področij znanosti ali umetnosti.
Razrede SAZU in področja, za katera se ustanavljajo, določa statut SAZU.
Razred SAZU sestavljajo redni in dopisni člani SAZU. Vsak član SAZU je praviloma član enega razreda.
Delo razreda SAZU vodi tajnik, ki ga izvolijo člani razreda, praviloma izmed rednih članov SAZU. Tajnik razreda SAZU je izvoljen za štiri leta in je lahko ponovno izvoljen.
Statut SAZU podrobneje ureja organizacijo in delovanje razredov SAZU.
22.	člen
Naloge razreda SAZU so zlasti:
—	spremljati in obravnavati probleme in razvoj ustreznih znanstvenih oziroma umetniških disciplin;
—	skrbeti za javno obravnavanje vprašanj znanstvenega oziroma umetniškega dela na svojem področju;
—	organizirati znanstvene sestanke;
—	spodbujati in pospeševati interdisciplinarno raziskovalno delo;
—	dajati predloge in mnenja o raziskovalnih programih in programih umetniškega delovanja.
23.	člen
Za uresničevanje nalog z ožjih področij znanosti in umetnosti se v okviru razreda SAZU lahko ustanovijo oddelki.
Za organizacijo in delovanje oddelkov se primemo uporabljajo določbe 21. in 22. člena tega zakona.
24.	člen
Za uresničevanje nalog, ki zahtevajo večdiscipli-narno sodelovanje, ustanavlja SAZU stalna ali občasna delovna telesa, v katera vključuje poleg članov SAZU tudi druge znanstvenike in umetnike.
25.	člen
SAZU ima lahko v svojem sestavu tudi knjižnice, galerije in podobno.
IV.	UPRAVLJANJE SAZU
26 člen
Organi SAZU so: skupščina, predsedstvo in predsednik.
27.	člen
Skupščina SAZU je organ upravljanja SAZU in jo sestavljajo vsi redni in dopisni člani SAZUS Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi častni in zunanji dopisni člani SAZU.
Skupščina SAZU se sestaja najmanj enkrat letno.
Skupščino SAZU sklicuje predsedstvo SAZU na lastno pobudo, na predlog najmanj dveh razredov SAZU ali na predlog najmanj desetih rednih oziroma dopisnih članov SAZU.
S statutom SAZU se ureja sodelovanje častnih in zunanjih dopisnih članov SAZU pri delu skupščine SAZU.
28.	člen
Skupščina SAZU:
—	obravnava temeljna vprašanja s področja uresničevanja nalog SAZU;
—	sprejema program dela SAZU;
—	sprejema statut SAZU;
—	voli člane SAZU in odloča o prenehanju članstva SAZU;
—	voli in razrešuje predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika SAZU;
—	ustanavlja raziskovalne in druge delovne organizacije;
— daje soglasje k statutom raziskovalnih organizacij, ki jih ustanovi SAZU;
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun SAZU;
—	opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in statut SAZU.
29.	den
Skupščina SAZU sklepa veljavno, če ji prisostvuje večina rednih in dopisnih članov.
Skupščina SAZU sklepa z večino glasov prisotnih rednih in dopisnih članov, razen pri sprejemanju statuta, volitvah članov SAZU ter pri volitvah predsednika, podpredsednikov in glavnega tajnika SAZU, ko sklepa z večino vseh rednih in dopisnih članov.
30.	člen
Predsedstvo SAZU je izvršilni organ skupščine in je odgovorno za izvajanje odločitev in smernic skupščine.
Predsedstvo SAZU sestavljajo predsednik, podpredsednika, glavni tajnik, tajniki razredov in načelniki oddelkov.
31.	člen
Predsednik SAZU predstavlja in zastopa SAZU.
Predsednik SAZU je za svoje delo odgovoren skupščini SAZU, v okviru nalog, ki jih opravlja predsedstvo, pa tudi predsedstvu SAZU.
32.	člen
Ce predsednik SAZU meni, da je akt, ki ga je sprejelo predsedstvo ali skupščina SAZU v nasprotju z zakonom, statutom ali drugim samoupravnim splošnim aktom SAZU, mora na to opozoriti organ, ki je sprejel takšen akt.
Ce organ, ki je sprejel takšen akt, kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, mora predsednik SAZU zadržati izvršitev akta in o tem v treh dneh obvestiti za nadzor zakonitosti dela SAZU pristojni republiški upravni organ.
33.	člen
Predsednik, podpredsednika in glavni tajnik SAZU so izvoljeni za štiri leta in so. lahko ponovno izvoljeni.
Predsednika, podpredsednika in glavnega tajnika SAZU izvoli skupščina SAZU izmed rednih Članov SAZU po predhodnem mnenju Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Izvolitev predsednika SAZU slovesno razglasi Skupščina SR Slovenije.
Statut SAZU podrobneje določa merila za izvolitev ter postopek predlaganja in volitev predsednika, podpredsednika In glavnega tajnika SAZU.
V.	RAZISKOVALNE IN DRUOE DELOVNE
ORGANIZACIJE, KI JIH USTANAVLJA SAZU
.	34. člen
Za uresničevanje nalog s posameznih področij znanosti in umetnosti se SAZU povezuje z raziskovalnimi, visokošolskimi in drugimi organizacijami, lahko pa ustanavlja raziskovalne in druge delovne organi’ zadje.
35.	člen
K letnemu delovnemu načrtu raziskovalne in druge delovne organizacije, ki jo ustanovi SAZU. daje soglasje predsedstvo SAZU po predhodnem mnenju ustreznega razreda SAZU.
36.	člen
Raziskovalno dejavnost v raziskovalnih organizacijah, ki jih ustanovi SAZU. opravljajo raziskovalci, ki so člani SAZU, znanstveni delavci SAZU ali raziskovalci z drugimi nazivi.
Nazive znanstvenih delavcev SAZU določa ta zakon.
Druge nazive raziskovalcev ter pogoje, merila in postopek za njihovo izvolitev določa samoupravni splošni akt raziskovalne organizacije.
VI.	ZNANSTVENI DELAVCI SAZU
37.	člen
Znanstveni delavci SAZU so: znanstveni svetnik, višji znanstveni sodelavec in znanstveni sodelavec.
38.	člen
Za izvolitev ali ponovno izvolitev v naziv znanstvenega delavca SAZU po tem zakonu so potrebni:
—	strokovna usposobljenost in znanstvena ustvarjalnost;
—	zavzetost in družbena aktivnost pri uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema.
Podrobnejše pogoje na temelju kriterijev iz prejšnjega odstavka določi statut SAZU.
39.	člen
V naziv znanstvenega delavca SAZU po tem zakonu voli razred SAZU, izvolitev pa potrdi predsedstvo SAZU.
Podrobnejši postopek za izvolitev v naziv znanstvenega sodelavca SAZU določi statut SAZU.
40.	člen
Znanstveni delavci SAZU po tem zakonu so izvoljeni v naziv za pet let in so lahko po enakem postopku znova izvoljeni v isti ali višji naziv.
41.	člen
Ce razred SAZU oceni, da znanstveni delavec SAZU ne izpolnjuje več vseh za izvolitev v naziv določenih pogojev, mu lahko naziv odvzame.
Predlog za odvzem naziva lahko da tudi predsedstvo SAZU. V postopku za ovdzem naziva se primerno uporabljajo določbe 39. člena tega zakona; v tem postopku je treba znanstvenemu delavcu SAZU zagotoviti pravico, da pojasni svoje stališče.
VII.	SREDSTVA SAZU
42.	člen
, Sredstva za delovanje SAZU po tem zakonu zagotavlja proračun SR Slovenije.
Sredstva za raziskovalno in umetniško delo SAZU zagotavlja SAZU tudi s svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih ter v ustreznih samoupravnih interesnih skupnostih oziroma po njih.
SAZU lahko pridobiva sredstva tudi s prodajo proizvodov in storitev, z dotacijami, volili in darili ali na kakšni drugi podlagi, določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom.
VIII.	DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA ZA SAZU
43.	člen
Administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za SAZU opravlja delovna skupnost SAZU.
Vodjo delovne skupnosti SAZU imenuje in razrešuje predsedstvo SAZU, ko dobi mnenje delavskega sveta delovne skupnosti.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti SAZU in SAZU ureja samoupravni sporazum.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44.	člen
SAZU mora uskladiti svojo organizacijo, in delovanje ter statut in druge samoupravne splošne akte z določbami tega zakona najkasneje v enem letu od njegove uveljavitve.
45.	člen
Znanstveni delavci SAZU, ki so si pridobili naziv v skladu z zakonom o SAZU (Uradni list SRS, št. 42/71), obdržijo ta naziv do izteka dobe, za katero so bili izvoljeni.
Določbe 40. člena tega zakona o ponovni izvolitvi v naziv se ne uporabljajo za znanstvene delavce SAZU, ki so na dan uveljavitve tega zakona dosegli starost
60 let.
46.	člen
Predsednik, podpredsednika, glavni tajnik, tajniki razredov in načelniki oddelkov SAZU opravljajo svoje dolžnosti do izteka dobe, za katero so bili izvoljeni.
47.	člen
Z dnem, Jko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o SAZU (Uradni list SRS, št. 42/71).
48.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 022-67/80
Ljubljana, dne 25. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1466.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. novembra 1980, na seji Zbora občin dne 25. novembra 1980 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 25. novembra 1980.
St. 0100-115/80
Ljubljana, dne 25. novembra 1980.
\ Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji
1.	člen
V zakonu o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/75) se 3. člen spremeni tako, da se glasi:
»Za določanje manj razvitih območij se uporab-sjajo naslednji kriteriji:
—	kriterij razvitosti proizvajalnih sil
—	kriterij učinkov delovanja proizvajalnih sil
—	kriterij razvitosti družbenega standarda.
Občina se po tem zakonu šteje za manj razvito
območje, če izpolnjuje kriterij razvitosti proizvajalnih sil in še enega od ostalih dveh kriterijev iz prejšnjega odstavka.
Po kriteriju razvitosti proizvajalnih sil se šteje občina za manj razvito območje, če izpolnjuje najmanj dva od naslednjih treh kazalcev:
—	da delež zaposlenih v delovno sposobnem prebivalstvu ne presega 50 odstotkov povprečja Socialistične republike Slovenije;
—	da aktivna osnovna sredstva v družbenem sektorju na delovno sposobnega prebivalca ne presegajo 50 odstotkov povprečja Socialistične republike Slovenije;
—	da rast prebivalstva od leta 1971 dalje ne presega 50 odstotkov povprečne rasti prebivalstva v Socialistični republiki Sloveniji.
Po kriteriju učinkov delovanja proizvajalnih sil se šteje občina za manj razvito območje, če izpolnjuje najmanj dva od naslednjih treh kazalcev:
—	da družbeni proizvod celotnega gospodarstva na prebivalca ne presega 50 odstotkov povprečja Socialistične republike Slovenije;
—	da delež primarnega sektorja gospodarstva v družbenem proizvodu celotnega gospodarstva presega za več kot 50 odstotkov povprečje Socialistične republike Slovenije;
—	da promet v trgovini na drobno na prebivalca ne presega 50 odstotkov povprečja Socialistične republike Slovenije.
Po kriteriju razvitosti družbenega standarda se šteje občina za manj razvito območje, če izpolnjuje najmanj dva od naslednjih treh kazalcev:
—	da delež predšolskih otrok v vzgojnovarstvenih zavodih v skupnem številu predšolskih otrok ne presega 50 odstotkov povprečja Socialistične republike Slovenije;
—	da delež študentov višjih in visokih šol v skupnem številu prebivalstva ne presega 50 odstotkov povprečja Socialistične republike Slovenije;
—	da število zdravnikov" V osnovni zdravstveni mreži na 10.000 prebivalcev ne presega 50 odstotkov povprečja Socialistične republike Slovenije.
Občine se štejejo za manj razvita območja tudi, če po kriterijih iz prejšnjih odstavkov ne presegajo dveh tretjin povprečja Socialistične republike Slovenije, vendar le v primerih, če po kriterijih tudi medobčinska skupnost, v kateri občine sodelujejo v skladu s 193. členom ustave Socialistične republike Slovenije, ne presega dveh tretjin povprečja Socialistične republike Slovenije«.
2.	člen
4.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za del manj razvitega geografskega območja štejejo krajevne skupnosti, ki skupaj z eno ali več manj razvitimi občinami iz prejšnjega člena tega zakona sestavljajo zaokroženo geografsko območje, in prav tako krajevne skupnosti v zaokroženem geografskem območju, ki vključuje dele dveh ali več občin in po številu prebivalstva ali po površini presega 50 odstotkov povprečne velikosti občin v Socialistični republiki Slovenijij s tem:
—	da rast prebivalstva v krajevnih skupnostih v obdobju od leta 1971 dalje ne presega 25 odstotkov povprečne rasti števila prebivalcev v Socialistični republiki Sloveniji;
—	da je pretežni del takega območja ali po številu prebivalstva ali po površini v občinah, ki po kriterijih in kazalcih iz prejšnjega člena tega zakona ne presegajo 75 odstotkov povprečja Socalistične republike Slovenije.
Krajevna skupnost, ki sicer ne izpolnjuje pogoja 'iz 1. alinee, pa je obkrožena s krajevnimi skupnostmi, ki izpolnjujejo ta pogoj, šteje za sestavni del manj razvitega geografskega območja.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se štejejo za manj razvito območje krajevne skupnosti na Bloški planoti.«
3.	člen
5.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za manj razvito območje se štejejo krajevne skupnosti, ki se nahajajo pretežno v deset kilometrskem pasu ob državni meji, če rast prebivalstva v obdobju od 1971 dalje ne presega 25 odstotkov povprečne rasti števila prebivalcev Socialistične republike Slovenije in so sestavni del občine, ki izpolnjuje kriterije iz 3. člena tega zakona, s tem da ne presega 75 odstotkov povprečja Sdcialistične republike Slovenije.«
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi\
»Ne glede na prejšnji odstavek se štejejo za man) razvito območje krajevne skupnosti na obmbčju Ko-banskega.«	I	"
4.	člen
V	6. členu se v drugem odstavku za besedo »Slovenije« postavi pika in črtajo besede: »...v letih 1976—1980.«.
5.	člen
V	9. členu se v prvem odstavku besede: »...družbenim dogovorom za obdobje 1976—1980« nadomestijo z besedami: »... dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije.«
Drugi odstavek 9. člena se črta.
6.	člen
V	10. členu sc črta tretji odstavek.
7.	člen
Za 14. členom se dodasta nova 14.a in 14.b člen, ki se glasita:
»14. a člen
Pri uresničevanju nalog iz 11. do 14. člena tega zakona zagotavljajo samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, gospodarske zbornice, splošna združenja, banke in Socialistična republika Slovenija diferencirane ukrepe, tako da so manj razvita obmejna območja in manj
razvite občinp, ki po kriterijih in kazalcih iz 3. člena tega zakona ne presegajo tretjine povprečne razvitosti Socialistične republike Slovenije, deležna večjega obsega pospeševalnih ukrepov kot druga manj razvita območja.
14. b člen
Manj razvito območje, ki po preteku srednjeročnega obdobja ne izpolnjuje več kriterijev in kazalcev iz 3., 4. in 5. člena tega zakona in območje, ki ne šteje več za mar^ razvito območja na podlagi tretjega odstavka 6. člena tega zakona, šteje v naslednjih treh letih za območje v prehodnem obdobju, v katerem se pospeševalni ukrepi iz 11. do 14. člena tega zakona postopno zmanjšujejo, pri čemer je postopno zmanjševanje pospeševalnih ukrepov manjše na tistih področjih razvoja, na katerih območje najbolj zaostaja. Obseg in vrsta ukrepov se določa z odgovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije, ki opredeljuje tudi ukrepe za dokončanje objektov, začetih v obdobju, ko je območje štelo za manj razvito območje.«
8.	člen
V 15. členu se besedilo: »v družbenem dogovoru iz 9. člena tega zakona« nadomesti z besedilom: »v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije.«.
9.	člen
Ta zakon začnen veljati 1. januarja 1981.
St. 30-46/80
Ljubljana, dne 25. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1467.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o plačevanju doplačilne poštne znamke »XXXVI. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, Novi Sad, 1981. leta«
Razglaša se zakon o plačevanju doplačilne poštne znamke »XXXVI. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, Novi Sad, 1981. leta«, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. novembra 1980 in na seji Zbora občin dne 24. novembra 1980.
St. 0100-116/80
Ljubljana, dne 24. novembra 1980.
Predsednik
Viktor Avbelj L r.
ZAKON
o plačevanju doplačilne poštne znamke »XXXVI. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Novi Sad, 1981. leta«
1. člen
Za vse poštne pošiljke v notranjem prometu, razen za časnike in časopise, se v času od 20. decembra 1980 do 20. januarja 1981 in od 1. do 31. marca 1981 plačuje doplačilna poštna znamka »XXXVI. Svetovno
prvenstvo v namiznem tenisu, Novi Sad, 1931. leta* v vrednosti 1 dinarja.
2.	člen
Prihodki od prodanih doplačilnih poštnih znamk iz prejšnjega člena se v skladu s posebnim družbenim dogovorom med republikami in avtonomnima pokrajinama uporabijo za pokritje stroškov organizacije in izvedbe »XXXVI. Svetovnega prvenstva v namiznem tenisu, Novi Sad, 1981. leta«.
3.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dqn po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-27/80
Ljubljana, dne 24. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L r.
1468.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 145. člena, 160. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter sklepov, ki so jih zbori Skupščine SR Slovenije sprejeli na sejah dne 22. 10, 1980 ob obravnavi Informacije o uveljavljanju metod in načinov dela Skupščine SR Slovenije, njenih zborov in delovnih teles, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi, nalogah in izvolitvi komisije Skupščine SR Slovenije • za pripravo sprememb in dopolnitev poslovnika Skupščine SR Slovenije
I
Ustanovi se Komisija Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb in dopolnitev poslovnika Skupščine SR Slovenije.
Naloga komisije je, da prouči in pripravi predloge za spremembe in dopolnitve poslovnika Skupščine SR Slovenije na podlagi sklepov, ki so jih zbori Skupščine SR Slovenije sprejeli na sejah dne 22. 10. 1980 ob obravnavi »Informacije o uveljavljanju metod in načinov dela Skupščine SR Slovenije, njenih zborov in delovnih teles«. Pri tem naj komisija upošteva predlagane spremembe v metodah in načinih dela Skupščine S-1 Slovenije, njenih zborov in delovnih teles, ki izhajajo iz te Informacije, iz uvodne obrazložitve k tej Informaciji in iz razprave na sejah zborov Skupščine SR Slovenije in njihovih delovnih teles.
Komisija pripravi in predloži zborom Skupščine SR Slovenije predlog sprememb in dopolnitev poslovnika Skupščine SR Slovenije.
II
Komisija ima predsednika in pet članov, ki sc izvolijo izmed delegatov v Zboru združenega dela. Zboru občin in Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
III
V komisiji stalno sodelujejo generalni sekretar Skupščine SR Slovenije, namestnik generalnega se-
kretarja Skupščine SR Slovenije, sekretarji zborov Skupščine SR Slovenije, sekretar zakonodajno-pravn-ne komisije Skupščine SR Slovenije in predstavnika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
V	komisiji sodelujejo tudi sekretarji skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje republike, in sicer v tistem delu priprav sprememb in dopolnitev poslovnika, ki se nanašajo na odnose in razmerja med Skupščino SR Slovenije in skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje republike.
IV
V	svoje delo vključuje komisija znanstvene in strokovne delavce s področij prava, politologije in sociologije.
V
V	komisijo se izvolijo:
za predsednika
Ludvik Golob, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije;
za člane:
Milan Gaspari, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
Miro G o š n i k , delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
Vili Pahor, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Leopold Slapnik, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
Emil Tomažič, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/80
Ljubljana, dne 25. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Milan Kučan L r.
1469.
Na podlagi 335. člena In 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter odloka o začetku postopka za spremembo ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 4-230/80) j è Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o izvolitvi novih članov Komisije Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb nstave SR Slovenije in o njeni sestavi
I
Izmed delegatov v zborih SktrpSčine SR Slovenije
se za člane komisije izvolijo:
Milan Gaspari, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
predsednik Zakonodajnopravne komisije Skupščine SR Slovenije,
Ivan Godec, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
sekretar Sekretariata Predsedstva Republiškega
sveta Zveze sindikatov Slovenije,
Silvo Gorenc, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
predsednik Skupščine občine Krško,
Francka Her ga, delegatka v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
predsednica Zbora združenega dela Skupščine občine Maribor.
II
Za člana komisije se kot delegat Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije izvoli:
Janez Zemljarič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Ш
Sestava Komisije Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb ustave SR Sovenije je naslednja: predsednik:
Milan Kučan, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
predsednik Skupščine SR Slovenije,
— člani izmed delegatov v zborih Skupščine SR Slovenije:
Mario A b ram, delegat v Zboru občin, predsednik Skupščine občine Koper, predsednik skupščine Skupnosti slovenskih občin, Romah Albreht, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
predsednik Republiškega družbenega sveta za vprašanja družbene ureditve,
Milan Gaspari, delegat v Zboru občin, predsednik Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije,
Jože Globačnik, delegat v Družbenopolitičnem zboru, podpredsednik Skupščine SR Slovenije, Ivan Godec, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
sekretar Sekretariata Predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, *
Ludvik Golob, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
podpredsednik Skupščine SR Slovenije,
Silvo Gorenc, delegat v Zboru občin, predsednik Skupščine občine Krško,
Francka H e r g a , delegatka v Zboru združenega dela,
predsednica Zbora združenega dela Skupščine občine Maribor,
Mitja Horvat, delegat v Zboru občin, predsednik Medobčinskega sveta Zveze komunistov Slovenije za koroško regijo,
Anton Jelenko, delegat v Zboru združenega dela,
podpredsednik Skupščine občine Celje,
Silva Jereb, delegatka v Zboru občin, predsednica Zbora občin Skupščine SR Slovenije, Franci Polak, delegat v Zboru združenega dela, član Predsedstva Republiškega sveta Zveze sindi-katov Slovenije,
Milo* Prosenc, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
sekretar Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije,
Rafael Razpet, delegat v Zboru občin, predsednik Skupščine občine Maribor,
Marjan Rožič, delegat v Zboru občin, predsednik Skupščine mesta Ljubljane,
Tanja Svetličič, delegatka v Zboru združenega dela,
sekretarka Občinske konference Socialistične zveze'delovnega ljudstva Kočevje,
Ana Šetinc, delegatka v Zboru združenega dela,
kmetovalka, Sentlenart, Brežice,
Emil Tomažič, delegat v Zboru združenega dela,
predsednik Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Tina Tomlje, delegatka v Družbenopolitičnem zboru,
predsednica Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije,
Peter Toš, delegat v Družbenopolitičnem zboru, izvršni sekretar Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za naloge Zveze komunistov in delo komunistov v političnem sistemu,
Franjo Turk, delegat v Zboru občin, predsednik Komisije Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve,
Aljoša Uršič, delegat v Zboru združenega dela,
sekretar Komiteja Občinske konference Zveze komunistov Slovenije, Nova Gorica,
Franc Vičar, delegat v Zboru združenega dela, diplomirani inženir metalurgije, Železarna Jesenice;	|
—	člani izmed delegatov Predsedstva SR Slovenije, Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje republike in Gospodarske zbornice Slovenije:
dr. Marijan Brecelj, član Predsedstva SR Slovenije,
Janez Zemljarič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
Dušan Šinigoj, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
France Štiglic, predsednik Skupščine Kulturne skupnosti Slovenije,
Miha Ravnik, predsednik Skupščine Telesno-kulturne skupnosti Slovenije,
Andrej Verbič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije;
—	člani izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev:
dr. Adolf Bibič, redni profesor Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani,
dr. Darko C e r n e j, član Sveta republike, dr. Josip Globevnik, sodnik Ustavnega sodišča SR Slovenije,
Savin Jogan, član Predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije,
Vlado Klemenčič, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
Stane Markič, član Predsedstva SR Slovenije, član Komisije Skupščine SFRJ za ustavna vprašanja, predsednik Sveta za družbenopolitični sistem pri Predsedstvu Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije,
dr. Ciril Ribičič, docent Pravne fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani,
dr. Majda Strobl, sodnica Ustavnega sodišča SR Slovenije,
redna profesorica Pravne fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani,
dr. Lojze Ude, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
predsednik Republiškega komiteja za zakonodajo, izredni profesor Pravne fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani,
dr. Anton Vratuša, član Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije;
—	člani komisije 'po položaju:
France Popit, predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije,
Mitja Ribičič, predsednik Republiške konference Socialistične zveze ‘delovnega ljudstva Slovenije, Vinko Hafner, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije,
Janez Vipotnik, predsednik Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije,
Boris Bavdek, predsednik Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije,	»v.
dr. Jože Brilej, predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije;
—	sekretar komisije:
Marko Herman, sekretar Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije.
IV
S tem odlokom se spremenijo določbe odloka o ustanovitvi Komisije Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja (Uradni list SRS, št. 25-1174/79), odloka o izvolitvi Komisije Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja ter o njeni sestavi (Uradni list SRS, št. 29-1325/79) in odloka o začetku postopka za spremembo ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 4-230/80), ki se nanašajo na število članov in sestavo Komisije Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb ustave Socialistične republike Slovenije. St. 0201-1/80
Ljubljana, dne 25. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik /
Milan Kučan I. r.
1470.
Na podlagi 335. člena, 4. alinee 350. člena in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, 162. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi člana Komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu
Razreši se:	I
dr. Lojze Ude, dolžnosti člana Komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu.
Za' člana Komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu se izvoli:
Milan Gaspari, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije, predsednik Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/80
Ljubljana, dne 25. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Milan Kučan L r.
1471.
Na podlagi 335. člena, 4. alinee 350. člena in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, 162. člena in 179. člena ter tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o imenovanju člana Komisije Skupščine SR Slovenije za pravosodje
Za člana Komisije Skupščine SR Slovenije za pravosodje izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev se imenuje:
Franc G o d e š a , svetovalec Predsedstva SR Slovenije.
St. 0201-1/80
Ljubljana, dne 25. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L r.
1472.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 162. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 64. člena poslovnika Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. novembra 1980 sprejel ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi predsednika in podpredsednika Odbora za agrarno politiko Zbora združenega deta Skupščine SR Slovenije
Razrešita se:
Milan Žolnir, dolžnosti predsednika Odbora za agrarno politiko;
Franc Krabonja, dolžnosti, podpredsednika Odbora za agrarno politiko;
izvolita ae:
Franc Krabonja, za predsednika Odbora za
agrarno politiko;
Vlado Kralj; za podpredsednika Odbora za agrarno poUtiko.
St. 02005-1/80
Ljubljana, dno 25. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Milan Kučan L r.
