Siev. 152. 9 Uiimiant, v petek, dne 5. julija 1907. Velja po pošti: nit celo leto naprej K 26-— iia pol leta „ „ 13'— za telrt leta „ „ 650 >'A en mesec „ „ 2*20 V upravništvu: hm telo leto naprej K 20'— »a pol teta „ „ 18-— s« letrt teta „ „ 5"— si w mesec „ p, 1-70 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h Uredništvo j* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez -- dvoriSže nad tiskarno). — Rokopisi se ■e vračajo; nefranklrana pisma st n« sprejemajo. (IredniSkcga telefona Ste v, 74. Političen list za slovenski narod Leto mu. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . S „ za .»t? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta l 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvztmSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravnlSkcga telefona Stev. 138. BronSko-ogrskl spor. Košut je začas zlomil in onemogočil hrvaško obstrukcijo proti železničarski predlogi, toda za vselej je izpodkopal ugled in tudi moč svoji stranki in vladi. Neodvisna stranka, ki je za časa Tisze in Feyervaryja visoko dvigala paladij svobodoljubja in Hrvatom obljubljala, da jim vrne svobodo, zajamčeno po nagodbi, stranka, ki je proti kroni zato uspela, ker je branila pred njo parlamentarizem in ustavo — tako so vsaj zatrjali Košutovci — ta stranka se je v zadnjem parlamentarnem boju proti Hrvatom povspela do nasilja, ki ni nič lepše in boljše, kakor je svojčas bilo Feyervaryjevo. Košut predlaga, naj se črtajo razun enega vsi paragrafi železničarske predloge, da se onemogoči specialna debata o mnogoštevilnih paragrafih predloge in vsled tega obštrukcija Hrvatov. S 1. pa se izpremeni in naj se glasi v hrvaškem originalu: »U službu željezničkih poduzeča. koia se ualaze na području zemalja sv. krune ugar-ske, a služe javnom prometu, te sc tjeraju strojevima, može se primiti samo ugarski dr-žavljanim, koji .ie vjcšt magjarskom jeziku. Na području Hrvatske i Slavonije traži se od onih željezničkih namještenika, koji su pozvani, da obče u svojoj službi sa občinstvom ili tamošnjim oblastima, i znanje hrvatskoga jezika«.« Ta paragraf naj se izvede naredbenim potoni. Ka.i pravijo o tem listi? »Nene Freie Presse« »Neue Freie Presse« od 4. t. m. izvaja na uvodnem mestu: Košut in sedanja ogrska koalicijska vlada sta s svojim parlamentarnim udarcem, ki je onemogočil hrvaško obstrukcijo, zapustila sledove blagega Deaka, ki je Mažarom pokazal pravo pot, kako v sporazumu izhajati s Hrvati. Kaj hoče novi ban v Zagrebu? Ali pa kak general, če ga pozo-vejo, da prevzame najvišjo civilno oblast? Tudi če prvi desetkrat razpusti sabor, drugi pa se utopi v krvi, večine, ki bi se postavila na ogrsko stališče, ne bosta na Hrvaškem več dobila. K večjem, da zmaga radikalna starče-vičanska stranka, ki niti nagodbe ne priznava in hoče popolno suvereniteto Hrvatske. Če je že rcsolucionaška stranka, ki je bila kreatura Košutova, tako obštruirala v Budimpešti, da je Košut moral predlagati, da sc želczničar-ska predloga reši naredbenim potom mesto na postavno-parlamentarni način, kako bodo šele obštruirali starčevičanci! Kajti Košutov predlog je v resnici poraz njegove vlade. To dokazuje nejevolja med večino neodvisne stranke, ki dobro ve, kako nevarni so taki »Staatsstreichi». Ze se bojijo Mažari, da se bi našla vlada, ki bi na tak način, kakor včeraj Košut, rešila nagodbo ali pa povišanje števila vojaških novincev. Ali se bodo tedaj Košutovci mogli kaj izgovarjati, da se jim godi krivica? Pri koncu so sedaj medeni tedni reški, sedaj se začenja boj in vsi Jugoslovani sočustvujejo s Hrvati. Zadnji čas je, da se Franc Košut spomni na Franca Deaka! »Zeit««. »Zeit« izvaja v uvodnem članku: »Lex Kossuth« je Hrvatom zadrgnila vrat. To je navidezna zmaga, v resnici je Mažare potrla, hrvaškim poslancem pa dala zaželejeno priliko oditi iz Budimpešte in sklicati sabor. Tu se bo boj vse drugače nadaljeval. Toda to še ni nič v primeri z velikim moralnim porazom, katerega si je s tem prizadel »veliki kabinet« VVekeiiov. Neodvisna stranka in koalicijska vlada sta vzela nase odgovornost za svoje neparlamentarno početje. Ali se moreta zdaj ponašati pred Avstrijo s svojim »konštitucio-najizmom«? Res je, tudi pri nas se je vladalo s S 14., toda jezikovnega vprašanja nismo nikoli rešili naredbenim potom, kakor je to sedaj storil Košut. Konservativni listi. Konservativni listi v Avstriji strahovito napadajo Košuta. Najodličnejši konzervativni list ga neprikrito imenuje Košuta II., vrednega naslednika svojega veleizdajalskega očeta. Namesto da bi kakor vsak parlamentarni minister demisijoniral, ako ni bil v stanu sestaviti postave, ki bi io bilo mogoče parlamentarnim potom izvesti, si je izmislil udarec, ka-koršen je svočas bil Szaparyjev ali pa v pruskem deželnem zboru Kardorffov. V resnici - meni ta list je ta »Staatsstreich« popolni poraz. Kajti S I. naj se nagodbenim potom uveljavi. Promulgaciji naredeb se pa hrvaška vlada vedno lahko ustavlja. Da, celo Khuen-Hcdervar.v svojčas kot hrvaški ban v dveh slučajih ni uveljavil naredb ogrskega ministrstva, ker nista odgovarjali hrvaškemu stališču. Vrhtega je Wekerle sam odločno izjavil v zbornici, da nagodbe od leta 1868, ne bo kršil in ban Rakodczay je dejal, da bo o spornih vprašanjih odločila regnikolarna de-putacija. Hrvaški listi. Hrvaški listi naglašajo pri celi stvari najvažnejši moment: Košut ni samo ravnal proti ustavno in protiparlamentarno, temveč on je tudi prekršil in onemogočil eno temeljnih določil nagodbe, na katerem sloni ogrsko-hrva-ška skupnost. Ker je namreč onemogočil hrvaškim poslancem v budimpeštanskem saboru razložiti in braniti svoje stališče v stvari, ki sc tiče skupnosti ogrsko-hrvaške ter posebnega državnopravnega stališča Hrvaške, je celo skupnost z enim udarcem uničil. Čemu potem odpošilja kraljestvo Hrvaško svoje zastopnike v Budimpešto? Košut ni kršil samo parlamentarnih običajev, on je kršil temelj nagodbe. »Hrvatsko Pravo«. »Hrvatsko Pravo«, glasilo protinagodbe-ue starčevičanske stranke, mesto uvodnega članka prinaša podobo, ki predstavlja velika vešala, na katerih je obešen S 1. železničar-skega zakona. Na drogu vešal pa čepi tič s Supilovo glavo. Ta simbol znači žalostni konec reške resolucije, prijateljstva, sklenjenega med Supilom in Košutom proti Dunaju. Na drugem mestu je objavljen razglas, kjer se izvaja, kakšne sadove je rodila reška resolucija. Komaj 21 mesecev potem, ko se je sklenila, so Mažari zadali hrvaškemu jeziku smrtni udarec, zanašajoč se na prijateljstvo hrvaških resolucionašev, katere je Andrassy označi! za »izdajice, ker se niso pustili prevarati. 800 let traja že ta boj, narod naj ga konča na ta način, da obsodi in stere nagodbo z Ogrsko. Deviza bodi: Dolje s nagodbom! Proč od Magjara! Živila slobodna i ujedinjena Hrvatska ! Mažarski listi. »Budapesti Hirlap« meni, da se bo odslej vodila dalekosežna politična akcija, ki bo imela namen zajamčiti spoštovanje nagodbenih določil med Ogrsko in Hrvaško. »Fiiggetlen Magyarorszag« zahteva od vlade zakon, da Hrvatje v budimpeštanskem državnem zboru ne bodo smeli več govoriti hrvaško. »A Pol-gar« označuje zmago Košutovo za Pyrrovo zmago. »Egyetertes« ne razume, kako je bilo mogoče, da se ie Košut svoj čas združil s Hrvati. »Nepszava« piše, da se morajo ogrski meščani sedaj zdramiti, ko vidijo, kako Košut gazi parlamentarne običaje. Košutov predlog mora vzbuditi vse Ogre na boj proti vladi. »Pesti Naplo« tudi slika senčne strani Košu-tove zmage, ki ni zlomil samo hrvaško, ampak vsako opozicijo sploh. »Az Ujsag« označuje Košutovo početje za frivolno. Kdor tako svoj ugled izpodkopava, tega naj se izžene iz dežele! »Neues Politischcs Volksblatt« označuje početje Košutovo za blamažo. Hrvatje naj Košuta imenujejo zdaj za častnega meščana zagrebškega, ker ie tako njihovi stvari pomagal. »Neues Pester Journal« napada Košuta in Sztereny.ia, ker sta s svojo nesrečno predlogo vso Hrvatsko zopet nahujskala na boj proti Ogrski. Hrvaške krize niso bile za Ogrsko nikoli ugodne. Vpliv ni »Pester Lloyd« roti vlado, naj zdaj vsaj v Zagrebu popravi, kar je v Budimpešti zagrešila. Ce je kršila ustavo v parlamentu, naj zdaj vsaj čuva ustavnost na Hrvaškem in ne izzove bojev s Hrvati. Ce mažarski listi tako pišejo, mora biti prokleto slabo razpoloženje po Ogrski. Za Košuta pišejo zgolj od njega plačani listi. Krščanski sucialci. Voditelj tirolskih krščanskih socialcev, državni poslanec dr. Schopfer, izvaja o Košu-tovem nasilju sledeče: Položaj na Hrvaškem teži zdaj naravno do čisto nove preureditve razmerja med Hrvaško iu Ogrsko. 