Gerkvene zadeve. Blagoslovljenje prostora za novo Marijino cerkev frančiškansko v Mariboru 26. julija 1892. Na god sv. Ane se je vršilo posveeenje proslora, na katerem se bode pozidala nova cerkev franeiškanska, Bogu in Mariji Devici v čast, in pa v zvelieanje brez števila po božji podobi ustvarjenih, neumrjočih duš. Ob 8. uri smo svitlega in premilostljivega knezoškofa slovesno pri cerkvenih vratih sprejeli in sprem^jali smo jih med dolgimi vrstanii belo oblečenih devic, ki so v svojih rokah goreče sveče držale, pred veliki oltar, kjer so svoj prestol zasedli. Na to so vč. oče gvardijan v slovenskem jeziku pobožnim poslušalcem razlagali, kako da jim dnes veselja srce kipi, ko se bo slovesno pričelo stavljenje nove cerkve namesto sedanjega bornega hrama božjega, ki je za toliko množico faranov vse premajhen. Rekli so, da so pričeli delo v zaupanji na božjo poraoč in na darežljivost častilcev Marijinih. Hvalili so previdnost božjo, po kateri sedijo ravno sedaj na prestolu knezoškofov lavantinskih konjiški rojak, ki so bili krščeni v ravno tisti cerkvi sv. Jurija v Konjicah, kjer se je tudi čudotvorna podoba Matere Milosti nahajala, dokler je niso leta 1747 v Maribor prenesli. Prosili so, naj podpiramo stavljenje s svojimi molitvami, pa tudi z denarno pomočjo, ki nam postane lehko ključek nebeški. Sv. Terezija je o času, ko se je lutrovska kriva vera najhuje razširjala, in ko so krivoverci [Marijine cerkve poderali in zapirali: takrat je sveta Terezija zbirala zveste častilce Marijine in je v podporo in v obrambo sv. katoliške vere zidala cerkve in samostane. Neki sosednji graščak, v katerega srci pa ni bival božji mir, ker je v njem kraljeval necisti duh poželjivosti in mesenosti, je odstopil sveti Tereziji za stavljenje potrebni prostor, in njo je ludi denarno podpiral do svoje smrti, la ,je pa naslopila še preje, ko je bila cerkev dokončana. Čez nekaj casa se je prikazal sv. Tereziji in ji je razodel, da mu je neskončno usmiljeni Bog zavoljo tiste miloščlne v smrtni uri podelil loliko žalost črez grehe, da je usmiljenje našel na praviei božji. Tako se bere v spisih sv. Tereziji, o katerih je sv. cerkev razsodila, da ni v njih nič takega, kar bi bilo naukom sv. cerkve nasprolno. Po ganljivi besedi gvardijanovi so preinil. knezoškof, obdani od velike množice duhovnikov svojih, darovali Trojedinemu Bogu presveto darilev, naj se milostIjivo ozira na delo, katero hočemo dne« pričeti, Njemu v east, Materi »Milosti v slavo in pa v zvelieanje po Kristusovi krvi odkupljenih duš. Med sveto mašo so častite šolske sestre tako lepe prepevale, da nobena ptiea ne tako. BPrepevale so glorgo, Ki jo v nebesib uživajo, Prepevale na jaspn glas So njega velifast in kras, Ki je zemlje in nebd vladar, Od katerega je vsaka stvar; Prepevale, kak božji svit Nebesčanoin je ves odknt, Kak angelci leprt pojo, Lepo poj6, sladkri pojrt, Sveti Trojii-i ntrežejo, Marijo Devico venfajo, Ki vsa osvitljcna je, Kraj sina posajcna jo." Po sv. maši smo se v sprevodu podali na torišče nove eerkve, kjer so milostljivi visji pastir spregovorili •/. njim lastno goreenost.jo o besedah sv. pisma: »Če Gospod hiše ne zida, Irudijo se delavei zaslonj. Gr (Jospod ne varuje doina, tedaj euvnji zastonj stražijo«. Ps. 126, 1. 2. Škoda, velika škoda, da nii zdaj v »Gospndarji« prostora zmanjkujc; znabili bo niogoče pozncje ves govor objaviti, da vnema vse lavantince za zidanje nove cerkve s tisliin dobrim uspelioin, katerega je rodil pri lakrat.nih, do solz ganjenih pnslušalcili. '1'isti dan se je namreč od raznili stranij darovalo za eerkev 200 11. Za v.sem je pristopilo do sedaj društvu za zidanje cei-kve 4451 udov, ki so že zložili 48.000 II. v goLovem denarju. V predmestni fari sv. Magdalene v Mariboru je nabral vsled priporočila preč. dekana in kanonika Kožanea samostanski brat Bok 115 fl., pii ireh hiSah pa nekaj prav neprijaznih besedij. 8e ve, da ga je zabolelo, a zdaj je že zopet vesel, ko misli na besede Jezusove, da bodo obilno plačani, ki zavoljo njega sramoto prenaSajo. Delavcev je bilo včeraj 123, in se je njiin že izplačalo 8000 11. Pri nabiranja stavbinskega lesa so brata Roka vsi v. č. gospodje župniki podravskih far veselo podpirali. Nabiranje se je najlepše obneslo v Lembahu, pri Devici Mariji v Puščavi, v Ribnici in pa y Vuhredu. Kdor za cerkev daruje, Bogu posojuje. Dr. Jožef Pajek.