1473.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 5. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Prešernovem skladu (Uradni list SRS, št. 8-57/65) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o imenovanju predsednika in članov upravnega odbora Prešernovega sklada
V upravni odbor Prešernovega sklada se imenujejo:
za predsednika:
Bogdan Osolnik, družbenopolitični delavec, delegat v Zveznem zboru Skupščine SFRJ;
za člane:
Miha Baloh, dramski igralec, Drama Slovenskega narodnega gledališča, Ljubljana;
Franc Braniselj, direktor Rudnika urana Ziro vski vrh;
dr. Anica Cevc, ravnateljica Narodne galerije v Ljubljani;
Meta Hočevar, diplomirana inženirka arhitekture, samostojna umetnica, Ljubljana;
Hilda Hölzl, sopranistka. Opera in balet, Slovenskega narodnega gledališča, Ljubljana;
Jurij Jenšterle, samostojni svetnik Investicijskega zavoda za izgradnjo Trga revolucije, Ljubljana;
Ančka Korže-Strajnar, bibliotekarka-in-struktorka v Narodni in univerzitetni knjižnici, Ljubljana;
Avgust Lavrenčič, akademski slikar, samostojni umetnik, Celje;
Jože Pogačnik, filmski režiser, samostojni umetnik, Ljubljana;
dr. Andrej Rijavec, izredni profesor Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani;
dr. Janez Rotar, izredni profesor Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani;
Francka Strmole-Hlastec, predsednica Višjega sodišča v Ljubljani;
dr. Nace Šumi, redni profesor Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani;
Andrej Ujčič, ravnatelj Mestnega muzeja v Ljubljani.
St. 111-5/80
Ljubljana, dne 25. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Milan Kučan L r.
1474.
Na podlagi 29. alinee 335. člena, 7. alinee 350. Mena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee prvega odstavka 189. Mena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 27. člena in 1. alinee 33. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10-525/77) je Skupščina Socialistične republike Slove-
nije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. novembra 1980 sprejela
ODLOK
v razrešitvi in imenovanju namestnikov javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani
Dolžnosti namestnika javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani se razrešita: f Vladimir Dolenc s 30. novembrom 1980,
Ludvik F i 1 i p e c z 31. decembrom 1980.
Za namestnici javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani se imenujeta:
Zdenka C erar, namestnica javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani,
Jožica Smid-Košak, namestnica javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
St. 111-57/80
Ljubljana, dne 25. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan I. r.
1475.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti ih zakonitosti sklepa Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin o soglasju k cenam za dimnikarske storitve na območju ljubljanskih občin, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze komunalnih skupndsti na območju ljubljanskih občin, družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin ter samoupravnega sporazuma o načinu soodločanja in o določitvi števila delegatov uporabnikov komunalnih storitev v komunalnih organizacijah na območju mesta Ljubljane in načinu delegiranja teh delegatov, na seji dne 13. novembra 1980
odločilo:
I.	Razveljavijo se:
1)	sklep Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin o soglasju k cenam za dimnikarske storitve na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS. št. 5/78),
2)	7. člen samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin (Uradni Ust SRS, št. 34/79) in
3)	družbeni dogovor o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79).
II.	Ugotovi se, da samoupravni sporazum o načinu soodločanja in o določitvi števila delegatov uporabnikov komunalnih storitev v komunalnih organizacijah na območju mesta Ljubljane in načinu delegiranja teh delegatov ni bil objavljen, zato sc ne mere uporabljati in nima pravnega učinka.
Obrazložitev:
1)	Na pobudo Hišnega sveta Pražakova 10. Ljubljana, je ustavno sodišče s sklepom št. U I 75/78 z dne 18. januarja 1979 začelo postopek za oceno ustavnosti
in zakonitosti sklepa Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin o soglasju k cenam za dimnikarske storitve na območju ljubljanskih občin. Z istim sklepom je v octeno ustavnosti in zakonitosti ustavno sodišče vključilo tudi ostale v izreku te odločbe navedene samoupravne splošne akte.
2)	Zakon o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77 — v nadaljevanju: zakon) določa komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena (3. člen). V zakonu so določene zadeve skupnega odločanja i4. člen), o katerih odločajo v delavskem svetu oziroma njemu ustreznem organu upravljanja komunalne delovne organizacije delegati delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in delegati delavcev v organizacijah združenega dela (delegati uporabnikov) enakopravno z delegati delavcev komunalne delovne organizacije (5. člen). Odločitev o zadevah naštetih v 4. členu zakona je sprejeta, če se zanjo izreče tudi večina delegatov uporabnikov (16. člen). Z družbenim dogovorom med krajevnimi skupnostmi v občini, občinsko skupščino in organizacijami združenega dela, ki so uporabniki komunalnih storitev, se določi, za katere komunalne dejavnosti in v katerih zadevah ter na kakšen način soodločajo o zadevah skupnega odločanja krajevne skupnosti, komunalne skupnosti oziroma organi občinske skupščine (5. člen).
Komunalne skupnosti, ustanovljene za posamezne ali več komunalnih dejavnosti, za posamezne krajevne skupnosti ali za območje več krajevnih skupnosti, se zaradi usklajevanja dela in planov razvoja ter uresničevanja skupnih ciljev v občini združujejo v občinsko zvezo komunalnih skupnosti, lahko pa ustanovijo tudi širše zveze oziroma združenja ter vzpostavljajo druge oblike sodelovanja (11. člen).
3)	Določanje cen za komunalne storitve je po določbi 4. in 5. člena zakona o zadevah skupnega odločanja, o kateri enakopravno odločajo delegati uporabnikov z delegati izvajalcev v delavskem svetu ali njemu ustreznem organu upravljanja komunalne delovne organizacije.
V postopku za oceno sklepa, s katerim je zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin dala soglasje k cenam za dimnikarske storitve na območju ljubljanskih občin, je bilo ugotovljeno, da delavski svet ali njemu ustrezen organ upravljanja komunalne delovne organizacije ni odločal o cenah za dimnikarske storitve. Delavski svet TOZD Dimnikarstvo je na seji dne 15. 7. 1977 obravnaval poslovanje organizacije. Ugotovil je, da posluje z izgubo in sprejel sklep, da zaradi tega predlaga med drugimi ukrepi tudi nove cene dimnikarskih storitev. Po predhodni obravnavi v občinskih komunalnih skupnostih pa je nove cene za dimnikarske storitve določila Zveza komunalnih skupnosti z izpodbijanim sklepom, za kar pa ni pristojna. O teh cenah bj morali po določbi 5. in 16. člena zakona enakopravno odločati delegati uporabnikov z delegati izvajalcev v delavskem svetu ali njemu ustreznem organu upravljanja komunalne delovne organizacije. Delavski svet TOZD Dimnikarstvo pa je mogel le predlagati nove cene, pa tudi pri sprejemanju tega predloga niso sodelovali delegati uporabnikov, ker tedaj še niso bili vključeni v delavski svet TOZD Dimnikarstvo.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče navedeni sklep v celoti razveljavilo.
4)	Sklep o soglasju k cenam za dimnikarske storitve na območju ljubljanskih občin je sprejela Zveza
komunalnih skupnosti na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. V tem členu so določene pristojnosti skupščine zveze komunahiLi skupnosti. Poieg odločanja o cenah za komunalne storitve, ki se opravljajo na oomočju več občin, so po 7. členu samoupravnega sporazuma dane v pristojnost skupščine zveze komunalnih skupnosti tudi druge zadeve, naštete v 4. členu zakona, o katerih po določbi
5.	in 16. člena zakona enakopravno odločajo delegati izvajalcev in delegati uporabnikov v delavskem svetu ali njemu ustreznem organu upravljanja komunalne delovne organizacije. Določbe 7. člena samoupravnega sporazuma, ki vključujejo odločanje v skupščini zveze komunalnih skupnosti o zadevah skupnega odločanja iz 4. člena zakona zato niso v skladu s 5. in 16. členom zakona, kakor tudi ne z določbo 11. člena zakona, po kateri se komunalne skupnosti lahko združujejo v občinsko zvezo komunalnih sjkupnosti ali ustanovijo širše zveze oziroma združenja ter vzpostavijo druge oblike sodelovanja, zaradi usklajevanja dela in planov razvoja ter uresničevanja skupnih ciljev v občini.
5)	Zakon v 5. členu določa, da delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, v komunalnih skupnostih oziroma prek organov občinske skupščine soodločajo o zadevah skupnega odločanja, naštetih v 4. členu zakona. Z družbenim dogovorom med krajevnimi skupnostmi v občini, občinsko skupščino in organizacijami združenega dela, ki so uporabniki komunalnih "storitev, se določi za katere komunalne dejavnosti in v katerih zadevah ter na kakšen način soodločajo krajevne skupnosti, komunalne skupnosti oziroma organi občinske skupščine.
Po določbi 7. člena tega družbenega dogovora delovni ljudje in občani kot uporabniki komunalnih storitev soodločajo z delavci komunalnih organizacij o zadevah skupnega odločanja iz 4. člena zakona o samoupravni občinski komunalni skupnosti. Samoupravna občinska komunalna skupnost odloča o vseh zadevah, ki predstavljajo zaključen funkcionalen in interesni krog (8. člen družbenega dogovora). Zveza samoupravnih komunalnih skupnosti samostojno odloča o zadevah, prenešenih v njeno pristojnost na podlagi posebnega dogovora (9. člen družbenega dogovora). Podrobnejše določbe o tem, na katerem nivoju in o katerih zadevah poteka soodločanje med uporabniki komunalnih storitev z delavci komunalnih delovnih organizacij, naj bi bile vsebovane v samoupravnih sporazumih o ustanovitvi samoupravnih komunalnih interesnih skupnostih (-11. člen družbenega dogovora).
Določitev pristojnosti samoupravne komunalne skupnosti za odločanje o zadevah skupnega odločanja ni v skladu z zakonom, kar je pojasnjeno pod tč. 3) te obrazložitve. Določitev pristojnosti mestne zveze komunalnih skupnosti pa ta družbeni dogovor prepušča posebnemu dogovoru. Tudi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti ni možno urediti zadev iz 5. člena zakona, ker so po zakonu pri družbenem dogovoru drugi udeleženci dogovarjanja, kot pri samoupravnem sporazumu o ustanovitvi komunalne skupnosti.
Glede na to, da obravnavani družbeni dogovor ni določil za katere komunalne dejavnosti in v katerih zadevah ter na kakšen način soodločajo o zadevah skupnega odločanja krajevne skupnosti, komunalne skupnosti oziroma občinske skupščine tako kot to do-
loča 5. člen zakona, družbeni dogovor ni v skladu z
zakonom.
6)	Ob oceni samoupravnega sporazuma o načinu soodločanja in o določitvi števila delegatov uporabnikov komunalnih storitev v komunalnih organizacijah na območju mesta Ljubljane in o načinu delegiranja teh delegatov, je bilo ugotovljeno, da navedeni samoupravni sporazum ni bil objavljen. Po določbi 258. člena ustave se samoupravni splošni akti ne smejo uporabljati, dokler niso ustrezno objavljeni. Samoupravni splošni akti, ki so splošnega pomena za delovne ljudi in občane, se objavljajo v uradnih glasilih družbenopolitičnih skupnosti. Poleg tega pa tudi določbe samoupravnega sporazuma o načinu soodločanja uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev v delavskem svetu komunalne delovne organizacije niso v skladu z določbami 5. in 16. člena zakona iz razlogov, ki so navedeni pod tč. 3) te obrazložitve.
Ustavno sodišče je na podlagi navedenega po 413. členu ustave SR Slovenije in 25. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, 39/74 in 28/76) odločilo na seji tako, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik ustavnega sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globe vnik, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 75/78-19
Ljubljana, dne 13. novembra 1980.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r.
1476.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 33. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška, na seji dne 13. novembra 1980
odločilo :
Razveljavi se določba 33. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78), kolikor je z njo predpisano, da delegati v skupščini skupnosti odločajo o zadevah iz 2. do 12. alinee in 17. alinee navedenega člena.
Obrazložitev:
1) Ob pobudi občana je ustavno sodišče uvedlo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti do’očb ?3. člena v uvodu navedenega samoupravnega sporazuma, ki določa :
»V skupščini delegati razpravljajo in odločajo o naslednjih zadevah:
—	o politiki razvola komunalnih dejavnosti na svojem območju v skladu z družbenoekonomsko In prostorsko politiko razvoja krajevnih skupnosti, občine in mesta,
—	o dolgoročnih in srednieročnlh planih posameznih komunalnih dejavnostih, o letnih programih
dela komunalnih organizacij in jih predlaga skupščini družbenopolitične skupnosti v soglasju — o posameznih investicijskih programih,
—	o razširitvi in nadaljnjem razvoju komunalnih zmogljivosti in načinu financiranja (razširjena reprodukcija),
—	o pogojih in načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev, kakor tudi o pravicah in obveznostih ustrezne komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev (splošni pogoji poslovanja komunalnih organizacij) in o vprašanjih enostavne reprodukcije komunalnih objektov in naprav,
—	o spremembi predmeta poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi območja, na katerem deluje komunalna organizacija ter o spremembi sedeža komuhalne organizacije,
—	o spojitvi komunalne organizacije z drugo organizacijo, o pripojitvi k drugi organizaciji, o razdelitvi na več organizacij, o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela v sestavi komunalne organizacije, kakor tudi o osamosvojitvi enote komunalne organizacije v samostojno organizacijo ali o pripojitvi take enote k drugi organizaciji (statusne spremembe),
—	o razpolaganju s komunalnimi objekti oziroma napravami,
—	o standardih za posamezne komunalne storitve,
—	o ocenah za komunalne storitve,
—	o merilih za zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah v primerih kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb (redukcije),
—	o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov komunalnih organizacij,
—	o statutih komunalnih organizacij,
—	o spremembah in dopolnitvah statuta ter o statutarnih sklepih in drugih splošnih aktih komunalne skupnosti,
—	o ustanovitvi krajevnih enot interesnih odborov,
—	o finančnem načrtu in zaključnem računu komunalne skupnosti,
—	predlaga družbenopolitični skupnosti obvezno uporabo in obvezno plačilo za posamezne komunalne storitve in proizvode, o obveznem prispevku uporabnikov za gradnjo komunalnih objektov in naprav ter druge predpise, ki se nanašajo na komunalne dejavnosti
—	o prenosu pristojnosti iz skupnosti na zvezo samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti.
—	o drugih vprašanjih, za katere je tako določeno z odloki občinske ali mestne skupščine ali z ustreznimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.«
2) V ustavi je določeno (51. člen), da se z zakonom in odlokom družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu lahko uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa tudi v poslovanju organizacij združenega dela. ki opravljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. Posebni družbeni interes pri opravljanju teh dejavnosti se v skladu £ njihovo naravo in posebnostjo zagotavlja s tem, da se lahko predpišejo pogoji in ngčin opravljanja takih dejavnosti oziroma zadev in zagotovi soodločanje uporabnikov, ustanoviteljev, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju skupnih ciljev o temeljnih pogojih za
pridobivanje dohodka in poslovanja, o cenah, o namenu uporabe sredstev, o razvojnih programih in o razširjeni reprodukciji, o soglasju k posameznim določbam samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, o statusnih spremembah, o načelih in merilih v kadrovski politiki, o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena ali z drugimi oblikami družbenega vpliva.
Zakon o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) predpisuje, katere komunalne dejavnosti so posebnega družbenega pomena in način zagotavljanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju teh dejavnosti. Po 4. členu in 1. odstavku 5. člena navedenega zakona se posebni družbeni interes pri odločanju o dolgoročnih in srednjeročnih planih posameznih komunalnih dejavnosti, o letnih programih dela komunalnih organizacij ter o posameznih investicijskih programih, o pogojih in načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev, kakor tudi o pravicah in obveznostih ustrezne komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev (splošni pogoji poslovanja komunalnih organizacij), o spremembi predmeta poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi območja, na katerem deluje komunalna organizacija ter o spremembi sedeža komunalne organizacije, o spojitvi komunalne organizacije z drugo organizacijo, o pripojitvi k drugi organizaciji, o razdelitvi na več organizacij, o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela v sestavi komunalne organizacije, kakor tudi o osamosvojitvi enote komunalne organizacije v samostojno organizacijo ali o pripojitvi take enote k drugi organizaciji (statusne spremembe), o razpolaganju s komunalnimi objekti oziroma napravami, o standardih za posamezne komunalne storitve, o cenah za komunalne storitve, o merilih za zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah v primerih, kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb (redukcije), o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov komunalnih organizacij zagotavlja tako, da o navedenih vprašanjih v delavskem svetu komunalne delovne organizacije odločajo enakopravno delegati uporabnikov z delegati delavcev komunalne delovne organizacije.
O teh istih vprašanjih, o katerih p0 navedenih zakonskih določbah odločajo delegati delavcev enakopravno z delegati uporabnikov v delavskem svetu komunalne delovne organizacije, po določbi 33. člena (2. alinea in od 4. do 12. alinee) samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Šiška odloča skupščina občinske komunalne skupnosti. *
Takšna ureditev pa ni v skladu z 51. členom ustave SR Slovenije in tudi ne s, 4. in 5. členom zakona o komunalnih dejavnostih posebnéga družbenega pomena.
Glede pobude občana, ki se izrečno nanaša na oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 11. alinee 33. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška, po kateri o imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov komunalnih organizacij odloča skupščina občinske komunalne skupnosti, ustavno sodišče ugotavlja, da ta določba tudi ni v skladu s 129. členom ustave SR Slovenije. Po tej ustavni določbi o imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov delovnih organizacij, odloča delavski svet ali njemu ustrezni organ upravljanja v delovni organizaciji. Delavcem organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost oziroma zadeve po-
sebnegu družbenega pomena, nj mogoče po navedeni Uti lavili uoioeui ouvzeu pravice,• aa po ueiegaiin v delavskem svetu oaioeajo o tem vpiasanju. v skladu z določno 61. člena ustave t>R Slovenije, se pri imenovanju m razrešitvi poslovodnega organa posebni družbeni interes lahko zagotavlja le s soodločanjem oziroma soglasjem uporabnikov, ustanoviteljev, organ-nov aruzuenopolitičnih 'skupnosti in aruzbenoponličnih organizacij.
Samoupravne interesne skupnosti na področju komunalnih dejavnosti ustanovijo uporabniki in izvajalci komunalnih storitev, da bi v njih zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe, Združevali sredstva in določali namen njihove uporabe, opredeljevali pogoje in način opravljanja komunalnih dejavnosti, sprejemali in uresničevali programe dela in razvoja, vplivali na oblikovanje cen in sodelovali pri določanju politike cen, uresničevali druge skupne cilje ter urejali druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti (66. člen ustave SR Slovenije).
Zveza komunalnih skupnosti pa sc po 11. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena ustanovi zaradi usklajevanja dela in planov razvoja ter uresničevanja skupnih ciljev komunalnih skupnosti in ne z namenom, da bo ta poslej izvrševala naloge komunalne skupnosti. Zato določba o pravici skupščine komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška, vsebovana v 17. alinei 33. člena samoupravnega sporazuma, po kateri ta odloča o prenosu pristojnosti iz skupnosti na zvezo samoupravnih interesnih skupnosti, ni v skladu z navedenima določbama ustave (66. člen) in zakona (11. člen).
Glede na-navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče SR Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik ustavnega sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Glo-bevnik, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 19/78-18
Ljubljana, dne 13. novembra 1980.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
’ dr. Jože Brilej 1. r.
1477.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o oddajanju stanovanj in dodeljevanju stanovanjskih posojil v Splošnem gradbenem podjetju »Primorje«, Ajdovščina, na seji dne 13. novembra 1980
sklenilo:
Splošnemu gradbenemu podjetju »Primorje« Ajdovščina se določi rok šestih mesecev, v katerem naj odpravi neustavnost in nezakonitost pravilnika o oddajanju stanovanj in dodeljevanju stanovanjskih posojil v SGP »Primorje« z dne 21. maja 1979
Obrazložitev:
1) Sodišče združenega dela v Kopru je začelo pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti zgoraj navedenega pravilnika. Po predlagateljevem mnenju je pravilnik v neskladju z ustavo
in zakonom o združenem delu zato, ker ureja dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil enotno in celovito za vso delovno organizacijo in se tudi neposredno uporablja.
2) V skladu s temeljnim ustavnim načelom si delovni ljudje in občani s svojimi sredstvi ter z združevanjem dela in sredstev drugih, na temelju vzajemnosti in solidarnosti ustvarjajo možnosti, da si zagotove primerno stanovanje za sebe in člane svoje družine (VII. temeljnih načel ustave SR Slovenije). Delavci lahko združujejo sredstva za skupno porabo v temeljni organizaciji združenčga dela s sredstvi za skupno porabo, ki jih upravljajo delavci v drugih temeljnih organizacijah, kot tudi s sredstvi, ki jih upravljajo delovni ljudje v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi zadovoljevali potrebe skupne,porabe (118. in 230. člen zakona o združenem delu — Uradni list SFRJ,, št. 53/76). Glede na takšno ustavno in zakonsko ureditev se delavci v delovni organizaciji lahko dogovorijo za združitev dela sredstev skupne porabe, namenjenega za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in določijo način upravljanja s temi sredstvi. V zvezi s tem delavci temeljnih organizacij združenega dela s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo ali drugim splošnim aktom, ki ga sprejmejo z referendu-drugim samoupravnim splošnim aktom, ki ga sprejmejo z referendumom v skladu z zakonom, lahko določijo tudi skupne osnove in merila, in sicer le za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornoti, ki izvirajo iz skupnih interesov oz. interesov, ki so pomembni za skupno delo na področju zadovoljevanja stanovanjskih potreb delavcev. Določanje osnov in meril za neposredno delitev sredstev skupne porabe, vštevši pri tem tudi sredstva za stanovanjsko graditev, pa spada po 16. členu ustave SR Slovenije in 13. členu zakona o združenem delu med neodtujljive pravice, o katerih samostojno odločajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela z referendumom (463. člen ZZD). Ko urejajo delavci v temeljnih organizacijah te odnose v svojih splošnih aktih, morajo upoštevati že sprejete skupne osnove in merila.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da delavci v temeljnih organizacijah niso uredili v samoupravnih splošnih aktih osnov in meril za neposredno delitev sredstev skupne porabe, namenjenih za zadovoljevanje stanovanjskih potreb. Obravnavani pravilnik se ne omejuje na določitev skupnih osnov in meril za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti, izvirajočih iz skupnih interesov. Za oddajanje stanovanj in za dodeljevanje stanovanjskih posojil omenjeni pravilnik enotno in v celoti sam določa osnove in merila za neposredno delitev sredstev sklada skupne porabe, namenjenih za stanovanjske potrebe delavcev. Tak skupni splošni akt. ki so ga sicer sprejeli delavci V posameznih temeljnih organizacijah tudi ni mogoče šteti hkrati za akt posamezne temeljne organizacije združenega dela, saj ga delavci v temeljnih organizacijah ne morejo prilagajati svojim dejanskim potrebam oziroma ga spreminjati, ne da bi s spremembami soglašali tudi delavci drugih temeljnih organizacij. S takšno ureditvijo je delavcem v posamezni temeljni organizaciji dejansko onemogočeno, da v smislu 16 člena ustave in 13. člena zakona o združenem delu s svojim lastnim samoupravnim splošnim aktom samostojno določijo osnove in merila za delitev sredstev skupne porabe.
Glede na izrečno pripravljenost delovne organizacije, da sama odpravi ugotovljeno neustavnost ali nezakonitost, je ustavno sodišče ob uporabi 21. člena
zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
Ob novem samoupravnem urejanju zadev s tega področja bo treba ustrezno spremeniti tudi določbe o postopku za uvrstitev prosilca na prednostno listo in o izdajanju odločb o oddaji stanovanja. Te določbe je treba uskladiti s 181. členom zakona o združenem delu, kjer je določeno, da o uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti odloča delavski svet temeljne organizacije oziroma komisija tega delavskega sveta, rte pa organ delovne organizacije.
Po poteku roka, določenega v izreku tega sklepa, bo ustavno sodišče ob uporabi 22. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločalo o ustavitvi oziroma o nadaljevanju postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti obravnavanega samoupravnega splošnega akta.
St. U I 37/80-15
Ljubljana, dne 13. novembra 1980.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r.
1478.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanju prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 objavlja Republiški sekretariat za finance
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 37/79,	1/80, 4/80, 9/80, 13/80, 14/80,
17/80, 18/80, 25/80, 26/80, 28/80, in 29/80)
V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
pri zaporedni številki 60 občina Žalec se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0.50 črta,
—	v stolpcu 6 stopnja 1,49 nadomesti s stopnjo
0.90,
—	v stolpcu 7 stopnja 5,33 nadomesti s stopnjo
4,11,
—	v stolpcu 8 stopnja 1,01 nadomesti s stopnjo
0,56,
—	v stolpcu 9 stopnja 0,62 nadomesti s stopnjo
0.37,
—	v stolpcu 10 stopnja 0,84 nadomesti s stopnjo
0,55,
—	v stolpcu 11 stopnja 8,39 nadomesti s stopnjo
5,94,
—	v stolpcu 13 stopnja 32,66 nadomesti s stopnjo 26,91,
—	v stolpcu '14 stopnja 10,79 nadomesti s stopnjo
7,49.
St. 420-17/79
Ljubljana, dne 27. novembra 1980.
Republiški sekretar za finànce
Anton Slapernik 1. r.
1479.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78, 5/79, 66/73 in 41/80) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o spremembah in dopoluitvah odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavredsti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80, 13/80, 16/80, 4/80, 17/80, 18/80, 25/80, 23/80 in 28/80) se v tabeli točke 2:
—	pri zaporedni številki 60 občina Žalec
stopnja 10,79 nadomesti s stopnjo 7,49.
St. 420-17/79
Ljubljana, dne 27. novembra 1980.
Republiški sekretar za finance
Anton Slapernik 1. r.
1480.
Na podlagi 27. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35-1549/79) izdaja Republiški komite za kulturo in znanost
PRAVILNIK
o razvidu raziskovalnih organizacij ter o postopku za vpis in izbris
I.	SPLOŠNE DOLOČBI
1.	člen
Raziskovalne enote, ' raziskovalne temeljne organizacije združenega dela in raziskovalne delovne organizacije (v nadaljnjem besedilu: raziskovalne organizacije), ki izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35-1549/79) se vpišejo v razvid raziskovalnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: razvid).
Razvid vodi Republiški komite za kulturo in znanost (v nadaljnjem besedilu : komite).
Razvid je javna knjiga.
«
2.	člen
Raziskovalna organizacija se vpiše v razvid na podlagi prijave za vpis.
Raziskovalna organizacija se izbriše Iz razvida po postonku, ki se začne po uradni dolžnosti ali na predlog.
