Slo venec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
39. ŠTEVILKA.	J0L1ET, ILLINOIS, 30. AVGUSTA 1912	LETNIK XXI.
ZA STROŽJE - ZENITNE ZAKONE.
Ameriška odvetniška zbornica pripo roča zdravniško preiskavo zaročencev.
ZOPER ODPOKLIC SODNIKOV.
In zoper preklic sodniških odlokov. Nevarnost za deželo.
Milwaukee, Wis., 28. avg. — Louis J. Behan in nekaj chicaških odvetnikov poizkuša doseči, da bi “American Bar Association” priporočala zakon, po katerem se bi smela ženitna dovolila izdajati samo prosilcem, ki dokažejo z zdravniškimi izpričevali svoje dobro zdravje. Omenjeni predlagajo, naj odvetniška združba priporoča vsem državam v Uniji, da se uveljavi tak zakon. Zdravnik, ki bi izdal izpričevalo brez primerne preiskave ali bi sleparil, bi se moral kaznovati z visoko globo.
Milwaukee, Wis., 27. avg. — Sedaj tu zborujoči kongres ameriške odvetniške zbornice, ki se ga udeležuje 54 odvetnikov iz vseh držav Unije, se je bavil danes, z vprašanjem odpoklica sodnikov in preklica sodniških odlokov. Skoraj enoglasno sta se ti dve odredbi označali kot nevarni za celo deželo, zato da je treba pobijati po vseh močeh.
Prečitalo se je neko poročilo, da ustavni kongres v Ohiu ni hotel sprejeti načel ’odpoklica, da pa je predlagal, naj se sklene zakon, po katerem se morejo sodniki, ki zakrivijo zlorabo uradne oblasti ali napačno uradovanje, po pravilno izvršenem zaslišanju takoj iz službe dejati.
V poročilu se priznava, da se kajpada morajo primeriti v sodniški službi napake ali zmote prav tako, kakor v vseh drugih področjih človeških naprav, da pa se morajo najti druga sredstva, nego ponižanje dostojanstva sodniške službe in sodniške sodbe, in ponižanje bi bilo v očeh občinstva, če bi se mislilo, da se morajo taki zakoni sprejeti, da se pokaže sodnikom ravna pot k dolžnosti. Odpoklic sodnikov in preklic sodniških odlokov je kršenje načel načina vladanja, ki ga je več človeških rodov smatralo za modrega, pravi poročilo nadalje. Tudi da bi ljudstvo s takim zakonom kaj pridobilo, se v poročilu najodločneje taji, in kaže se na to, da je ljudstvo,, bodisi ubogo ali bogato, izza več nego tristo let navajeno, obračati se s svojimi tožbami na sodnika, in četudi osebna nezadovoljnost pri različnosti slučajev in nazorov ne more izostati, vendar da se zaupanje v sodišče in sodnika nikakor ni zmanjšalo, nego znatno povečalo.
Pozneje je zbornica sprejela resolucijo, ki določa, da morajo v prihodnje odvetniki, ki žele biti sprejeti v zbornico, v prošnji navesti, če so črnci. Ta resolucija je bila sklenjena, ko so bili sprejeti trije člani, ne da bi se vedelo, da so črnci, in se zdaj javljajo ostri protesti proti izključitvi teh članov, ki niso zaželeni.
Največja “odprta delavnica”.
“American Federation of Labor” pripravlja organizacijo vseh delavcev v železni in jekleni industriji te dežele. Gibanje, ki meri na to, spraviti največjo “odprto delavnico” v Združenih Državah pod unijsko nadzorstvo, se prične ob istem času v vseh mestih in obrtnijskih krajih, ki imajo železne in jeklene obrate, in sicer s prirejanjem organizacijskih shodov. V neki okrožnici, razposlani iz glavnega stana ameriške delavske zveze (American Federation of Labor), je namig-njeno, da se imajo pritegniti h gibanju močni inostranski življi med delavci jeklene industrije. Okrožnica vsebuje nujno svarilo, da bi bilo v posebno korist jeklarniškim delavcem, ako bi svojim prijateljem in sorodnikom v Evropi svetovali, da je bolje zanje, če prihodnji eno ali dve leti ne pridejo v Ameriko.
Newyorski škandal.
New York, 27. avg. — Mrs. Lillian Rosenthal, vdova umorjenega igravca Rosenthala, namerava v kratkem pričeti pravdo proti policijskemu lajt-nantu Beckerju, v kateri bo zahtevala 100,000 dolarjev odškodnine za umor svojega soproga. Njen odvetnik je zmage gotov.
Strah in trepet povzroča govorica, da hoče policijski komisar Waldo objaviti imenik igravnic in grešnih hiš.
New York, 27. avg. — Ko je bilo prvo zaslišanje Beckerja od zadnjega četrtka preloženo do danes, je odvetnik obtožencev izposloval nov odlog, češ, ker nista on in njegov branjenec še gotova s svojimi pripravami. Becker pride pred sodnika dne 3. septembra.
Avstrijski poslanik gre.
Washington, D. C., 22. avg. — Vlada Združenih Držav je dobila neuradno obvestilo-, da avstrijski poslanik v Washingtonu, baron Hengelmueller pl. HengCrvar, opusti- svojo službo; prihodnji teden odpotuje v Evropo. Baron je deloval 18 let v Washingtonu in jc bil glavar diplomatskega zbora v glavnem mestu.
Pred svojim Odhodom se Hengelmueller poslovi od predsednika Tafta, a svojemu nasledniku prepusti dolžnost, da predsednika uradno obvesti o njegovi premestitvi in imenovanju naslednika.
Pravijo, da bo baron Hengelmueller odpoklican iz svoje službe zato, ker je dosegel v Avstriji običajno uradno starost za diplomatično službo. Dasi o njegovi prihodnji službi ni še nič znanega,' je vendar smatrati za gotovo, da si njegova vlada ohrani njegovo dokazano uporabnost in izkušnjo v kaki drugi službi.
Bar Harbor, Maine, 22. avg. — Baron Hengelmueller, avstrijski poslanik v Združenih Državah, ki uživa začasno v Bar Harboru svoj poletni dopust, ni hotel ničesar izreči o govoricah, da misli na to, opustiti svojo sedanjo službo in nastopiti neko zelo važno službo v Avstriji. Priznal pa je, da namerava v četrtek odpotovati v Avstrijo. Pričakuje se odkrita izjava o resnici govoric v prihodnjih dneh. ____________________
Kongres se odgodil.
Washington, D. C., 26. avg. — Obe zbornici drugega oddelka 62. kongresa sta se odgodili danes popoludne ob 4. uri 30 minut.