2c leta 1905 sem se pravi dr. Schopfer — pri proračunski debati tega predmeta dotaknil. Izvajal sem, da je dualizein pri nas zgolj še na papirju. Ali se morate obedve državni polovici docela ločiti, kakor zahtevajo Mažari, ali pa se mora monarhijo osnovati na čisto novi podlagi. Mesto državnega kompleksa, kakorš-nega so ustvarile postave od leta 1867, mora stopiti eno samo državno telo, v katerih se posameznim delom podeli dalekosežna avtonomija. V resnici že korakamo po tej poti. Pri nas se je uveljavila splošna in enaka volivna pravica, na Ogrskem se bo tudi. Ogrska vlada si proti temu razvoju ne more prav nič pomagati, zato je posegla po nasilju. Usodno je to nasilje zato, ker je naperjeno proti narodu. ki ima pri končnem razvoju državnopravnega razmerja med Avstrijo in Ogrsko govoriti zadnjo odločilno besedo. Ogli so začeli boj z nasprotnikom, katerega sploh ni mogoče nikoli premagati. On ima starodavno kulturo in zajamčeno samostojno stališče. To dokazuje tudi Košutov »Staatsstreich«, ki je v resnici retirada. S tem so Ogri dosegli samo to, da bodo Hrvatje še večjega in odločilnej-šega pomena za cel razvoj državnopravnih konfliktov in problemov v naši monarhiji. Edino mesto za Hrvate je Avstrija, je tako razmerje, katero so že v pragmatiški sankciji sami priznali. Od Ogrov ničesar ne dosežejo. Odhod hrvaških poslancev iz ogrskega državnega zbora. Budimpešta, 4. julija. Poslanec Su-pilo prečita v zbornici odločno izjavo, kjer hrvaški poslanci izjavljajo, da je od vlade predložena službena pragmatika železničarjev neustavna in protiustavna, ker krši temeljni zakon ogrsko-hrvaške nagodbe. Zato so hrvaški poslanci smatrali za svojo sveto dolžnost rešitev iu izvršitev te postave preprečiti. Toda predsedstvo ogrske zbornice je oviralo naš postavni upor s tem, da nam je neopravičeno odtegovalo besedo, minister Košut pa je s svojim predlogom postavodajalno oblast državnega zbora napravil popolnoma iluzorič-no. (Predsednik Justh pokliče Supila k redu, češ, da je to. kar izvaja, neresnično.) S tem, da so se črtali vsi paragrafi iu vsprejelo v S I. določbe S 5., ki kršijo pravice hrvaškega jezika iu se .ie onemogočila o vseh paragrafih razun prvega specialna debata, se je naložilo Zlati ML (Angleški spisal Edgar Allan Poe. Poslovenil I. M.) (Konec.) Obljubil sem ji dobro plačo za njen trud in po nekolikem obotavljanju je bila pripravljena, da me spremlja tja. Brez posebne težave smo našli kraj; ko .ie ona zopet odšla, sem začel preiskovati prostor. »Castle« (grad) je obstoja! v neki neredni razvrstitvi pečevja in skal, izmed katerih ena je bila posebno znamenita radi svoie visokosti, kakor tudi radi svoje samotne in umetne zunanjosti. Splezal sem nanjo do vrha. kjer zopet nisem vedel, kaj storiti dalje. Ko sem bil tako nekako primoran premišljevati, je padel moj pogled na ozek rob na vzhodni strani skale, morebiti en jard pod vrhom, na katerem sem stal. Ta rob je staj morebiti osemnajst palcev naprej in ni bil več kakor čevelj širok, medtem mu je vdolbina v skalo nad njim daiala neko podobnost enemu onih stolov, ki so jih rabili naši dedič. Bil sem prepričan, da je »vragov sedež« rokopisa, in sedaj sc je zdelo, kakor da razumem celo skrivnost zagonetke. »Dobro steklo«, sem vedel, se ne more nanašati na nič drugega kakor daljnogled; beseda »steklo« se namreč pri mornarjih red-kokedai vporablja v drugem pomenu. Sedaj sem vede! za daljnogled, ki ga ie bilo treba rabiti, in določen kraj, samo eden kraj, s katerega bi moral onega rabiti. Tudi sc nisem ■ i, rnmn-T -1'Vft.....vw obotavljal verjeti, da so besede »enoinštiri-deset stopinj in trinajst minut« m »sever-severovzhodno« navodilo, kako in kam naravnati daljnogled. .Zelo razburjen vsled teh odkritij sem hitel domov, vzel daljnogled in se vrnil zopet na skalo. Spustil sem se doli na rob in spoznal, da je nemogoče zadobiti sedež, razun v enem posebnem položaju. To dejstvo je pomoje prci ustanovljeno mnenje. Pripravil sem se, da rabini daljnogled. Samoobsebi je umevno, da sc cnainštirideset stopinj in trinajst minut ni moglo nanašati na nič druzega kakor na ele-vacijo nad vidno obzorje, ker je bila horizontalna smer določena z besedami seversevero-vzhodno. To zadnje smer sem takoj določil s pomočjo svojega žepnega kompasa, nato pa sem naravnal daljnogled v kotu enoinštirideset stopinj kolikor mogoče natančno sem le mogel storiti na oko, ter ga oprezno pomikal gori in doli, dokler se ni moja pozornost obrnila na neko okroglo odprtino med listjem nekega velikega drevesa, ki se je vzdigovalo nad svoje sovrstnike v daljavi. V sredini te odprtine sem opazil neko belo stvar, vendar v začetku nisem mogel razločiti, kaj je utegnilo biti. Ko sem uravnal gorišče daljnogleda iu zopet pogledal, sem spoznal, da je bila človeška lobanja. Po tem odkritju sem bil tako samozavesten, da sem smatral zagonetko rešeno; kaiti besede: glavna veja, sedma veja, vzhodna stran, so se mogle samo nanašati na lego lobanje na drevesu, medtem ko je »streli z levega očesa mrtvaške glave« pripuščalo samo eno tolmačenje, namreč glede iskanja zakopanega zaklada. Spoznal sem, da ie bilo treba pustiti pasti krogljo od levega očesa lobanje, in da je ravna črta, potegnjena od najbližje točke debla skozi »strel« (ali mesto, kjer je padla kroglja doli) in odtod petdeset čevljev daleč, naznanjala konečno točko in pod to točko je moral ležati zaklad.« »Vse to,« sem rekel, »je iivanredno jasno, in če tudi duhovito, vseeno preprosto in razumljivo. Ko ste zapustili Bishopov hotel, kaj potem ?« »No, potem, ko sem si natanko zapomnil lego drevesa, sem se obrnil proti domu. V onem trenutku pa, ko sem zapustil »Vragov sedež«, je okrogla odprtina zopet izginila, in je nisem mogel več zagledati, tudi ako sem se obračal kamor sem se hotel. Kar se zdi meni najbolj imenitno v celi tei stvari, je dejstvo' (kajti ponovljeni poizkusi so me prepričali, da je dejstvo), da se ne mora ta odprtina videti od nobenega drugega mesta kakor ravno z ozkega roba na skali. Na tej poti k Bishopovem hotelu me je spremljal Jupiter, ki je brez dvoma opazil posebnost mojega vedenja tekom poslednjih tednov in se je pošteno trudil, da bi me ne pustil samega. Drugega jutra pa sem vstal zelo zgo-dai. se izmuznil ter sc podal v gorovje iskat drevesa. Po mnogem trudu sem ga našel. Ko sem se vrnil domov, me je moj služabnik nameraval kaznovati s palico. Ostali dogodki so vam poznani, mislim, ravno tako kakor meni. »Sodim, sem rekel, »da ste pri prvem poizkusu zgrešili pravo mesto vsled Jupitrove debeloglavosti, ko je pustil pasti hrošča skozi desno oko lobanje mesto skozi levo oko.« »Prav gotovo. Pogrešck ie tvoril razloček dveh in pol palcev v »strelu« to se pravi, v legi kolca najbližje drevesu; in ako bi se nahajal zaklad pod »strelom«, bi bil pogrešck brez pomena; tod« »strel« in najbližja točka drevesa sta bili samo dve točki za določitev smeri; pogrešck je bil seveda majhen v začetku, pa je postajal vedno večji, čini bolj smo se oddaljevali od drevesa, in ko smo dospeli do petdeset čevljev daleč proč, _ smo se nahajali na čisto drugem mestu. Vendar ako bi jaz lic bil tako močno prepričan, da je bil zaklad \ resnici tam nekje zakopan, bi bilo vse naše delo zastonj.« Toda vaše ponašanje in vedenje, ko ste vihteli hrošča kako nenavadno čudno je bilo! Prepričan sem bil, da ste zblazneli. In zakaj ste obstojali na tem, da pustite pasti od lobanje hrošča namesto kroglje?« »No, da vam povem odkritosično, bil sem nekoliko nejevoljen vsled vaših očitnih sum-ničenj glede mojega razuma, in zaradi tega sem sklenil, da vas na tihem po svoje kaznujem z neko malo prevaro. Iz tega vzroka sem vihtel hrošča in iz tega vzroka sem ga pustil pasti z drevesa. Vaša opazka o njegovi veliki teži mi je navdala to misel.« >Da, razumem; sedaj ie pa še ena točka, katere ne morem razumeti. Kako naj si tolmačimo okostja, ki smo jili našli v jami?« To ie vprašanje, ki ga zamoreni ravno tako malo odgovoriti, kakor vi sami. En sam veroieten način pa se zdi, da je, po katerem si ji!i moremo raztolmačiti, in vendar je strašno misliti si tako grozovitost, kakor se je godila po mojih mislih. Jasno je, da je Kid ako ie Kid v resnici zakopal ta zaklad, česar nc dvomim. jasno je, da ie moral imeti po-magače pri delu. Ko je bilo to delo dokončano, si ie utegnil misliti, da bi bilo dobro odstraniti vse one, ki so vedeli za njegovo skrivnost. Morebiti ie nekoliko udarcev s cepinom zadostovalo. ko so pomagači delali v jami, morebiti jih ie bilo treba kaj več —■ kdo ve?