3.	člen
Ce zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih ter predpisi, izdani na podlagi tega zakona ne urejajo posameznih vprašanj postopka za vpis v razvid in izbris iz razvida, se uporabljajo zanje določbe zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32-487/78).
II. RAZVID
4.	člen
O vpisanih raziskovalnih organizacijah vodi komite:
1.	razvid, ki.sestoji iz dveh delov:
—	razvid raziskovalnih temeljnih organizacij združenega dela in raziskovalnih delovnih organizacij;
—	razvid raziskovalnih enot;
2.	imenik.
Pri razvidu je zbirka listin, v katero se vlagajo listine in drugi spisi, ki so v zvezi z vpisom v razvid.
5.	člen
V razvidu se o raziskovalni organizaciji vodijo naslednji podatki: datum in številka vpisa, datum in številka prijave, datum in številka odločbe na podlagi katere je opravljen vpis, ustanovitelj ter številka in datum akta o ustanovitvi, predmet dejavnosti po ustanovitvenem aktu, sedež temeljnega sodišča pri katerem je raziskovalna organizacija registrirana ter datum in številka registracije, številka in datum odločbe o izbrisu.
1П. POSTOPEK ZA VPIS V RAZVID
6.	člen
Prijava za vpis obsega:
1.	ime oziroma firmo in sedež (naslov) raziskovalne organizacije;
2.	ime oziroma firmo in sedež (naslov) ustanovitelja oziroma soustanovitelja;
3.	utemeljitev prijave.
7.	člen
Prijavi za vpis raziskovalne organizacije v razvid je treba priložiti:
1.	akt o ustanovitvi raziskovalne delovne organizacije oziroma sklep o organiziranju raziskovalne temeljne organizacije združenega dela ali raziskovalne enote,
2.	samoupravni sporazum, s katerim so urejene medsebojne pravice in obveznosti morebitnih soustanoviteljev raziskovalne delovne organizacije,
3.	izpis iz registra temeljnega sodišča, pri katerem je registrirana raziskovalna temeljna ali druga organizacija združenega dela ali del statuta in drugih splošnih aktov ustanovitelja, ki se nanašajo na status in dejavnost raziskovalnih enot,
4.	raziskovalni program, ki je usklajen z aktom o ustanovitvi oziroma samoupravnim splošnim aktom organizacije,
5.	seznam raziskovalcev, ki so v rednem delovnem razmerju, z navedbo letnice rojstva, izobrazbe, raziskovalnega naziva in pregledom dosedanje raziskovalne aktivnosti in dosežkov,
6.	dokazila o ustrezni raziskovalni opremi, prostorih ter zagotovljenih finančnih sredstvih,
7.	dokazilo o urejeni informacijsko-dokumenta-cijski dejavnosti.
8.	člen
Če raziskovalna organizacija, ki je vpisana v razvid spremeni firmo, dejavnost ali ustanovitelja, mora o tem obvestiti komite najpozneje mesec dni po nastali spremembi.
9.	člen
Prijave za vpis v razvid in prijavo sprememb iz prejšnjega člena predloži komiteju poslovodni organ raziskovalne temeljne ali druge organizacije združenega dela oziroma poslovodni organ temeljne ali druge organizacije združenega dela ali delovne skupnosti v katere sestavi je raziskovalna enota,
10.	člen
Ce v prijavi za vpis ni potrebnih podatkov, dokazil ali listin, ki se zahtevajo v 6. ali 7. členu tega pravilnika, opozori komite raziskovalno organizacijo, da prijavo dopolni oziroma predloži potrebne listine.
11.	člen
Ko komite prejme prijavo za vpis raziskovalne organizacije v razvid, imenuje predsednik komiteja strokovno komisijo, ki prouči, ali raziskovalna organizacija izpolnjuje predpisane pogoje za vpis v razvid.
Komisija iz prejšnjega odstavka sporoči predsedniku komiteja svoje mnenje o tem, ali raziskovalna organizacija izpolnjuje predpisane pogoje za vpis v razvid.
12.	člen
Prbdsednik komiteja izda po končanem postopku iz 11. člena tega pravilnika odločbo o vpisu oziroma o odklonitvi' vpisa raziskovalne organizacije v razvid.
Po en izvod odločbe pošlje komite raziskovalni organizaciji, ki je želela biti vpisana, njenemu ustanovitelju in Raziskovalni skupnosti Slovenije.
IV. IZBRIS IZ RAZVIDA
13.	člen
Ce delo in poslovanje raziskovalne organizacije kaže, da raziskovalna organizacija ne izpolnjuje več pogojev iz 25. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih ali ne izpolnjuje več drugih obveznosti po tem zakonu, ali da ni pogojev, da bi še naprej opravljala svojo dejavnost, uvede komite na lastno pobudo ali na predlog raziskovalne skupnosti, postopek za preizkus ali raziskovalna organizacija še izpolnjuje pogoje za vpis v razvid.
Za uvedbo postopka preizkusa iz prejšnjega odstavka tega člena se primerno uporabljajo določbe 11. člena tega pravilnika.
14.	člen
Ce komite ugotovi, da raziskovalna organizacija ne izpolnjuje več pogojev iz 25. člena zakona o raziskovalnih dejavnosti in raziskovalnih skupnostih ali ne izpolnjuje drugih obveznosti po tem zakonu, v odločbi določi primeren rok, v katerem mora raziskovalna organizacija izpolniti manjkajoče pogoje.
15.	člen
Raziskovalna organizacija se izbriše iz razvida:
— če je raziskovalna temeljna organizacija združenega dela ali raziskovalna delovna organizacija, izbrisana iz registra pristojnega temeljnega sodišča; ,
—	če v postavljenem roku ne izpolni manjkajočih pogojev iz 14. člena tega pravilnika;
—	če ni pogojev, da bi še naprej opravljala svojo dejavnost.
16.	člen
O izbrisu izda komite odločbo; po en izvod odločbe prejmejo izbrisana raziskovalna organizacija, njen ustanovitelj in Raziskovalna skupnost Slovenije.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Raziskovalne organizacije, ki so vpisane v razvid raziskovalnih organizacij pri komiteju na dan uveljavitve zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, ostanejo vpisane v razvid.
Postopek za vpis v razvid, ki se je začel pred uveljavitvijo zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, ge konča po dosedanjih predpisih.
18.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik preneha veljati pravilnik o razvidu raziskovalnih zavodov in raziskovalnih enot ter o postopku za vpis in izbris (Uradni list SRS, št. 4-37/71).
19.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-8/80
Ljubljana, dne 25. novembra 1980.
Predsednik
Republiškega komiteja za kulturo in znanost
dr. Iztok Winkler 1. r.
1481.
Na podlagi določil 2. in 6. člena zakona o knjižnicah (Uradni list SRS, št. 11/65) dn 40. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) sprejemajo delavci, združeni v organizacijah združenega dela s področja knjižničarstva ter Narodna in univerzitetna knjižnica kot republiška matična knjižnica za SR Slovenijo in Društvo bibliotekarjev Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke I
I. TEMELJNE DOLOČBE
4 , 1
Knjižnični delavci, ki v .knjižnicah opravljajo strokovno bibliotekarsko delo, morajo imeti strokovno kvalifikacijo, ki si jo pridobijo po določilih tega sporazuma.
,2
Ta sporazum podrobneje in enotno določa potek in vsebino pripravništva ter vsebino in postopek za opravljanje strokovnih izpitov pripravnikov za posamezne strokovne kvalifikacije ob zaključku pripravniške dobe, kakor tudi vsebino in postopek za opravljanje specialističnih izpitov in za priznavanje posameznih strokovnih kvalifikacij.
3
Strokovni izpit morajo knjižnični delavci delati po opravljeni pripravniški dobi oziroma v roku, ki je določen v sklepu o sprejemu na delo.
Če izpita ne opravijo v treh letih po nastopu dela v knjižnici, se morajo njihova dela in naloge ponovno razpisati.
4
V svojih samoupravnih spošnih aktih sistemizirajo knjižnice v osnovni bibliotekarski dejavnosti dela in naloge z zahtevki naslednjih izobrazbenih struktur in strokovnih kvalifikacij :
Izobrazbena skupina:
1)	srednja izobrazba
2)	višja izobrazba
3)	'visoka izobrazba
4)	visoka izobrazba in specializacija
Strokovna kvalifikacija:
—	knjižničar
—	knjižničarski referent
—	višji knjižničar
—	višji knjižničarski referent
—	bibliotekar
—	višji bibliotekar
—	bibliotekar specialist
—	višji bibliotekar specialist
—	bibliotekarski svetovalec
II. STROKOVNE BIBLIOTEKARSKE KVALIFIKACIJE, POGOJI IN NAČIN PRIDOBIVANJA
5
Strokovno bibliotekarske kvalifikacije si pridobijo knjižnični delavci s strokovnim izpitom, specialističnim izpitom oziroma s priznanjem določene strokovne kvalifikacije. -
S strokovnim izpitom si pridobijo knjižnični delavci strokovno kvalifikacijo »knjižničar«, »višji knjižničar« in »bibliotekar«.
S specialističnim izpitom si pridobijo knjižnični delavci strokovno kvalifikacijo »bibliotekar specialist«.
S priznanjem si pridobijo knjižnični delavci strokovno kvalifikacijo »knjižničarski referent«, »višji knjižničarski referent«, »višji bibliotekar«, »višji bibliotekar specialist« in »bibliotekarski svetovalec«.
6	/
Strokovno kvalifikacijo knfUnMar pridobi delavec,
ki je po končani šoli, katero pozitivni predpisi s področja usmerjenega srednješolskega izobraževanja priznavajo kot popolno srednjo šolo, Izpolnil pogoje tega sporazuma in opravil strokovni izpit za knjižničarje.
7
Strokovno kveMkadjo knjižničarski referent lahko pridobi delavec, Id je bil najmanj deset let knjižničar ter je v tem času dokazal, da je sposoben tudi za zahtevnejša dela.
8
Strokovno kvalifikacijo višji knjižničar pridobi delavec, jci je po končani višji šoli ali prvi stopnji visoke šole izpolnil pogoje tega sporazuma in opravil strokovni izpit za višjega knjižničarja.
9
Strokovno kvalifikacijo višji knjižničarski referent lahko pridobi delavec, ki je bil najmanj deset let višji knjižničar ter je v tem času dokazal, da je sposoben * tudi za zahtevnejša dela.
M
Strokovno kvalifikacijo bibliotekar pridobi delavec, ki ima najmanj diplomo visoke šole in je po izpolnitvi pogojev tega sporazuma opravil strokovni izpit za bibliotekarja.
11
Strokovno kvalifikacijo višji bibliotekar lahko pridobi delavec, ki je bil najmanj deset let bibliotekar ter je v tem času dokazal, da je sposoben tudi za zahtevnejša dela.
12
Strokovno kvalifikacijo bibliotekar specialist pridobi delavec, ki je po petih letih strokovnega dela kot bibliotekar opravil specialistični ali temu enak izpit iz strokovne usmeritve, ki je primema za delo v knjižnici.
13
Strokovno kvalifikacijo višji bibliotekar specialist lahko pridobi delavec, ki je bil najmanj pet let bibliotekar specialist ter je v tem času izpolnil pogoje, ki jih določa 93. člen tega sporazuma.
14	!
Strokovno kvalifikacijo bibliotekarski svetovalec lahko pridobi delavec, ki je bil najmanj pet let višji bibliotekar specialist ter je v tem času izpolnil pogoje, ki jih določa 93. člen tega sporazuma.
Strokovno kvalifikacijo bibliotekarski svetovalec lahko izjemoma pridobi tudi delavec, ki je bil najmanj deset let višji bibliotekar ter je v tem času izpolnil pogoje, ki jih določa 93. člen tega sporazuma.
15
Zahtevana delovna doba • strokovno prakso za
pridobitev strokovnih kvalifikacij bibliotekar specialist, višji bibliotekar specialist in bibliotekarski svetovalec se skrajša za eno leto ustreznega strokovnega . dela, če je delavec po diplomi na visoki šoli opravil magisterij ali si pridobil drugo javno priznano specializacijo, oziroma za dve leti, če je opravil doktorat znanosti.
16
Za vsako pridobljeno strokovno kvalifikacijo se knjižničnemu delavcu izda ustrezno potrdilo. Potrdilo izda komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke oziroma izpitna komisija.
IT
Komisijo za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke imenuje knjižnični svet Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani kot republiške matične knjižnice za SR Slovenijo izmed priznanih bibliotekarskih in drugih strokovnjakov.
M
Komisijo za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke sestavljajo predsednik in njegov namestnik, šest članov in tajnik komisije.
19
Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke imenuje poeebno izpitno komisijo, peed hetero opravljajo knjižnični delavci strokovne izpite.
Sedež obeh komisij je v Narodni in univerzitetni
knjižnici, Ljubljana, Turjaška 1.
20
Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke je pristojna za priznanje strokovne kvalifikacije »knjižničarski referent«, »višji knjižničarski referent«, »višji bibliotekar«, »višji bibliotekar specialist« in »bibliotekarski svetovalec«. Pred njo pa opravljajo knjižnični delavci tudi specialistične izpite za strokovno kvalifikacijo »bibliotekar specialist«.
Izpitna komisija pa je pristojna za opravljanje izpitov za strokovne kvalifikacije »knjižničar«, »višji knjižničar« in »bibliotekar«.
21
Člani obeh komisij, izpraševalci in ocenjevalci morajo imeti višjo ali najmanj enako stopnjo strokovne kvalifikacije, kot je tista, za katero kandidata ocenjujejo oziroma jo kandidatu priznavajo.
III.	PRIPRAVNIŠTVO IN STROKOVNI IZPITI
22
Namen pripravništva je, da se delavec — pripravnik po določenem programu strokovnega študija in praktičnega dela pod nadzorstvom in vodstvom za to določenega strokovnega delavca — mentorja s praktičnim delom in z učenjem seznani z organizacijo in delom svoje delovne organizacije in knjižničarstva nasploh, zlasti še z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter da se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.
1. Pripravniška doba
23
Pripravniška doba je obvezna za vse delavce, ki se pripravljajo na delo pri strokovnih bibliotekarskih opravilih, za katero je potrebna srednja, višja ali visoka izobrazba.
24
Pripravniška doba traja za dela in naloge, za katera se zahteva:
1)	srednja in višja izobrazba	9 mesecev
2)	visoka izobrazba	12 mesecev
Ll. Pripravniška doba za delavce brez delovne dobe
25
Delavec, ki prvič začne opravljati dela in naloge v knjižnici, pa v okviru programa Izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ak proizvodne prakse v takem obsegu, ds bi lahko samostojno opravljal dela v knjižničarski stroki, sklene delovno razmerje za dela in naloge kol Pripravnik z vsemi pravicami in obveznostmi, И jib fana v smislu določil tega sporazuma.
1-2- Pripravniška doba za delavce z delovno dobo
26
Delavci, ki pridejo v knjižnico iz drugih strok in še nimajo dopolnjene pripravniške dobe po določbah 24. člena tega sporazuma, so do preteka te dobe še vedno pripravniki in veljajo zanje vsa določila tega spo-
27
Delavci, ki pridejo v knjižnico iz drugih strok in imajo več kot 12 mesecev delovne dobe, niso več pripravniki, vendar pa morajo kljub temu opraviti strokovni izpit iz predmetov, ki jih niso opravili pri eventualnem strokovnem izpitu v drugi delovni organizaciji oziroma za drugo strokovnost.
Ti delavci imajo pravico in dolžnost opraviti strokovni izpit za pridobitev strokovne kvalifikacije bibliotekarske stroke v roku, ki ga določi pristojni organ upravljanja oziroma individualni poslovodni organ. Ta rok ne sme biti krajši od 3 in daljši od 12 mesecev glede na stopnjo delavčeve izobrazbe.
28
Ce je knjižnica predvidela za opravljanje posameznih del in nalog poseben pogoj poskusnega déla, se ta poskusna doba,' če je uspešno opravljena, všteva v zahtevano pripravniško dobo za strokovni izpit.
1.3.	Program pripravništva
29
Med pripravniško dobo je delavec — pripravnik na strokovnem pouku. Po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem pouku opravi strokovni izpit.
30
Pred začetkom strokovnega pouka je treba pripravniku določiti strokovnega delavca — mentorja, seznaniti ga s programom strokovnega pouka in s programom strokovnega izpita. Med pripravniško dobo se mora pripravnik seznaniti s celotnim poslovanjem knjižnice, ne glede na dela in naloge, za katere se usposablja.
Strokovni pouk se opravlja po predpisanem programu.
31
Pripravništvo poteka po programu, ki ga določi Individualni poslovodni organ ali organ, določen v samoupravnih splošnih aktih knjižnice za vsakega pripravnika posebej. Ustrezati mora Izpitnim zahtevam za posamezno stbokovno kvalifikacijo ter specifičnim potrebam knjižnice.
V programih so določena splošna in druga strokovna znanja, ki jih morajo pripravniki opraviti, spoznati in obvladati. (
Program strokovnega usposabljanja pripravnikov sestoji iz:
—	splošnega dela, ki je enoten za vse pripravnike ne glede na njihovo strokovno izobrazbo ter zajema pridobitev splošnih delovnih izkušenj glede na delovno okolje, zlasti spoznavanje z organiziranostjo, poslovanjem, razvojem in plani knjižnice ter družbenoekonomskimi odnosi in samoupravnimi pravicami, obveznostmi in dolžnostmi;
—	posebnega dela, ki zajema spoznavanje stroke in praktično usposabljanje za opravljanje samostojnih del in nalog v knjižnici ter v stroki.
32
Pripravniki opravljajo pripravniško prakso praviloma v svoji knjižnici. Zaradi čimboljše strokovne usposobitve lahko opravijo pripravniki del svojega pripravniškega staža tudi v drugih razvitejših knjižnicah, da bi se lahko solidneje pripravili na strokovni izpit.
33
Z načrtom izpolnjevanja programa strokovnega pouka je potrebno predvideti:
—	gradivo, s katerim se mora pripravnik seznaniti,
—	opravila, ki jih mora spoznati v posameznih delovnih enotah,
—	trajanje strokovnega pouka v posameznih delovnih enotah,
—	način spremljanja in nadzorstva pouka ter
—	druga določila, pomembna za uspešen pouk.
34
Tisti del programa, ki obsega pouk v drugi knjižnici, je sestavljen v sporazumu med individualnima poslovodnima organoma obeh knjižnic.
35
Pripravnik se med pripravniško dobo strokovno usposablja pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom stiokovnjaka — mentorja, ki ga imenuje individualni poslovodni organ ali organ, določen v samoupravnih splošnih aktih knjižnice.
Mentor mora imeti najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot jo ima pripravnik in vsaj nekaj let delovnih izkušenj. Mentor skrbi za pravilen potek pripravništva in za izpolnjevanje obveznosti.
36
Med strokovnim poukom mora pripravnik voditi dnevnik. Vanj vpisuje vse podatke, ki so pomembni za njegov strokovni pouk.
Dnevnik sproti potrjujejo vodje delovnih enot, v katerih je pripravnik opravljal prakso. Mentor pa mora najmanj enkrat mesečno pregledati pripravnikov dnevnik in ga potrditi.
37
Individualni poslovodni organ knjižnice, v kateri je pripravnik na strokovnem pouku, mora pripravniku v času pouka omogočiti, da se seznani z vsemi opra- . vili, ki jih zahteva program strokovnega pouka. Za pravilnost in izpolnitev strokovnega pouka pripravnikov skrbi poleg mentorja tudi individualni poslovodni organ knjižnice.
38
Za pripravnika, ki je pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in s tem dokaže, da si je pridobil izkušnje, potrebne za samostojno delo v stroki, se lahko izjemoma predlaga skrajšanje pripravniške dobe in predčasno polaganje strokovnega izpita.
39
O skrajšanju pripravniške dobe po prejšnjem členu tega sporazuma odloča izpitna komisija na predlog individualnega poslovodnega organa ali organa, določenega v samoupravnih splošnih aktih knjižnice.
Ce izpitna komisija skrajša pripravniško dobo, tedaj tudi odloči o polaganju strokovnega izpita pred potekom redne pripravniške dobe, vendar ne pred potekom polovice zahtevane redne pripravniške dobe.
2.	Strokovni izpit
40
S strokovnim izpitom za ustrezno strokovno kvalifikacijo se ugotavlja in oceni strokovna usposobljenost pripravnika za samostojno opravljanje del in nalog, ki jih bo opravljal v knjižnici.
41
Strokovni izpiti za posamezne bibliotekarske strokovne kvalifikacije so enotni, ne glede na vrsto knjižnice, iz katere prihaja kandidat.
42	/
Kandidati si s strokovnim izpitom pridobijo pravico do strokovne kvalifikacije, ki ustreza stopnji pridobljene šolske izobrazbe in strokovne prakse, in sicer:
1)	s srednjo izobrazbo
—	strokovno kvalifikacijo — »knjižničar«,
2)	z višjo izobrazbo
—	strokovno kvalifikacijo — »višji knjižničar« in
3)	z visoko izobrazbo
—	strokovno kvalifikacijo — »bibliotekar«.
43
Knjižnični delavci — pripravniki, ki imajo srednjo, višjo in visoko izobrazbo, opravljajo strokovni izpit pred skupno izpitno komisijo.
44
Delavci knjižnice, ki že imajo strokovni izpit iz bibliotekarske stroke in so si v času zaposlitve v knjižnici pridobili šolsko izobrazbo, ki je višja od prejšnje, lahko opravljajo diferencialni strokovni izpit. Ce pa je bil tak delavec razporejen na dela in naloge, ki ustrezajo njegovi na novo pridobljeni višji stopnji šolske izobrazbe, pa ta izpit mora opraviti. Diferencialni strokovni izpit mora delavec opraviti najkasneje v enem letu od dneva, ko je bil razporejen na taka dela in naloge. 1
2.1. Program strokovnega izpita
45
Program strokovnega izpita za priznanje kvalifikacij bibliotekarske stroke obsega splošni in posebni del.
46
Splošni del strokovnega izpita je enoten za vse pripravnike, ne glede na njihovo stopnjo izobrazbe ter obsega naslednjo snov:
—	družbenopolitična ureditev SFRJ in SRS,
>	— družbenoekonomska ureditev in položaj orga-
nizacij združenega dela,
—	družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu in
—	socialno zavarovanje.
47
Posebni del strokovnega Izpita obsega snov, ki se nanaša na posamezne strokovne kvalifikacije, in sicer:
a)	za knjižničarja:
1)	zgodovina knjige in knjižnic,
2)	splošna organizacija knjižničarstva,
3)	notranja organizacija in delo knjižnic,
4)	bibliografija,
5)	zaščita knjižničnega gradiva in
C) tuj jezik (pasivno).
b)	za višjega knjižničarja:
1)	zgodovina knjige in knjižnic,
2)	splošna organizacija knjižničarstva,
3)	notranja organizacija in delo knjižnic,
4)	bibliografija,
5)	informacijska služba in uporaba knjižničnega gradiva,
6)	zaščita knjižničnega gradiva in
7)	tuj jezik (pasivno).
c)	za bibliotekarja:
1)	zgodovina knjige in knjižnic,
2)	splošna organizacija knjižničarstva,
3)	notranja organizacija in delo knjižnic,
4)	bibliografija,
5)	uporaba knjižničnega gradiva in osnove informacij sko-dokumentacijske dejavnosti,
6)	zaščita knjižničnega gradiva,
7)	tuj jezik (aktivno) in
8)	tuj jezik (pasivno).
2.2. Priglasitev k strokovnemu izpitu
Kandidat, ki želi opravljati strokovni izpit, se prijavi k strokovnemu izpitu pismeno v knjižnici, v kateri je zaposlen, ta pa pošlje njegovo prijavo izpitni komisiji pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
Kandidat se lahko priglasi za strokovni izpit dva meseca pred potekom pripravniške dobe.
49
Prijavi za strokovni izpit je treba obvezno priložiti izjavo knjižnice, ki naj vsebuje podatke o kandidatovi šolski izobrazbi, o sprejemu na delo, o programu strokovnega pouka v pripravniški dobi in oceno dosedanjega kandidatovega dela.
Po potrebi pa še:
*— morebitno soglasje o skrajšanju pripravniške dobe,
—	dokumentacijo o eventualnih oprostitvah in
—	dokumentacijo o že opravljenem strokovnem Izpitu v drugi stroki.
50
Delavec, ki želi opraviti diferencialni strokovni izpit po določilih 44. člena tega sporazuma, mora priložiti prijavi za izpit tudi dokazilo o strokovnem izpitu iz bibliotekarske stroke, ki ga je že opravil.
51
Individualni poslovodni organ knjižnice preveri resničnost podatkov, ki jih je navedel kandidat v svoji vlogi ter to potrdi v izjavi delovne organizacije. Prijavo pošlje knjižnica izpitni komisiji najpozneje v v osmih dneh po prejemu.
52
Na podlagi prijave in prilog odloči izpitna komisija ali prijavljeni kandidat izpolnjuje vse zahtevan« pogoje in ali sme opraviti strokovni izpit v roku, zs katerega se prijavlja.
53
Izpitna komisija določi roke in časovni razpored izpitov.
Pri tem skrbi, da pri izpitih ne pride do zastoja in upošteva upravičene želje in koristi kandidatov.
■ O dnevu opravljanja strokovnega izpita obvesti izpitna komisija kandidate najpozneje 10 dni pred dnevom, ki je bil določen za izpit. Izpitna komisija obvesti kandidata prek knjižnice, v kateri je zaposlen.
2.3.	Izpitna komisija
54
Pripravnik opravlja strokovni izpit pred izpitno komisijo. Izpitno komisijo sestavljajo stalni člani in izpraševalci. Stalni člani izpitne komisije so predsednik, dva člana in tajnik. Stalni člani izpitne komisije so praviloma tudi izpraševalci izpitnih predmetov za določeno strokovno kvalifikacijo.
55
Stalni člani izpitne komisije se imenujejo iz sestava komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke.
Izpraševalce za splošni del in za posamezne predmete posebnega dela strokovnega izpita ih njihove namestnike določi komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke iz vrst priznanih bibliotekarskih in drugih strokovnjakov. ’
56
Narodna in univerzitetna knjižnica skrbi za organizacijsko pripravo in tehnično izvedbo strokovnih izpitov.
57
Administrativno delo izpitne komisije vodi tajnik komisije. O strokovnih izpitih se vodita zapisnik in evidenca na predpisanem obrazcu.
2.4.	Opravljanje strokovnega izpita
58
Strokovni izpit je usten in javen.
59
Kandidat mora biti izprašan iz vseh predmetov izpitnega programa praviloma isti dan.
Pozitivna ocena splošnega dela strokovnega izpita je pogoj za opravljanje izpita iz predmetov posebnega dela.