Brez imenskega glasovanja je senator La Follette dobil svoj boj, s katerim je senat prisilil, da je sprejel Penrose-resolucijo, ki zahteva preiskavo afere Archbold-Penrose-Roose-velt. Potem se imajo pojasniti kampanjski prispevki Standard Oil-družbe leta 1904., kakor tudi finančni dogovori med Archboldom, G. W. Perkin-som, Rooseveltom in člani kongresa.
Odsek, ki je dobil naročilo, voditi to preiskavo, pa svojih sej ne prične pred mesecem oktobrom.
Skrivnostni prispevki.
G. Archbold, vodilni duh “Standard Oil”-družbe, je izjavil pod prisego, da je dal v menu družbe v republikanski volitveni sklad leta 1904. dva prispevka, enega tedanjemu kampanjskemu blagajniku C. M. Blissu v znesku $100, 000 in drugega senatorju Penrose v znesku $25,000.
Senator Penrose priznava, da je prejel dotičnih $25,000 in primerno porabil. Bliss je, pa med tem umrl. In g. Roosevelt pravi, da o vsem tem ni vedel ničesar.
To zadevo ma sedaj preiskati in pojasniti senatov odsek.
Nepotrjena imenovanja.
Washington, D. C., 26. avg. — Mnogih važnih imenovanj po predsedniku Taftu v zadnjih mesecih ni potrdil kongres pred svojo odgoditvijo. Med nepotrjenimi imenovanci so sodnik R. E. Sloan iz Arizone, generalmajor W. W. Wotherspoon, brigadni general John McClerland in sodnik C. W. Howard v Washingtonu. Nadalje je ostalo nepotrjenih nad šestdeset imenovanj poštarjev.
Zvišanje plač.
Chicago, 111., 27. avg.—Cestnoželez-niške družbe chicaške so sklenile včeraj, da svojim uslužbencem povišajo plače. Če uslužbenci sprejmo ponudbo, bo konec dolgega prepira in preteči štrajk odvrnjen.
Železniška nesreča.
Decatur, 111., 25. avg. — Vlak z izletniki iz Decatura v Indianapolis po progi Cincinnati, Hamilton & Dayton se je vsled zlomljene tračnice prevrnil nocoj pet milj jugovzhodno od tu. En potnik je bil usmrčen in devetnajst je bilo ranjenih.
Čiščenje v So. Chicagi.
So. Chicago, 111., 29. avg. — Na tisoče delavcev, ki so ravno odhajali od dnevnega dela iz jeklarnic in drugih tovarn, je včeraj opazovalo, kako so Z. D. pomožni maršali in priselit-veni agenti čistili okraj rdečih luči. Dveindvajset belih sužnic je bilo rešenih iz southchicaških brlogov. Vse so same Madžarke.
108leten črnec se oženil.
Paterson, N. J., 28. avg. — Vsi ženitni rekordi so bili nadkriljeni tukaj danes, ko sta bila Timothy Griffin, 108 let star črnec, in Lucy Woody, 73 let. stara črnka, poročena cerkveno, ko sta bila že petdeset let mož in žena po imenu.
NEVARNOST ZA TUJCE V NICARAGUI,
Združene Države odposlale tja dovolj pomorskih vojakov, da zaduše upor.
PREDSEDNIK TAFT POZOREN.
Uporniki nastopajo sirove je nego svojčas kitajski bokserji.
Rochester, N. Y., 28. avg. — Predsednik Taft, ki je danes dopoludne u-kazal, da ima deseti pešpolk Z. D. armade, sedaj v Panami, takoj oditi v Nicaraguo, da pomaga tam ščititi življenja in lastnino Američanov in tujcev, je nocoj preklical svoj ukaz. Predsednik je izjavil nocoj, da bo že začetkom prihodnjega tedna zadostno število pomorskih čet v Managui in Corintu, glavnem mestu in glavni luki Nicarague, da se zajamči varnost življenja in lastnine Američanov. G. Taft je bil danes v skoro neprestani brzojavni zvezi z državnim, vojnim in pomorskim departmentom. Izjavil je nocoj prijateljem v svojem zasebnem železniškem vozu, da je prepričan, da bo začetkom prihodnjega tedna nad 2000 pomorskih vojakov izkrcanih v Nicaragui. Dolga brzojavka, ki je dospela nocoj od poveljnika v Corintu ležeče topničarke, poroča, da so voditelji upornikov obljubili, železnično progo od Corinta v Managua vzdržati odprto za zvezo. Nicaraguanska vlada sama je Američane naprosila pomoči in je pripravljena, pri otvoritvi železnične zveze pomagati. Brzojavka na predsednika pravi dalje, da imajo uporniki pet lokomotiv in vlada istotoliko. Vseh deset bo na razpolaganje Združenim Državam, če bo treba. Po prejemu te brzojavke je predsednik preklical svoj ukaz za odhod 10. pešpolka.
Predsednik Taft ni prikrival nocoj svoje bojazni glede položaja v osred-njeameriški ljudovladi. Rekel je, da položaj v Managui, Corintu in drugih krajih morda sedaj ni tako strašen, a da mora ljudstvo drugod v Nicaragui grozno trpeti in mnogi Američani ž njim.
Corinto, Nicaragua, 27. avg. — Kor-vetni kapitan W. J. Terhune in četa 200 ameriških mornarjev in pomorskih vojakov s topničarke v “Annapolis” in parnika “Justin”, sedaj v Corintu, so si danes izsilili svojo pot po ozemlju, ki so je zasedli uporniki, do mesta Leon, katero leži sredi poti med pacifiško brežino in Mangua-jezerom. Tu so napadli, kakor znano, liberalci dne 19. avgusta ponoči speče vladne vojake in jih neusmiljeno poklali. Preden so smeli v mesto, so Američani morali zapretiti, da isto razstrele, če se jih ne pusti naprej. Plenitev v mestu je potem prenehala.
Corinto je sedaj pribežališče za ino-stranske begunce in domačine. S topničarke “Annapolis” izkrcan oddelek pomorskih vojakov patruljira po ulicah pristanišča, in na važnih točkah so razpostavljeni mali topovi, da se odvrne morebiten napad po upornikih.
Zavezna topničarka “Denver” je dospela danes semkaj s 350 pomožnimi vojaki, in križarka “California” z nadaljnjim oddelkom pomorskih vojakov se pričakuje tu jutri.
Mesto zločinov.