« državnemu zboru, naj sj odloči za čisto ne-postavno določbo. (Justh pokliče Supila v drugič k redu. Neodvisna stranka kriči, naj se mu vzame beseda. Justh pripomni, da se izjave smejo brati.) S tem je dokazano, da se ni nameravalo vzakoniti predloge v interesu železničarjev, ampak uveljaviti zgolj neko določbo, katero hrvaško ljudstvo smatra za fla-grantno prekršitev zakona. Zato nočemo več sedeti v tej zbornici, kjer se je pogazil temeljni zakon in se ima za norca ves parlamentarizem. (S povzdignjenim glasom:) Zastopnikom hrvaškega naroda ne preostaja nič drugega, kakor poročati hrvaškemu saboru o našem delovanju, ki bo vse nadaljne ukrenil. Hrvatje odidejo korporativno iz zbornice, kli-čoč: Živela Hrvatska! Mažari se norčujejo: Z Bogom! Srečno pot! Sabor. Budi m p e š t a , 4. julija. Saborski predsednik dr. Medakovič je sklical sabor na 11. t. mes. Hrvaški poslanci sestavljajo proglas na hrvaški narod in nameravajo v saboru izreči banu nezaupnico. Bana so na predlog Toma-šiča izključili iz narodnega kluba, katerega podpredsednik je on. Za to je glasoval celo grof Erdody, ki je veliki prijatelj Mažarov in Khuen-Hedervaryjev. Oiicielni avstrijski listi. »Wiener Allgemeine Zeitung«. katera velja splošno za oficielno glasilo, piše: Njihova ekscelenca Košut, ki neprestano zahteva od krone garancije za ustavo, je ustavo kruto prekršil. »Dike narodove«, Košut, NVekerle, Apponvi, Andrassy in Polonyi, s katerimi so še zdaj v zvezi, so zagazili pravo in prelomili zakon. Za Košuta pa ie napočila dvanajsta ura. Pri kraju so dnevi, ko ie zadostovala pri Ogrih beseda: Kossuth Ferencz vam naroča . . . »Times«. Ugledne angleške »Times« od 28. t. m. objavljajo dolg članek o mažarsko-hrvaškem sporu. Opisujejo zgodovino reške resolucije. Baje se bo po mnenju dopisnika »Times« na čelu opozicije postavil bivši ban Pejačevič. Na vsak način Rakodczay ne bo dolgo ban. — Podobne misli izvaja ugledni milanski »Corriere della Sera«. Ogrski ministrski svet. Budimpešta, 4. julija. Ogrski ministrski svet se je 3. t. ni. bavil izključno s hrvaškim vprašanjem, med drugim tudi z interpelacijo poslanca Perica in drugov v avstrijskem parlamentu, ki zahteva, da se k nagod-benim pogajanjem pozove k sodelovanju tudi Hrvaška. Namera bana. Budimpešta, 4. julija. Novi ban bo na vso moč skušal preprečiti, da bi sedanji hrvaški poslanci, ki so obstruirali državno-zborsko delo, zopet bili izvoljeni. Wekerle namerava zbrati politike bivše mažaronske stranke in jim pomoči do večine. Vojaška diktatura. Dunaj, 4. julija. Poveljnik 13. armad-nega zbora v Zagrebu, pl. Chavanne, bo prosil za umirovljenje, in sicer iz zdravstvenih ozi-rov. Ni pa dvoma, da je to v zvezi z namerami ogrske vlade. Wekerle hoče imeti v Zagrebu generala, ki bo popolnoma na strani novega bana. Za novega poveljnika 13. zbora bodo najbrž imenovali Mažara, feldmaršallajt-nanta Gerba, ki bo bana v vsakem oziru podpiral. Nove demonstracije. Zagreb, 4. julija. Dijaki so zopet demonstrirali pred banovini stanovanjem, kjer so vpili: »Dolje Rakodczay! Dolje s koniesa-rom!« Drugače se je vse v redu vršilo, ker so dijaki sami bili previdni in razsodni. Ma-žarske šole in prometno železnično vodstvo ie ščitilo orožništvo. Nervozuost v Ogrski. »Budapest« hujska proti poslancu Spin-čiču, češ, da v naročilu avstrijske vlade ščuva in .ie prišel v Budimpešto hrvaško obstrukcijo podpirat s tujim denarjem. Hrvatje se hočejo z Avstrijo združiti. Socialnodemokraškega poslanca Pernerstorferja je budimpeštanska policija ž c izgnala, češ, da je v svojem govoru na socialističnem kongresu žalil »ogrsko državno enoto«. — Grof Batthyany ie v pogovoru z nekim urednikom lista »Echo de Pariš« izjavil, da se Ogri Slovanov ne boje, pač pa Nemčije in »Dranga nacli Osten«. Ogri hočejo zato svojo armado in gospodarsko neodvisnost in svojo nacionalno državo, kar bo tudi Avstriji prav prišlo. - »Vossische Zeitung« se zato iz Batthyanyja krvavo norčuje, češ, ko boste Hrvate požrli, tedai se boste šele mogli širokoustiti. Do takrat pa ie še zelo daleč. Nova stranka na Hrvaškem. Zagreb, 3. julija. Člani bivše narodne (mažarske) stranke m več drugih politikov se bo združilo pod vodstvom bivšega i>odbana dr. Nikoliča v močno stranko, katere glavna programna točka bo: revizija nagodbe z Ogrsko. To je najmanj, kar bodo Hrvatje odzdaj od Ogrov zahtevali. Rakodczyjevc politike pa noben član bivše »narodne stranke« ne bo podpiral. — V »Neue Freie Presse« razpravlja bivši naučni šef hrvaške vlade Milan Roje o tem, kako treba odzdaj vso hrvaško politiko osnovati na popolnoma novih načelih. »Corriere della Sera« o sporu. Odlični milanski »Corriere della Sera« prinaša o hrvaško-inažarskem sporu daljši članek, kjer popisuje zgodovino reške resolucije in čisto objektivno slika nasilja Mažarov ne samo proti »avtonomni« Hrvatski, ampak tudi proti drugim narodnostim. Državni zbor. D u n a j, 4. julija 1907. Kvotno vprašanje. Stroški za skupne državne potrebščine, to je za armado in mornarico, ministrstvo za vnanje posle, skupno finančno ministrstvo in Bosno se v smislu avstro-ogrske nagodbe razdele po določenem ključu, za kateri so skovali besedo »kvota«. To kvoto določita avstrijska in ogrska kvotna deputacija. Vsaka šteje 15 članov, in sicer 10 jih voli vsaka poslanska zbornica, po pet pa obestranski gosposki zbornici. Ako se kvotni deputaciji ne zedinita o kvoti, potem vladar sam za eno leto določi ključ, po katerem se med Avstrijo in Ogrsko razdeli prispevek za skupne državne izdatke. Zadnjih deset let se nikdar nista zedinili kvotni deputaciji in je vladar od leta do leta določeval staro kvoto 65 6 : 34 4. Isto se .ie zgodilo tudi sedaj. Ogrska kvotna deputacija ie sklenila dne 29. junija: 1. Kvota se določi do 31. decembra 1916. 2. Dokler obstoji enotno carinsko ozemlje, porabijo se čisti carinski dohodki v pokritje skupnih državnih stroškov. 3. Po odbitju carinskih dohodkov se preostali znesek državnih stroškov razdeli tako, da Avstrija plača 656, Ogrska pa 344 odstotkov. O teh predlogih se je posvetovala avstrijska kvotna deputacija. Poslanca Kaiser in El-lenbogen sta predlagala, naj se kvota določi le za pol leta in sicer v razmerju 50 : 50, to je Avstrija plačaj polovico, Ogrska drugo polovico. Ta predlog pa je bil odklonjen s 7 proti 4 glasovom. Dalje je predlagal poslanec Kaiser, naj se carinski dohodki ne porabijo v pokritje stroškov za skupne potrebščine, ker je pri tem preveč oškodovana Avstrija. Ta predlog je bil odklonjen s 6 proti 5 glasovom. Obveljal pa je predlog, da se prispevek razdeli po razmerju prebivalstva, in to bi bilo za Avstrijo 576 in za Ogrsko 42 4. Torej bi bilo po tem predlogu kvota za Avstrijo mnogo ugodnejša, ker bi bil prispevek za 8 odstotkov nižji. To pa ni malenkost, kar naj dokažejo naslednji podatki. Za leto 1907 znašajo nepokriti skupni državni stroški 367,677.270 kron; carinski dohodki v Avstriji 119,594.000 K, na Ogrskem 16,912.500 K in v Bosni ter Hercegovini 1,035.700 K; skupaj 130,942.200 kron. Ker pa znašajo režijski stroški po proračunu 8,028.571 kron, preostane torej čistih carinskih dohodkov 129,513.629 kron. Vsa ta vsota se najprvo porabi v pokritje gori navedenih državnih stroškov, preostanek v znesku 238,163.641 kron se razdeli med Avstrijo in Ogrsko po določeni kvoti. Ker je avstrijski kvotni prispevek najmanj za 8 odstotkov previsok in 1 odstotek znaša za tekoče leto 3,676.772 kron, smo tu opeharjeni za 29 in pol milijona kron. Šc višja .ie avstrijska škoda pri carinskih dohodkih, ki se porabijo za skupno državo. Pri tem poglavju plača Avstrija celo dobrih 80 odstotkov, torej najmanj 40 milijonov kron preveč. Skupno plača Avstrija na leto okroglo 70 milijonov kron, katere bi morali plačati Ogri po pravični kvoti. Iu ker se ti stroški porabijo v prvi vrsti za armado, plačuje Avstrija velik del izdatkov za bodočo »mažarsko armado«. Mažari so v istini prebrisani ljudje. Imeti hočejo samostojno armado, obenem pa zahtevajo, naj Avstrija še nadaljnih deset let vzdržuje in pospešuje mažarski šovinizem. V državi hočejo imeti prvo besedo, odločevati hočejo tudi v vnanji politiki, toda dolžnosti nočejo prevzeti niti polovice. V trenutku, ko ogrski minister Košut zahteva carinsko ločitev od Avstrije, zgraža se mažarska kvotna deputacija, ker hočemo Avstrijci s svojimi carinskimi dohodki prostovoljno razpolagati za domače potrebe. Mažari zahtevajo samostojnost, a ta njih ideal naj plača Avstrija. To je vrhunec politične nesramnosti. Toda avstrijska kvotna deputacija more določiti kvoto, a nima pa moči, da bi tudi izvršila ta sklep. Kvoto določi zopet danes ali jutri krona iu sicer v dosedanjem razmerju. Zato pa pozdravljamo sklep avstrijske depu-tacije, naj sc kvota določi le za šest mesecev. Do novega leta se mora namreč tudi odločiti, ali Mažari sprejino nadaijno carinsko skupnost ali ne. S tem vprašanjem pa je v najožji zvezi kvota. Zato