GO
Pri izpraševanju so navzoči člani izpitne komisije, tajnik in izpraševalec za posamezni predmet. Izpraševalec je navzoč, dokler izprašuje. Vsak član izpitne komisije ima pravico postavljati kandidatu vprašanja.
61
Obseg poznavanja programske tvarine ter raven Izpraševanja in ocenjevanja mora biti prilagojena stopnji in vrsti strokovne izobrazbe kandidatov.
62
Izpraševanje kandidata sme trajati pri vsakem izpitnem predmetu največ 20 minut
63
Tajnik izpitne komisije vodi zapisnik o poteku izpita za vsakega kandidata posebej. Zapisnik podpišejo predsednik, člani komisije, tajnik in izpraševalci.
•	64
Izpitna komisija presodi na podlagi znanja, ki ga je pokazal kandidat pri posameznih predmetih izpitnega programa in na podlagi uspeha celotnega izpita, ali je njegovo znanje zadostno ali ne oziroma iz katerega dela izpitnega programa naj ponavlja izpit, če z njegovim znanjem ni zadovoljna.
65
Kandidat se ocenjuje komisijsko.
66
Znanje iz posameznih predmetov se oceni z ocenami:
—	odlično (5)
—	prav dobro (4)
—	dobro (3)
—	zadostno (2)
—	nezadostno (1)
Ocene se vpišejo v zapisnik o strokovnem izpitu. Kandidat je opravil strokovni izpit, če je bil pozitivno ocenjen iz vseh izpitnih predmetov. Končni uspeh strokovnega izpita se oceni z »opravil(a)« oziroma »ni opravil(a)<t.
67	'
Predsednik izpitne komisije razglasi kandidatom uspeh izpita v navzočnosti vseh članov komisije takoj po končanem izpitu oziroma posvetovanju.
68
Kandidat, ki je uspešno opravil strokovni izpit, dobi na predpisanem obrazcu potrdilo o pridobljeni strokovni bibliotekarski kvalifikaciji.
Potrdilo podpišeta predsednik in tajnik izpitne komisije.
69
Potrdilo se izda v dveh izvodih. En izvod (original) prejme kandidat, en izvod pa ße pošlje njegovi delovni organizaciji. Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu se izroči kandidatu najpozneje v 20 dneh od dneva, ko je opravil strokovni izpit
70
Kandidat, ki je bil pri izpitu negativno ocenjen iz enega izpitnega predmeta sme iz tega predmeta opraviti popravni izpit po preteku najmanj enega meseca.
Kandidat, ki je bil pri izpitu ocenjen negativno iz dveh ali več izpitnih predmetov oziroma ni opravil popravnega izpita, sme ponavljati izpit šele po preteku • treh mesecev.
Kandidat lahko ponavlja strokovni izpit največ dvakrat.
71
Kandidat, ki ni opravil strokovnega izpita, se lahko v osmih dneh po sporočilu izpitne komisije pritoži zoper oceno na komisijo za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, če misli, da se mu je dogodila krivica in da je nepravično ocenjen.
Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke določi na svoji prvi seji, ki mora biti najkasneje v dveh mescih po prejemu pritožbe, arbitražno komisijo, ki dokončno odloči o pritožbi. Arbitražna komisija mora najkasneje v 20 dneh odločiti ali se pritožbi ugodi ali pa se zavrne.
Cc se pritožbi ugodi, arbitražna komisija določi tudi rok, v katerem sme kandidat ponovno opravljati strokovni izpit, in druge izpraševalce
72
Ce kandidat brez opravičenega razloga ne pride določenega dne k izpitu oziroma popravnemu izpitu, se šteje, da strokovnega izpita ni opravil.
Prav tako se šteje, da ni opravil strokovnega izpita kandidat, ki brez opravičenega vzroka odstopi od že začetega strokovnega izpita.
O tem vpiše izpitna komisija v zapisnik o strokovnem izpitu zaznamek in o tem pismeno obvesti knjižnico, kjer je kandidat zaposlen.
2.5 Diferencialni izpit in oprostitve
73
Knjižnični delavci, ki imajo pravico opravljati diferencialni strokovni izpit po določilih tega sporazuma, morajo opraviti izpit iz naslednjih predmetov:
a)	knjižničar za »višjega knjižničarja«:
točka b): vse predmete, razen zgodovine knjige in knjižnic (1), splošne organizacije knjižničarstva (2), zaščite knjižničnega gradiva (6) in tujega jezika — pasivno (7);
b)	višji knjižničar za »bibliotekarja«:
točka c): vse predmete, razen zgodovine knjige in knjižnic (1), splošne organizacije knjižničarstva (2), zaščite knjižničnega gradiva (6) in tujega jezika — pasivno (8).
Diferencialni strokovni izpit se opravlja v rednih izpitnih rokih.
74
Pripravniki z diplomo iz knjižničarstva na Pedagoški akademiji so oproščeni izpita iz predmetov »zgodovina knjige in knjižnic« in »splošna organizacija knjižničarstva«.
Poudarek izpita iz ostalih strokovnih predmetov za te delavce je predvsem na praktični aplikaciji na Pedagoški akademiji pridobljenih teoretičnih osnov.
75
Delavci — pripravniki in drugi delavci, ki morajo opravljati strokovni izpit iz tujega jezika, so oproščeni tega izpita, če dmajo diplomo iz tujega jezika višje ali visoke šole.
73
Ce kandidat že ima strokovni izpit za določeno strokovno kvalifikacijo v drugi ali bibliolrkarski stroki, je pri ponovnem polaganju strokovnega izpita oproščen izpita iz splošnega dela. .
, IV. SPECIALISTIČNI IZPITI
77
Knjižnični delavec, ki želi pridobiti strokovno kvalifikacijo »bibliotekar specialist«, mora po določenem stpžu kot bibliotekar (12. člen sporazuma) opraviti specialistični izpit s področja bibliotekarstva ali temu enak izpit iz strokovne usmeritve, ki je primerna za delo v knjižnici.
78
Specializacijo na področju bibliotekarstva je mogoče doseči s poglobljenim strokovnim poznavanjem določene tematike iz snovi posebnega dela strokovnega izpita za strokovno kvalifikacijo bibliotekar (razen iz tujega jezika) ali pa iz delovnega področja knjižničnega delavca.
79
Spccalistični izpiti se opravljajo pismeno in ustno. Pismeni del izpita obsega samostojno obdelavo določene ožje strokovne teme.
Ustni del izpita pa obsega zagovor pismeno obdelane teme.
80
Knjižnični delavec, ki izpolnjuje vse pogoje za pridobitev strokovne kvalifikacije bibliotekar specialist, predlaga komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke naslov specialistične naloge.
Komisija istočasno z odobritvijo naslova specialistične naloge tudi določi mentorja.
Za pismeno delo lahko kandidat predloži tudi strokovno delo, ki je bilo objavljeno v zadnjih 3 letih.
81
Kandidat se prijavi k specialističnemu izpitu pismeno v knjižnici, v kateri je zaposlen.
S prijavo mora oddati tudi svoje strokovno delo, na podlagi katerega želi doseči specializacijo.
Knjižnica pošlje njegovo prijavo skupno s strokovnim delom in svojo izjavo najkasneje v osmih dneh po prejemu komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke v Ljubljani.
82
Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke po prejemu vloge preveri dostavljeno dokumentacijo, če ustreza zahtevanim pogojem, kakor tudi poročilo kandidatovega mentorja. Ce komisija na osnovi zbrane dokumentacije ugotovi, da kandidat izpolnjuje vse zahtevane pogoje, določi ocenjevalca strokovnega dela in datum ustnega dela specialističnega izpita.
83
Kandidat mora biti o datumu specialističnega izpita obveščen najmanj '9 dni pred datumom, določenim za izpit.
84
Kandidat opravi specialistični izpit pred člani komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in ocenjevalcem.
Po končanem ustnem delu izpita komisija z glasovanjem odloči o podelitvi zaprošene strokovne kvalifikacije ali o zavrnitvi.
85
O poteku spcialističnega izpita se vodi zapisnik. Podpišeta ga predsednik in tajnik komisije.
86
Kandidat, ki je uspešno opravil specialistični izpit, dobi na predpisanem obrazcu potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in pridobljeni strokovni kvalifikaciji.
Potrdilo se izda v dveh izvodih. En izvod (original) prejme kandidat, en izvod pa se pošlje njegovi delovni organizaciji.
87
Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu se izroči kandidatu najpozneje v 20 dneh od dneva, ko je opravil ta izpit.
88
Kandidat, kateremu je bila zavrnjena zahteva po podelitvi strokovne kvalifikacije bibliotekarja specialista, se lahko v osmih dneh po prejemu sporočila pritoži na knjižnični svet Narodne in univerzitetne knjižnice, če misli, da se mu je dogodila krivica.
Knjižnični svet se v nadaljevanju pritožbenega postopka ravna po določilih drugega in tretjega odstavka 71. člena tega sporazuma.
V.	PRIZNAVANJE STROKOVNIH KVALIFIKACIJ
1.	Knjižničarski referent, višji knjižničarski referent in višji bibliotekar
89
Knjižničarski delavec, ki želi pridobiti strokovno kvalifikacijo »knjižničarski referent«, »višji knjižničarski referent« in »višji bibliotekar«, mora imeti poleg strokovnega izpita za svojo strokovno kvalifikacijo tudi oceno o svojem delu, iz katere je razvidno, da je sposoben tudi za zahtevnejša dela
90
Oceno o kandidatovem delu utemelji strokovni kolegij kandidatove knjižnice, j- obravnava pristojni pr-gan upravljanja knjižnice, izda pa individualni poslovodni organ in jo skupno s' kandidatovo prošnjo vodstvu knjižnice za priznavanje višje strokovne kvalifikacije predloži komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke.
Ce v knjižnici ni strokovnega kolegija, utemelji oceno o kandidatovem delu individualni poslovodni organ knjižnice oziroma nadrejene matične knjižnice.
91
Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke po prejemu zahtevka za priznanje določene strokovne kvalifikacije preveri dostavljeno dokumentacijo, če ustreza zahtevanim pogojem. Ce komisija ugotovi, da kandidat izpolnjuje vse zahtevane pogoje, dodeli zaprošeno strokovno kvalifikacijo. V nasprotnem primeru prošnjo zavrne. Odločitev komisije je dokončna.
Vlogo obravnava komisija v roku 3 mesecev od prejema.
2.	Višji bibliotekar specialist in bibliotekarski svetovalec
92
Knjižnični delavec, ki želi pridobiti strokovno kvalifikacijo »višji bibliotekar specialist« ali »bibliotekarski svetovalec«, mora poleg splošnih pogojev o strokovni praksi, določenih v 13. in 14. členu tega sporazuma, izpolnjevati še določene posebne pogoje.
93
Izpolnjevanje posebnih pogojev se prevèrja na podlagi dokazil o kandidatovem teoretičnem strokovnem delu in sicer:
—	da se odlikuje s svojim teoretičnim delom v knjižnici in stroki (referati, ekspertize, javna strokovna predavanja itd.),
—	da sodeluje pri vzgoji strokovnih kadrov (predavanja na bibliotekarskih tečajih in šolah, objavljanje učnih pripomočkov itd.),
—	da je snovalec in usmerjevalec strokovnega dela na svojem področju,
—	da ima objavljena ali javnosti dostopna strokovna dela, ki so pomembna za napredek stroke.
94
Kandidat vloži prošnjo za priznanje strokovne kvalifikacije višji bibliotekar specialist in bibliotekarski svetovalec v knjižnici, v kateri je zaposlen. Svoji proš-
nji priloži tudi dokazila o izpolnjevanju zahtevanih posebnih pogojev za to strokovno kvalifikacijo.
Knjižnica pošlje njegovo prošnjo skupno z dokazili in svejo izjavo najkasneje v mesecu dni po prejemu komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke v Ljubljani.
95
Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke po prejemu zahtevka preveri dostavljeno dokumentacijo in če ta ustreza zahtevanim pogojem, določi komisijo najmanj dveh priznanih bibliotekarskih oziroma drugih strokovnjakov za posameznega kandidata, da oceni predloženo dokumentacijo o kandidatovem delu in pismeno poda strokovno mnenje.
96	■	1
Na osnovi podanega pismenega strokovnega mnenja in ocene komisija za priznavanj kvalifikacij bibliotekarske stroke v nadaljevanju postopka presodi mnenje in oceno ocenjevalcev ter odloči o kandidatovi prošnji in podeli zaprošeno strokovno kvalifikacijo oziroma prošnjo zavrne. Odločba komisije je dokončna.
Vlogo obravnava komisija v roku 3 mesecev od prejema.
97
O poteku seje se vodi zapisnik. Podpišeta ga predsednik in tajnik komisije.
98	.
Kandidat, ki mu je bila priznana strokovna kvalifikacija, dobi na predpisanem obrazcu potrdilo o priznanju strokovne kvalifikacije. Potrdilo se izda v dveh izvodih. En izvod (original) prejme kandidat, en izvod pa se pošlje njegovi delovni organizaciji
99
Potrdilo o priznanju strokovne kvalifikacije se izroči kandidatu v 20. dneh od dneva, ko mu je bila priznana.
, 100
Komisija za priznanje kvalifikacij bibliotekarske stroke lahko izjemoma izredno zaslužnim knjižničnim delavcem, ki sicer ne izpolnjujejo osnovnega pogoja za priznanje strokovne kvalifikacije bibliotekarski svetovalec, na osnovi izpolnjevanja vseh pogojev 93. člena tega sporazuma in najmanj 20-letnega dela v stroki na delih in opravilih, ki danes zahtevajo specialna bibliotekarska znanja, prizna strokovno kvalifikacijo »častni bibliotekarski svetovalec«. Priznanje strokovne kvalifikacije »častni bibliotekarski svetovalec« je v izključni pristojnosti komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke.
VI.	DOSEGANJE DRUGIH STROKOVNIH . NASLOVOV
101
V knjižnicah zaposleni delavci drugih strok s področja kulturnih dejavnosti (arhivi, muzeji, dokumentacija, galerije, spomeniško varstvo), pridobivajo strokovne naslove po določilih samoupravnih sporazumov o priznavanju strokovnih kvalifikacij teh strok.
102
Drugi strokovni in raziskovalni delavci, ki dP1**o v knjižnicah, pridobivajo strokovne oziroma razisko-
▼aIne naslove po določilih samoupravnega sporazuma o podeljevanju naslovov raziskovalcem in strokovnim delavcem raziskovalnih organizacij.
103
Po tem sporazumu pridobljene bibliotekarske strokovne kvalifikacije so enake kategorijam in stopnjam samoupravnega sporazuma o podeljevanju naslovov raziskovalcem in strokovnim delavcem kot sledi: bibliotekar — strokovni sodelavec, višji bibliotekar — višji strokovni sodelavec, bibliotekarski svetovalec (po 14. členu, 2. odstavek) — strokovni svetnik; bibliotekar specialist — raziskovalni sodelavec, višji bibliotekar specialist — višji raziskovalni sodelavec, bibliotekarski svetovalec (po, 14. členu, 1. odstavek) — raziskovalni svetnik.
104
V knjižnicah zaposleni znanstveni delavci pridobivajo znanstvene naslove po določilih zakona o visokem šolstvu.
VII.	IZVAJANJE SPORAZUMA
105
Tolmačenje tega sporazuma daje komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, ki skrbi tudi za njegovo pravilno izvajanje.
106
Podpisniki tega sporazuma so soglasni, da pomeni kršitev tega samoupravnega sporazuma in podelitev strokovne kvalifikacije v nasprotju z določbami tega sporazuma tudi kršitev samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka in obstoječih zakonskih predpisov z delovnopravnega področja.
107
Vse v knjižnicah interno priznane strokovne kvalifikacije, ki so pridobljene v nasprotju z določili tega sporazuma, so neveljavne in se ne smejo upoštevati.
108
Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke je pooblaščena, da predpiše podroben program strokovnega izpita za posamezne strokovne kvalifikacijske skupine, strokovno izpitno literaturo ter vse potrebne obrazce, ki jih določa ta sporazum in se uporabljajo v postopku za priznanje določene strokovne kvalifikacije.	*
Gradivo, ki ga izda komisija po določilu prvega odstavka tega člena, je sestavni del tega sporazuma.
VIII.	KNJIŽNIČNI DELAVCI NESAMOSTOJNIH KNJIŽNIC
. 109
Po določilih veljavnih zakonskih predpisov s področja knjižničarstva opravljajo strokovno delo v knjižnicah strokovno usposobljeni delavci.
Ta zakonska določila veljajo tudi za knjižnične delavce, zaposlene v nesamostojnih knjižnicah oziroma knjižnicah v sestavi posameznih organizacij združenega dela.
110
Knjižnični delavci, zaposleni v nesamostojnih knjižnicah, pridobivajo strokovne kvalifikacije po določilih tega samoupravnega sporazuma.
111
Knjižnični delavci, zaposleni v nesamostojnih knjižnicah, vlagajo svoje vloge v zvezi s priznanjem posameznih kvalifikacij bibliotekarske stroke prek pristojnih služb matične delovne organizacije.
112
Vsa strokovna opravila, povezana s postopkom priznavanja strokovnih kvalifikacij (določitev programa prakse, določitev mentorja, strokovna mnenja ipd.) opravljajo v nesamostojnih knjižnicah vodje knjižnic oziroma matična delovna organizacija v sodelovanju s pristojno matično knjižnico.
113
Določila tega samoupravnega sporazuma so veljavna za nesamostojno knjižnico k dnem, ko ga je sprejela in podpisala matična delovna organizacija.
IX.	PREIZKUS ZNANJA
114
Knjižnični delavci, ki imajo nižjo in nepopolno srednjo izobrazbo ter delajo na delih in nalogah v osnovni knjižpični dejavnosti, ne opravljajo strokovnega izpita pred izpitno komisijo, temveč samo preizkus znanja pred strokovno komisijo, ki jo imenuje pristojni organ upravljanja knjižnice oziroma če to ni mogoče, pristojni organ upravljanja občinske matične knjižnice.
115
Preizkus znanja za delavce — pripravnike iz prejšnjega člena tega sporazuma obsega enoten program in to:
—	splošni del (določila 46. člena tega sporazuma),
—	posebni del:
I 1) poslovanje knjižnice in
2) higiena knjižničnega gradiva.
i
116
Poskusna doba za delavce — pripravnike iz 114. člena tega sporazuma traja tri mesece.
m
Delavd, ki so po določilih dosedanjih sporazumov opravljali strokovne izpite za knjižničarskega manipulanta in so si v času zaposlitve v knjižnici pridobili višjo šolsko izobrazbo od prejšnje, lahko opravljajo diferencialni strokovni izpit za knjižničarja.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
118
Knjižnični delavci, ki na dan uveljavitve tega sporazuma nimajo strokovnega izpita po doslej veljavnih predpisih, morajo strokovni izpit opraviti v roku, ki ga določi pristojni orgah upravljanja oziroma individualni poslovodni organ knjižnice. Ta rok ne sme biti daljši od treh let.
Za delavce, ki na dan uveljavitve tega sporazuma nimajo strokovnega izpita in uspešno delajo nad 25 let
na strokovnih delih in nalogah, ne velja določilo prvega odstavka.
119
Delavci, ki so si pridobili strokovne kvalifikacije po dosedanjih predpisih, te strokovne kvalifikacije
obdržijo. Za pridobitev višje strokovne kvalifikacije pa zanje veljajo določila tega sporazuma.
120
Podpisniki tega sporazmna se dogovorijo, da se krijejo stroški za delo komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in izpitne komisije iz sredstev Narodne in univerzitetne knjižnice, kakor tudi, da ima Narodna in univerzitetna knjižnica pravico zahtevati povračilo stroškov za posamezna strokovna opravila od knjižnic, katerih delavci so naslovili svoje vloge za priznanje strokovne kvalifikacije na eno od obeh komisij.
121
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke ugotovi, da je večina podpisnic sprejela in podpisala sporazum.
122
Določila tega samoupravnega sporazuma se uporabljajo od 1. januarja 1980 dalje.
S tem dnem preneha veljati samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke, podpisan dne 21. februarja 1975.
Ljubljana, dne 1. januarja 1980.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
GROSUPLJE
1482.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 36. člena statuta krajevne skupnosti Grosuplje je skupščina krajevne skupnosti Grosuplje na svoji seji dne 19. novembra 1980 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grosuplje
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Grosuplje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa krajevne skupnosti.
2.	člen
S sredstvi zbranimi iz samoprispevka se financira gradnja objektov po naslednjem programu:
1.	gradnja šole za 520 otrok z večnamensko telovadnico in zunanjo ureditvijo objektov. Ocena investicijskih del znaša 120,180.000 din;
2.	izgradnja vzgojno varstvenih prostorov za predšolske otroke v blokovni gradnji. Ocena invest. vrednosti 4,104.000 din;
3.	sofinanciranje izgradnje vodovoda v haselju Hrastje v vrednosti 500.000 din;
4.	sofinanciranje izgradnje kanalizacije v vasi Ga-tina v vrednosti 500.000 din;
5.	sofinanciranje izgradnje kanalizacije starega d?'- Grosuplja v vrednosti 500.000 din.
3.	člen
Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu znaša po cenah iz meseca oktobra 1980 125,784.000 din.
S samoprispevkom bo zbranih 40,000.000 din, od tega:
—	za gradnjo šole z večnamensko telovadnico in zunanjo ureditvijo objektov 36,500.000 din,
—	za izgradnjo vzgojnovarstvenih prostorov za predšolske otroke v blokovni izgradnji 2,000.000 din,
—	za sofinanciranje izgradnje vodovoda Hrastje 500.000 din,
—	za sofinanciranje kanalizacije starega dela Gro-suplja 500.000 din,
— za sofinanciranje kanalizacije v naselju Gati-na 500.000 din.
Preostala sredstva bodo prispevali: krajani okoliških krajevnih skupnosti: Ilova gora, Mlačevo, Podtabor, Polica, Račna, Sp. Slivnica, Staro apno in Žalna za gradnjo vzgojnoizobraževalnih zavodov, ter občinska izobraževalna skupnost Grosuplje, samoupravna interesna skupnost otroškega varstva in telesne kulture, organizacije združenega dela, komunalna skupnost občine Grosuplje in krajevna skupnost Grosuplje.
>	4. člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1985.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS in sicer:
1.	po stopnji 1,5 "/o od naslednjih osnov:
a)	delovni ljudje, ki prejemajo OD v združenem
delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnega dohodka,	/
b)	upokojeni občani od neto pokojnin,
c)	delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
2.	Občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti:
a)	2 Ve od neto OD in
b)	1 Ve presežka nad bruto osebnim dohodkom, H ga ugotovi davčni organ, zmanjšanega za davek.
3.	Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo priložnostni dqhodek od gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, prejemkov it dopolnilnega dela, dela na domu in pogodb o delu, v višini 2 odstotka vsakega posameznega neto prejemka.
5. člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu in od pokojnin, ki ne presegajo 3.000 din mesečno,
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski do-
hodek ne presega 470 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov,
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov razen za učence v gospodarstvu.
6.	člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 8/78) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
7.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za izvajanje del programa, navedenega v 2. členu sklepa in se bodo zbirala na posebnem računu.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenuje krajevna skupnost v soglasju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki sofinancirajo program.
8.	člen
Referendum bo v nedeljo dne 28. decembra 1980 od 7. ure do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih bo določila volilna komisija.
9.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti Grosuplje, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku.
Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči v krajevni skupnosti Grosuplje, ki pa nimajo volilne pravico za volitve v skupščino družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
10.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju.
Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju krajevne skupnosti.
Glasovanje na referendumu vodijo na glasovalnih mestih volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
11.	Öen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilu:
Krajevna skupnost Grosuplje
Na referendumu dne 28. decembra 1980 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Grosuplje, za sofinanciranje programa krajevne skupnosti; za gradnjo nove šole z večnamensko telovadnico, za zunanjo ureditev objektov, za Izgradnjo 60 mest za varstvo otrok v blokovni gradnji, za sofinanciranje izgradnje vodovoda v naselju Hrastje, za sofinanciranje kanalizacije v starem delu Groeuplja in za sofinanciranje kanalizacije v naselju Gatina
glasujem
«proti«
12.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Grosuplje Jože Marolt, dipl. iur. 1. r.
KAMNIK
1483.
Skupščina, občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 125. ter 184. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju vseh zborov dne 26. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1980
1.	Öen
Drugi člen odloka proračuna občine Kamnik za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 38/79) Se spremeni, tako da se glasi:
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 66,500.000 din in se razporedijo:
—	za občinske potrebe	66,200.000
—	za tekočo proračunsko rezervo	300.000
Pregled prihodkov spremembe občinskega prora-,čuna in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1980.
St. 400-8/79
Kamnik, dne 26. novembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
Bilanca
spremenjenih prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kamnik za leto 1980
Vrata prihodkov In nameni porabe		Znesek
0	Prenešena sredstva,	4.009.198
1	Davek iz osebnega dohodka	25.220.000
2	Davek na premoženje in na doho-	
	dek od premoženja	2.910.000
2	Prometni davek	27.320.000
3	Takse	2.340.000
5	Prihodki po posebnih predpisih	2.850.000
6	Prihodki upravnih organov in dru	
	gl prihodki	1.830.802
T	Prispevki drugih DPS	20.000
	Skupaj prihodki	66.500.000
»za«
Vrsta prihodkov in nameni porabe		Znesek
01	Dejavnost organov DPS	40.020.400
02	Dejavnost LO	3.720.000
03	Dejavnost DPO in društev	3.934.200
04	Negospodarske investicije	3.109.000
08	Socialno skrbstvo	3.738.000
09	Zdravstveno varstvo	40.000
10	Komunalna dejavnost	1.560.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1.666.800
16	Intervencije v gospodarstvu	7.773.10Ò
17	Tekoča proračunska rezerva	300.000
18	Rezervni sklad	638.500
	Skupaj odhodki	66.500.000
1484.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj (Uradni list SRS, Št. 13/80) ter 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Jlradni list SRS, št. 45/80) in 262. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 2/80) in ee glasi:
S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik za leto 1981.
2.	člen
Tretji člen odloka se spremeni in dopolni tako, da v celoti glasi:
Poprečna gradbena cena za 1 m1 stanovanjske površine na območju občine Kamnik je 12.421,87 din.
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višini:
—	za ožji gradbeni okoliš 0,8 •/«,
—	za druge kraje 0,6 •/« od poprečne gradbene cene določene v prvem odstavku tega člena.
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občirfe Kamnik so:
—	za ožji gradbeni okoliš 15 e/e,
—	za druge kraje 20 °/o od poprečne gradbene cene za 1 m* stanovanjske površine.
3.	člen
4.	člen se črta.
4.	člen
Ta,odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-18/80
Kamnik, dne 26. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. L r.