Šef newyorške tajne policije William Flynn je konstatirah da je New-York največje zločinsko mesto na svetu. Ni ga mesta, ki bi imelo tako velike in mogočne organizacije zločincev in pariški apaši se ne morejo niti od daleč meriti z njimi. London je napram New Yorku mesto čiste nedolžnosti. Po sodbi Flynnsa so pariški apaši mladoletni pustolovci napram takim velezločincem, kakor je na primer Lupomurellova banda v New Yorku. Leto na leto se vrstijo tukaj izsiljevanja in umori; obstoji pravcata “mafia”, katera je izvršila po natančnih informacijah Flynnsa več kot 60 umorov, ne da bi bilo mogoče staviti jo na odgovor. “Povprečno vsaki teden se umori človek in ni je lopovščine, katera bi se ne izvršila. Navadno se najde žrtve te bande v sodih ali v kanalih, imajo pa tudi svoje pokopališče.” Najhuje pa je, pravi Flynns, dokazano dejstvo, da ima ta izsilj evalna banda zveze s političnimi strankami in velik vpliv. Je torej nemogoče, da se jo z resničnim uspehom preganja. Za zločincem stojijo osebe politične veljave, katere preprečijo aie.tacije!”
Pobegnil.
Dunaj, 22. avg. — Doslej v galiških industrijskih krogih veleugledni vele-obrtnik Spindel iz Kalusza je pobegnil, zapustivši 1% milijona kron dolgov. Prizadeti so deloma dobavitelji, deloma mali obrtniki.
Proti irredentistom.
4
Dunaj, 25. avg. — Zopetno živahno gibanje italijanskih irredentistov je napotilo vlado, da je opomnila krajna oblastva na jugu k odločnemu nastopu. Najhuje so se razodevala rovar-stva “nerešenih” hujskačev zadnji čas v vojni luki Pulj (Pola). Tam so razna irredentiška društva kar odkrito agitirala proti Avstriji brez vsakega ozira na mero in mejo. Puljsko mestno upraviteljstvo je zato sklenilo razdružiti več društev, ko se je po hišnih preiskavah dognalo njihovo protizakonito početje. Zaplenjeni so bili celi kupi letakov, najdenih v društvenih prostorih ali v stanovanjih vodilu,n duhov irredente.
Dramaturg baron Berger umrl.
Dunaj, 25. avg. — Dr. baron Alfred Berger, ravnatelj dvornega gledališča, je podlegel obistni bolezni. Svojčas je imel na dunajskem vseučilišču mnogo obiskovana predavanja o drami in dramatikih, kakor tudi o ruskem modernem slovstvu.
Vohuna prijeta.
Dunaj, 24. avg. — Do uradnega razgovora z italijansko vlado utegne priti vsled neke vohunske zadeve, o kateri se poroča iz toplic Pejo na Južnem Tirolskem.
Dva italijanska odvetnika, Monte-ozzo in Giacomelli imenoma, sta bila tam prijeta. Vsled njunega kretanja ju je oblastvo osumilo in dejalo v zapor pod obtožbo vohunstva. Njuno ponuđeno poroštvo je bilo odklonjeno. Zagovarjati se. bosta morala v kratkem pred okrožnim sodnikom.
Viljem bolan.
Berlin, 25. avg. — Cesar je obolel za katarom in mišičnim revmatizmom. Odpovedati je moral svojo udeležbo na vseh prireditvah tega tedna.
Črnogorci mobilizirani.
London, 23. avg. — Črnogorski kralj Nikolaj je sklical vse svoje čete. Ob meji je zavladala silna razburjenost in vrše se boji, kakor bi bila proglašena vojna. Na obeh straneh so zaznamovati težke izgube, in ruski poslanik je porto nujno naprosil, narediti prepirom konec.
Grki hočejo otok Samos.
Canea, Kreta, 27. avg. — Francoska oklopnjača “Brunx” je odplula danes od tukaj do otoka Samos, da prepreči podjetje kretiških krdel, ki hočejo o-tok vzeti in razviti grški prapor.
London, 27. avg. — Anglija in Francija odpošljeta vojnih ladij do otoka Samos v Egejskem morju, da preprečijo izkrcavanje kretiških gusarjev.
Krvavo dejanje na Bledu.
■ Dunaj, 22. avg. — O pretresljivem dejanju neke zblaznele matere ££ poroča iz selske občine Bled, na Kranjskem, okrajno glavarstvo Radovljica. Hišna posestnica Bevya (?) je v hipni blaznosti usmrtila svoje 4 otroke in potem izvršila samoumor. Njeno čudno obnašanje je že dlje časa vzbujalo pozornost, vendar je bila videti čisto nedolžna, dokler ni blaznost tako strašno izbruhnila, ko ni bilo nikogar v bližini, ki bi mogel dejanje preprečiti.
Zarotnik izvršil samomor.
Boston, Mass., 27. avg. — Ernest W. Pitman, bogat in odličen graditelj tovarn, je izvršil samoumor davi v svojem stanovanju v Andoveru. Danes bi imel biti zaslišan kot priča v zvezi porabe dinamita v Lawrencu za časa velikega štrajka v tamošnjih tkalnicah. Velika porota preiskuje obtožbo, da je bil dinamit položen vsled zarote velikih tovarnarjev v Bostonu. In samomorec Pitman je bil eden izmed mož v preiskavi. Namen zarote je bil, udariti po delavskih unijah.
Duhovnik umorjen.
Lizbona, 27. avg. — Iz portugalskega mesta Aldeia Obispo prihaja semkaj danes poročilo, da je razburjeno ljudstvo svojega župnika umorilo. Pravijo, da je duhovnik poizkušal izvršiti neki pogreb brez predpisanih obredov. Oblastva in ljudstvo so protestirala. V nastali rabuki je bila duhovniku obleka raztrgana, dočim je on pretepel nekega starca, vsled česar je bil prijet. Pod pretvezo, da hoče zamenjati svojo opravo, predno sledi uradniku, se je podal s tem v prezbiterij, kjer je pograbil revolver in u-strelil policista na mestu. To je ljudstvo tako razkačilo, da je naskočilo prezbiterij in duhovnika izvleklo na cesto in ga umorilo. T^ruplo se ni smelo pogrebsti na domačem pokopališču.
EVROPA SOGLASNA V TURSKI ZADEVI.
Vse velevlasti pritrdile predlogu av-stro-ogrskega ministra vnanjih zadev glede Balkana.
VES BALKAN V PLAMENIH.
Ampak prave vojne proti Turčiji menda ne bo še.
Carigrad, 27. avg. — Srbsko poslaništvo je pri otomanski vladi uradno poročalo o strahu in trepetu, nastalem med krščanskim prebivavstvom v krajini ob črnogorski meji.
Vsled obče panike, povzročene med prebivavstvom po grozovitostih turških čet in tolp v zadnjih dneh in povečane po naznanilu, da se mohamedanski Arnavti tudi oborožujejo, so kristjani po okolici Sjenice in Bjel-poliča pobegnili čez mejo na Srbsko. Obenem je pa srbska vlada priznala tudi uradno, da ni prejela potrdila poročil o storjenih krvavih činih.