ima avstrijska vlada sedaj priliko in dolžnost, da odločno in tudi vspešno brani avstrijske koristi. Volitve v Galiciji. Danes je zbornica nadaljevala in tudi končala prvo gališko žehto. Minister za notranje posle baron Bienerth je obširno govoril proti nujnosti predloga ter zavračal napade socialnih demokratov na državne organe. Poljski |X)slanci so mu živahno pritrjevali, socialni demokratje pa ugovarjali. Posebno spretno so ugovarjali socialnim demokratom poljski poslanci baron Battaglia, dr. Petellenz in dr. Loe\venstein. Razprava je danes trajala debelih sedem ur. Ves čas je bil v zbornici velik vrišč. Razprava je pokazala, da so gališki socialni demokratje najbolj razburjeni, ker ie pri volitvah propadel njih voditelj in najboljši govornik Daszynski, in da so se pri tej priliki židje vpregli v socialno-demokraški voz. Zbornica je odklonila nujnost vseh predlogov. Slovenska uiilverza. Poslanec Grafenauer je danes izročil 64 peticij koroških Slovencev, dr. Korošec pa 43 za slovensko univerzo v Ljubljani. Podpore vsled toče. Poslanca Pišek in Roškar sta predlagala nujno podporo po toči oškodovanim posest- nikom v občinah Frankovci in Kumberk v ptujskem okraju. Poslanec dr. Krek je zahteval nujno državno podporo po toči oškodovanim posestnikom v vaseh Belapeč, Sovinja, Peč, Tro-belno, Poljane, Zabjevo, Studenca, Kališče, Zavrli, Kriščevo, Smrečje, Zaga, Podstude-nec in Gozd. Profesorska imenovanja. Dr. Krek in dr. Korošec sta vložila ostro interpelacijo zaradi zadnjih imenovanj na ljubljanski in mariborski gimnaziji ter odločno zahtevala od naučnega ministra točen odgovor. Orožnik v župnišču. Dr. Krek in tovariši so vložili interpelacijo na ministra za notranje posle zaradi naslednjega dogodka. Dne 19. junija je orožnik poklical župnika v Št. Lovrencu ob Temenici iz šole in v spremstvu najhujšega župniko-vega nasprotnika zanteval, naj mu župnik pokaže prostore mlekarne v župnišču in izobraževalnega društva v kaplaniji, češ, da ima od novomeškega okrajnega glavarstva nalog ogledati, kakšna škoda se godi v do-tičnih prostorih zaradi društev. Župnik je razkazal prostore, v kaplaniji pa opozoril orožnika, naj si hitreje ogleduje, ker se mu mudi nazaj v šolo. Nato je orožnik stopil pred vrata in zaklical: »V imenu postave se mi mora odpreti!« Jasno je, da po zakonu okrajno glavarstvo ni smelo preiskavati po orožniku, ampak po škofijskem ordinarijatu. V tem slučaju je bila brezmejna bretaktnost in nezakonitost. Zato vprašajo podpisani: Ali hoče minister preiskati navedena dejstva in ukreniti vse potrebno, da se kaj takega več ne ponovi. Via Carducci. Dr. Gregorčič, Fon in tovariši so vložili naslednjo interpelacijo: V Gorici je mestni za-stop ulico »Signori« imenoval »Via Gioane Carducci«. Ta italijanski pesnik je bil nasprotnik avstrijske monarhije, habsburške dinastije in katoličanov. Avstrijsko čuteče in verno ljudstvo je protestiralo proti sklepu mestnega zbora, toda namestništvo ni razveljavilo sklepa. Poslanci vprašajo: Ali hoče minister vkre-niti, da se razveljavi označeni sklep ter odstranijo napisi? XXX Za nujnost predlogov o volivnih zlorabah v Galiciji so glasovali le socialni demokratje, Rusini, češki radikalci, Masaryk in Drtina, Breiter, od Nemcev pa Hock, dr. Lecher, Ofner, Kuranda in Stark. Razmerje glasov je bilo 249 proti 138. Minister za notranje zadeve Bienerth je ovrgel trditve socialnih demokratov zlasti, kar se tiče izgredov v Prze-myslu, kjer je množica sama izzivala in s kamenjem napadla policijo, od katere je bilo tudi več uradnikov in mož ranjenih. Minister zagovarja posebno cesarskega namestnika, obljublja pa, da bosta on in pravosodni minister s strogostjo preiskala vse slučaje, kjer so se volivne zlorabe v resnici vršile. Poljski demokrat baron Battaglia opisuje terorizem, ki so ga pri volitvah uganjali socialni demokrati. Dr. Chiari izjavi, da bo nemškonacio-nalna zveza glasovala proti nujnosti. Po glasovanju vpraša Poljak dr. Dulcba predsednika, ali hoče varovati ugled zbornice, da sc ne bodo dogajali več taki škandalozni prizori, kakor včeraj, ko so se poslanci medseboj psovali in uganjali nečuveni terorizem. Med govorom Dulcbe so Rusini demonstrirali, pojoč svojo himno. Ministre je to tako vzne-voljilo, da so vsi zbornico zapustili. Tudi nemški nacionalci so odšli, krščanski socialci so proti tej komediji protestirali, dokler niso Rusini utihnili. Predsednik odgovori Dulebi, da je vse storil, kar je mogel, da prepreči obžalovanja vredne dogodke. Prihodnja seja jc jutri ob U. uri dopoldne. V ponedeljek se bo začelo prvo branje proračunskega provi-zorija. — Svobodna zveza nemških poslancev iz Češke je sklenila nastopiti v zbornici in v češkem deželnem zboru proti zahtevi Cehov, naj se protokolirajo češki govori. Konference se je udeležil tudi minister Prade. V češkem deželnem zboru nameravajo Nemci začeti z obstrukcijo, ako se Cehom v parlamentu ugodi. — Na željo parlamentarne komisije češkega kluba bo ministrski predsednik Beck v torek stavil glede na jezikovno vprašanje za Cehe povoljne predloge. — Industrijska zveza v državnem zboru se je osnovala. Predsednik je dr. Chiari, namestnika Wittek in Hussak. Zveza šteje 73 članov. — Dcfini-tivna volitev predsedstva se vrši 23. t. m. Zasedanje drž. zbora. Zbornica bo v jesenskem zasedanju sklicana najbrž 8. oktobra. Delegacije se bodo volile šele jeseni, ker sc pred decembrom ne bodo sešle. Za predsednika kontrolne komisije za državni dolg je imenovan član gosposke zbornice Czedik, za podpredsednika dr. Fuchs. Nagodbena pogajanja sc bodo vsled hrvaško-ogrskega spora morala odložiti do 15. t. m. Pogajanja se bodo sedaj pletla okoli živinozdravniškega vprašanja in železniškega tarifa. Klofač grozi. Klofač ie izjavil, da bodo češki radikalci in agrarci začeli brezobzirno obštrukcijo, ako se Cehom glede na protokolacijo čeških govorov ne ugodi. Obstrukcijo mislijo začeti že prihodnji petek in onemogočiti vsakršno delo v zbornici. Zveza državnih poslancev ki so sodniki, šteje 15 članov. Predsednik je poslanec Slama. Dopust ob žetvi. Poslanec Malik ho pričel v zbornici akcijo, da sc dovoli tudi našim vojakom, kakor na Ogrskem, ob času žetve dopust. Agrarci. V klubu čeških agrarcev sta se oglasila kot hospitanta rusinska poslanca Hlibavički in dr. Markov. Izvolili so ju takoj v nekatere delavne odbore. GROF STERNBERG IN DR. KRAMAR -PRIJATELJA? Pred številnimi poslanci v kuloarju je stopil grof Sternberg k dr. Kramaru in mu dejal: »Upam, da bova odslej tako dobra prijatelja, kot sva bila doslej huda nasprotnika,« To rekši mu poda roko. Dr. Kramar odvrne: »Gospod grof, vede vas nisem nikoli razžalil.« — Grof Šternberg bo, kot smo že sporočili, govoril na shodu katoliških kmetov in tudi nachodski kmetje, ki so mu v deputaciji prišli ponujat kandidaturo za deželni zbor, so v večini pristaši katoliške stranke. Sploh je grof Sternberg dober prijatelj s katoliškimi narodnimi Cehi. RAZDELJENJE KMEČKIH POSESTNIKOV. Češki deželni odbor je v svoji zadnji seji razpravljal o razdolženju krneč kih posestnikov. Sklenil je obrniti se do vlade, ali ima statistični material in ali ga hoče posoditi deželnemu zboru. Pozovejo se: Poljedelski svet, deželna banka, hipotečna banka, češka in nemška Zadružna zveza, da naj izjavijo svoje mnenje. O celi stvari se bo razpravljalo v posebni anketi, kjer se bo tudi vprašalo rajfajznovke, če bi sodelovale pri tem. s V ČAST GAR1BALDIJU. Rim 5. V zbornici se spominja danes Garibaldija predsednik Marcora, ki je bil svoj čas častnik v njegovem generalnem štabu. V imenu vlade proslavlja Garibaldija ministrski predsednik Giolitti, nakar se seja zaključi. V senatu proslavlja Garibaldija predsednik Canoniecg finančni minister Carcano konča svoj govor sledeče: Dal Bog, da bi se v Italiji porodil drug junak, podoben njemu, da bi bil nam in vsej človeški družbi v srečo! Zbornica dovoli 3 milijone lir za preskrbo starih Garibaldincev. 3000 frama-sonov iz Italije in francoske (Grand Orient) je v izprevodu šlo k Garibaldijevemu spomeniku. Trst 5. Policija je prepovedala slavlje v čast Garibaldiju tudi v Pulju, Tinjanu in Piranu. V motivaciji pravi policija: „Ker proslavljanje Garibaldija v avstrijskem mestu pomenu državni sovražno demonstracijo, kajti delovanje Garibaldijevo je v prvi vrsti bilo naperjeno proti monarhiji in njenemu vrhovnemu poglavarju." 