1485.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SRFJ, št. 34/80) ter 234. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80) na seji dne 25. novembra 1980 sprejel
1 ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline na območju občine Kamnik
1.	člen
S to odredbo se zaradi pojava stekline na območju občine Kamnik odreja kontumac psov in mačk.
2.	člen
V	času kontumaca morajo biti psi (vsi), brez razlike na starost, privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom.
Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte.
3.	člen
V	času kontumaca je prepovedan promet psov in mačk. Določba ne velja za rodovniške živali, ki se ód-premljajo na razstavo ali vzrej ni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora žival pregledati in izdati potrdilo.
Določbe iz 2. člena 1. odstavka te odredbe ne veljajo za pse organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve.
4.	člen
Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija — Veterinarski zavod Kamnik—Domžale, na podlagi prijave posestnika psa.
5.	člen
Na območju občine je potrebno pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca.
Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higi-enska služba so dolžni pokončati:
{ .
/
—	neregistrirane in necepljene pse;
—	pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča;
—	mačke, ki niso zaprte.
6.	člen
Lovske družine so dolžne pokončevati zveri in pižmovke.
7.	člen
Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini.
8.	člen
Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji — Veterinarskemu zavodu Kamnik—Domžale, Kamnik.
Veterinarska organizacija poskrbi za laboratorijski pregled možganov takih živali, veterinarsko-hi-gienska služba pa za neškodljivo odstanitev trupla.
V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča transport trupla poginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven," se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora b\ti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj Im'visoko plastjo zemlje ali kamenja.
9.	člen
Prepovedano je odirati trupla psov, mačk, lisic, volkov in drugih dlakastih živali, razen pod pogoji, določenimi z zveznim predpisom.
10.	člen
Lovska' organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske' inšpekcije odstrel druge divjadi, ki, se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 8. člena te odredbe.
11.	člen
Ce se pojavi steklina ali se pojavijo znaki, po katerih se sumi, da so živali zbolele za steklino (spremenjeno vedenje, močna razdražljivost ali potrtost, napadi na druge živali ali ljudi brez vzroka, izguba prisebnosti, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa in slinjenje, zveri pa pridejo v bližino naselja in hiš), mora vsakdo (lastnik, rejec, čuvaj, lovec ali drugi) to takoj sporočiti občinskemu organu veterinarske inšpekcije oziroma Veterinarskemu zavodu Kamnik—Domžale, Kamnik.
12.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja občinski organ veterinarske inšpekcije.
13.	člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76).
14.	člen
Ta odredba začne veljati. takoj in se objavi v Uradnem listu SRS ter v Kamniškem občanu.
St. 322-7/80-8
Kamnik, dne 25. novembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Tone Pengov L r.
LJUBLJANA CENTER „	I486.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), 164. in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 31. seji zbora združenega dela, dne 20. novembra 1980 in na 32. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 20. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1980
1.	člen
V odloku o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 7/80) se' 1. člen spremeni tako, da se glasi:
Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1980 znašajo od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu proračuna
—	za tekočo proračunsko rezervo
—	za združevanje sredstev v Ljubljani"
—	za intervencije v gospodarstvo
2.	člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in nosebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
3.	člen
Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-1/79
Ljubljana, dne 20. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
din
351Д78.00в
179.772.000 1,780.000
152.386.000 17,240.000
Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna
Vrsta prih.	Prihodki		Skupaj	St. glav.	Razpored prihodkov namena		Skupaj
	Presežek prihodkov po pror. iz pre-			01	Dejavnost organov družbenopoli-	
	teklega leta				tičnih skupnosti	87,184.400
1	Davki iz osebnega dohodka		107,828.000	02	Ljudska obramba	2,937.600
2	Prometni davek, davek na	premo-		i 03	Dejavnost družbenopolitičnih orga-	
	žen j e in na dohodke od premože-			1	nizacij in društev	11,699.500
	nja		195,450.000	94	Negospodarske investicije	32.672.000
3	Takse		34,000.000	06	Znanstvena dejavnost	3,600.000
5	Denarne kazni		8,500.000	07	Kult. prosvetna dejavnost	394.500
6	Prihodki upravnih organov	in raz-		08	Soc. skrbstvo-varstvo borcev	5,962.000
	n ih drugi prihodki		5,400.000	09	Zdravstveno varstvo	50.000
				10	Komunalna dejavnost	6,247.500
				11	Dejav. krajevnih skupnosti	10,937.000
	X.			12	Prisp. proračunom drugih družbe-	
					nepolitičnih skupnosti	152,386.000
	X.			16	Intervencije v gospodarstvu	15,147.500
	X.			17	Tekoča proračunska rezerva in ob-	
	X.				veznosti iz prej. let	2,730.000
	X.		1 }	18	Krediti, vezana in izločena sred-	
	X				stva	19,230.000
	Skupaj		351,178.000			351,178.000
1487.
Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 617., 622., 624. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) 173. in 174. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela, dne 20. novembra 1980 in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 20. novembra 1980 sprejela
SKLEP
o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Viba film, Ljubljana, Zrinjskega ul. 9
1.	člen
Ugotovi se, da so v delovni organizaciji Viba film, Ljubljana, Zrinjskega ul. 9, nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da so izredno hudo oškodovani družbeni interesi, ki jih kot take izrecno določata 619. in 620. člen zakona o združenem delu.
2.	člen
V	delovni organizaciji Viba film Ljubljana, Zrinjskega uL 9, se zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in huje oškodovanih družbenih interesov Imenuje začasni organ.
3.	člen
V	začasni organ se imenujejo:
1.	Gerbec Franc, kot predsednik,
2.	Nerad Ivan, kot član,
3.	Vodnik Albert, kot član.
4.	člen
Začasni organ se imenuje za čas od uveljavitve tega sklepa za dobo enega leta.
5.	člen
Ko začne z delom začasni organ v delovni organizaciji Viba film:
— preneha opravljati funkcijo individualnega poslovodnega organa delovne organizacije Viba film Radovan Teslič;
—	prenehajo opravljati svoje funkcije naslednji delavci s posebnimi pooblastili:
1)	vodja umetniškega programa Goran Schmidt,
2)	vodja proizvodnega sektorja Boško Klobučar in
3)	sekretar delovne organizacije Boris Premk;
—	začasno omeji uresničevanje pristojnosti filmskega sveta, kot družbenega organa' upravljanja, pri določanju predlogov samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov, ki urejajo razmerja v delovni organizaciji med delavci delovne organizacije ter uporabniki in razmerja do svobodnih filmskih delavcev in umetnikov, ter pri določanju predlogov samoupravnih splošnih aktov, s katerimi se delavci delovne organizacije Viba film sporazumevajo o razmerjih, o katerih so se dolžni sporazumevati v skladu z zakonom o filmu; pri določanju poslovne politike; pri določanju ukrepov za izvajanje poslovne politike; pri odločanju o najemanju kreditov v zvezi s tekočim poslovanjem in v zvezi z realizacijo sanacijskega programa za saniranje stanja v delovni organizaciji; pri določanju predlogov periodičnih in zaključnih računov tako, da je sklep filmskega sveta veljaven, če poda k njegovemu sprejemu soglasje začasni organ.
V primeru nesoglasja v filmskem svetu (med delegacijo delovne organizacije in delegati družbene skupnosti) odloči začasni organ o tistih vprašanjih, za katere ima filmski svet s tem sklepom začasno omejene pristojnosti. Začasni organ odloči tudi o tistih vprašanjih, za katere je odrekel soglasje k sklepom filmskega sveta;
—	začasno omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev v delavskem svetu delovne organizacije, o katerih je po določilih statuta delovne organizacije pristojen odločati delavski svet in so v nasprotju z zakonom;
—	začasno omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev v odboru za delovna razmerja.
6.	člen
Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije, ki jih ima po ustavi, zakonskih
in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije.
Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in naloge iz delovnega področja odstavljenih delavcev s posebnimi pooblastili iz druge alinee 5. člena tega sklepa.
Začasni organ prevzame pristojnosti filmskega sveta, pod pogoji navedenimi v tretji alinei 5. člena tega sklepa in pod pogoji, ki so določeni v istem členu tega sklepa.
Začasni organ prevzame pristojnosti delavskega sveta delovne organizacije, ki jih ima po statutu delovne organizacije, pod pogoji iz četrte alinee 5. člena tega sklepa.
Začasni organ prevzame vse pravice in dolžnosti odbora za delovna razmerja, ki jih ima po samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije.
7.	člen
Začasni organ prevzame do imenovanja novih delavcev tudi vse naloge in opravila že razrešenih delavcev s posebnimi pooblastili in sicer: vodje komercialnega sektorja in vodje gospodarsko-računovodskega sektorja.
8.	člen
Predsednik začasnega organa zastopa in predstavlja delovno organizacijo Viba film.
9.	člen
Začasni organ je dolžan zagotoviti, da se v delovni organizaciji Viba film odpravijo vse nezakonitosti in nepravilnosti pri izvajanju zakona o filmu in drugih predpisih in splošnih aktih ter zagotavljati, da bo delovna organizacija opravljala svojo dejavnost tako, da bo zagotovljeno uveljavljanje in uresničevanje posebnega družbenega interesa.
Začasni organ je dolžan zagotoviti, da se odpravijo motnje v samoupravnih odnosih in sprejmejo samoupravni splošni akti, ki jih delavci po zakonu morajo sprejeti, ter uskladijo obstoječi samoupravni splošni akti.
Začasni organ je dolžan zagotoviti uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, obveščanje delavcev o celotnem poslovanju delovne organizacije, o materialno finančnem stanju, o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in o vseh drugih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delavce v združenem delu.
10.	člen	j
Začasni organ je dolžan:
—	zagotoviti, da bodo delavci delovne organizacije uskladili svojo organizacijo in samoupravne splošne akte z zakonom o združenem delu in drugimi zakoni, kot je zakon o skupnih osnovah svobodne menjave in zakon o filmu;
—	izdelati ustrezne strokovne podlage za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje v okviru samoupravne interesne skupnosti za kulturo Slovenije za določitev minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti ter osnov in meril za določanje materialnih stroškov;
—	zagotoviti pridobivanje celotnega prihodka delovne organizacije Viba film v svobodni menjavi skladno z dolorili samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti za srednjeročno obdobje 1976 do 1980 in s sporazumom za novo srednjeročno obdobje;
—	pripraviti strokovne podlage za opredelitev oblik in načinov uresničevanja družbenoekonomskega položaja svobodnih filmskih delavcev v samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije Viba film, ki bodo v skladu z ustavo in zakonskimi predpisi;
—	zagotoviti ustrezne strokovne podlage za razporeditev delovnega časa, ki bodo zagotavljale usklajenost skupnega dela organizacije združenega dela in skupnega dela z delavci v drugih organizacijah, s katerimi so povezani zaradi uresničevanja skupnih in družbenih interesov oziroma skupnih programov in nalog;
—	zagotoviti realizacijo samoupravnega sporazuma o odnosih in medsebojnem sodelovanju v produktivni in reproduktivni kinematografiji ter televiziji oziroma sprožiti ustrezne postopke za določitev tistih odnosov, za katere so se udeleženke — podpisnice, sporazuma sporazumele, da se bodo o njih skupno dogovarjale;
—	zagotoviti in vzpodbuditi v ustreznih organih in organizacijah širše družbene skupnosti postopek idejno estetske ocene proizvodnje celovečernih filmov, ki jih je delovna organizacija Viba film izdelala v zadnjih petih letih s posebno pozornostjo za zadnja tri leta ter na osnovi te ocene opredeliti programsko usmeritev, ki bo temelj za delo organov, kot sta filmski svet in programski svet;
—	sprožiti postopek za evidentiranje in pridobivanje ustreznih kadròv za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v skladu s kriteriji družbenega dogovora o kadrovski politiki in drugimi pogoji, ki iz-
' bajajo iz dejavnosti oziroma filmske proizvodnje.
11.	člen
Začasni organ je dolžan tudi v bodoče zagotavljati tehnične in kadrovske kapacitete delovne organizacije Viba film za izvedbo filmskega projekta Dražgoška bitka in drugih projektov iz programa Kulturne skupnosti Slovenije za obogatitev televizijskih programov.
‘	12. člen
Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in odpravljanju razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi.-
13.	člen
Začasni organ, filmski svet in aeiavci delovne organizacije lahko predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom, časa za katerega je bil imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil imenovan.
14.	člen
Stroški, ki bodo nastali zaradi uveljavitve tega sklepa, se poravnajo iz sredstev proračuna občine Ljubljana Center.
15.	člen
Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
16.	člen
Ta sklep je izvršljiv takoj, ko stopi v veljavo Morebitna zahteva za preizkus zakonitosti tega sklepa pred Sodiščem združenega dela SR Slovenije ne zadrži njegove izvršitve.
17.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-35/79
Ljubljana, dne 20 novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJK
1488.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranj* sploi-nih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. ter 188. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1980 sprejela	4
ODLOK
o spremembah In dopolnitvah odloka o proračnnn občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980
L člen
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	2,079.000
—	za skupne mestne potrebe v Ljubljani	20,373.000
—	za Intervencije v gospodarstvu 16,792.000
Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna, ki je sestavni del občinskega proračuna.
2. člen >
Splošni in posebni del proračuna je sestavni del odloka.
Pregled in razporeditev prihodkov proračuna za leto 1980 se objavi hkrati s tem odlogom v Uradnem
Usta -«tRg
S.	člen
V odloku o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 7/80) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
skupni prihodki občinskega proraču- 111,1 na za leto 1980 znašajo	174,727.000
in se razporedijo:
— za razporeditev v posebnem delu proračuna	135,483.000
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980.
St. 400-14/78-01
Ljubljana, dne 27. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
Bilanca
rebalansiranega proračuna prihodkov občine Ljubljana Moste-Polje za leto 198Г
Pregled prihodkov:
Vrsta	Prihodki	Prvotni načrt din	Zvišanje din .	Znižanje din	Rebalans din	Indeks 6 : 3
1	2	3	4	3	в	7
i.	Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka	t	95,222.000	5,856.000		101,078.000	106
2.	Prometni davek, davek na premoženje					
*	in na dohodek od premoženja	63,747.000	—	4,911.000	58,836.000	92
3.	Takse	7,157.000	1,153.000	—	8,310.000	117
	Prihodki po posebnih predpisih	2,300.000	350.000	—	2,650.000	115
	Prihodki upravnih organov in drugi prihodki	3,853.000	—	—	3,853.000	100
	Skupaj prihodki	172,279.000	7,359.000	4,911.000	174,727.000	101
Splošni razpored prihodkov:	\						
namen	Razporeditev prihodkov		Prvotni načrt din	Zvišanje din	Znižanje din	Rebalans din	Indeks • : S
1	2	3	4	5	6	7
01	Dejavnost organov DPS	55,813.000	\ —	902.000	54,911.000	98
02	Ljudska obramba	4,503.000	—	1,500.000	3,003.000	67
03	Dejavnost DPO	9,850.000		—	9,850.000	100
04	Negospodarske investicije	27,678.000	10,912.000	2,500.000	36,090.000	130
06	Znanstvena dejavnost	2,100.000	—	1,300.000	800.000	38
07	Kultumoprosvetna dejavnost	539.000	—		539.000	100
08	Socialno skrbstvo	5,716.000	—	—	5,716.000	100
09	Zdravstveno varstvo	186.000	300.000	—	486.000	261
10	Komunalna dejavnost	3,730.000	—	—	3,730.000	100
11	Krajevne skupnosti	9,843.000	250.000	—	10,093.000	102
12	Prispevki proračunom drugih DPS	20,373.000	—	—	20,373.000	100
16	Intervencije v gospodarstvu .	12,290.000	—	4,960.000	7,330.000	60
17	Tekoča proračunska, rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	2,609.000	870.000	—	3,479.000	133
18	Krediti, vezava in izločena sredstva: —	rezervni sklad —	Izločena sredstva iz povečane davčne	1,519.000	16.000	—	1,535.000	101
	stopnje -za kompenzacije, blag. rezerve in intervencije v gospod.	15,530.000	1,262.000	—	16,79^.000	108
	Skupaj razpored prihodkov	172,279.000	13,610.000	11,162.000	174,727.000	101
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1489.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 19. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o sprejemu zazidalnega načrta za območje RP-2/1 in RP-2/2 — industrijska cona Rudnik
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje RP-2/1 in RP-2/2 — industrijska cona Rudnik, ki ga je izdelal Urbanistični zavod SR Slovenije pod št. 790 v juliju 1980.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 3. člena zakona o urbanističnem planiranju
3.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
4.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane.
5.	člen	v
Nadzorstvo nad Izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/80
Ljubljana; dne 19. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
MOZIRJE
1490.
Na podlagi 273. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji družbenopolitičnega zbora dne 6. novembra 1980 ter seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 7. novembra 1980 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE statuta občine Mozirje
1. člen
V 140. lenu se črta 24. alinea, ki se na novo glasi: — imenuje in razrešuje funkcionarje, ki vodijo upravne organe.
2.	člen
V	140. členu se črta 32. alinea.
3.	člen
V	143. členu se besedilo prvega odstavka pravilno glasi: Zbor združenega dela skupščine občine šteje 42 delegatov.
Druga alinea 1. točke se glasi:
—	s področja vzgoje, izobraževanja in kulture 5 delegatov.
4.	člen
V	153. členu se črtata 8. in 16. alinea
5.	člen
Za 186. členom se poglavje »Izvršni svet« v celoti črta in se nadomesti z novim besedilom.
6.	člen
Nov 187. člen:
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je izvršilo organ skupščine občine.
Izvršni svet opravlja funkcije v mejah pravic in dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakonom, statutom občine Mozirje in drugimi predpisi. V mejah svojih pravic in dolžnosti zagotavlja pogoje za razvoj socialističnega samoupravnega družbenega reda, razvoj delegatskega sistema in uresničevanje funkcije skupščine občine.
7.	člen
Nov 188. člen:
Izvršni svet spremlja in obravnava družbenopolitično in ekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren skupščini občine v okviru pravic in dolžnosti za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini.
Izvršni svet je odgovoren skupščini občine tudi za delo občinskih upravnih organov, predvsem zato, da vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike skupščine občine in izvajanje zakonov, odlokov in drugih aktov skupščine občine.
8.	člen
Nov 189. člen:
Zato izvršni svet:
—	predlaga odloke in druge akte iz pristojnosti občinske skupščine; ‘
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih občinski skupščini pošiljajo drugi pooblaščeni predlagatelji;
—	predlaga družbeni plan občine;
—	predlaga proračun občine ter zaključni račun o izvršitvi proračuna občine;
—	skrbi za izvajanje politike in izvrševanje odlokov ter drugih splošnih aktov ter za uresničevanje družbenih planov;
—	izdaja odredbe za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, za katere je pooblaščen;
—	skrbi za izvrševanje proračuna občine;
—	obravnava mnenja in stališča družbenih svetov;
—	daje soglasje k imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v upravnih organih;
—	imenuje vodilne delavce na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ;
—	sprejema poslovnik o svojem delu;
—	predlaga občinski skupščini izvolitve, imenovanja ter razrešitve s področja njegove pristojnosti;
—	predlaga ustanovitev ali ukinitev občinskih ali medobčinskih upravnih organov in drugih strokovnih služb, ki jih ustanovi občinska skupščina ter predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela ter organov in služb;
—	določa splošna načela za notranjo organizacij-jo občinskih upravnih organov in drugih strokovnih služb občinske skupščine;
—	daje občinski skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma jih ustanavlja sam, kolikor je z zakonom za to pooblaščen;
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov ter opravlja nadzorstvo nad njihovim delom;
—	odpravlja ali razveljavlja predpise občinskih upravnih organov, če so le-ti v nasprotju z zakonom, odlokom ali drugim splošnim äktom občinske skupščine oziroma s predpisom izvršnega sveta;
—	ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito;
—	usklajuje in usmerja delo Upravnih organov in organizacij na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, skrbi za izvajanje politike občinske skupščine in izvrševanje predpisov s področja ljudske obrambe ter nadzoruje delo teh organov in organizacij pri obrambnih pripravah v skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti;
—	odloča o sporih o pristojnostih med občinskimi upravnitni organi;
—	določa začetek in-konec delovnega čaep ter trajanje in razporeditev delovnega časa v upravnih organih;
—	sprejema program svojega dela, ki mora biti usklajen s programom dela občinske skupščine oziroma njenih zborov;
—	vzpostavlja povezavo z organizacijami združenega dela, njihovimi splošnimi združenji in gospodarskimi zbornicami, s samoupravnirfii interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi zaradi demokratične izmenjave mnenj pri pripravi in sprejemanju družbenih odločitev in zagotavljanju pogojev za njihovo uresničevanje;
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja politika občinske skupščine in za katere je pooblaščen po podpisu oziroma ga pooblasti občinska skupščina;
—	opravlja druge zadeve določene z ustavo, zakonom, statutom občine Mozirje, odloki in drugimi predpisi občinske skupščine.
zl-
9 člen
Nov 190. člen:
Izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, če ni glede posameznih zadev z zakonom drugače določeno.
Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini kot ustanovitelju nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini.
Izvršni svet izdaja odredbe za izvrševanje predpisov, kadar je za to posebej pooblaščen, v mejah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet odločbe v upravnem postopku, sprejema smernice, stališča in navodila.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep.
10. člen
Nov 191. člen:
Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb SRS, ob robu je besedilo: Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine Mozirje, Izvršni svet.
SESTAVA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA
11.	člen
Nov 192. člen:
Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali dva podpredsednika in 10 do 12 članov. OK SZDL po opravljenem kandidacijskem postopku predlaga občinski skupščini kandidata za predsednika izvršnega sveta in poda mnenje k njegovemu predlogu za člana izvršnega sveta. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov IS predsednika komiteja.
12.	člen
Nov 192.a člen:
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta izvoli občinska skupščina za 4 leta in so lahko ponovno izvoljeni še za 4 leta.
Predsednik izvršnega sveta ima .pravico predlagati skupščini občine razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
13.	člen
.Nov 193. člen:
Predsednik, podpredsednik in članj izvršnega sveta podajajo ob prevzemu dolžnosti pred predsednikom skupščine občine naslednjo slovesno izjavo:
»Izjavljam, da bom delal po ustavi in zakonih ter drugih predpisih, da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi močmi se bom boril za razvoj socialističnih sambupravnih odnosov za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Mozirje, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.
14.	člen
Nov 194. člen:
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje,'usklajuje delo izvršnega svata, skrbi za sodelovanje z upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organi drugih občin ter organizacijami in organi na ravni republike ter podpisuje akte, ki jih sprejema izvršni svet.
15.	člen
Nov 194.a člen:
Podpredsednik izvršnega sveta odgovarja za določena širša področja dela iz pristojnosti izvršnega sveta v skladu z delitvijo nalog v izvršnem svetu, nadomešča predsednika pri vodenju sej izvršnega sveta, kot tudi v vseh drugih njegovih pravicah in dolžnostih, če je predsednik odsoten ali zadržan. Ce je več podpredsednikov odloči predsednik, kdo izmed njih ga nado-mestuje.
Predsednik lahko pooblasti podpredsednika, da ga stalno ali občasno nadomešča v posameznih njegovih pravicah in dolžnostih.
16.	člen
Nov 194.b člen:
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Izvršni svet pa lahko za izvrševanje te naloge pooblasti tudi . podpredsednika ali člana izvršnega sveta.
17.	člen
Nov 194.C člen:
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih zaupa izvršni svet.
Člani izvršnega sveta imajo pravice in dolžnosti, da aktivno delujejo na področju, za katerega so odgovorni, poročajo izvršnemu svetu o reševanju vprašanj s svojega področja ter dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. V skladu s poslovnikom izvršnega sveta imajo člani izvršnega sveta pravico sodelovati pri delu teles izvršnega sveta in izrekati svoje mnenje in predloge o vprašanjih, o katerih se razrešuje.
18.	člen
Nov 194.d člen:
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto, kot jo imajo delegati občinske skupščine.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni
svet.
Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti občinsko skupščino o odločitvah izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njegovih članov.
NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA
19.	člen
Nov 195. člen:
Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah.
Sejo izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta na lastno pobudo, na zahtevo predsednika skupščine dbčine ali na zahtevo najmanj 1/3 članov izvršnega sveta. Predlog dnevnega reda določi predsednik izvršnega sveta.
Izvršni svet veljavno odloča, če je na seji pavzoča večina vseh članov izvršnega sveta in če je za odločitev glasovala večina vseh članov izvršnega sveta.
Glasovanje je praviloma javno.
Na sejah izvršnega sveta se piše zapisnik.
20.	člen
Nov 195.a člen:
Predsednik izvršnega sveta lahko povabi k sodelovanju na seje izvršnega sveta tudi funkcionarje upravnih organov in strokovnih služb, ki niso člani izvršnega sveta in predsednike organizacij združenega dela, KS, SIS ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kadar izvršni svet obravnava vprašanja, ki se nanašajo na dejavnost teh organizacij oziroma skupnosti.
Na povabilo člana izvršnega sveta in v soglasju s predsednikom se na sejo izvršnega sveta lahko povabi tudi predstavnike drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organizacij in skupnosti ter združenj, kakor tudi znanstvene, javne in strokovne delavce.
21.	člen
Nov 195.b člen:
Izvršni svet lahko oblikuje stalne ali začasne odbore, komisije oziroma druga delovna telesa za pred-
hodno obravnavo vprašanj za spremljanje in proučevanje stanja v občini ter pripravo predlogov za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti.
S poslovnikom izvršnega sveta se določijo delovna telesa, njihovo delovno področje In število članov.
Clane odborov, in komisij imenuje izvršni svet izmed svojih članov, strokovnih delavcev in drugih javnih delavcev s področja za katere so ustanovljeni.
22.	člen
Nov 195. c člen:
Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu. V poslovniku določi v skladu s tem odlokom svojo notranjo organizacijo, način dela sveta in njegovih delovnih teles in druga vprašanja.
23.	člen
Nov. 196. člen:
Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve določene s tem statutom in poslovnikom izvršnega sveta.	,
Sekretarja izvršnega sveta imenuje in razrešuje na predlog predsednika izvršnega sveta skupščina.
Sekretar izvršnega sveta skrbi po navodilih predsednika izvršnega sveta za pripravo sej izvršnega sveta in pripravo gradiva za seje izvršnega sveta, skrbi za pravilnosti in za zakonitosti sklepov, ki jih sprejme izvršni svet, odgovoren je za uresničevanje programa dela izvršnega sveta, skrbi za povezavo med izvršnim svetom in upravnimi organi ter opravlja druge naloge, ki mu jih poveri izvršni svet oziroma njegov predsednik.
RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO „	SKUPŠČINE OBČINE
24.	člen
Nov 197. člen:
Izvršni svet poroča skupščini občine o izvajanju določene politike, o stanju in razvoju na vseh področjih, o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine ter daje predloge za določanje politike, izdajo odlokov in drugih splošnih aktov.