Porta je obljubila, da bo spet napravila mir in red.
Dunaj, 26. avg. — Tako skladno menda še ni zvenel evropski koncert. Ko je tudi Francija pritrdila glede Turčije predlogu grofa Berchtholda, vodje inostranskih zadev dvojne monarhije, je sedaj pri rokah pritrditev vseh evropskih velevlasti.
Sedaj se pričenja drugi, vsekako težavnejši del s predlaganim pogovorom o vprašanju, kako bi se mogla nova smer, v katero je krenila Turčija s politiko decentralizirgnja (razsredi-njanja), najizdatneje podpirati ter o-brniti v prid kakor osmanski državi, tako vsem prizadetim državam.
V tukajšnjih merodajnih krogih si nikakor ne prikrivajo, da treba pričakovati vsakojakih vmesnih zvijač in spletek. Vendar utegne pomenkovanje diplomatov pojasniti razmere na Turškem, česar je nujno želeti vpričo vedno bolj pretečega položaja na Balkanu.
Grof Berchthold je v družbi svoje soproge sedaj na posetu pri romunskem kralju in kraljici. Poset ima poleg zasebnega tudi političen pomen.
Opasen položaj na Balkanu.
Berlin, 25. avg. — Razvoj položaja na Balkanu, ki je po mislih najbolje poučenih diplomatov skrajno preteč, vzbuja še vedno glavno pozornost. Dogodki v evropskem hudournem kotu se zasledujejo tu v vseh krogih, ne le v političnih, z izredno napetostjo, iz katere je sklepati samo to, da se pričakuje resen preobrat vsak hip.
Kar nareja splošni položaj še neugodnejši, je okolnost, da tendenčno časopisje zapadnega soseda, ki je z britanskimi hujskajočimi glasili v najtesnejši zvezi, na moč spletkari ter napak obrača in zavija predlog avstro-ogrskega ministra vnanjih zadev, grofa Berchtholda, naj se velevlasti razgovore o turškem vprašanju. Podtikanja so dosegla svoj višek v trditvi, da je grofu Berchtholdu na tem, da dobe evropske pokrajine turške samoupravo in se napravi tako otomanski vladi v Evropi konec, trditev, ki je v Carigradu ne malo razdražila. Pri tem se vsajako sumniči politika av-stro-ogrska in nemška.
Balkan v plamenih.
Belgrad, Srbsko, 25. avg. — Položaj na Balkanu je čimdalje opasnejši. Bolgarija se je sicer na videz spet pomirila, dasi je prebivavstvo zlasti južnega dela dežele za umorstva kristjanov kričalo po maščevanju, ampak Črna gora je pripravljena na boj, in bi bila prejkone pogumna dovolj, iti v splošni zmešnjavi tudi nad ubogega starega, bolnega moža ob Bosporu, če velike dežele evropske ne polože roke pomirljivo na ramo razkačenega Črnogorca.	\
Da pa utegne tako vmešanje prav kmalu priti, preden se kolečka docela ne pogreznejo v mlakužo, je razvidno iz današnjih brzojavk iz Belgrada. Na “Associated Press” je odšla brzojavka iz Belgrada:
Turško klanje se je razširilo že do srbske meje. Snoči so dospela poročila semkaj iz Sjenice ob južni meji, da so Turki včeraj popoludne naskočili mesto in poklali mnogo prebivav-cev. Srbski časopisi, predvsem v glavnem mestu, so silno ogorčeni in so izdali danes posebne izdaje, ki zahtevajo takojšnji odločen protest srbske vlade pri visoki porti.
Da je prebivavstvo vsled teh poročil in pozivov do skrajnosti razburjeno, je jasno, in na včeraj popoludne prirejenem velikem shodu se je govorilo v najhujših izrazih proti Turčiji. Po shodu je šla množica kacih 5,000 ljudi do kraljevske palače in zahtevala, da se nemudoma napove Turčiji vojna. Srbska vlada je imela takoj sejo in se bo danes posvetovala s kraljem Petrom, ki se je pravkar vrnil s svojega letovišča.
Slovenske novice.
Ely, Minn. — Poročil se je tukaj dne 24. avg. rojak Jakob Mušič iz Čudnega Sela pri Črnomlju z gospico Ano Kure, rojeno v Ely, Minn. Ženitnim se je obdržavali pri nevestinih stariših. Mlademu paru želimo obilo sreče v novem stanu! — Tukaj je nastala neka nevarna bolezen med otroki; v enem tednu je pobrala 3 male otročiče slovenskim starišem. — (Poročevalec.)
La Salle, 111. — Mihael Terselič ml., ki je zapustil La Salle pred petimi leti in stopil v službo pri Matthiessen & Hegeler Zinc Co. v Danvillu, 111., je umrl v nedeljo, dne 25. avg., zjutraj po samo enodnevni bolezni vsled želodčne neprilike. Truplo pokojnikovo je bilo prepeljano v ponedeljek v La Salle in dejano na pare v domovanju rajnikovih staršev, g. in ge. Mihael Terselič st., 944 Fourth st., odkoder se je vršil pogreb v sredo dopoludne ob 9. uri, s črno sv. mašo v slovenski cerkvi sv. Roka. Mihael Terselič ml. je bil rojen pred 29. leti v stari domovini in je prišel s svojimi starši v Ameriko v starosti štirih let, in družina se je nastanila kmalu potem tu. Dne 19. februarja 1906 se je mladi Terselič ožvuil v tem mestu z gdč. Marijo Knez. Pred petimi leti sta se preselila v Danville. Poleg žene in staršev zapušča rajnik troje o-trok. N. p. v m.!
Cleveland, O. — Nov avstrijski pod-konzul je prišel sem, in sicer dr. Viktor Krenner, rodom Slovenec, doma iz Škofje Loke.
Chicago, 111. — Prihodnji teden prične g. Etbin Krfstan, pisatelj, glavni urednik soc. dnevnika “Zarja” ter prvi in edini socialistični občinski svetova-vec v Ljubljani govorniško turo po Združenih Državah.
Društvena vest.
Chicago, 111., 27. avg. — Cenjeni člani in članice dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J.! Kakor vam je že skozi poslane dopisnice od strani našega proto-kolnega tajnika znano, se je dr. seja premestila in sicer na 31. avgusta 1912, to je na soboto večer. Upam, da bodete to vsi vpoštevali in pridite gori omenjeni večer v dr. dvorano, da plačate tam svoje mesečne prispevke.