90.000 PUŠK ZAPLENJENIH. Peterburg, 4. julija. »Novvoje Vrem-ia« poročajo iz Londona, da je angleška vlada zaplenila 90.000 pušk, ki so bile namenjene za ruske revolucionarce. Dnevne novice. + Liberalci za dr. Ploja v Ormožu. Za dne 30. m. m. sklicala je »Narodna stranka« v Ormož zaupen shod. Samooblastno je podpisala na vabilih »Katol. politično društvo za ormoški okraj Slogo«, ki, kolikor nam znano, nima z »Narodno stranko« nikakoršne zveze. Radovedni smemo biti, kako bo »Sloga« zoper to zlorabo svojega imena nastopila. Samoumevno »Sloga« tudi na shodu ni bila zastopana in sta zborovanje vodila le generala liberalcev Spindler in dr. Kukovec. Podpis na vabilih je povzročil, da je med navzoče — vseh je bilo kakih 70 oseb — zašlo tudi nekaj županov in drugih odličnih mož, ki niso pristaši mlade liberalne stranke. Večina teh, med njim nekaj zvestih in uglednih pristašev »Kmečke zveze«, so odšli, čim so zapazili prevaro in smešnost zborovanja. Brezpo-membnost v Plojev prilog skovane resolucije je tem večja, ker je »Narodni List« izrekel, da ie pristop Ploja k temu shodu dovoljen le onim, kateri postopanje Ploja odobravajo. + Dr. Ploj bije resnico prav neusmiljeno. O tem poroča »Slovenski Gospodar«: »Domovini« z dne 28. junija piše, da sc je v seji »Kmečke zveze« dne 13. junija kot prva točka resolucije sprejel njegov nasvet, naj se dela v prvi vrsti na to, da pride do ustanovitve skupnega kluba. Dali smo si pokazati zapisnik iste seje in poizvedovali smo pri nekaterih odbornikih, toda nihče ne ve za oni de! resolucije, o kateri govori dr. Ploj. Dr. Ploj si je torej ta del resolucije celo prosto izmislil!!! Ker piše dr. Ploj o tej seji, da si je vse tudi sam zabilježil, zatrjuje se nam, da je cel čas pri seji kadil in si ni delal bilježk! Pač pa jc res, da se ni držal družbe kmetov, ampak je takoj odšel iz »Kmečke zveze« v »Narodni dom« k tamkaj zbranim liberalcem ter jim pripovedoval o seji »Kmečke zveze«. Tak mož jc Ploj! + Dvomi in muke Ivana Hribarja. Z Dunaja donaša brzojav vest, da je profesor Ma-saryk stopil v dotiko z vsemi poslanci brez razlike narodnosti, ki so svobodomiselnega mišljenja, da bi osnoval »svobodno svobodoljubno zvezo« vseh, ki želijo začeti v parlamentu boj za svobodno šolo in razkristja-njenje zakona. Dozdaj šteje ta klub le Masa-rvka, Hocka in docenta Mahlerja za člane m se zaraditega želi malo bolj razširiti. Kaj misli Hribar? On je zdai podoben tistemu, ki ie stal med dvema kupoma slame. Masaryk pa si najbrž misli o njem tisto Prešernovo: Drug ti ie v skrbno nastavljene mreže — nestanovitno zasačil srce; — vendar na mene še nekaj te veže, — kaj da je, komaj med se ve. f Idealizem. Od Platona počenši pa do luuckena so si že skoro vsi iilozofi ubijali glavo. kako bi definirali, kaj je idealizem in marsikateri pesnik je o tem že spesnil dolge ode, ali le eden je pogodil, čeprav že precej pozno, kaj je pravzaprav ta svetovni nazor, oziroma tisto čustveno razpoloženje, ki mu odgovarja. Dr. Prijatelj, ki komaj čaka dne, kdaj bi prišel na slovensko univerzo za profesorja filozofije, je namreč idealizem v »Naših Zapiskih« definiral sledeče: »Idealizem označuje filozofsko strukturo duha, soglasu-iočo kaotične konkretnosti v sferah abstrakcije v podobi harmoničnih, idealnih likov.« Ce tu ni kje kakšna tiskovna pomota, potem se ta definicija pač giblje v sferah precej nerazumljive abstrakcije, ki pa nima nobenega harmoničnega lika na sebi in je tudi zelo kaotična. Ni dvoma, de se bo gospod dr. Prijatelj na podlagi te svoje difinicije idealizma lahko habilitiral na bodočem slovenskem vseučilišču. + Volivna pravica frančiškanov. Državno sodišče je 3. t. m. razsodilo, da imajo člani frančiškanskega reda volivno pravico, ker že od 1. 1789 pri njih ni več v navadi mendiciranje.' + Deželni dobrodelni zavodi In deželni odbor. Leta in leta že vre na deželnih dobrodelnih zavodih in skoro bi rekli, da ga ni meseca, v katerem bi se ne pojavljale večje ali manjše afere, v katerem bi v javnosti ne bilo čuti ostrih kritik, ogorčenja polnih pritožb in vedno naraščajočih glasov po temeljiti pre-strojitvi naših deželnih sanitetnih razmer. Oblast pa, ki bi imela ovreči očitanja in gledati na to, da se odpravijo napake, trdovratno molči in pridno disciplinira zdravnike, ki so in ostanejo naravni zastopniki njim v varstvo in skrb izročenih bolnikov. Razumemo, da ie mogoče v vsakem vprašanju zavzemati razna stališča; vpraša pa se, katero je pravo. In če tu uvažujemo, potem ni dvoma, da v označenem vprašanju naših dobrodelnih zavodov ima edino umestno odločevati humanitarni, pod nobenim pogojem pa ne birokratski princip. Zadnja leta vsak dan tožba za tožbo sili v svet in razburja javnost. Danes je na vrsti blaznica, jutri prisilna delavnica, poju-tranjem zopet bolnišnica in tako gre to lepo dalje in infinitum. Ne bomo govorili o kvalifikaciji doslej odpuščenih zdravnikov, katerim sto, kakorkoli štilizovanih deželnozborskih lajiških dekretov ne more uničiti v njihovi posesti se nahajajočih briijantnih kliničnih in strokovnjaških spričeval. Glede česar se čudimo, je to. da se konsekventno in solidarno zavzema kranjski deželni odbor za kričeča massregelovanja, in da ne spregleda tam, kjer bi moral videti konečno vsak slepec; da še danes ne more ali ne mara spoznati, kam vodi taka zelo opolzka pot. Naj ne misli deželni odbor, da ni nikomur odgovoren, in da sme grešiti, kakor mu drago v žalostnem nadomeščanju obstruiranega deželnega zbora. Za vsak tak korak je soodgovoren, iu skrbeli bomo tudi za to, da se bo dalo našim mislim primernega izraza tamkaj, kjer je to najbolj na mestu. Prišli smo srečno tako daleč, da ni z našim deželnim odborom uikdo drug na Kranjskem zadovoljen, kakor njegovi člani sami — in to, kar se imenuje njihov proteže. — V letu 1907 živimo, v času splošne in enake volivne pravice, v času vsestranskega demokratizma. Zato ne umevamo več birokratskih pritiskov in maščevalnih zločestih disciplinacij, s katerimi misli deželni odbor prav po Khuen-Hedervaryjevem zistemu ali po receptu ruskega absolutizma nadomestiti prepotrebni moderni ustroj. In da primemo zlo pri korenini - vsega tega je kriva nazadnjaška liberalna klika, ki s svojo trmoglavo upornostjo proti modernim časovnim zahtevam zadržuje ves razvoj naše dežele! r Vojaška vest. Zagreb dobi novega kor-nega poveljnika v osebi sedanjega poveljnika VII. hrv. slav. domobranskega okrožja pod-maršala R. Gerba. Sedanji korni poveljnik fzm. pl. Chavanne pojde v pokoj. Promocija. Gospod Karol Pirjevec, ki je bil dne 10. maja t. 1. na dunajskem vseučilišču proglašen doktorjem modroslovja, je napravil dne 17. junija državni izpit. _ Umrl je v Pragi bivši mladočeški deželni poslanec dr. Merislav Krajnik. Izdal je tudi zvezek poezij in prestavil več pesmi političnega pesnika francoskega Berangerja. — Izlet na Javornik. Idrijska podružnica »Slovenskega planinskega društva« priredi dne 7. julija t. I. izlet na Javornik. — Glavni dobitek dunajskih srečk v znesku 400.000 kron je zadet v Brnu. Cene medenini so se zopet znižale. — Podraženje mesa. Načelnik dunajske mesarske zadruge občinski svetnik Hiltter ie izjavil, da, ako do jeseni srbska meja za uvoz živine ne bo odprta, nastane taka draginja mesa, kakoršne doslej še ni bilo. Dunajski mesarji tedaj povišajo ceno mesa za 60 do 80 vinarjev pri kilogramu, tako, da bi 1 kg mesa veljal 4 krone! Dunajsko časopisje srdito pobija to izjavo ter pravi, da je uprav nečuvena, ker so cene živine na dunajskem trgu tako padle, da bi mesarji brez ozira na srbsko mejo morali cene mesa za 15 vinarjev pri kilogramu znižati. Rodbinska tragedija v Zagrebu. V Zagrebu je krojaški mojster Ivan Merkuša ustrelil svojo soprogo Karolino. Merkuši je obrt slabo uspevala. Zadnje dni so mu vse za-rubili. Vslcd tega ga je soproga nagovarjala, naj oba skupno izvršita samoumor. Žena je včeraj ponoči vzela samokres in ustrelila nase, a ranila se je samo nekoliko, ker je naboj bil »slep«. Nato je žena nagovarjala moža, da si prerežeta vratove, a mož jo je od te namere pregovoril. Sla sta potem v Tuškanec, kjer je žena radi gubitka krvi jako oslabela. Ves čas je prosila moža, da se naj jo usmili in naj ustreli njo iu sebe. Mož je končno res šel kupit ostre patronc in šel nazaj v Tuškanec, kjer ga je žena čakala. Mož je tu na ženo ustrelil. Zena ni bila takoj mrtva, pol ure se je strašno mučila. Mož je pričel kričati na pomoč. Prihiteli so možje, ki so moža prijeli, ženo so pa odpeljali v mrtvašnico. Na vprašanje zakaj ni tudi sebe ustrelil, odgovarja mož, da ga je težko umiranje ženino tako prestrašilo, da ni imel več poguma še sebe ustreliti. — Velik požar je v Zagrebu uničil del tekstilne tovarne. Škoda je velika. Prostovoljno ognjegasno društvo v Opatiji priredi v nedeljo 14. julija povodom blagosiovljenja svojih gasilskih priprav veliko ljudsko slavnost v Opatiji ob vili »Corove«, (staro grobljo). — Žrtev Save. Utonil je 1. junija pri kopanju devetletni