Izvršni svet je dolžan dajati pojasnila in odgovore na vprašanja iz svoje pristojnosti, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine občine, njihova telesa in delegati v zborih skupščine.
25.	člen
Nov 197. a člen:
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine občine, da odloži obravnavanje predlogo odloka ali drugega splošnega akta ali, da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora skupščine občine in članov izvršnega sveta ali, da se skliče seja pristojnega zbora skupščine občine, na kateri bi izvršni svet obrazložil svoja stališča.
26.	člen
Nov 197. b člen:
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta skupščini občine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak
zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora skupščina obravnavati. Ce skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
27.	člen
Nov 197. c člen:
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini pbčine razrešitev posameznih članov izvršnega sveta. Izvršni svet lahko kolektivno odstopi, odstopi pa lahko tudi predsednik ali vsak član izvršnega sveta. Izvršni svet, predsednik, podpredsednik, oziroma člani sveta imajo pravico svoj odstop obrazložiti.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega
sveta.
Ce izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja svojo funkcijo
do Izvolitve novega izvršnega sveta.
28.	člen
Nov 197.d člen:
Ce izvršni svet oceni, da se na določenem področju družbenega življenja v občini ne izvaja sprejeta politika, ne izvršujejo zakoni, odloki ali splošni akti ali družbeni plani, mora predlagati skupščini občine ustrezne ukrepe.
Ce izvršni svet tega ne ukrene pravočasno, se v skupščini občine prične postopek za ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje, da se ustrezno ukrepa Postopek se izvede na način, ki ga določi skupščina občine s svojim aktom.
29.	člen
Nov 197. e člen:
Izvršni svet neposredno sodeluje z delegacijami in delegati v občinski skupščini na način, določen s poslovnikom občinske skupščine o vprašanjih, ki imajo pomen za uresničevanje njegovih funkcij, ali kadar tako sodelovanje prispeva k uspešnejšemu delovanju delegatskega sistema.
RAZMERJA MED IZVRSNIM SVETOM IN UPRAVNIMI ORGANI
30.	člen
Nov 198. člen:
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini, da občinski upravni organi vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina, izvrševanje zakonov, drugih predpisov, družbenega plana ter drugih splošnih aktov in smernic občinske skupščine.
V skladu s svojo odgovornostjo za delo upravnih organov mora imeti izvršni svet vpogled v delo teh organov. V ta namen upravni organi obveščajo izvršni svet o stanju in problemih na ustreznem področju in so mu na njegovo zahtevo dolžni dati podatke, poročila in pojasnila o zadevah iz svojega delovnega področja.
31.	člen
Nov 198. a člen:
Izvršni svet usklajuje in usmerja delo upravnih • organov. Pri tem obravnava periodična, oziroma letna poročila in druga vprašanja, ki se tičejo delovnih področij posameznega ali več upravnih organov, za-
vzema načelna stališča o takih vprašanjih in določa splošne smernice za uskladitev dela ustreznih upravnih organov.
Izvršni svet nadzoruje delo upravnih organov., Pri tem lahko razveljavi akt izven upravnega postopka, ki ga je izdal upravni organ V nasprotju z zakonom, odlokom ali splošnim aktom skupščine občine ali izvršnega sveta.
32.	člen
Nov 198.b člen:
Izvršni svet je dolžan ugotoviti dejansko stanje, kadar skupščina občine, njen organ ali družbenopolitična organizacija opozorijo na nepravilnost v delu upravnih organov. Izvršni svet začne postopek za oceno njegovega dela ali pa, če je potrebno za oceno strokovnosti posameznih odgovornih oseb ter ustrezno ukrepa.	1
O svojih ugotovitvah in ukrepih obvesti izvršni svet organ, ki je opozoril na nepravilnosti.
33.	člen
Nov 198.C člen:	I
Izvršni svet zagotovi pogoje, da delajo upravni organi učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva, kakor tudi da uporabljajo pri svojem delu sodobne in racionalne delovne metode.
RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA
DO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ,
DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
34.	člen
Nov 199. člen:
Izvršni svet obvešča družbenopolitične organi-:acije o stanju in pojavih, ki so jih ugotovili v občini, oziroma na posameznih področjih družbenega življenja, ki imajo pomen za uresničevanje družbene vloge teh organizacij. Izvršni svet obvešča družbenopolitične organizacije o vprašanjih, ki imajo pomen za spremljanje dela ter vplivanje družbenopolitičnih organizacij na njihovo delo, proučuje njihove pobude, mnenja, pripombe in predloge ter jih obvešča o sprejetih ukrepih in posledicah teh ukrepov.
25. člen
Nov 199.a člen:
Izvršni svet sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi o vprašanjih, ki imajo pomen za uresničevanje ciljev interesnega združevanja delovnih ljudi in občanov ter za zagotovitev opravljanja družbenih zadev, ki so jim poverjene. Predstavniki IS se na povabilo udeležujejo sej družbenih organizacij in društev.
Izvršni svet pri tem obvešča družbene organizacije in društva iz svojega delovnega področja, obravnava njihova mnenja, predloge in pobude ter jim sporoča svoja stališča o njih.
36.	člen
Nov 199.b člen;
Izvršni svet obravnava pobude, predloge, pripombe in stališča družbenopolitičnih organizacij v zvezi z delom izvršnega sveta in z reševanjem vprašanj na posameznih področjih ter jih obvešča o storjenih ukrepih.
Izvršni svet daje družbenopolitičnim organ’za-cijam na njihovo zahtevo podatke, pojasnila in mne-
nja ter jih obvešča o vprašanjih s svojega delovnega področja na katera lahko le-te vplivajo s svojo aktivnostjo.
-	I
RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
37.	člen
Nov 200. člen:
Razmerje izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti temelji na načelih sodelovanja, do-govar j anj a " in uskla j evan j a.
Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri načrtovanju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih.
Predstavnik samoupravne interesne skupnosti ima pravico sodelovati na seji izvršnega sveta, kadar le-ta obravnava vprašanja s področja samoupravne interesne skupnosti.
38.	člen
Nov 200.a člen:
, Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja politike, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela skupščina občine.	,
. Samoupravne interesne skupnosti dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja zakonov in dogovorjene politike.
Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih, oziroma o ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi in mnenji.
39.	člen
Nov 200.b člen:
Izvršni svet lahko predlaga skupščini- občine, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi tega vprašanja.
Ce izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih interesnih skupnostih iz prejšnjega odstavka bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti, predlaga skupščini občine da zoper njih uvede začasne ukrepe.
RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA
40.	člen
Nov 201. člen:
Izvršni svet opravlja nadzor nad zakonitostjo dela temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, s posebnim poudarkom na družbenoekonomskih odnosih in sicer na področju samoupravne organiziranosti ter ostalih področij samoupravljanja delavcev.
Izvršni svet predlaga skupščini občine sprejem začasnih ukrepov, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO KRAJEVNIH SKUPNOSTI
41.	člen
Nov 202. člen:
Izvršni svet sodeluje v okviru svojih pravic in dolžnosti v nadaljnji razčlenitvi položaja in vloge krajevnih skupnosti v pobudah pripravljanja politike zakonov sistemske narave, ki izvirajo iz potrebe po uresničevanju ustavne zasnove krajevnih skupnosti v družbenoekonomskih odnosih in političnem sistemu.	•
V okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti IS posveča pozornost samoupravnega organiziranja, delovanja in razvoja krajevnih skupnosti kot enega temeljev enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi kot bistvenega elementa uresničevanja sistema samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Pri oblikovanju novega sistema samoupravnega planiranja izvršni svet stalno skrbi, da organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, občinski upravni organi, strokovne službe za družbeni plan in druge ustrezne strokovne službe in organizacije zagotavljajo 4 krajevnim skupnostim informacije o dejstvih in podatkih, ki so potrebni za pripravljanje, spremljanje in uresničevanje razvojnih planov krajevnih skupnosti in jim strokovno pomaga.
42.	člen
Nov 202.a člen:
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo sodeluje s krajevnimi skupnostmi, jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja, ki se nanašajo na izvrševanje politike razvoja krajevnih skupnosti.
Krajevne skupnosti obveščajo izvršni svet o stališčih, mnenjih in predlogih, ki so jih zavzele do posameznih vprašanj, ki jih obravnava izvršni svet.
43.	člen
Nov 202.b člen:
Izvršni svet je dolžan sam ali preko pristojnih občinskih upravnih organov nuditi krajevnim skupnostim ustrezno strokovno pomoč pri oblikovanju načrtov in izvajanju drugih pomembnih nalog iz njegovega delovnega področja.
Kadar izvršni svet na svoji seji obravnava zadeve s področij, ki so* posebnega pomena za krajevne skupnosti, imajo predstavniki krajevnih skupnosti pravico sodelovanja na seji Izvršnega sveta.
JAVNOST DELA IZVRŠNEGA SVETA
44.	člen
Nov 203. člen:
Delo izvršnega sveta in njegovih delovnih teles Je javno.
Izvršni svet obvešča delovne ljudi in občane o svojem delu preko tiska, predvsem občinskega glasila, radia in drugih oblik javnega obveščanja. Obravnava mnenja, pobude in predloge zainteresiranih organov ' in organizacij ter občanov, vabi na seje predstavnike teh organizacij in skupnosti, kot tudi predstavnike javnega obveščanja.
Izvršni svet odreče podatke oziroma obvestila, ki so z zakonom ali drugim predpisom določena kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost.
Izvršni svet lahko določi, da so posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava, oziroma posamezne
odločitve ali stallSča, ki jim bodo na ra spola go čele po preteku določenega časa.
45.	člen
Nov 203. člen:
Izvršni svet je dolžan pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi in sprejemu določenih ukrepov in aktov, ki jih iz svojega delovnega področja predlaga zborom skupščine v sprejem. Dolžan je poročati d izvrševanju drugih nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo širši krog ljudi in občanov oziroma organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
48.	člei
Nov 203.a člen:
Seje izvršnega sveta so praviloma javne.
Izvršni svet lahko sklene, da je seja tajna glede na gradivo, ki bo obravnavano na seji.
Predstavniki organov samoupravnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti so lahko navzoči na sejah izvršnega sveta v skladu s poslovnikom izvršnega sveta, razen kadar so seje tajne, obravnavajo pa se vprašanja državne, vojaške ali poslovne tajnosti.
47.	člen
Za poglavjem Izvršni svet Skupščine občine Mozirje, se ime poglavja o občinskih upravnih organih spremeni in se v novem besedilu glasi:
Občinski upravni organi in strokovne službe.
48.	člen
Besedilo v poglavju »Občinski upravni organi« se v celoti črta in se nadomesti z novim besedilom.
49.	člen
Nov 204. člen:
Občinski upravni organi izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakon, odlok in druge predpise ter splošne akte skupščin in izvršnega sveta, izvajajo smernice skupščin, odgovarjajo za stanje na področjih za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje na teh področjih in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, izvajajo izvršilne predpise, odločajo o upravnih zadevah, opravljajo upravno nadzorstvo, pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov in druga strokovna dela za občinsko skupščino in izvršni svet.
Občinski upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri vprašanjih, za katere imajo te interese ter zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
Občinski upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organteaclj združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
50.	člen
Nov 205. člen:
Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualni in kot kolegijski upravni argani.
M. člen
Nov 206. člen:
Individualni upravni organi so:
—	oddelek za občo upravo
—	oddelek za ljudsko obrambo
—	oddelek za notranje zadeve
—	uprava za družbene prihodke
—	inšpektorat
—	geodetska uprava
52.	člen
Nov 207. člen:
Kolegijski upravni organ je:
—	komite za gospodarstvo in planiranje.
53.	člen
Nov 208. člen:
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, tehničnih in kadrovskih zadev v zvezi z delom občinske skupščine in njenih organov ter izvršnega sveta se ustanovijo strokovne službe skupščine in izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: strokovne službe).
Delo strokovnih služb vodi vodja, ki ga imenuje skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta. Vodja strokovnih služb ima pravico, dolžnosti in položaj funkcionarja, ki vodi upravni organ.
54.	člen
Nov 209. člen:
Pravice, dolžnosti in pooblastila upravnih organov in strokovnih služb so:
L Oddelek za občo upravo:
—	opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov v upravnem postopku in predpisov v pisarniškem poslovanju v organih, ki pri svojem delu te predpise uporabljajo In daje pojasnila ter strokovno pomoč v zadevah, ki se tičejo upravnega postopka;
—	opravlja zadeve v zvezi z varstMom udeležencev NOV in drugih udeležencev vojn, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne, varstvom družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi in naloge v zvezi z vzdrževanjem spomenikov NOV, grobišč in grobov borcev;
—	opravlja normativno dejavnost na svojem področju In skrbi, da so predpisi in drugi splošni akti, ki jih skupščini in izvršnemu svetu predlagajo drugi predlagatelji v skladu z zakoni, statutom občine in drugimi občinskimi predpisi;
—nudi strokovno pomoč pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti upravnih organov;
—	skrbi za razvoj organizacije, metod in tehnike dela upravnih organov;
—	skrbi za sprejem in odpremo pošte in vlog občanov, vpisovanje v glavno knjigo, arhiviranje;
—	opravlja tehnična opravila v zvezi z razmnože-vanjem in pripravo gradiva, nabavo opreme in materiala;
—	skrbi za čiščenje prostorov, telefonsko centralo, strojepisna dela ter druga pomožna opravila za vse upravne organe;
—	opravlja naloge s področja statistike, delovnih razmerij, evidentiranja in izdajanja delovnih knjižic;
—	opravlja zadeve, ki ne spadajo v delovna področja drugih upravnih organov;
—	opravlja vsa opravila v zvezi s sprejemanjem strank, poslovanjem s spisi in vodi evidenco v vseh obravnavanih zadevah pri upravnih organih.
II.	Oddelek za ljudsko obrambo.
—opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe;
—	v sodelovanju z drugimi občinskimi upravnimi organi, občinskim štabom za TO in občinskim štabom za civilno zaščito pripravlja gradivo za občinski obrambni načrt in pripravlja osnutke dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja podružbljanja ljudske obrambe;
—	nudi strokovno pomoč drugim upravnim organom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostimj družbenopolitičnim organizacijam in drugim institucijam v občini pri izdelavi in vodenju njihovih obrambnih načrtov ter načrtov civilne zaščite;
—	skrbi za kadrovsko popolnjevanje enot oboroženih sil in drugih struktur splošne ljudske obrambe z vojaškimi obvezniki, motornimi vozili, konji in materialnimi sredstvi;
—	skrbi za mobilizacijske zadeve in izvaja mobilizacijske zadeve za enote oboroženih sil in drugih struktur SLO;
—	v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami izvaja: nabor nabornikov, napotitve v JLA ter kadrovanje v vojaške šole in za vojaške poklice;
—	organizira pouk in obrambno vzgojo izvenšol-ske mladine ter delovnih ljudi in občanov za potrebe SLO;
—	opravlja zadeve iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov civilnega sektorja ter skrbi za strokovno-tehnično vzgojo kadra na tem področju;
—	pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno in materialno-tehnično opremljanje, strokovno usposabljanje ter usmerjanje in skrbi za organiziranje, opremljanje in delovanje drugih štabov;
—	pripravlja organizacijo in delovanje službe za O JO A;
—	izvaja nadzor nad uresničevanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja splošne ljudske obrambe;
—	opravlja strokovno-tehnična opravila za občinski komite za SLO in DS, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in občinski štab civilne zaščite ter izvršuje njihove sklepe.
III.	Oddelek za notranje zadeve:
—	opravlja pravne zadeve s področja matičnih zadev;
—	opravja upravne zadeve s področja osebnih stanj in državljanstev, osebnih izkaznic, potnih listov za prehod čez državno mejo, prebivanje tujcev;
—	opravlja naloge s področja registracije motornih vozil in voznikov motornih vozil, izdaja vozniška dovoljenja;
—	opravlja zadeve s področja nabave, posesti in nošenja orožja ter potrdil o pooblastilih za nošenje orožja, nabave razstreliva in drugih eksplozivnih snovi in varstva pred požarom :
—	opravlja upravne zadeve s področja registracije društev, pripravljanje javnih shodov in javnih prireditev;
—	opravlja zadeve v zvezi s preventivo in vzgojo v cestnem prometu;
—	organizira in nadzira delo krajevnih in matičnih uradov;
—	opravlja upravne zadeve, ki se nanašajo na položaje verskih skupnosti:
—	v sistemu družbene samozaščite opravlja v skladu z zakonskimi pooblastili določene naloge, daje pobude, predloge in drugo strokovno pomoč pri organiziranju in izvajanju družbene samozaščite;
—	opravlja strokovna in tajniška opravila za svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Krajevni uradi kot notranje organizacijske enote v oddelku za notranje zadeve na območju, za katere so ustanovljeni, opravljajo naslednje upravne zadeve:
—	vodijo matične knjige;
—	opravljajo" zadeve prijavno-odjavne službe;
—	na zahtevo občinskih upravnih ofganov daje podatke iz evidence, ki jih vodijo in opravljajo poizvedbe, ugotavlja stanje ter opravlja druge upravne naloge za potrebe občinskih upravnih organov;
—	izdajajo potrdila o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco;
—	opravljajo posamezna dejanja v upravnem postopku na zahtevo upravnih organov;
—	opravljajo administrativna in tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih;
—	overjajo podpise in prepise.
IV.	Uprava za družbene prihodke:
—	spremlja uresničevanje in izvajanje dogovora o davčni politiki;
—	opravlja strokovne in upravne zadeve, ki se nanašajo na odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov, taks. kazni in drugih dajatev občanov;
—	proučuje in analizira davčno politiko v občini ter pripravlja predloge za usklajevanje in izpopolnjevanje davčnega sistema;
—	izvršuje inšpekcijske in kontrolne naloge s, področja odmere davkov;
—	vodi upravno-kazenski postopek za davčne prekrške, ki so dani v pristojnost občinskim upravnim organom, pristojnim za prihodke;
—	opravlja strokovne naloge, ki se nanašajo na davke, takse in druge davščine ter na ugotavljanje izvora premoženja;
—	opravlja naloge komisije, ki so ustanovljene za reševanje zadev s področja obdavčevanja;
—	opravlja druge naloge finančne in davčne narave na podlagi zakonov in drugih predpisov.
V.	Občinski inšpektorat:
Opravlja vse zadeve inšpekcijskega nadzora s področja sanitarne inšpekcije, tržne inšpekcije, kmetijske inšpekcije, vinarske inšpekcije, gozdarske inšpekcije, inšpekcije dela, komunalne inšpekcije, gradbene inšpekcije, urbanistične inšpekcije, elektroenergetske inšpekcije, vodnogospodarske inšpekcije, veterinarske inšpekcije, živinorejske inšpekcije in s področja inšpekcij, ki ne spadajo v drug upravni organ
S področja svoje dejavnosti oddelek pripravlja analize in oceno stanja, predlaga ukrepe in stalno sodeluje z drugimi upravnimi organi ter drugimi institucijami v občini in izven občine.
Za opravljanje zadev iz prvega odstavka tega člena, lahko občinska skupščina v dogovoru z drugimi občinskimi skupščinami ustanovi z odlokom medobčinski upravni organ v skladu z zakonom.
VI.	Geodetska uprava:	\
—	vodi in vzdržuje zemljiški kataster, temeljne geodetske izmere, zbirni kataster komunalnih naprav in drugo dokumentacijo geodetske službe;
—	opravlja strokovno nadzorstvo nad geodetskimi deli za potrebe v občini;
—	izdaja občanom, organom in organizacijam izvlečke in potrdila o podatkih, ki so evidentirani v načrtih, kartah, katastrih in evidencah;
—	opravlja zadeve, M se nanašajo na imenovanje in evidentiranje naselj, ulic in stavb;
—	izdeluje in vzdržuje register teritorialnih enot;
—	opravlja druge upravne in strokovne naloge iz pristojnosti upravnih organov.
Za opravljanje zadev iz prvega odstavka tega člena, lahko občinska skupščina v dogovoru z drugimi občinskimi skupščinami ustanovi z odlokom medobčinski upravni organ v skladu z zakonom.
VII.	Komite za gospodarstvo in planiranje.
—	izdeluje predloge dolgoročnega in srednjeročnega plana občine ter letne planske dokumente, spremlja uresničevanje plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah plana ter predlaga ukrepe za njihovo izvrševanje;
—	spremlja gibanje na področju gospodarstva in negospodarstva in izdeluje četrtletne, polletne in letne analize;
—	spremlja investicijsko dejavnost v občini in izvozno-uvojno dejavnost;
—	proučuje stanje drobnega gospodarstva v občini;
—	spremlja in izvaja sprejete samoupravne spo-razume in družbene dogovore h katerim je pristopila skupščina občine in izvršni svet;
—	planira, spremlja in analizira vse oblike porabe v občini;
—	izvaja dogovorjeno politiko cen v občini ter daje pobude za sprejem ustreznih ukrepov;
—	sodeluje in nudi pomoč krajevnim skupnostim na področju planiranja;
—	opravlja upravne in strokovne zadeve na pod-' ročju prostorskega planiranja;
—	sodeluje s trgovskimi organizacijami pri načrtovanju preskrbe občanov, uresničevanje teh načrtov ter po potrebi predlaga občinski skupščini oziroma izvršnemu svetu sprejem ustreznih ukrepov;
—	usklajuje plane samoupravnih interesnih skupnosti ter organizacij združenega dela s | področja svojega dela;
—	predlaga izvršnemu svetu ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela, ki ne morejo izpolnjevati svojih z zakonom določenih obveznosti in daje pobude za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva za organizacijo združenega dela, kjer so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma je bil huje oškodovan družbeni interes;
—	odloča o upravnih zadevah s podrpčja lokacijskih in gradbenih zadev ter uporabnih dovoljenj;
—	odloča o upravnih zadevah s področja komunalnega, stavbnega, vodnega in cestnega gospodarstva;
—	odmerja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
—	opravlja premoženjskopravne zadeve;
—	odloča o upravnih stvareh s področja kmetijstva, obrtništva in drugih gospodarskih področij ;
—	opravlja zadeve s področja gozdarstva, lovstva in ribištva ter vodnega gospodarstva;
—	spremlja razvoj turistične dejavnosti v občini;
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na varovanje naravnega in ustvarjenega človekovega okolja;
—	zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in vskla-jevanje dela s komunalno, stanovanjsko, cestno, vodno skupnostjo in drugimi ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s svojega področja;
—	opravlja vsa opravila, ki se nanašajo na sestavo in izvrševanje proračuna občine, finančnih načrtov upravnih organov ter posebnih računov proračuna, sestavlja zaključne račune, opravlja finančno strokovna opravila v zvezi s sredstvi za delo upravnih organov ter opravlja druga opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna, finančnim poslovanjem upravnih organov in njihovih delovnih skupnosti.
55.	člen
Nov 210. člen:	r
Občinski upravni organi in strokovne službe se ustanovijo z odlokom občinske skupščine. Z. odlokom se natančno opredelijo njihova delovna področja in razčlenijo ostale določbe o upravnih organih, ki jih vsebuje ta statut.
56.	člen
Nov 212j člen:
Načelnika za ljudsko obrambo, notranje zadeve, geodetske službe, inšpekcijskih služb in vodjo strokovnih služb imenuje j skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta.
57.	člen
Nov 213. člen:
Funkcionar, organizira in vodi delo upravnega organa ter za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti osebno odgovarja izvršnemu svetu in skupščini.
Funkcionar, ki vodi upravni organ je dolžan poročati občinski skupščini, njenim zborom in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi.
Na zahtevo občinske skupščine, njenih zborov, izvršnega sveta ter njihovih delovnih teles, mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi.
Na vprašanja delegatov in delegacij na sejah občinske skupščine ali njenih zborov je dolžan dajati odgovore.
58.	člen
Nov 214. člen:
Delavci, k; delajo v občinskih upravnih organih sestavljajo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi $tkti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
59.	člen
Nov 215. člen:
Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi sa-
t
moupravnimi organizacijami in skupnostmi, kot tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
60.	člen
Z dnem ko začnejo veljati te spremembe in dopolnitve statuta, preneha veljati sklep o spremembah statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 6/80).
61.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta občine Mozirje začno veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-1/80
Mozirje, dne 7. novembra 1980.
Predsednik t Skupščine občine Mozirje
Hinko Čop 1. r.
1491.
Na podlagi dogovora o oblikovanju in delu družbenega sveta za usklajevanje in uresničevanje politike družbenih prihodkov in v skladu s 153. členom statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. novembra 1980 in seji družbenopolitičnega zbora dne 6. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi upravnega družbenega sveta za usklajevanje in uresničevanje politike •' "*benih prihodkov v občini Mozi
1.	člen
Upravni družbeni svet se ustanovi kot oblika po-družbljanja uprave za tista upravna področja oziroma upravne organe, za katere je ocenjeno, da je njihova dejavnost posebnega pomena za občino, za položaj in vlogo združenega dela in da dejavnost upravnih organov na teh področjih vpliva na zadovoljevanje vsakdanjih življenjskih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov.
Upravni družbeni svet obravnava predvsem:
—	vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje določene politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov;
—	na pobudo udeležencev v delu upravnega družbenega sveta predloge predpisov in splošnih aktov, ki se nanašajo na delo upravnega organa oziroma na upravno področje, za katerega 'je upravni družbeni svet ustanovljen ter predloge predpisov in splošnih aktov, ki jih izdajajo upravni organi;
—	pogoje in način uresničevanja pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, ki se uresničujejo pri delu upravnega organa.
2.	člen
Za uprayno področje družbenih prihodkov v občini Mozirje ustanovimo družbeni svet za usklajevanje in uresničevanje politike družbenih prihodkov.
3.	člen
Družbeni svet za usklajevanje in uresničevanje politike družbenih prihodkov obravnava predvsem
naslednja pomembnejša vprašanja in usklajevanja in uresničevanja politike družbenih prihodkov:
—	odmere za posamezne kategorije zavezancev;
—	evidentiranje dohodka pri vseh vrstah zavezancev;
—	izterjave družbenih prihodkov (davkov, prispevkov in taks);
—	inšpekcije in kontrole družbenih prihodkov;
—	usklajuje politiko družbenih prihodkov s politiko v sosednjih občinah;
—	daje mnenja in predloge v zvezi z obravnavanjem neupravičeno pridobljenih dohodkov;
—	predlaga in obravnava davčne oprostitve in olajšave;
—	obravnava osnutke in predloge predpisov in drugih aktov, s katerimi se urejajo razmerja med zavezanci in plačevanje družbenih prihodkov in družbeno skupnostjo;
—	organizacijo uprave za družbene prihodke;
—	druga vprašanja s področja družbenih prihodkov.