Objednem vas pa posebno opozarjam, da prinese vsak član(ica) svoj certifikat na sejo (član, ki je zadržan omenjeni večer, naj istega pošlje po drugem članu) in istega odda I. tajniku, katerega dobi prihodnjo sejo zopet nazaj. Da rabim vaše certifikate, so vzrok nove knjige, katere je društvo od Jednote prejelo in katere brez vašega certifikata ne morem popolnoma izpolniti. Člani(ice), kateri žive izven Chicage, naj mi pošljejo svoje certifikate po pošti, oziroma naj mi pišejo komu zapuščajo svojo usmrt-nino in sicer natanko kakor stoji v certifikatu, ime dediča, sorodstvo in svota katero mu zapuščate, to velja za člane in članice. Opozarjam vas še enkrat, da mi poročate natančno tako kakor stoji v vašem certifikatu zapisano.
Torej prosim vse člane(ice), da tej mojej želji takoj ugode, da ne bodem imel potem še s tirjatvimi certifikatov sitnosti in nepotrebnega dela. (Konec prihodnjič. Op. ur.) — Led. Jurjo-vec, I. tajnik, 1823 Blue Island Ave.
Jolietske novice.
—“Slovanski večer”, ki ga je priredil Krožek Ameriška Slavija v sredo v Dellwood parku, se je obnesel ob najlepšem vremenu in mnogobrojni u-deležbi, zlasti iz slovenskih najboljših krogov, izborno. Več o tem prihodnjič.
— Rojaku Josipu Zaletel je umrla tri dni stara hčerka Veronika.
Za Jukičevo majko
je nabral newyorški “Hrvatski Svijet” do dne 26. avgusta nič manj nego $1,123.70. _________________
Konvencija N. H. Z.
Dne 9. -septembra t. 1. se prične v, Kansas City XI. konvencija Narodne Hrvatske Zajednice. Mnogo uspeha!
Telesna premena.
Naše telo je sestavljeno iz drobnih celic, ki se neprestano izpreminjajo. Stare, obrabljene celice izumirajo in nove celice se porajajo, tako da je vsakih par let telo popolnoma izpre-menjeno. Bržko se to izpreminjanje preneha in se ne rodi dovolj novih celic, se pojavi bolezen, in poizkušati moramo okrepiti telo in je očistiti skozinskozi. Najboljše zdravilo, ki je priporočati v takih slučajih, je Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vam očisti drob in ga zaeno okrepi. Vsled tega se zboljša prebava in prepreči kisanje ostankov hrane v trebuhu. Očisti vam kri naravnim in prijetnim potom, napravi zdravo slast ter donese hitro olajšbo v boleznih želodca in drobja. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 28. avg. — Naš g. kapelan, Rev. Jos. Pollak, nas zapusti. V ponedeljek odpotuje v Hibbing, Minn., kamor ga je poklical mil. škof James McGolrick za župnika tamošnje fare, v kateri so združeni Italijani, Slovenci in Hrvati. Rev. Pollak bo lahko u-strezal vsem trem narodnostim, ker govori vse tri jezike. In Hibbinča-nom je samo čestitati, da dobe tako vzornega župnika in izvrstnega cerkvenega govornika. Nam Jolietča-nom bo slovo nekoliko težko, kajti Rev. Pollak je tu splošno priljubljen. Pogrešala ga bo zlasti naša šolska mladež, katera ga je resnično vzljubila, kar pri tako vzglednem učitelju ni čuda. Pogrešali ga bomo vsi. Tudi v uredništvu Am. Sl., dasi ostane ie zanaprej naš najmarljivejši stalni sotrudnik. Vsi mu (torej ob težkem slovesu čestitamo k povišanju ter kličemo: Bog z Vami vedno in povsod, častiti gospod, in ohranite Joliet in nas vse v dobrem spominu!
—	Naš g. župnik, Rev. John Kranjec, je šel v ponedeljek v Notre Dame, Ind., kjer se vršijo pod vodstvom chicaškega nadškofa Most Rev. James E. Quigleya duhovne vaje za č. duhovščino chicaške škofije. G. župnik se ppvrne v petek.
—	Novo šolsko leto se prične prihodnji teden, in stiska za prostore v naši župnijski šoli bo spet velika, kajti število naše šolske dece raste od leta do leta.
—	G. Anton Nemanich, predsednik jolietske “Slovenian Liquor Co.”, se je vrnil včeraj iz Minnesote, kjer se je mudil po opravkih. Povsod je bil sprejet s pravo slovansko gostoljubnostjo.
—	G. Mihael Kochevar, naš dobro znani gostilničar pod h. št. 301 State St., član ravnateljstva pivovarne Citizens’ Brewery, član tvrdke Slovenian Liquor Co., član Slov. Am. Tiskovne Družbe itd., je bil včeraj, dne 27. avgusta, preprijetno presenečen. Štork-la mu je prinesla čvrsto deklico, ki je našla že sedem bratcev in sestric. Čestitamo! — G. Frank Rogel, bivši sa-lunar, stanujoč na Smith st. blizu Theilerjevega parka, pa je dobil v dar četrto dete, krepkega dečka.
—	G. John Plaznik, znani bogoslovec in naš sotrudnik, se mudi te dni v naši sredi na svojem povratku s počitnic iz Danvilla, 111., v St. Francis Seminary, Wis. G. Plaznik povsod pridno nabira naročnike za Rev. Trun-kovo knjigo “Amerika in Amerikanci”. Ali je teh naročnikov v Jolietu že mnogo?
•— G. Rudolf Požek, znani krojač jolietski, se je preselil te dni v Iron-dale blizu So. Chicage, kjer je otvoril lastno krojačnico.
—	10 let stara Berta Muc, hči g. Johna Muc, Nicholson st., je te dni prestala operacijo na slepiču (appendicitis).
—	G. Maks Ivanič, ki je bival nekaj let v Niagari, Wis., je zopet v Jolietu, kjer mu najbolj ugaja. Stanuje pri svojem sorodniku g. Nick Vranicharju, 1218 Center St. Njegova žena in o-troci pridejo semkaj iz stare domovine. ,
—	Delavcev zelo primanjkuje v tukajšnji jeklarnici, kakor čujemo. Je-klarnica je bila te dni v taki zadregi, da je celo globo plačala za nekega svojega delavca, ki je moral v zapor. V nekaterih oddelkih jeklarnice je primanjkovanje delavcev tako veliko, da ni mogoče vzdržati redne delovrš-be. Poletna vročina je namreč pregnala iz jolietskega “pekla” mnogo delavcev, ki se s hladnejšim vremenom gotovo vrnejo k svojemu stalnemu delu.