Janez Bučar iz Pijavskega. Truplo so potegnili iz vode 4. junija pri Krškem. — Čudna kokoš. Pri posestniku Pivecu v Hošnici je neka kokoš dolgo časa bolehala. Ko jo žena zakolje, najde, da ima kokoš čudno velika jetra ;tehtala so tričetrt kilograma, čeravno je bila kokoš srednje velikosti. — Zadavil se je na kosu mesa. 66-letni Ivan Zotta je bil prišel dne 28. m. m. v Trst, da tu obišče svojo hčer. Šla sta skupno obedovat v neko krčmo. Med obedom se je pa staremu Zotti zaletel kos mesa in mu obtičal v grlu. Revež je na vse načine skušal, da bi se rešil, a oni kos mesa mu ni šel več ne naprej in ne nazaj. Hči njegova in tudi drugi gostje krčme so mu skušali pomagati, a ko so videli, da so vsi njih poskusi brezuspešni, so odpeljali starca na zdravniško postajo, kjer sta si zdravnika dala toliko časa opraviti, da sta mu slednjič res izvlekla iz grla oni nesrečni kos tnesa. A bilo je prepozno; starec je bil že izdihnil. — Palačo grofa Sylva Tarouca v Pragi je kupila mestna občina praška za 1,900.000 kron. — Z nožem v nogo je sunil v Nadgcrci Janez Dane Franceta Oblaka ter ga tako poškodoval, da so Oblaka prepeljali v bolnišnico. — Nesreča v Kašiju. V Kašlju pri Zalogu ie voz pritisnil Franceta Gostinčarja k zidu in ga hudo poškodoval. — Umrl je dne 28. junija Frančišek Uk-mar, občinski tajnik v Postojni. Bil je sin pokojnega učitelja Jakoba Ukniarja. — Prostovoljno gasilno društvo v Trzinu obhaja dne 14. julija obletnico svoje ustanovitve in otvorjenje ter blagoslovljenje gasilnega doma. Blagoslovljenje gasilnega doma se vrši ob pol 4. uri popoldne. Potem pa se prične ljudska veselica z raznovrstnim sporedom na vrtu gospoda K. Strmole. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti slavna mengiška godba. — Vstopnina k veselici je 30 h. — Društveniki v uniformi so vstopnine prosti. — Radi slovenske porote v Trstu je stavil v poslanski zbornici interpelacijo državni poslanec dr. Rybaf. Liberalna zadružna zveza. Liberalci snujejo svojo zadružno zvezo. Prvi korak je bil ob zadnjem občnem zboru kranjske kmetijske družbe: Akcijo vodi v družbi g. Lenarčiča gosp. Rožman, ki je bil svoj čas uslužben pri ,.Zadružni zvezi". Po praških slavnostih. Iz Prage se nam poroča: V hotelu „de Saxe" so priredili Francozi obed županu dr. Orošu, pri katerem so mu izročili zlato kolajno za zasluge pariškega mesta. Zlate kolajne so dobili še dalje: Podžupana dr. Štych in Jirousek, pisateljajaroslav Vrchlickv in Svatopluk Čech, srebrne kolajne: Dr. Podlipnv, dr. Pinkas, dr. Jerabek, bronaste pa: dr. Sclieiner, dr. Vlček, Cižek, dr. Outh in Vaniček. Nekdo je izgubil kombiniran potni list iz Prage do Ljubljane in do Zagreba, jeden pa potni list do Trsta. Naj se oglasi ta na kolodvoru Franc Jožefove železnice! Okraski slavnostnega prostora na Letni so zdaj poceni na prodaj. Nekaj Slovencev je šlo med slav-nostjo na grob Jana Lega na olšanskem pokopališču ter položili venec nanj. — Koncert prirede koperški učite-ljiščniki v Trstu pri Sv. Ivanu dne 14. julija 1907. v prostorih ..Narodnega Doma" v korist učiteljskemu konviktu. Pri koncertu igrajo učiteljiščniki. Vstopnina h koncertu 60 vin.; k plesu K 1. dame proste. Blagajna se otvori ob pol 8 uri zvečer. Začetek točno ob pol 9 uri. — Veselica v Domžalah. Veselico priredi »Katol. izobraž. in pod. društvo" v Domžalah v nedeljo, 7. julija 1907, na pro-storišču g. tesarskega mojstra Fr. Ravnikarja. Na sporedu je petje, godba in igrokaz v treh dejanjih „Don Manuel." Pri veselici sodeluje iz posebne prijaznosti slavna domžalska godba. Začetek ob polu 4 popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste KI, II. vrste 60 vin., stojišča 40 vin. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. — Novice iz Štange. (Toča. — Sadje. — Romarji.) V sredo zjutraj« se je naenkrat zmračilo, nastal je vihar in vsula se je toča, tako, da je bilo v petih minutah vse belo. Padlo jo je največ v Veliki Štangi in sicer okoli cerkve. Škode je precej napravila pri koruzi in ječmenu. Sadja je veliko pobila. — Češenj je precej in so sedaj večinoma dozorele. Pridite poinc! Kislih jabolk bo tudi nekaj. Orehi pa so letos izvanredno polni. Sena se je manj nakosilo kot druga leta. — Shod sv. Antona se je lepo in častitljivo obhajal. Ljudi je izvanredno veliko prišlo iz Dolenjskega. Samo čez Vagenšpcrk je prišlo 78 voz romarjev. — Z vozom ponesrečil. Dolinarjev hlapec Jakob Hudovernik iz Kosez je z vo- zom peljal steljo. Po nesreči je prišel pod voz, ki mu je nogo zdrobil in glavo tako razbil, da hlapec še vedno nezavesten leži. S skale je padel 121etni Gabrijel Šu-bic v Vevčah tako nesrečno, da nui je počila glava in je le malo upanja, da bi okreval. -— Pomlloščenje. Kmet Štefan Spiglič iz Karapna, ki je bil radi dvojnega umora obsojen na smrt. je pomiloščen v dosmrtno ječo. Jlalerske miti š Nečuveni čini liberalne stranke. — »Zveza slovenskih posojilnic« preganja katoliško misleče uslužbence. Dr. Kukovec ima to zaslugo, da je provzročil bratomorni boj na Štajerskem. »Smrt klerikalcem«, to je geslo te krvoločne stranke s hinavsko pobožnostjo. V zadnjem času so vrgli kar štiri katoliško misleče ljudi iz službe na cesto. Žalska občina je odpustila dosedanjega tajnika in ravnotako dosedanjega redarja edino iz tega vzroka, ker sta somišljenika katoliške stranke. Siromaka sta zdaj brez kruha na cesti! In to je občina poslanca Robleka! K takim ljudem se zateka dr. Ploj . . . Se hujše je pa, da istotako krvoločno ravna »Zveza slovenskih posojilnic«, pri kateri je toliko denarja katoliško mislečih ljudi. Samo radi katoliškega prepričanja so vrgli iz tiskarne enega knjigoveza, in iz »Zvezne trgovine« trgovskega uslužbenca. Obe žrtvi katoliškega prepričanja sta morala iti iz domovine v tujino s trebuhom za kruhom. 'Tako je delo svobodomiselne napredne stranke! š Konkurz je proglašen nad trgovino Marije Javoršek, trgovke na Goinilskem. š Ponesrečena deklica. Po neprevidnosti mladega hlapca Jurija Koline so se spla-šili v Polčanah konji, ker hlapec po bregu navzdol ni zavrl voza. Povožena je bila ob tej priliki šolarica Ana Pofisk, o kateri sodijo, da umre na poškodbah. š Na solnčarici je umrl 14-letni pastir A. Gobec s Kovaškega vrha. š Stavka zidarjev v Mariboru. Mariborski zidarji stavkajo. Zahtevajo, da se določi minimalna dnevna plača 4 K in ne 2 K 90 h, kakoršna je običajna v Mariboru. Zahtevajo nadalje tudi v ostalih razredih primerno zvišanje plače. Zahtevajo tudi, da se zniža delavni čas od 10 na 9 in pol ure. š Nov »Narodni dom« zida »Posojilnica v Slovenski Bistrici«. Stal bo 30.000 kron. Nemški listi zato pene jeze. š Razpuščeno nemško društvo v Slovenski Bistrici. Člani slovenjebistriške krajevne skupine državne zveze »Anker« so sklenili soglasno, da razpuste skupino in da zapijejo denar. Nad »nezavednostjo« slovenjebistri-ških nemških trgovcev se jako ieze nemški listi. š Gibanje »Proč od Rima«. V Gratkornu pri Gradcu je pristopilo protestantizmu 48 oseb. š V goreči postelji. Dne 2. t. ni. ob polu eni uri ponoči ie prišel precej natrkan domov v Mariboru, Stolni trg 5, brivski pomočnik Franc Dobaj. Vžigalico, s katero je prižgal luč. je vrgel v posteljo in je zaspal. Postelja ie jela goreti. Dobaj se je prebudil, ker je bil ožgan in se je še pravočasno rešil. Iz sosednje kavarne so prihiteli ponočni gostje, ki so pogasili gorečo posteljo in preprečili večjo nevarnost. š Zblaznel je v Mariboru 4. t. m. delavec K rane. Oblečen v spodnjo obleko ie letal po Mariborski cesti in kričal, da ga zasleduje vrag. š Jarenina. Dne 27. junija je bil tu pokopan g. Janez Gornik iz Jeleiič. Rajni je bil župan pesniške občine, načelnik krajnega šolskega sveta, predsednik podružnice »Siid-mark« za Jarenino iu okolico, načelnik nemške hranilnice itd. Bil je sicer mož dobrega srca, a vedno so ga hujskali nemškutarji iz Maribora. In tako je bil strasten nasprotnik našega narodnega gibania, akoravno je vedno zatrjeval, da je sin slovenskih starišev. Z njim se ie podrl, rekli bi, glavni steber nemškuta-rije v Jarenini. Fn steber, Reiningerja, smo sami podrli, drugega pa je podrla smrt. In tako upamo, da pridejo veselejši časi za narodno gibanje tostran Maribora. Koroške noto k Slavnost povodom polaganja temeljnega kamna za »Narodno šolo« v St. Jakobu v Rožu na Koroškem se vrši dne 14. julija t. 1. s sledečim vsporedoin: I. ob desetih dopoldne slovesna sv. maša v Št. Petru. II. Ob 11. uri na stavbišču »Narodne šole«: 1. Pozdrav, 2. D. Fajgelj: »Molitev za slovanski rod.« Pojeta koroška moška pevska zbora »Drava« in »Rožica«. 3. Govor. Govori mil. g. prošt Gregor Einspieler. 4. Blagoslavljanje. 5. D. Jenko: »Molitev.« Poje moški zbor »Narodne čitalnice v Kranju«. 