4.	člen
Udeleženci v delu upravnega družbenega sveta so:
1.	Skupščina občine Mozirje — zbor krajevnih skupnosti,
2.	Skupščina občine Mozirje — zbor združenega dela,
3.	Skupščina občine Mozirje — družbenopolitični zbor,
4.	Izvršni svet Skupščine občine Mozirje,
5.	Uprava za družbene prihodke Mozirje,
6.	Občinska konferenca ZKS Mozirje,
7.	Občinska konferenca SZDL Mozirje.
8.	Občinski sindikalni svet Mozirje,
9.	Obrtno združenje Mozirje,
10.	Gospodarska zbornica,
11.	Kmetje kooperantje pri ZKZ Mozirje in TOK Nazarje.
5.	člen
Pri delu upravnega družbenega sveta lahko sodelujejo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druge skupnosti in združevanja ter druge organizacije, ki niso udeleženci v delu sveta, če upravni družbeni svet obravnava vprašanje, ki se neposredno nanaša na njihovo delo in uresničevanje njihovih funkcij.
V skladu s programom dela upravnega družbenega sveta sodelujejo prt njegovem delu družbenopolitični, strokovni, znanstveni in drugi javni delavci kot posamezniki.
Katere organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena bodo sodelovale na posamezni seji upravnega družbenega sveta in kateri družbenopolitični, strokovni, ' znanstveni in drugi javni delavci, se bodo posamezne seje udeležili, določi koordinacijski odbor upravnega družbenega sveta glede na ' vprašanja, ki jih družbeni svet na določeni seji obravnava.
6.	člen
Proučevanje posameznih strokovnih vprašanj iz svojega delovnega področja lahko upravni družbeni svet zaupa strokovnim, znanstvenoraziskovalnim organizacijam ali tudi posameznim strokovnjakom. Upravni družbeni svet lahko oblikuje komisija oziroma druga delovna telesa za proučevanje posameznih vprašanj s svojega delovnega področja.
/
7.	člen
Udeleženec v delu upravnega družbenega sveta ima eno delegatsko mesto, na katero delegira delegata v skladu s svojimi akti in poslovnikom sveta glede na vprašanja, ki jih bo svet obravnaval.
Delegati udeležencev v delu upravnega družbenega sveta delujejo v skladu s smernicami udeležencev, ki so jih delegirali ter v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami.
Delegat je za svoje delo odgovoren udeležencu, ki ga je delegiral.
8.	člen
Predsednika upravnega družbenega sveta voli svet na podlagi dogovora udeležencev v delu upravnega družbenega sveta ter določi tudi čas trajanja njegove funkcije.
Predsednik upravnega družbenega sveta sklicuje seje sveta po lastni pobudi ali na predlog posameznega udeleženca, predlaga dnevni red seje in ji predseduje, skrbi za izvrševanje sklepov sej sveta ter opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo udeleženci v delu upravnega družbenega sveta.
Ce je predsednik upravnega družbenega sveta odsoten ali zadržan in zato ne more opravljati svojih nalog, ga na podlagi dogovora udeležencev nadomešča eden od delegatov udeležencev. Prvo sejo upravnega družbenega sveta skliče in vodi predsednik
IS.
9.	člen
Upravni družbeni svet oblikuje svoj koordinacijski odbor s stalnimi člani, ki jih imenujejo udeleženci v delu upravnega družbenega sveta na podlagi medsebojnega dogovora in ga vodi predsednik upravnega družbenega sveta.
Koordinacijski odbor zagotavlja na podlagi delovnega programa upravnega družbenega sveta redno dogovarjanje med udeleženci o pripravah sej sveta, spremlja izvajanje sklepov sveta in opravlja druge organizacijske naloge po pooblastilu sveta.
Koordinacijski odbor določa samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične, strokovne, znanstvene in druge javne delavce, ki na njegovo povabilo sodelujejo pri delu upravnega družbenega sveta.
10.	člen
Upravni družbeni svet dela po programu dela.
Osnova za program dela so programi udeležencev ter drugih organov in organizacij, ki so pristojni odločati o vprašanjih, o katerih daje upravni družbeni svet mnenja in predloge.
11.	člen
Upravni družbeni svet v okviru svojega delovnega področja obravnava vprašanja na predlog udeležencev ali na podlagi v svetu sprejete pobude drugih organov in organizacij, delovnih ljudi in občanov ali pa vprašanja, ki jih svet postavi na dnevni red na lastno pobudo.
Upravni družbeni svet oblikuje svoja mnenja in predloge na sejah.
Upravni družbeni svet daje svoja mnenja 1 predloge upravi družbenih prihodkov.
Če je upravni družbeni svet obravnaval določeno vprašanje iz pristojnosti upravnega organa na pobudo delovnih ljudi, občanov ali samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, se o mnenju ali predlogu upravnega družbenega sveta obvesti tudi pobudnike.
12.	člen
Pristojni upravni organi ter drugi pooblaščeni predlagatelji so pri pripravah predpisov in splošnili aktov in njihovem izvajanju dolžni obravnavati mnenja in predloge upravnega družbenega sveta. Če upravni organ ne sprejme mnenja ali predloga upravnega družbenega sveta, je o tem dolžan obvestiti svet in izvršni sv'et skupščine občine na način, kot to določa odlok o izvršnem svetu skupščine občine in občinskih uprtivnih organih in strokovnih službah.
13.	člen
Uprava za družbene prihodke opravlja strokovne naloge za potrebe sveta ter mu zagotavlja potrebno dokumentacijo, podatke in informacije.
14.	člen
Upravni družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim se natančneje določajo organizacija, način dela uresničevanje javnosti dela in druga vprašanja, pomembna za delo sveta
15.	člen
Sredstva za delo upravnega družbenega sveta se določi v proračunu občine (v okviru proračuna upravnega organa, za katerega področje je upravni družbeni svet ustanovljen).
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-16/80
Mozirje,! dne 7. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
1492.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 6. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 23/79), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77), 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine •	Mozirje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo ukrepi za ureditev cestnega prometa in prometne varnosti na javnih prometnih površinah in naseljih občine Mozirje.
2.	člen
Javne prometne površine, po tem odloku so: vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, trgi, kolesarske steze, hodniki za pešce, parkirni in dostavni prostori ter priključki k javnim stanovaniskim in poslovnim prostorom (v nadaljnjem besedilu: javne ceste).
Ce ni v tem odloku izrecno določeno, se za izvajanje posameznih prometnih ukrepov uporabljajo veljavni republiški in zvezni predpisi.
Ц. POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH ZNAKOV
3.	člen
Upra vij alee javnih cest je dolžan s predpisanimi prometnimi znaki in označbami, udeležence v prometu opozarjati na nevarnost, ki jim grozi na posamezni javni cesti ali njenemu delu, jim naznanjajo omejitve, prepovedi in obveznosti, ki jih morajo upoštevati v prometu in dajejo sicer potrebna obvestila za varen in neoviran promet, in sicer:
—	za lokalne ceste Samoupravna komunalna interesna skupnost Mozirje;
—	za krajevne ceste pa krajevne skupnosti na svojem območju.
S prometnimi znaki morajo biti zaznamovane tudi začasne nevarnosti, ki nastanejo zaradi nenadnih okvar ali onesposobitve, kot tudi vse začasne prometne omejitve in prepovedi. Ti znaki morajo biti odstranjeni, brž ko preneha vzrok, zaradi katerega so bili postavljeni.
Na javnih cestah izvaja postavljanje in vzdrževanje prometnih znakov ter označevanje prometnih površin Komunalno podjetje Mozirje:
Postavitev novega, odstranitev ali nadomestitev starega prometnega znaka ali označbe na javnih cestah financira, za novogradnje in rekonstrukcije cest in drugih prometnih površin investitor, za ostale javne ceste pa njihov upra vij alee.
4.	člen
Prometni znaki in označbe na javnih cestah se lahko postavijo, spreminjajo ali odstranjujejo le z odločbo občinskega upravnega organa za notranje zadeve, in sicer na predlog zainteresirane krajevne skupnosti, izvršnega sveta SO, organizacije združenega dela, organov javne varnosti, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, upravnih organov ali drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti.
5.	člen
O postavljenih prometnih znakih vodi pooblaščena organizacija združenega dela iz 3. odstavka 3. člena register prometnih znakov.
Register prometnih znakov, ki ga overi in njegovo vodenje nadzira upravni organ za notranje zadeve, mora vsebovati naslednje podatke:
1.	zaporedno številko;
2.	datum in uro postavitve prometnega znaka;
3.	ime in številko prometnega znaka;
4.	kraj in cesto kjer prometni znak stoji;
5.	številko, datum in naslov organa, ki je odločil o postavitvi prometnega znaka.
6.	člen
Nadzor nad postavljanjem in vzdrževanjem prometnih znakov ter označb na javnih cestah opravlja občinska inšpekcija za ceste.
7.	člen
Na predlog zainteresiranih družbenih subjektov, iz 4. člena tega odloka, lahko upravni organ za no-
tranje zadeve v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine, zaradi nemotenega in varnega poteka javnega prometa v naseljih z odločbo odredi naslednje prometne ukrepe v posameznih naseljih:
1.	določi prednostne in stranske ceste;
2.	določi enosmerne ceste;
'3. določi parkirne prostore, način parkiranja in prepoved ustavljanja ali parkiranja vozil na določeni cesti ali delu ceste;
4.	uredi promet pešcev in promet s kolesi, kolesi z motorjem in vprežnimi vozili;
5.	odredi postavitve in vzdrževanje zaščitnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi udeleženci v prometu;
6.	odredi posebne tehnične ukrepe in druge ukrepe za varnost otrok in invalidov oziroma bolnikov na prehodih čez vozišče v bližini šol in zdravstvenih ustanov;
7.	redi gonjenje in vodenje živine;
8.	ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih.
111 OMEJITEV V PROMETU
8.	člen
Največja dovoljena hitrost vožnje v vseh strnjenih naseljih občine Mozirje je 60 km/h, razen v naseljih v katerih je hitrost vožnje omejena na:
1. Krajevna skupnost Mozirje z naselji: —	Mozirje —	Loke —	Radegunda — Dol Suha	40 km/h 40 km/h 40 km/h
2. Krajevna skupnost Rečica ob Savinji: —	Rečica ob Savinji —	Sp.' Rečica —	Spodnje in Zg. Pobrežje —	Var pol j e —	Prihova	i	40 km/h 40 km/h 40 km/h 50 km/h 40 km/h
3. Krajevna skupnost Ljubno ob Savinji: —	Okonina	50	km/h —	Radmirj«	50	km/h —	Juvanje	40	km/h —	Ljubno ob Savinji	40	km/h	
4. Krajevna skupnost Luče ob Savinji: — Luče ob Savinji '	40 km/h
5. Krajevna skupnost Solčava: —■ Solčava	40 km/h
6. Krajevna skupnost Nazarje: — Nazarje	50 km/h
7. Krajevna skupnost Startno ob Dreti: —	Šmartno ob Dreti —	Volog	50 km/h 40 km/h
8. Krajevna skupnost Bočna: —	Bočna —	Otok	40 km/h 40 km/h
9. Krajevna skupnost Gornji grad: —	Gornji grad reg. cesta —	ostale ceste — Sokat	50 km/h 40 km/h
10. Krajevna skupnost Nova Štifta:
— Nova Štifta	40 km/h
9.	člen
Občinski upravni organ za notranje zadeve, lahko v izjemnih primerih omeji hitrost vožnje skozi naselja. tudi pod mejo, navedeno v 8. členu, če ugotovi okoliščine zaradi katerih je taka omejitev neizogibna (naravne nesreče in druge okoliščine, ki bistveno vplivajo na varnost prometa).
IV.	DELO NA CESTI IN PREKOPAVANJE CEST
10.	člen
Za dela na javnih cestah, razen za redna vzdrževalna dela, mora imeti investitor ali izvajalec del dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa za komunalne zadeve, ki pred izdajo tega dovoljenja pridobi obvezno mnenje upravi j alca déste in oddelka za notranje zadeve.
11.	člen
Zahtevek, za dovoljenje vloži investitor ali izvajalec del najmanj 15' dni pred nameravanim pričetkom del. Zahtevek mora vsebovati navedbo začetka in trajanja del, vrsto del, načrt oziroma skico postavitve prometnih znakov, način zavarovanja in organizacijo prometa ter obvezne smeri, če dela zahtevajo začasno zaporo prometa.
12.	člen
V	dovoljenji) določi občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve rok za izvedbo del, čas zapore prometa, če je to potrebno, obvezne smeri in način zavarovanja del.
V	dovoljenju lahko upravni organ tudi določi, da se smejo oziroma morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času, ter določi še druge ukrepe, pomembne za varnost prometa.
Ureditev obvoza z namestitvijo ustreznih prometnih znakov in zavarovanje ter druge z dovoljenjem določene ukrepe, ki so za varnost prometa1 potrebni, zagotovi investitor ali izvajalec, če v dovoljenju pristojnega organa ni drugače določeno.
O zapori prometa na določeni cesti ali delu ceste mora investitor ali izvajalec del obvestiti javnost.
13.	člen
V	primeru nastanka večje okvare ali poškodbe na javni prometni površini ali na prometnem objektu, ki kakorkoli vpliva na varnost udeležencev v prometu je upravi j alee ceste dolžan, da takoj ukrene vse potrebno, da se nastala situacija predpisano zavaruje, ovira pa čim prej odpravi.
14.	člen
Delo na javni prometni površini mora biti vidno označeno in zavarovano s predpisanimi znaki. Ponoči in kadar je vidljivost bistveno zmanjšana, mora biti ovira zavarovana še s svetlobnimi znaki.
15.	člen	•	•
V	primeru popravila stavb in drugih objektov, ki mejijo na javno prometno površino, je Izvajalec dolžan ukreniti vse potrebno, da se zagotovi varnost udeležencev v prometu.
V	ta namen je tudi potrebno z vidnimi označbami in opozorilnimi tablami opozarjati na vrsto nevarnosti (delo na strehi in podobno).
16.	člen
Kdor prekoplje vozišče, stezo ali pločnik, ga mora v roku, določenem z odločbo spraviti v prejšnje stanje, do takrat pa redno vzdrževati.
17.	člen
Vsa dela, ki se opravljajo na javnih prometnih površinah in predstavljajo določeno oviro, je treba opraviti v čim krajšem možnem času, opozorilne .znake in druge označbe ter ovire pa odstraniti takoj, ko za to mine upravičeni razlog.
18.	člen
Nadzorstvo nad tem delom odloka opravljajo pooblaščeni delavci organov javne varnosti in občinska inšpekcija za ceste.
V.	POSEBNI VARNOSTNI UKREPI
19.	člen
Ce najde pooblaščena uradna oseba, ki nadzoruje promet, vozilo parkirano tako, da pomeni to neposredno nevarnost ali oviro za udeležence v prometu, odredi, da se odstrani s ceste ali druge prometne površine (npr. vozilo parkirano na kolesarski stezi, pločniku, hidrantu, pred vrati gasilskega doma, na vhodih k zgradbam itd.).
Organizacija, ki odstranjuje tako napačno parkirana vozila mora storiti vse, da se vozilo pri odstranjevanju ne bi poškodovalo.
Odstranjevanje napačno parkiranih vozil se opravlja na stroške lastnika ali uporabnika vozila.
20.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, na predlog upravljalca cest, organov javne varnosti, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, TOZD, ali drugih zaintereshynih organizacij in skupnosti, z odločbo odredi na stanovanjskih in drugih zgradbah postavitev ustreznih snegobranov, odstranitev ograje, žive meje, dreves, reklamnih in drugih tabel oziroma objektov ali predmetov, če je zaradi tega zmanjšana preglednost javne ceste ali njenega dela, ali kako drugače ogrožena varnost javnega prometa.
Občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve, po enakem postopku z odločbo odredi znižanje ograje, žive meje ali druge podobne ovire do višine oziroma tako, da se zagotovi preglednost, če ograja, živa meja ali druga podobna ovira zmanjšuje preglednost križišča, dela ceste ali prometne signalizacije.
Lahko pa se odredi tudi odmaknitev ovire na ustrezno razdaljo.
Naj večja dovoljena višina nepregledne ograje, žive meje ali drugega grmičevja je 70 cm računano od nivoja cestišča.
Rok za izvršitev ukrepov po določilih tega člena ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od šestih mesecev.
Pristojni upravni organ lahko izvede ukrepe iz tega Člena na stroške lastnika ali upravljalca, če zavezanec v določenem roku ne izpolni obveznosti, ki so mu bile naložene z odločbo.
VI.	AVTOBUSNE POSTAJE IN POSTAJALIŠČA
21.	člen
Avtobusne postaje in postajališča smejo biti le na krajih, ki jih določi za komunalne zadeve pristojen
občinski upravni organ če ni pristojnost organa z drugimi predpisi drugače določena.
Postaje in postajališča morajo biti locirana na preglednih krajih, tako da se avtobusi lahko varno vključujejo in izključujejo iz prometa.
Postaje in postajališča morajo biti v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, uporabljati pa se smejo po izdaji uporabnega dovoljenja.
22.	člen
Avtobusne postaje in postajališča morajo biti označena s predpisanimi prometnimi znaki in označbami na cestišču.
Avtobusi smejo ustavljati samo znotraj za to obeleženih površin.
23.	člen
V	krajih, kjer v neposredni bližini in na isti strani kot je avtobusna postaja oziroma postajališče ni pokritega prostora za potnike, je krajevna skupnost dolžna zgraditi zavetišče. Zavetišče mora biti pokrito in zaprto vsaj s treh strani ter ne sme kvariti zunanjega videza naselja.
24.	člen
V	strokovnih komisijah, ki obravnavajo lokacije cest in cestnih objektov ali urejajo prometni režim, sodelujejo predstavniki organov javne varnosti, da se pri rešitvah zagotovi varnost cestnega prometa.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
25.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če postavi, spremeni ali odstrani prometni znak ali označbo brez dovoljenja (4. člen);
2.	če ne vodi ali pomanjkljivo vodi register prometnih znakov (5. člen);
3.	če opravlja dela na javni prometni površini
brez dovoljenja pristojnega upravnega organa (10. člen);
4.	če ne obvesti javnosti o zapori prometa na dolo-čeni,cesti ali njenega dela (4. odstavek 12. člena);
5.	če ne ukrene kot je predpisano v 13. členu;
6.	če ne označi del na ja,vnl prometni površini ali jih nepravilno označi (14. člen);
7.	če pred pričetkom izvajanja del na stavbah ali drugih objektih kraja ustrezno ne zavaruje in označi (15. člen);
8.	če redno ne vzdržuje ali. po končanih delih ne
spravi v prejšnje stanje javne prometne površine (16. člen);
9.	če brez opravičenega razloga (višja sila) zavlačuje dela na javnih prometnih površinah ali takoj po končanem delu ne odstrani ovir in označb, ko za to mine upravičeni razlog (17. člen);
10.	če zgradi postajališče brez dovoljenja (21. člen;
11.	če ne izvede ukrepov po odločbi občinskega upravnega organa (7. in 20. člen).
Z denarno kaznijo od 20 dp 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena
26.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 5.000 dinarjev se kaznuje fizična oseba, če stori prekršek iz 25. člena tega odloka.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Pooblaščena organizacija združenega dela iz 3. člena tega odloka mora najkasneje v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka nastaviti register prometnih znakov in opraviti popis vseh obstoječih prometnih znakov.
28.	člen
Občinski upravni organ za notranje zadeve mora hajkasneje v šestih mesecih na podlagi 4. člena tega odloka, izdati odločbe o postavitvi manjkajočih ter o zamenjavi ali odstranitvi neustreznih prometnih znakov.
V ta namen je dolžan skupno z upravljalcem ceste in s predstavniki krajevnih skupnosti pregledati obstoječo cestno prometno signalizacijo.
Pri pregledu cestne prometne signalizacije, sodeluje tudi predstavnik organov javne varnosti.
29.	člen
Določbe 22. člena se bodo začele uporabljati po preteku enega leta od dneva uveljavitve tega odloka, in sicer za avtobusne postaje in postajališča, ki so že v uporabi.
St. 010-21/80
Mozirje, dne 7. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
1493.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5-280/80) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20-1004/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi poprečne gradbene cene ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine
Mozirje
1.	člen
S tem odlokom se določa povprečna gradbena cena za m» stanovanjske površine v preteklem letu na območju občine Mozirje in odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča za leto 1980.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine je osnova za izračun odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča in se določi za celotno območje občine Mozirje in znaša 10.000 din za m*, poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa predstavljajo del gradbene vrednosti objekta in niso vključeni v gradbeno ceno.
Odškodnina za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča znaša 0,6 e/o od poprečne gradbene cene ža m* stanovanjske površine v družbeni gradnji ali v konkretnem znesku 40,20 din.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni
in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 10-513/79) in odlok sam, objavljen v Uradnem listu SRS, številka 9-464/78.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/80
Mozirje, dne 7. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
1494.
Na podlagi 7., 13. in 17. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o organizaciji reprodukcije v živinoreji na območju občine Mozirje ,
1.	člen
S tem odlokom se urejajo posamezna vprašanja na območju občine Mozirje, s področja razmnoževanja govedi, konj, svinj in ovac:
—	zagotavlja uresničevanje ciljev — smotrnega izkoriščanja osnovne črede živali, z upoštevanjem naravnih in gospodarskih razmer na območju občine;
—	realizacijo sprejetih selekcijskih programov;
—	izvajanje najvažnejših rejskih ukrepov;
—	preprečevanje nenačrtnega parjenja v sorodstvu;
—	zagotavlja • enotne cene za oplojevanje določenih vrst živali.
2.	člen
Oplojevanje krav in telic §e na območju občine opravlja z umetnim osemenjevanjem, kar izvaja delovna organizacija Savinjsko-šaleška veterinarska postaja Mozirje, razen v hribovitem predelu občine, kjer je organiziran prirodni pripust.
— Osemenjevanje se opravlja v naslednjih osemenjevalnih postajah: Loke, Preseka, Ljubija, Lepa njiva, Brezje, Trnavče, Dol Suha, Rečica ob Savinji, Varpolje, Šentjanž, Grušovlje, Okonina, Juvanje, Ljubno, Ter, Primož, Duplje, Strmec, Rogački most, Luče, Logar, Podvolovljek (Pogorcvčnik, Podpečnik, Mlinar), Radmirje, Križ, Gornji grad, Lenart, Nova Štifta, Kropa, Bočna, Devce, Šmartno ob Dreti, Sp. Kraše, Pusto polje, Kokarje, Dobletina, Sp. Rečica in Sp. Pobrežje;
—	v naslednjih krajih: Lepa njiva, Šmihel, Podvolovljek (Mlinar), Bevšek, Solčava in Logarska dolina, pa se opravlja osemenjevanje le na poziv lastnika živali;
—	prirodni pripust je organiziran v naslednjih krajih: Podolševa, Raduha, Primož In Florjan.
Ustanavljanje novih osemenjevalnih postaj se ureja sporazumno z živinorejci, Savin j sko-šaleško veterinarsko postajo Mozirje in območno zadružno enoto.
Osemenjevanje govejih plemenlc na domu živinorejcev se opravlja po naročilu, vendar z doplačilom potnine in zamudnine, ki jo določi Izvršni svet Skupščine občine Mozirje v enotnem znesku.
Na osemenjevalnih postajah morajo biti zagotovljeni osnovni higiensko-tehnični pogoji:
—	določen pokrit prostor, stojnica, voda in brisača ter izvajano redno čiščenje.
Za ureditev in vzdrževanje osemenjevalnih postaj skrbijo:
—	za urejen prostor, živinorejci območne zadružne enote;
—	za opremo, Savinjsko-šaleška veterinarska postaja Mozirje.
3.	člen
Osemenjevanje govejih plemenic se opravlja vse dneve v letu, razen v naslednjih praznikih: novo leto, L maj, 1. november, 29. november. Ob nedeljah in praznikih je zagotovljeno umetno osemenjevanje le na osemenjevalnih postajah, ker sta osemenjevalni progi združeni.
4.	člen
Kobile, ovce in svinje se oplojujejo na območju občine Mozirje s prirodnim pripustom.
5.	člen
Za prirodni pripust se uporabljajo samo ocenjeni, odobreni in priznani plemenjaki (biki, žrebci, merjasci in ovni) s preverjenim rodovnikom in so potomci preizkušenih očetov in mater z nadpovprečno plemensko vrednostjo.
6.	člen
Ob osemenitvi ali pripustu je treba izdati živinorejcu potrdilo, ki vsebuje podatke o dnevu osemenitve ali pripusta, ime in evidenčno številko plemenjaka, ter druge podatke, ki so pomembni za zagotavljanje identitete plemenice, njene plodnosti in spremljanje plemenske vrednosti živali, ter porekla potomstva.
7.	člen
Ocenjevanje, odbira in priznavanje plemenjaka se izvaja vsako leto.
Licenciranje plemenjakov opravlja komisija, ki jo imenuje občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo. V komisijo se imenujejo poleg strokovnih delavcev tudi delegati rejcev in organizacije združenega dela (ZKZ Mozirje in SŠVP Mozirje).
8.	člen
Odbrani in potrjeni plemenjaki morajo biti trajno označeni, da jih je mogoče identificirati.
Za nakup plemenjakov skrbi Savinjsko-šaleška veterinarska postaja Mozirje.
Način reje plemenjakov, odnosi z rejci se urejajo s posebno pogodbo.
Razliko med dejansko ceno in doseženo ceno pri-rodnega pripusta zagotavlja SIS za preskrbo in SIS
za kmetijstvo.
9.	člen
Žrebci, ovni in merjasci, ki niso potrjeni za uporabo v prirodnem pripustu morajo biti kastrirani in sicer: žrebci do starosti 2 let, ovni do starosti 8 mesecev, merjasci pa do starosti G mesecev.
Kastrirati je potrebno tudi vse neodobrene bike, če se ugotovi, da se uporabljajo za pleme
10.	člen
Cena za oplemcn j evan j e plemenic se določi letno na osnovi predložene kalkulacije stroškov in veljavnega cenika veterinarskih storitev.
Mnenje daje živinorejski odbor pri ZKZ, potrdi pa jo Izvršni svet Skupščine občine Mozirje.
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
12.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 din do 200.000 din se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela in druga pravna oseba :
1.	če se uporablja za oplojevanje plemenjaka, ki ni bil odobren in priznan, ali če je dopustil oplojevanje živali z neodobrenim plemenjakom (5. člen);
2.	če merjascev in ovnov z nepoznanim poreklom ne kastrira v starosti kot je določeno v 9. členu tega odloka;
Z denarno kaznijo od 1.000 din do 10.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
13.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če ne izda potrdila o osemenitvi oziroma pripustu (6. člen) ;
2.	če plemenske živali niso trajno označene in jih zato ni mogoče identificirati (8. člen);
Z denarno kaznijo od 500 din do 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druga pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
14.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 15.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori kakšno dejanje iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ali iz 1. točke prvega odstavka 13. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 500 din do 10.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori kakšno dejanje iz 2. točke prvega odstavka 12. člena ali 2. točke prvega odstavka 13. člena tega odloka.