—	Mestni odbor je dovolil $500 v svrho pokritja stroškov za obhajanje Delavskega dne 2. septembra, t. j. prihodnji ponedeljek. Dopoldanska poulična parada bo velikanska, če bo vreme. Popoludne bo v Delhvood parku govoril premogarski ljubljenec John J. Mitchell, podpredsednik zveze “American Federation of Labor”,
—	Poskušen samomor. Vinko Kre pene, rodom Hrvat, star 45 let, oženjen, stanujoč v Rockdalu, je bil v četrtek, dne 22. t. m., prijet in odveden v zapor pod obtožbo, da je oskrunil svojo 121etno hčerko Marijo. Obtožili sta ga njegova žena in hčerka. Mož zanika dejanje. Pridržan je bil do zaslišanja pod poroštvom $1,500 v «krajni ječi. In tu je včeraj (torek), štiri ure pred določenim časom za njegovo zaslišanje, poizkušal izvršiti samomor, češ, da rajši umre nego gre v kaznilnico. Pojedel je namreč v sa-momornem namenu kos navadnega pralnega mila, ki vsebuje mnogo luga, in ta mu je ožgal grlo in želodec. Našli so Krepenca ležečega na tleh v njegovi celici v nezavesti. Brž poklicani zdravnik mu je vrnil zavest in «lajšal bolečine. Zaslišanje je bilo preloženo za tri dni.
—	Tretja žrtev. Elmer Kennelley, star 22 let, sin dne 15. t. m. za vročinsko boleznijo umrlega lekarnarja Frank Kennelleya, je podlegel včeraj istej boleznk Pokojni Elmer je štu-
diral lekarstvo v Chicagi, in je bil četrti član Kennelleyeve družine, ki je zbolel za vročinsko boleznijo (typhoid fever), in je tretja žrtev te bolezni, ki je še vedno razširjena v mnogih hišah ob Irving in Collins cestah v I. wardi.
—	Guverner Hiram Johnson iz Ca lifornije, podpredsedniški kandidat tretje ali napredne (progresivne) stranke, bo govoril v Jolietu dne 10. septembra. Obenem se bo predstavil Frank Funk iz Bloomingtona, progresivni kandidat za guvernerja illi-noiškega.
—	Pošta ostane odslej ob nedeljah zaprta. Nova odredba jolietske pošte se glasi: 1) Okno za splošno oddajo pisem ostane zaprto vsako celo nedeljo. 2) Pisma se. ne bodo pobirala po mestu. 3) Samo pisma vržena v nabiralnico v poštnem poslopju se bodo odpošiljala že ob nedeljah.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so meli: Orkovič Agata, Resnik Martin.
Brockway, Minn., 25. avg. — Gosp. urednik: — Huda vročina je danes tako kot ob žetvi, katera pa ne škoduje turšici, ki bo lažje dozorela. Žita so poštokana večjidel; naši mlatiči mlatijo, toda malo izven naše naselbine. — Danes sta bila sklicana g. Andrej Blenkuš in gospica Rozalija Oman. — Gosp. Frank Golob je šel danes po opravkih na Hibbing, Minn., a se kmalu vrne. — Jerica Zima se je pa podala za kratek čas v St. Paul, Minn. — Prihodnjo sredo bo god našega č. g. župnika. Ob tej priliki mu voščimo vsi farani največjo srečo in še mnogo srečnih let. — Pozdrav rojakom po širni Ameriki! Listu pa o-bilno naročnikov.
John Poglajen.
Butte, Mont., 16. avg. — Z delom gre tu po navadi. Rudarji imamo 4 dol. na dan, toda ne svetujem nobenemu sem priti, ker je veliko brezposelnih, se težko delo dobi. Sicer pa vsaki svojo srečo nosi.
Priklatila se je k nam neusmiljenka in izbrala si je iz naše srede za svojo žrtev v najboljši moški dobi 321etnega Franca Tanko, doma iz Nemške vasi, fara Ribnica, Kranjsko. Pokojnik je bolehal na jetiki od marca meseca. Misleč, da mu bo boljše, ako premeni zrak, šel je 70 milj daleč od Butte k slovenskemu kmetovalcu, katerega je že dlje časa poznal. Tam je bil res z vsem dobro postrežen, toda kruta bolezen ni odnehala, predno je svoje delo do konca izvršila, tako da je ranj-ki dne 11. avgusta mirno v Gospodu zaspal. Par dni pred smrtjo obiskal ga je častiti gosp. Pirnat iz Meadeville in mu podelil sv. zakramente. Ker je pokojnik spadal v društvo sv. Janeza Krstnika št. 14 'K. S. K. J., ga je isto pustilo pripeljati v Butte, in dne 14. avgusta priredilo mu je društvo pogreb na katoliško pokopališče z veliko sv. mašo, katero je opravil čast. g. M. Pirnat. Zopet lep spomin in dokaz, kako velike vrednosti je društvo in kako slabo bi bilo za njega, ako ne bi bil v društvu. To vprašanje naj si dobro preberejo in premislijo tisti, kateri še ne pripadajo nobenemu društvu, ker smrt ne vpraša, si ali ne v katerem društvu. Tukaj se je delo in troski podvojilo, ker je umrl daleč od mesta. Opomnim, da pokojnik ni imel tukaj nobenih sorodnikov, pač pa v starem kraju starše in dva brata. Pokojniku svetila večna luč! Bralcem pa prijazen pozdrav.
Nick Požek, zastopnik dr.
Kansas City, Kans., 26. avg. — G. urednik Am. Slovenca! Ker sem Vam obljubil v mojem zadnjem dopisu, da Vam sporočim o slavnosti našega mladega društva Presv. Srca Jezusovega št. 3199 Modern Brotherhood of America, katera slavnost se je vršila dne
28.	malega srpana, evo me! Prav po ribniško moram reči, da je bil iz slabega jutra dober dan. Preč, ko se je zdanilo, smo se živahno pripravljali in delali krasen venec v podobi srca in šopke za našo krasno tovaršijo, katera je kumovala naši novi zastavi. Okoli
8.	ure nas je sv. Elija res ustrašil, ker je pričel bobnati in rešetati kapljice; prosili smo ga, da naj prestane, in res nas je uslišal, bodi mu čast in hvala. Točno ob 9. uri smo se pričeli zbirati pri naši slovenski cerkvi. Naši slov. zastavonosci so si pripravljali vsak svojo zastavo, kakor pred vojsko. Slo-1 venski društvi sv. Jurija in Triglav sta se zbrali pred cerkvijo vsako k svoji zastavi. Poslali smo našega maršala z godbo po hrvaški dr. sv. Nikole in sv. Roka. Prišla je tudi mestna policija na konjih, in cela armada podala se je korakoma po mestu in nazaj k slovesni sv. maši, pri kateri je naš častiti župnik blagoslovil novo zastavo na izvanreden krasen način.
Kot tajnik novega društva se v imenu vseh članov in članic iskreno zahvaljujem hrvatskim in slovenskim društvom, kakor tudi našemu cenjenemu dr. sv. Veronike, katero nas je pričakovalo pred cerkvijo.