6. Govor. Govori zastopnik »Kat. polit, in gosp. društva za Slovence na Koroškem«. III. Okoli I. ure popoldne obed v »Narodnem domu« in ogied okolice. IV. Točno ob pol 4. uri koncert v zgornjih prostorih »Narodnega doma« z naslednjim vsporedoin: 1. A. Foerster: »Naše gore.« Mešan zbor. 2. A. Hajdrili: »Jadransko morje.« Moški zbor. 3. M. Hubad: a) »Je pa davi slaiTca pala«, b) Ljub'ca povej, povej!«, c) »Škrjanček poje žvrgoli«, mešani zbori. 4. A. Foerster: »Povejte, ve planine!« Moški zbor. 5. a) dr. A. Sch\vab: »Moji dc-vojčici«, b) dr. G. Ipavec: »Tiček«, c) dr. G. Krek: »Vabilo«, mešani zbori. 6. Dr. G. Ipavec: »Savska«, moški zbor. 7. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj«, mešan zbor. 8. Fr. Gerbič: »Slovanski brod«, moški zbor. Pesmi pod točko 2. in 6. pojeta koroška moška pevska zbora »Drava« in »Rožica«, vse ostale pesmi pa pevski zbor »Narodne čitalnice v Kranju«. V. Takoj po koncertu na vrtu »Narodnega doma« prosta zabava: petje, šaljiva loterija in drugo. Vstopnina h koncertu I K za osebo. Ker je namenjen čisti dobiček »Narodni šoli«, se preplačila hvaležno sprejemajo. Vstop k veselici pa je vsakomur prost. — Posebna vabila se ne izdajajo. Pevska in druga društva, katera se nameravajo udeležiti te slavnosti, naj se pravočasno zgla-se pri gosp. Mateju Ražun, župniku v Št. Jakobu. Radi velikega narodnega pomena prosimo vse slovenske liste, da blagovole priobčiti ta vspored. Pripravljalni odbor. k Umor. Pri Zgornji Beli na Koroškem so našh mrtvega kranjskega železniškega delavca Šuligoja. Ranjenca so prepeljali v be-Ijaško bolnico, kjer je umrl. Umora sta osumljena kranjski delavec Ignac Kos in natakar Ivan Rauter, ki so ju zaprli. k Samoumor. V Križih pri Paternijonu se je ustrelil 25-letni hlapec Jožef Kircher. k Ker so ubili ptujega psa in pojedli njegovo meso je obsodilo celovško deželno sodišče Vinko Gasserja v desetdnevni, Janeza Pesentheimerja v 14-dnevni, Jakoba Gasserja v 8-dnevni, Elijo Gasserjevo v 7-dnevni, Marijo Nussbaumerjevo in Marijano Gasser v 5-dnevni strogi zapor. IMM nouice, lj Splošna stavka mizarjev v Ljubljani. Zahteve stavkujočih mizarskih pomočnikov v Ljubljani so naslednje: 1. Upelje naj se minimalna plača in sicer po prvem letu izučenja 2 K 80 vin., začetkom tretjega leta 3 K 40 vin. — 2. Delavni čas bodi od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od pol 2. ure popoldne do 6. ure zvečer brez odmora, vendar pa se sme med delom pojesti južina, ki jo gre dopoldne ali popoldne učenec ali kak drug delavec iskat. Ob sobotah konec dela ob pol 6. in ob takojšnjem izplačevanju. 3. Povišanje plače za 15 odstotkov. Iz tega so izvzeti samo oni, ki dobe vsled upeljave minimalne plače toliko priboljška, koji je ravno 15 %. — 4. Do-kladc za delo izven delavnice, v mestu 60 v., do daljave 5 kilometrov I K. Za vsako drugo daljavo 2 K 20 vin. na dan. — 5. Ob dnevih pred božičnimi in velikonočnimi prazniki se dela do 2. ure popoldne in se plača za celi dan. 6. Cezurno delo se plača za 25 odstotkov več kakor normalno. — 7. Prvi maj-nik bodi prost. — 8. Pripoznanje zaupnikov m organizacije. — 9. Ta kolektivni dogovor velja dve leti za vse delavce, tudi za eventu-elno pozneje sprejete. Pred pretekom tega roka se moja ta pogodba en mesec prej odpovedati. Ako se to od nobene strani ne zgodi, ima veljavo še za eno nadaljno leto. Mojstri so poslali stavkujočim odgovor, v katerem so zadovoljni s praznovanjem 1. maj-nika, minimalno plačo odklanjajo, zvišanje plače hočejo urediti po pridnosti in zmožnosti posameznika, 9 in pol urno delo hočejo priznati, ako mizarski pomočniki sprejmo akor-dno delo, nagrado za delo izven delavnice v Ljubljani odklanjajo, do 5 km so pripravljeni dati 1 krono, nad 5 km 2 kroni. Zaupnike in oiganizacije nočejo priznati. S predlaganim koncem dela ob sobotah so mojstri zadovoljni istotako da dajo nagrado za čezurno delo. Ta odgovor mojstrov so mizarski pomočniki včeraj na shodu odklonili .u hočejo vztrajati v stavki.. Ij Štiridesetletnico službovanja gg. pristava I. Cesarja, revizorja J. Pavličeka, skladiščnega mojstra I. Kcnda, akordanta P. Marinka, delovodje J. Starmana slavijo južni železničarji s koncertom jutri dne 6. julija 1907 v prostorih hotela »Južni kolodvor « (Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer, vstop prost. Spored ni brez zanimivosti. lj Tujcev je bilo meseca junija v Ljubljani 4117. V »Unionu« iili ie bilo 814, pri »Slonu« 715, pri »Maliču« 391, pri »Lloydu« 364, prj »Južnem kolodvoru« 249, pri »Iliriji« 211, pri »Štruklju« 160, pri »Avstrijskem cesarju« 140, pri »Bavarskem dvoru« 118, pri »Graj-žarju« 91, ostali se razdele na druge gostilne in prenočišča. lj Nova Magoličeva slika. V izložbenem oknu Hribarjeve knjigarne v Šelenburgovih ulicah je te dni razstavljena najnovejša slika izpod spretnega čopiča marljivega slikarja S. Magoliča. Slika je pokrajinska. Kakor večina Magoličevih pokrajinskih slik tako je tudi ta slika prav prikupljivega vtisp. To že radi predmeta. Predstavlja namreč pokrajinski motiv iz Mestnega loga ob Gradaščici za Kole-zijo. Ta pokrajina nam je znana na prvi pogled, slikar jo je kaj dobro posnel po naravi: ob potoku visoka senčna drevesa, skozi katera se nam odpira pogled na prosto. Slika je lepa celota. Mirno zatišje je slikar poživil s primerno štafažo. V ospredju je naslikal mladeniča, ki je odložil obleko ter pravkar stopa v vodo. Tudi v ozadju, v daljavi je videti celo vrsto mladih ljudi, ki se vesele dobrote zraka in solnca po hladni kopeli na prostem. Sliko bi mogli nazvati: Ob vročem poletnem dnevu. Glede barv in tehnike zasluži slika popolno pohvalo. Barve so vesele in živahne, vjemajo se v lepo harmonično edinost. Kakor znano, rabi slikar gladko, mirno tehniko. lj Kresovi v čast sv. Cirilu in Metodu. Včeraj zvečer je na Golovcu na prijaznem g. Anžičevem gričku »Visoko« zažgalo pevsko društvo »Ljubljana« velik kres. Na gričku je bilo polno občinstva, ki se je zabavalo ob petju in umetalnem ognju. Poleg tega sta na Golovcu gorela še dva kresova. Kres »Ljub-liane« je svetil Ljubljani do ranega jutra^Opa-zili smo tudi lepe kresove na Sv. Joštu, Smar-jetni gori, na Straži, na Urški gori, pri sv. Primožu, Sv. Valentinu in po kamniški okolici. lj Pogreša se od predvčerajšnjim enajstletna sprevodnikova hčerka Julijana Kuhar-jeva iz Šiške št. 164. Deklica ie plavolasa. nosi modro krilo, tak predpasnik in bel slamnik. Prva domača slovenska pivovarna O. Huerjewšii Ustanovljena let« 1854. v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 Štev. telefona 210, priporoča slavnemu občinstvu ia spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o r n o 2469 I60--3H f godcih In steklenica lj Mnogo mizarskih delavcev zapusti Ljubljano. Ij Umrla je na jetiki usmiljena sestra Ju-lijana Poeschl. Ij Prisiljenca pobegnila. Dne 2. t. m. sta pobegnila od košnje na Ceškovem travniku pod Rožnikom prisiljenca Andrej Rahne iz Dolskega in Jurij Bergant iz Cerkelj. lj Zaradi nevarnega pretenja je bil sinoči aretovan stavbni risar J. P. Grozil je svojim starišem na tak način, da je bila aretacija neizogibna. lj Poneveril je pri poštnem uradu v Opatiji službujoči pismonoša Franc Presetnik 2500 K in pobegnil. Presetnik je rodom Ljubljančan. Ij Gorenjski vlak vstavil. Predsinoč-njem se je pripeljal čez prelaz na Dunajski cesti kovač Matija Knez iz Ježice, baš v trenutku ko je peljal mimo gorenjski vlak. Da ni strojevodja vlaka vstavil, bi se bila zgodila velika nesreča, ker je bilo na vozu še pet drugih oseb. lj Nesreča. Ko se je pripeljal predvčerajšnjem po Rimski cesti posestnik Anton Benčina na vozu, v katerega je imel vpre-žena dva konja, sta konja pričela skakati in je Benčina padei z voza tako nesrečno, da si je zdrobil na komolcu desne roke kost. Izgubil je zavarovalni potnik g. Jožef Omerza tarifno knjigo zavarovalnice ,Generali" s št. 19. Pošteni najditelj naj odda pri magistratu. Razne stunri. Krstna imena in državni poslanci. Med sedanjimi državnimi poslanci je 64 Jožefov, 58 Francov, 35 Janezov, 29 Antonov, 24 Karlov. Tudi v tem se kaže demokratičnost državnega zbora. Stavka poljedelskih delavcev Vodstvo rusinskega narodnega sveta je razpisalo za 25. t. m. stavko poljedelskih delavcev. Pasivni odpor pravnih praktikantov. Pravni praktikanti v Pragi so pričeli s tihim odporom. Sklenili so, da delajo le, kar morajo po predpisih. O svojih zahtevah vlože spomenico. Pred očmi svojega ženina in brata se je pričela potapljati v kopališču Blackpool neka mlada deklica. Ženin in brat sta skočila za njo, da jo rešita,, a valovi so tudi ženina in brata deklice vrgli tako daleč v morje, da so vsi trije