15.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljan odlok o organizaciji reprodukcijske službe v govedoreji na območju občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 9/67) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji reprodukcijske službe v govedoreji na območju občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 19/68).
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-32/79
Mozirje, dne 7. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop I. r.
1495.
Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) in predhodnem mnenju Republiške geodetske uprave št. 015-3/4-80 z dne 18. 7. 1980 ter 150. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na
seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi imena katastrske občine
1.	člen
Katastrska občina Sv. Duh se preimenuje v katastrsko občino Logarska dolina.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-18/80
Mozirje, dne 7. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
1496.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 153. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. novembra 1980 in seji družbenopolitičnega zbora dne 6. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o prenehanju odloka o razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri organih občine Mozirje
1.	člen
Preneha veljati odlok o razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri organih občine Mozirje (Uradni list SRŠ, št. 36/74).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	«
St. 010-20/80	,
Mozirje, dne 7. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
1497.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 35. in 44. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78),
9.	in 10. členu pravilnika o načinu sestavljanja zaključnega računa proračuna družbenopolitične skupnosti (Uradni list SRS, št. 10-490/79) in 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1979
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1979,-katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Slovenske Konjice.
2.	člen
Zaključni račun proračuna izkazuje:
—	prihodke	43,905.341,75
—	odhodke	40,145.618,83
—	presežek	prihodkov	nad	odhodki	3,759.722,92
> S. člen
Sredstva občinske rezerve izkazujejo:
din
—	prihodke	1,225.020,20
—	odhodke	670.000,00
—	presežek	prihodkov	nad	odhodki	555.020,20
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki iz 2. in 3. člena tega odloka se prenese v naslednje leto.
5.	člen
Zaključni račun proračuna občine *in občinskih rezerv občine za leto 1979 je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/80-1
Slovenske Konjice, dne 21. novembra 1980.
Predsednik I Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r.
Bilanca
prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto
1979
Vrsta
prih.
Prihodki
Znesek
St.
glav.
namena
Razpored prihodkov
Znesek
1	Davki na dohodek in iz osebne-		01 >	Dejavnost organov družbenopo-	
	ga dohodka	17,683.558,10		Uličnih skupnosti	24,620.864,63
2	Davki	14,942.624,40	02	Ljudska obramba	2,103.350,00
3	Takse	2,055.808,45	03	Dejavnost družbenopolitičnih or-	
5	Prihodki po posebnih predpisih	2,310.178,65		ganizacij	1,002.732,00
6	Prihodki upravnih organov in		04	Negospodarske investicije	1,763.451,55
	drugi prihodki	1,052.649,40	08	Socialno skrbstvo	4,256.518,00
7	Prihodki od drugih družbeno-		09	Zdravstveno varstvo	69.972,95
	političnih skupnosti	5,146.000,00	10	Komunalna dejavnost	1,842.241,00
	Prenešena sredstva iz preteklega		11	Dejavnost krajevnih skupnosti	858.303,00
	leta	714.522,75	13	Odstopljeni prihodki	1,037.318,30
Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva obveznosti iz prejšnjih let Izložena sredstva rezerv
Avans dop. sred. RSF za 1980
presežek prihodkov
1,194.692,70
116.298,95
379.875,75
40,145.618*83
3,542.000,00
217.722,92
43,905.341,75
1498.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po četrtem odstavku 147. člena in 152. členu zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74) ter pravilnika o tehničnih normativih za graditev zaklonišč (Uradni list SFRJ, št. 11-139/76), 157., 158. in 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) in 162. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah In dopolnitvah odloka o zakloniščih v občini Slovenske Konjice
1. веп
V odloku o zakloniščih v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 20-1383/78 in popravek Uradni Ust SRS, št. 22/78) se 14. člen spremeni in se glasi:
»Glede na stopnjo ogroženosti delimo občino v tri cone:
I.	cona obsega mesto Slovenske Konjice in naselje Zreče.
II.	cona zajema naselja Vitanje, Loče, Stranice in Tepanje, v katerih je obvezna gradnja zaklonišč v:
—	javnih objektih,
—	stanovanjskih objektih z več kot 125b mz razvite bruto površine,
—	objektih organizacij združenega dela in drugih organizacij, kadar število zaposlenih v eni izmeni presega 25 delavcev.
V drugi coni ni obvezna gradnja zakolonišč individualnih graditeljev.
П1. cona zajema vsa ostala območja občine Slovenske Konjice, v katerih ni obvezna gradnja zaklonišč razen, če to zahtevajo potrebe obrambe in zaščite oziroma določila, širše družbenopolitične skupnosti ter ocene ogroženosti določenih krajev.
Grafični prikaz I. in II. cone na kartah 1 :5000 je sestavni del tega odloka. Nahaja se v originalu pri oddelku za ljudsko obrambo.«
/
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dun po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-1/78-2
Slovenske Knojice, dne 21. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r.
1499.
Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi drugega odstavka b. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-329/72) in 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18-176/74) ter 163. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) in skladno s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o na j višjih stanarinah in najemninah
1.	člen
S tem odlokom se določijo najvišje stanarine in najemnine za vse kategorije stanovanj, poslovnih stavb in poslovnih prostorov na območju občine Slovenske Konjice.
2.	člen
Najvišje stanarine in najemnine za december 1980 ne smejo presegati stanarin in najemnin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov plačevali v novembru 1980, 'povečane za 28,5 odstotka.
V obdobju postopnega prehoda na ekonomske stanarine do vključno leta 1985, se stanarine povečujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Slovenske Konjice. Najemnine v tem obdobju pa se oblikujejo v skladu z zakonom o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74).
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o najvišjih stanarinah v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 1-131/80).
t 4. člen
jTa odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 17/80-2
Slovenske- Konjice, dne 21. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
1	1500.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 18. členu zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS. št. 19-912/76). 163. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) in pred-
loga samoupravne stanovanjske skupnosti občine Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o splošnih pogojih in vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki
1. člen
Lastninsko pravico, pravico do uporabe in druge pravice na posameznih delih stavb in zemljiščih, ki pripadajo tem stavbam, pravice in obveznosti lastnikov in imetnikov pravice uporabe posameznega dela stavbe in druge pravice in dolžnosti ureja zakon o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19-912/76) in pogodba, sklenjena med etažnimi lastniki po 8. členu navedenega zakona.
2.	člen
S tem odlokom se urejajo splošni pogoji ter določajo pravice in obveznosti' med lastniki in imetniki pravice ùporabe posameznih delov stavb in zemljišč, ki tem stavbam pripadajo ter okvirno določajo način uporabe in vzdrževanja delov stavb, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim posameznim delom.
3.	člen
V etažni lastnini so lahko posamezna stanovanja in posamezni poslovni prostori.
Posamezni deli stavb so lahko v lasti občanov, društev in drugih civilnopravnih oseb ali v družbeni lastnini.
4.	člen
Etažna lastnina se pridobi in preneha na način in pod pogoji, ki veljajo za pridobitev in prenehanje lastninske pravide, oziroma pravice uporabe na nepremičninah v družbeni lasti.
5.	člen.
Na skupnih delih stavb v etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti ali njenim posameznim delom (temelji, glavne stene, podstrešja, pročelja, stopnišča, hodniki, dvigala, električno, kanalizacijsko, vodovodno in telefonsko omrežje, sušilnice perila, streha, klet, naprave za centralno ogrevanje, svetlobni jaški, dimniki in drugo) imajo vsi etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe, če je stavba in družbeni lasti. Ce pa je stavi i v zasebni lasti, so ti deli njihova skupna lastni
6.	člen
Na skupnih delih stavbe, ki smzijo samo пекате-rim posameznim delom stavbe in so z njimi funkcionalno povezani (posebna vhodna vrata, stopnišče, hodniki, dimniki, naprave za ogrevanje, dvigala, podstrešni prostori, kletni prostori, terase, predelne stene med dvema stanovanjima), imajo etažni lastniki teh posameznih delov stavbe skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini oziroma so ti deli njihova skupna lastnina, če je stavba v državljanski lastnini.
7.	člen
Za skupne dele stavbe v etažni lastnini se štejejo tudi naprave, ki so namenjene skupni rabi ene ali več stavb ne glede na to, kje so nameščeni (skupna kotlarna, parkirni prostori ipd.), če z njimi ne gospodari komunalna ali kakšna druga organizacija združenega dela.
8.	.člen
Etažni lastniki imajo v primeru, da stavba stoji na zemljišču, ki je družbena lastnina skupno trajno pravico uporabe na pripadajočem stavbnem zemljišču.
V	primeru, da je stavba v etažni lastnini na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, je to zemljišče skupna lastnina etažnih lastnikov.
Spremembe etažne lastnine imajo za posledico tudi spremembo pravice na delih stavb, ki služijo stavbi kot celoti, oziroma pravico do zemljišča, na katerem stavba stoji.
9.	člen
Etažni lastniki sklenejo pogodbo o vzajemnih razmerjih v mejah splošnih pogojev določenih z zakonom oziroma s tem odlokom, s katero določijo način uporabljanja stavbe, ter način uporabe in vzdrževanja.
10.	člen
V	primeru, da stavba v etažni lastnini nima hišnega sveta, določijo etažni lastniki s pogodbo način porazdelitve obratovalnih stroškov za komunalne storitve (dobava vode, odvoz smeti in odpadkov, dimnikarske storitve ipd.), razen v primerih, če se s posebnimi merilnimi napravami lahko določi njihova višina.
11.	člen
Pogodba o vzajemnih razmerjih mora biti v pisni obliki.
12.	člen
Pogodbo o vzajemnih razmerjih je mogoče spremeniti le s pismeno privolitvijo tistih etažnih lastnikov, katerih pravice so s spremembami lahko prizadete.
Sprememba se lahko izvrši tudi v primeru, če se z njo ne strinjajo vsi etažni lastniki, se pa s spremembo strinja večina ter v primeru, če so take spremembe upravičene in smotrne.
O spremembi pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena odloča pristojno temeljno sodišče v nepravdnem postopku.
13.	člen
Vsak lastnik posameznega dela stavbe lahko uporablja posamezne dele stavbe sam ali pa jih odda v uporabo komu drugemu.
14.	člen
Etažni lastnik stavbe, ki je v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti, mora prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnih delov stavbe v sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela glede na skupno vrednost stavbe in sicer:
—	stroške za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše,
—	stroške za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav,
—	stroške za revitalizaijo skupnih delov in naprav,
—	stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši.
Navedene stroške plačujejo etažni lastniki oziroma imetniki stanovanjske pravice stanovanjski skupnosti na podlagi posebne pogodbe. V primeru, če so vsa stanovanja v stanovanjski hiši v etažni lastnini posameznih občanov, se etažni lastniki dogovorijo o stroških za vzdrževanje skupnih delov stavb s posebno medsebojno pogodbo skladno z 11. členom tega odloka.
15.	člen
Etažni lastnik je dolžan na svojem posameznem delu stavbe sam izvršiti popravila na svoje stroške, zlasti v primeru, če je to nujno potrebno, da se odvrne škoda za posamezni del stavbe drugega etažnega lastnika ali skupni del stavbe.
V	skladu z_gradbenimi predpisi sme etažni lastnik na svoje stroške prezidavati svoj posamezni del v primeru, če s takimi prezidavami ne posega v pravice drugega etažnega lastnika ali skupne pravice vseh etažnih lastnikov stavbe.
IG. člen
Poleg stroškov upravljanja in gospodarjenja s stavbo in vzdrževanjem skupnih delov stavbe morajo etažni lastniki, oziroma imeniki stanovanjske pravice plačevali vse stroške v zvezi z obratovanjem stanovanjske hiše, z osvetljevanjem skupnih delov in dvorišč oziroma prostorov, čiščenjem, uporabo vode, odvozom smeti, ipd., ki jih določa in sorazmerno porazdeli zbor stanovalcev ali hišni svet za vse etažne lastnike oziroma imetnike stanovanjske pravice.
V	stanovanjski hiši, kjer ni hišnega sveta, določi in razdeli obratovalne stroške pooblaščena organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš.
17.	člen
Etažni lastniki so dolžni plačevati tudi predpisane davke in druge javne dajatve od svetih posameznih delov.	k
18.	člen
Ta odlok zaijne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-0/79-1
Slovenske Konjice, dne 21. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek I. r.
1501.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 39. členu zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21-1349/77), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Slovenske Konjice
1. člen
Organizacije združenega dela in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu: kupci), ki odkupujejo kmetijske pridelke, pridelane v občini Slovenske Konjice, vendar ne na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju dela, sredstev in zemlje v kmetijsko zadrugo ali organizacijo združenega dela oziroma na osnovi kratkoročnih in dolgoročnih kooperacijskih pogodb, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva v občini Slovenske Konjice.
2.	člen
Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega člena je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu.
Prispevek v odstotnem deležu glede na odkupno ceno kmetijskih pridelkov ali živine:
—	teleta 20 odstotkov,
—	goveda in prašiče 15 odstotkov,
—	grozdje 20 odstotkov,
—	perutnina, jajca in mleko 10 odstotkov,
—	zelenjavo 15 odstotkov,
—	ostale kmetijske pridelke 10 odstotkov.
3.	člen
Kupec je dolžan do 10. v mesecu za pretekli mesec od nakupa pridelkov poslati pismeno sporočilo skupnosti za pospeševanje kmetijstva na območju občine Slovenske Konjice. Iz poročila mora biti razvidna vrsta, količina, teža in skupna vrednost odkupljenih pridelkov.
4.	člen
Kùpec je dolžan nakazati prispevek skupnosti za pospeševanje kmetijstva na območju občine Slovenske Konjice v roku iz 3. člena tega odloka.
Zbrana sredstva iz naslova navedenega prispevka so strogo namenska in se smejo uporabljati izključno zg pospeševanje kmetijstva.
5.	člen
Poslovne prostore (odkupne postaje ali pt^vzem-na mesta) so dolžni kupci prijaviti v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka upravnemu organu Skupščine občine Slovenske Konjice, pristojnemu za kmetijstvo: kupci so dolžni prijaviti temu organu tudi vsako spremembo sedeža poslovnega prostora (odkupne postaje ali prevzemnega mesta) najpozneje 15 dni pred nastankom spremembe.
6.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja za tržno inšpekcijo pristojen upravni organ.
7.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5:000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne pošlje poročila o nakupu pridelkov v določenem roku (3. člen).
Z denarno kaznijo od 20 do 1.000 dinarjev se kaznuje'za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 20 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek- posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena pri opravljanju samostojne dejavnosti. -
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-5/80-1
Slovenske Konjice, dne 21. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
I
1502.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 43. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) in 162. člena statuta občine
Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora in na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o uporabi sredstev rezerv v občini Slovenske Konjice
1.	člen
Za kriterije odhodkov za sanacijo škode, 'nastale po neurju in poplavah, ki so bile v času med 8. in 13. oktobrom tega leta, kot posledica elementarnih nezgod (nalivov, dežja in poplav), kar je imelo za posledico večjo škodo na občinskih in krajevnih cestah v občini, se uporabi 450.000 dinarjev rezerv.
2.	člen
Sredstva rezerv se nakažejo na žiro račun Samoupravni interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost, ki določi uporabnike teh sredstev na podlagi komisijske ugotovitve višine škode v posameznih krajevnih skupnostih.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabijo brez obveznosti vrnitve.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objävi v Uradnem listu SRS.
St. 402-22/79-1
Slovenske Konjice, dne 21. novembra 1980,
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1503.
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) na seji dne 19. novembra 1980 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevauje. zatiranje in izkoreninjenje stekline
1.	člen
Zaradi pojava stekline se za območje občine Šentjur pri Celju odrejajo naslednji ukrepi :
—	na vsem področju se odreja kontumac psov in mačk,
—	v času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom; mačke morajo biti v času kontumaca zaprte,
—	pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini.
2.	člen
Lovske družine so dolžne pokončavati zveri, neregistrirane in necepljene pse, klateške pse, pse brez znamkice in mačke, ki niso zaprte.
Pokončane pse in mačke morajo lovci dati v neprepustne vreče in jih spraviti do prve hiše, ki je dostopna za vozila veterinarsko-higienske službe. O tem morajo takoj obvestiti Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju.
Trupla pokončanih zveri morajo člani lovskih organizacij takoj dati v neprepustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati Veterinarskemu zavodu Celje — PE Šentjur pri Celju. Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju poskrbi za laboratorijski pregled možganov takih živali, veterinarsko-higienska služa pa za neškodljivo odstranjevanje tmpeL
3.	člen
Prepovedano je odirati trupla psov, mačkov, lisic in drugih dlakastih živali, kolikor niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 12. člen pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80).
4.	člen
Veterinarji, gozdarski delavci, gozdni nadzorniki, lovski čuvaji, preparatorji divjadi in druge osebe, ki pri svojem delu lahko pridejo v stik s kužnim mate-ralom, ki vsebuje povzročitelja stekline, morajo biti
zaščitno cepljeni proti steklini z Merieux cepivom.
5.	člen
Veterinarsko-higienska služba mora odvzeti in pokončati vse necepljene, neprivezane in klateške pse ter nezaprte mačke na stroške lastnikov, če se ti dajo ugotoviti
6.	člen
Poleg določil te odredbe se uporabljajo tudi vete-
rinarsko-sanitarni ukrepi, ki jih predpisuje pravilnik o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80).
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravljata občinski veterinarski in sanitarni inšpektor.
8.	člen
Kršitev določb te odredbe se kaznujejo po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 58/78).
9.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o krepih za preprečevanje stekline v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 7/80) ter sprememba in dopolnitev iste odredbe (Uradni list
SRS, št. 21/80).
10.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-21/80-2
Šentjur pri Celju, dne 19. novembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ludvik Mastnak 1. r.
ŽALEC
1504.
Skupščina občine Žalec je enakopravno s pristojnimi skupščinami samoupravnih interesenih skupnosti družbenih dejavnosti na podlagi 4. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 5,75, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78, 30/78 in 38/79),
30.	člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, St. 1/80), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76),
19.	člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) ter 174. in 181. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na sejah zborov dne 27. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in zaposlovanja
1.	člen
Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, ' socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih planov samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in zaposlovanja občine Žalec plačujejo v obdobju od 1. do 31. decembra 1980:
1.	prispevek iz osebnega dohodka:
—	po stopnji 0,90 za občinsko skupnost otroškega varstva,
—	po stopnji 4,11 za občinsko izobraževalne skupnost,
—	po stopnji 0,56 za občinsko kulturno skupnost,
—	po stopnji 0,37 za občinsko telesnokulturno skupnost,
—	po stopnji 0,55 za občinsko skupnost socialnega
skrbstva,	/
—	po stopnji 5,94 za občinsko zdravstveno skupnost,
2.	Prispevek iz dohodka:
—	po stopnji 1,85 za občinsko zdravstveno skupnost,
—	po stopnji 0,20 za občinsko skupnost za zaposlovanje.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. do 31. decembra 1980.
Odlok o določitvi prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in zaposlovanja (Uradni list SRS, št. 2/80) se uporablja za obdobje od 1. januarja 1980 do 29. februarja 1980, odlok o določitvi prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in zaposlovanja (Uradni list SRS, št. 6/80) pa se uporablja za obdobje od 1. marca do 30. novembra 1980.
St. 420-1/80-2/6
Žalec, dne 27. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občin«
Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r.
1505.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov
'	1. člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/76, 11/76, 6/77, 5/78, 8/78, 1/79 in 12/79) se 2.a člen spremeni tako, da se glasi:
»Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,5 odstotka.
Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev se ne plačuje od osebnih dohodkov izplačanih od 1. decembra do 31. decembra 1980«.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. decembra
1980 dalje.
St. 422-11/80-4
Žalec, dne 27. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine
Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o začasnem ukrepu družbenega varstva v Salonit Anhovo, TOZD Opekama ßrežice, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 27-1372/80 z dne 7. 11. 1980 se prva alinea 3. člena pravilno glasi:
— ukrep določanja poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje največ do ,1. 11. 1981 (1 leto).
Skupščinska pisarna
,	POPRAVEK
V odloku o javni snagi in videzu naselij v občini Celje (Uradni list SRS, št. 28-1413/80) se v poglavju »V. Kazenske določbe« spremenijo navedbe členov v oklepajih in sicer tako, da se od 17. člena naprej pomaknejo za eno navzgor (namesto 17. je 18. člen itd.).
Sekretar
Skupščine občine Celje
Vlado Ramar L r.
POPRAVEK
V odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o novelam ji urbanističnega načrta za območje Kamnika (Uradni list SRS, št. 28-1429/80) se na koncu L odstavka 2. člena odloka besedilo »in MS-1« pravilno glasi »in SM-1«.
Uredništvo
VSEBINA
Stran
skupščina sr Slovenije
1165.	Zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 15U
1166.	Zakon ospremembah in dopolnitvah zakona o po-
speševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji	15M
146T. Zakon o plačevanju doplačilne poštne znamke »XXXVI. svetovno prvenstvo v namiznem tenleu.
Novi Sad, 1981. leta«	151*
1168. Odlok o ustanovitvi, nalogah in izvolitvi Komisije Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb in dopolnitev poslovnika Skupščine SR	Slovenije	151*
1469.	Odlok o izvolitvi novih članov Komisije Skupščine
SR Slovenije za pripravo sprememb ustave SR Slovenije in o njeni sestavi	1517
1470.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi člana Komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona
o združenem delu	Ш*
1471.	Odlok o imenovanju člana Komisije Skupščine SR
Slovenije za pravosodje	151*
1472.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi predsednika in pod-
predsednika Odbora za agrarno politiko Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije	Ш*
1473.	Odlok o imenovanju predsednika in članov upravnega odbora Prešernovega sklada	Ut*
1*74. Odlok o razrešitvi in imenovanj n namestnikov Javnega tožllfca Višjega Javnega tožilstva v Ljubljani Ш*
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
1*7$. Odločba o razveljavitvi sklepa Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin e soglasju k cenam za dimnikarske storitve na območju ljubljanskih občin, določbe samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti na območja ljubljanskih občin in družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja prt opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin ter o ugotovitvi, da se samoupravni sporazum o načinu soodločanja in o določitvi števila delegatov uporabnikov komunalnih storitev v komunalnih organizacijah na območju mesta Ljubljane in načinu delegiranja teh delegatov ne more uporabljati In nima pravnega	učinka	1SS*
1476.	Odločba o delni razveljavitvi določbe samoupravnega
sporazuma o ustanovitvi Komunalne skupnosti LJub-IJana-SISka	UM
1477.	Sklep, da se SGP »Primorje« Ajdovščina določi rok,
v katerem naj odpravi neustavnost In nezakonitost pravilnika o oddajanju stanovanj in dodeljevanju stanovanjskih posojil	UM
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1478.	Spremembe In dopolnitve pregleda stopenj davkov Iz osebnega dohodka In stopenj prispevkov Iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih In samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980	152*
Stran
1479.	Odredba o spremembi In dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov In prispevkov Iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti In samoupravnih Interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	*	1524
1480.	Pravilnik o razvidu raziskovalnih organizacij ter o
postopku za vpis In Izbris	1524
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
14*1. Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih
kvalifikacij bibliotekarske stroke	152*
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1482. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grosuplje	1534
1483.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine
Kamnik za leto 1980	15Ä
1484.	Odlok o spromembi lu dopolnitvi odloka o poprečni
gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik	1S3*
1485.	Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje In
izkoreninjenje stekline na območju	občine	Kamnik 153*
1486.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1981)	1517
1487.	Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Viba film, Ljubljana, Zrinjskega
ul. 9 (Ljubljana Center)	153*
1488 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje	za leto	1986	154*
1439. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje RP-2A in RP-2/2 — industrijska cona Rudnik (Ljubljana Vič-Rudnlk)	1541
1490. Spremembe tn dopolnitve statuta	občine	Mozirje	1541 ,
1491 Odlok o ustanovitvi upravnega družbenega sveta za usklajevanje In uresničevanje politike družbenih prihodkov v občini Mozirje	15«
Stran
1492.	Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Mozirje	iss*
1493.	Odlok o določitvi poprečne gradbene cene ter od-
škodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Mozirje	155*
1494.	Odlok o organizaciji reprodukcije v živinoreji na območju občine	Mozirje	1554
1495.	Odlok o spremembi Imena katastrske občine (Mozirje)	1555
149*. Odlok o prenehanju odloka o razporeditvi delovnega časa In sprejemanju strank pri organih občine Mozirje	1555
1497.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1979	1555
1498.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o zakloniščih v občini Slovenske Konjice	155*
1499.	Odlok o najvišjlh stanarinah In najemninah (Slovenske Konjice)	1557
156*. Odlok o splošnih pogojih In vzajemnih razmerjih
med etažnimi lastniki (Slovenske Kohjlce)	1557
1501. Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v
občini Slovenske Konjice	1558
15*2. Odlok o uporabi sredstev rezerv v občini Slovenske
Konjice	.	1559
1503. Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje In
Izkoreninjenje stekline (Šentjur pri	Celju)	1550
1504.	Odlok o določitvi prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva. Izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva In zaposlovanja (Žalec) 15<*
1505.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o dav-
kih občanov	(Žalec)	15*1
—	Popravek sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v Salonit	Anhovo, TOZD Opekarna Brežice	1561
—	Popravek odloka o Javni snagi in videzu naselij v
občini Celje	15*1
—	Popravek odloka o spremembi In dopolnitvi odloka
o novelacijl urbanističnega načrta za območje Kamnika	15*1
Haročitev na „Uradni list SRS“ za leto 1981
DosedaBjim naročnikom smo poslali račune za naročnino za leto 1981. Naročnike na Uradni list SRS za leto 1981 prosimo, da čimprej vplačajo naročnino za toliko izvodov kolikor jih čelijo prejemati in pri vplačilu natančne navedejo popoln naslov, ker sta to pogoja za redno odpremo »Uradnega lista SRS« od prve številke prihodnjega leta.
Dosedanje naročnike prosimo, dà obnove naročnino do konca leta 1980.
Naročnino za Uradni list SRS je treba poraVnati vnaprej za vse leto 1981 na žiro račun CZ Uradni list SRS it. 60100-603-4032$.
ttdeju Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarne Tone Tomšič, m» v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 346 din. inozemstvo 506 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številki' — Uredništvo In upravo Ljubljano. Gregorčičeva 27a. poštni predal 379/V11 - Telefon direktni uredništvo uprava In knjigovodstvo 30 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — žiro račun 50100-603 4032S — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje, št 421-1/72