Gospod urednik! Da je bilo to vse res lepo, Vam dokažem; pošiljam Vam eno sliko, pa bodete videli. Res slika nekaj stane, pa meni nič zato, ker
imam v Jolietu prijatelja nekdajnega dragega!
Pa veste, 'gospod urednik, kaj so rekli eni naši Slovenci? Da to društvo ni katoliško, ker ima orla na zastavi in ne križa. Seveda, to pravijo tisti, ki ne znajo do pet šteti.
Še nekaj, gospod urednik! Tisti moj zadnji dopis je meni veliko škodo povzročil, ker sem zinil o novi “slov. šoli” kot predsednik cerkvene občine. Za ta moj razžaljivi dopis sem lepo bil degrediran iz predsedniškega sedeža in so eni siroveži rekli pri seji, “da ga vrzimo od mize”. To maslo je bilo zmedeno proti meni od višjih slojev. Prav po nedolžnem so me obrekovali in' me še. Jaz ko eden ustanoviteljev slov. cerkvene občine nisem tega zaslužil, bo jim že Bog kot pravičen sodnik vse poplačal, pa naj bo kar hoče; mojega jezička ne menjam z nobenim, moj je hvala Bogu in jaz ga bom še rabil, ako Bog da.
Gospod urednik, prav obilo napredka Vam želim, pozdravljam Vas in vse gospode v tiskarni in vse rojake po vsi Americi.
John Bizal, tajnik dr. Presv. Srca Jezusovega.
La Salle, 111., 21. avg. — Z delom gre tu še dosti dobro. Kateri hoče delati, lahko dobi delo, posebno v cementarme! — Operirana je bila naša rojakinja Marija Livek. Prerezali so ji glavo pri ušesih in z dletom kost sekali. Sedaj se prav dobro počuti in mislimo, da bo v kratkem okrevala. Bog ji daj zdravje, ker je dosti bolečin prestala. — V nedeljo, dne 18. avgusta, smo imeli žegnanje v naši fari sv. Roka, našega cerkvenega patrona Naša fara dobro napreduje, ker dose-daj se jih je že poročilo v tem letu 30 (trideset) parov. Vsem voščimo srečo in želimo, da bi podpirali našo faro, da bi še bolje napredovala. — Avtomobilska nesreča se je pripetila tu dne
18.	t. m. Po 5. ulici so se trije tujci pripeljali v naše mesto in ko so vozili navzdol, se je naenkrat zaveza utrgala, da niso mogli več ustaviti avtomobila, ki se je potem prevrnil kraj ceste tako, da so se vsi trije močno poškodovali.— Istega dne se je pripetila avtomobilska nesreča tudi v bližnjem Peru, 111. Šofer je prehitro vozil, s hitrostjo 75 milj na uro, in se zaletel v neko drevo in ostal na mestu mrtev.
Simon Jesenšek.
McHenry, North Dakota, 18. avg. — Dragi mi A. S.! Prosim, priobči ta moj dopis, ker si najboljši katoliški list v Ameriki. Vem, da se iz tega mesta še ni nobeden oglasil, zato se pa jaz malo potrudim, da napišem par vrstic.
Tukaj okoli McHenry smo samo 3 Slovenci, pa vsi samci. Jaz delam za hlapca, imam 40 'dolarjev na mesec. In farmarji dosti pomagačev rabijo za žetev. Kateri je vajen farmi, lahko delo dobi; plača 2 do 3 dolarje na dan.
Tukaj sta 2 Slovenca, imata vsak lepo farmo, eden ima 640 akrov zemlje, drugi pa 160. In tudi jaz, ko sem videl, kako drugi napredujejo, sem si šel tudi sam sreče iskat. Zadnji teden sem bil v zahodni Canadi in sem dobil 160 akrov za homestead. Drugo spomlad bom moral iti gori stanovat za 3 leta, vsako leto 6 mesecev; potem pa lahko “prufam", pa imam 160 akrov zemlje. Zemlja je dobra, in raste 40 do 50 bušlov pšenice na akru.
In tudi tukaj v Dakoti vse lepo kaže. Farmarji se bojo dobro preskrbeli. Jaz sem pa tukaj sam, kakor izgubljena ovca. Ne čujem nič službe božje, zato se pa meni vidi A. S. najboljši katoliški list v Ameriki, ker je vedno kaj svetih reči v nje/n citati. Želim, da bi še nadalje vedno napredoval in da bi v vsako slovensko hišo zahajal.
Zdaj mi je pa toplo, da “švicam", zato pa odstavim pero, se pa še drugi-pot oglasim, ako se tistega koša v stran ogne. Pozdravljam vse Slovence iii Slovenke po širni Ameriki. Vaš naročnik	Josip Kovach.
Mount Olive, 111., 18. avg. — Cenj. uredništvo! Prosim, da natisnete par vrstic v naš slavni katoliški list. Kar se tiče delavske zadeve, gre prav slabo; delamo po dva do tri dni na teden! . V dušnem oziru smo preskrbljeni tako, da hodimo v katoliško cerkev z angleškim duhovnikom, ki je prav vrl mož.
Na društvenem polju pa bolj slabo stojimo v finančnih zadevah. Sicer je pisal neki A. M. dne 26. julija, da je naše društvo sv. Barbare št. 97 K. S.
K.	J. spet en korak naprej, a jaz spodaj podpisani pa mislim, da bo dva koraka nazaj. Resnica je, da smo dne
2.	junija na seji sklenili, da si omislimo zastavo, pa je še nimamo! Želim, da bi jo kmalu mogli kupiti; pa po mojih mislih bomo morali poprej ves črni diamant izkopati, predno bomo nasje želje dosegli in sporočili duhovnemu vodju, da pride našo zastavo blagoslovit ali nam pošlje kakega duhovnika. Tedaj bo pa društvo v resnici en korak naprej!
Še nekaj važnega iiham sporočiti. Tukaj imamo pri društvu sv. Barbare št. 97 nekega “člana”, ki ni bil pravilno sprejet. Dne 14. junija je bil en član izločen, drugi suspendan, in A.
M.	piše po dopisih, da sem se jaz spodaj podpisani zavezal za njiju. Resnica je, da sem jaz zahteval izvanredno sejo, ko sem videl, da ni bilo pravilno. Dne 2. junija na mesečni seji je dr. tajnik kolektal mesečni asesment od treh članov, ne da bi naznanil, da ju bo izločil ozir. suspendiral. Torej društvo ni znalo nič za to. Dne 16. junija sem čital Jednotino glasilo in videl, da je en član izločen in drugi suspen-
diran. Zahteval sem radi tega izvanredno sejo. Na tej seji sta morala dotična člana dvorano zapustiti. Eden izmed njih je bil baje po krivici sprejet, in vendar je potem plačeval osemnajst mesecev asesmente, preden se je izvršila njegova suspendacija. Da je bil sprejet, sem pač pripomogel jaz, ampak sem bil prepričan, da hodi v cerkev in jo podpira in pošilja svoje otroke v katoliško šolo. Zato jaz nisem kriv, in vendar me A. M. napada. In potem smo prišli navskriž radi tega, kdo naj plača dvorano za izvanredno sejo? Še sedaj nismo o tem na čistem. Zdaj pa naj sodijo člani K.