utonili. Poneveril je pet milijonov frankov in pobegnil v Atene Parižan Henrik Delorme. Stavka telegrafistov. Stavkati so sklenili telegrafisti v Cikagi, da pokažejo svojo solidarnost s stavkujočimi telegrafisti v San Fran-ciscu. Roosevelt se za velevažno stavko zelo zanima. Nesreča na železnici. Pri ogrski postaji Kaba na progi je skočil iz tira tovorni vlak. Razbitih je sedemnajst voz, škode je 24.000 kron. Izginil je župan šlezijskega mesta Oppeln dr. Boksch. Pogrešajo ga že od 10. junija. Upor v preiskovalnem zaporu. Vlomilca Pattermann in Schottko sta v družbi še treh kaznjencev zastavila vrata v zapor s posteljami, mizami in s klopmi, ko bi bil nioral Schottko pred porotnike. Niso hoteli odpreti na prigovarjanje, češ, da zažgo rajši upravo. Udali so se šele, ko so pričeli v ječo brizgati vodo. DEMONSTRACIJA GARIBALDIJEVIH CESTILCEV. V protest proti policijski prepovedi so čestilci Giuseppe Garibaldija priredili sinoči po Trstu demonstrativen sprevod po mestu. Sprevod je odšel s trga Carlo Goldoni, kjer ima svoj sedež »Club giovanilc Giovanni Bo-vio«. Sprevoda so se udeležili Mazzini-janci z belo-rdečo-zeleno zastavo. To so namreč italijanski republikanci in njih zastava nima savojskega grba z belim križem. Pridružilo se jim je tudi večje število socialistov z rdečo zastavo. Vseh skupaj je bilo demonstrantov kakih 1500. Vsled petja prepovedanih pesmi je policija aretovala kakih 19 demonstrantov. Telefonska in brzojavna poročila. ZA SPLOŠNO IN ENAKO VOLIVNO PRAVICO V DEŽELNIH ZBORIH. I) u naj, 5. julija. Danes je državni zbor razpravljal o nujnem predlogu socialnih demokratov glede uvedbe splošne in enake vo-livne pravice v deželne zbore. Danes je k tej točki govoril tudi dr. Krek, in sicer kot prvi progovornik. Ob veliki pozornosti zbornice je nastopil za sprejem nujnosti. Pričel je svoj govor slovenski ter se je pečal tudi s Hribarjem, o katerem je dejal, da v Ljubljani drugače govori kot na Dunaju. Ob velikem pritrjevanju svojih klubovih tovarišev in tudi socialnih demokratov govoril je dr. Krek za splošno demokratiziranje vsega državnega ustroja in vseh zastopnikov. Zastopal je načelo, da je demokratiziranje vseh zastopstev najboljše sredstvo proti socialni demokraciji. Govornik je izjavil, da bi četrto kurijo za deželne zbore sprejel od države le kot nekako odplačilo na dolg države. Govor dr. Kreka je vzbujal v zbornici splošno pozornost in tudi ob koncu žel burno pohvalo. Dunaj, 5. julija. Predsednik je v današnji seji državnega zbora naznanil: Nemški radikalci so svoje nujne predloge spremenili v navadne predloge. Isto je storil dr. Šuster-šič s svojim nujnim prelogom za spremembo društvenga zakona. Nujni predlog socialnih demokratov za uvedbo splošne in enake vo-livne pravice je utemeljeval Nčmec; grof Sternberg je govoril proti. Na interpelacijo o nenormalni napetosti med živinskimi in mesnimi cenami je odgovoril poljedelski minister, da se vlada briga za to dejstvo in da bo že v proračunu za leto 1908 postavila 200.000 K za aprovizacijska prizadevanja. PROTOKOLIRANJE NENEMŠKIH GOVOROV. Dunaj, a. julija. Stališče vlade glede protokoliranja nenemških govorov je, da se taki govori in interpelacije sprejmo, v protokolu pa se jim da avtentična nemška prestava. Drugi predlogi kot nemški se pa ne sprejmo. Ako želi kak Čeh, Poljak ali Slovenec prej v svojem jeziku govoriti, mora to prej vladi naznaniti in pridati avtentično prestavo. DEŽELNI ZBORI. Dunaj, 5. julija. Vlada namerava sklicati na dan 10. septembra k daljšemu zasedanju vse deželne zbore, izvzemši tirolskega, ki bo razpuščen. HRVAŠKI POSLANCI IN NJIHOVA NA-DALJNA TAKTIKA. Zagreb, 5. julija. Hrvaški poslanci se vrnejo iz Budimpešte v Zagreb v soboto ob 10. uri zjutraj. »Novi List« prinaša vest, da Hrvaška odslej, dokler bodo trajale sedanjč razmere, ne bo več poslala svojih poslancev v ogrsko skupno zbornico. Zagreb, 5. julija. »Srbobran« piše, da je Košut s svojim nasiljem proti Hrvatom prizadel Mažarom občutno izgubo in jih privel do »drugega Vilagoša«. GARIBALDINSKA DEMONSTRACIJA NA REKI. Reka, 5. julija. V gledišču Fenice se je vršila ob zvokih Garibaldijeve himne tako burna garibaldinska demonstracija, da je policijski ravnatelj Dolzaui prepovedal nadalje igrati himno. Temu ukazu se niso pokorili in je pozneje reški guverner dal dovoljenje, da se himna igra, ko je bila igra že končana. NEMŠKI CESAR PRIDE NA KOROŠKO? Dunaj, S. julija. Razširja se vest, da bo letošnjim cesarskim vajam na Koroškem prisostvoval tudi nemški cesar Viljem. GARIBALDIJEVE SLAVNOSTI. Rim, 5. julija. Predsednik zbornice Marcora ie v slavnostnem govoru v čast Ga-ribaldiju dejal med drugim: »Torej, če naj bo Italija po intencijah Garibaldija nositeljica mirovne misli in napredka in mora boju oznanjati boj, potem pa mora tudi obramba Italije biti popolna in zato ime Garibaldijevo sili vsakemu Italijanu v roke puško ter zahteva od parlamenta mogočno mornarico.« Drugače je hi! govor Marcorijev zelo zmeren in lep. — Kralj je podelil mnogim politiškim in tudi drugim kaznjencem popolno pomilo-ščenje. TERORIZEM V RUSIJI. P e t e r b u rg , 5. julija. Tu pripravljajo socialisti in anarhisti velike atentate. Imajo na razpolago ogromne vsote denarja. Na eni strani se organizira bojna družba socialistov, na drugi pa monarhistovska zveza ruskih ljudi. Prebivalstvo beži iz Peterhurga. Peter h ur g, 5. julija. Socialistični teroristi so razstrelili v zrak poštni iu brzojavni urad v Lozicah. OD BOMB RAZMESARJENI TAT. L y o u , 5. julija. Neki Beux, posestnik trgovine z umetalnim ognjem, se ni mogel ubraniti tatov vlomilcev. Naposled je nastavil po omaricah, kjer je denar, bombe. Ko sta predvčerajšnjim vlomila ponoči v trgovino dva tatova, so bombe razpočiie in enega tatu popolnoma razinesarile. Meteorologično poročilo. Višina n.morjem 3062 m, srednji zračni tlak 736 0 mm Cs« opazovanja 9. zveč. Stanje barometra T mm 740 2 Temperatura p« Celziju Vetrovi 17 7 brezvetr. 7. zjutr. 740 9 13 0 si. svzh. jasno 2. pop. 738 8 26 5 sr. zah. Srednja včerajšnja temp. 18 2», norm 19 3» Nebo jasno {h ■SS" o.O Vodstvo društva Ljubljanske dijaške kuhinje tem potom uljudno naznanja, da je bil mnogozaslužni, dolgoletni načelnik, visokorodni gosp. Avgust Drelse tovarnar in posestnik v največjo žalost vseh društvenih članov dne 3. t. m. odpoklican v boljše življenje. Pogreb bode v petek dne 5. t. m. ob S. uri popoludne iz „Leonižča", Zaloška cesta 11, na pokopališče k Sv. Križu in se vsi društveni člani uliudno vabijo. Odbor Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje. Ljubljana, 4. julija 1907. 1500 1 — 1 Kuuerte s firmo, - - pisma, - ■ - račune Itd. - izvršuje natančno po : naroČilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani. OOOl Lepa sobna oprava med drugim garnitura, fin pianino, se radi preselitve ceno proda. io03 3-1 Več se poizve v Gosposki ulici 5.1 II. lOOOl Proda se blagajna (Wertheimer-model) srednje velikosti, dve pisalni mizi, polica za pisma (Briefordner) in več drugih stvari na Glin-cah pri „Boben£ku«. Vprašanje na: E g i d i j Jeglič, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 13. 1489 2—2 Učenca sprejme v trgovino s špecerijskim blagom Ferd. Mebš v Kranju, ms 2-1 »o M dob4 i« pri SINGER Ko. ikc. dražba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. ■V Svarimo s tem najnujnejle svoje odjemalca pred tiralnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom aizvirne Singerce". Ker ml svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" li veJjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih livalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega porogtva, niti doposlati posamnih delov. t Mestna učiteljica stanujoča v bližini novega poslopja višje dekliške šole, sprejme za prihodnje šolsko leto 2 deklici •»na hrano in stanovanje. — Katera, pove upravništvo tega lista. 1487 2 VINO Iv. Zechner v Brežicah štev. 30 prodaja svoja vina s sromeljskih goric, ru-deče po 22 in 23, belo po 23 in 24 kr. liter. Kupci naj se izvolijo sami potruditi k poskušnji, ker se vzorci ne pošiljajo. 1444 6-2 Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne, ali so nervozni in brez energije, da „Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 5000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co., Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C Brady, Dunaj I. 1214 6-2 OD 8 8 8 8 8 CDj I e. najfinejše čajno maslo (pasterizirano), razpošilja po povzetji od 4 kg naprej c™««®^ po 2 K 40 win. Mlekarna v Komendi pri Kamniku. Pri a TOB!ir.nwmii——vrtmmw : anM«ww—«wm—m——1.1.111111 .m 1111 Podružnica s w Celovcu, s 1 Rezervni fond i i 1 i K 200.000. 1 1 g