S.	K. J., kam spada tak član, ki ni pravilno pristopil v društvo oziroma Jednoto? Za danes dovolj o tem, drugikrat sporočim bolj natančno.
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in tebi pa, slavni A. S., želim veliko naročnikov in predplačnikov.
Lucas Dier, Box 88, Ma-ko-pin, 111.
New York, 26. avg. — Dne 21. avg. t. 1. je po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal rojak Frank Hribar, doma iz Ihana pri Domžalah na Kranj skem, star 47 let. Lansko leto mu je umrla najstarejša hči v starosti 16 let in letos je pa pobrala nemila smrt še samega. Zapušča vdovo in 3 nedorasle otroke, dve hčeri in enega sina. Sedaj pa boleha zopet starejša hči, katera ne bode tudi več okrevala, da so jo morali poslati daleč ven v bolnišnico. Pokojnik je bil član dr. sv. Frančiška Serf. št. 46 K. S. K. J. Pokopali smo ga 23. avgusta s sveto mašo ob 9. uri zjutraj ter mu je društvo tudi izkazalo zadnjo čast in se udeležilo pogreba z dr. zastavo in ga spremilo na pokopališče sv. Trojice v Brooklyn.
Zemlja naj mu bode mila tuja, ki ga tu bo krila; duša pa nad zvezdami naj se večno veseli!
Nadalje naznanjam, da se vrši naša mesečna seja vsako drugo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer. Naj si to vsak zapomni, jaz ne morem vsake seje razpisati, ker marsikateri mi pravi: “Saj nisem nič pisma dobil.” Seje so samo četrtletne razpisane ali pa če se vrši izvanredna seja, druge pa ne. In bi prosil člane, da bi bolj redno plačevali svoje mesečne prispevke. Glejte društvena pravila in berite Člen IX. “Dolžnost udov”. Kateri ud ne plača donesek 50c vsako mesečno sejo, ni upravičen do bolne podpore. Naj si to vsak zapomni, da ne bode potem imel kake sitnosti, ako zboli.
Nadalje sporočam, da ima naše društvo sedaj prvo veselico ali Silvestrov večer 31. decembra t. 1. in svojo 16-letno veselico ali bal pa prvo soboto v mesecu februarju 1913 1. Piknik, kakor mislim, nam bo ostal vedno 4. julija, ako ne, bom pa drugokrat sporočil.
Nadalje sem bral dopis od dr. Orel št. 90 J. S. K. J. v Glasu Naroda štev. 190. Ker dopis zopet name leti, pa moram nekoliko odgovoriti. Kdor trka, se mu odpre; kdor prosi, se mu da; kdor pa v časopisih napada, se mu pa odgovori. Ker ste imeli svoj 2. piknik 4. avgusta in sami v svojem dopisu pripoznavate, da je bila udeležba slaba, da je bilo slabo vreme in drugi se pa raje udeležujejo izletov tujih narodov, vam jaz odgovarjam, da to je bila kriva gorka voda, katere ne bodem opisoval, da ne pride preveč med svet, in vaša tajna seja, ki jo je vaš predsednik sklical zaradi mene in našega blagajnika pod kaznijo pet dolarjev, če kdo pove. Tajne seje imajo samo anarhisti, ne pa društva, ki so pri katoliških jednotah. Da vam je tajna seja naredila veliko neprijateljstvo že pri društvu in sovraštvo nakopalo na društvo, vi kaznujte vašega predsednika, ki ima tako nerodno zavest, da si sovraštvo nakopava na društvo, samo zaradi dveh oseb skliče tajno sejo, da potem toliko skupaj spravite, da komaj en dopis spišete: ne pa dotično osebo, ki je to povedala. Jaz vas nisem začel napadati in vas tudi ne bom, a pripravljen sem vam vedno odgovarjati na vsak dopis. Zatorej s pozdravom dr. Orel št. 90 J. S. K. J.! Drugokrat pa bolj z narodno zavestjo, da kaj več ne pride na dan ali bolj očitno pisano.
Pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. J., ker vem da bodo obžalovali omenjeno društvo, ker ima tako narodno zavest, da sklicujejo tajno sejo.
Anton Pavli, tajnik.
Waukegan, 111., 23. avg. — (Naznanilo.) Iz urada Slovenske Narodne Čitalnice naznanjam vsem članom, da bo prihodnja seja v soboto dne 31. avgusta ob pol osmi uri zvečer. Se prosijo vsi člani, da bi se v obilnem številu udeležili seje.
Z bratskim pozdravom
Frank Osredkar, I. tajnik.
Waukegan, 111., 20. avg. — Naznanjam članom dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J., da smo imeli zopet v naši sredi mrliča in sicer brata Mihaela Frank-a. Umrl je 4. avgusta. Doma je bil iz Velike Legajne, občina Vrhnika. Bil je dober član našega društva, zato smo ga pa drage volje spremili k večnemu počitku. Naj mu bode lahka tuja zemlja! Zapustil je pa žalujočo ženo in 4 nedorasle otroke, najmlajši še ni eno leto star, tako da je jako žalostna usoda za ubogo vdovo, katere se usmili Bog in dobri ljudje. Spet vidite, ljubi moji, kako je hudo, ako odraslim otrokom oče ali mati umre, ali ob taki riliki je pa ve-
liko hujše, ko ostanejo majhni otročiči. Bog varuj vsako družino take nesreče!
In ko smo pa videli, da so v pomanjkanju in revščini, sva se pa odzvala dva, da sva šla trkat na ljudska radodarna srca ter sva tako pripomogla ubogi vdovi in njenim otročičkom. Bog vam poplačaj vsem darovalcem!
Darovali so naslednji: John Artač 10c, Frank Artač. 25c, Alojz Lah 25c, Fr. Malovašič 30c, John Hladnik 25c, Nace Gržel 25c, Fr. Krojač 25c, Sam Ajsenberg 25c, Andrej Nagode 15c, Fr. Sluga 10c, John Hrovatin 50c, Jurij Kržič 50c, Fr. Rozman 50c, John Podboj 25c, John Kogovšek 20c, Fr. Belec 35c, Jožef Tekavc 25c, Fr. Je-1 rina 50c, John Sedej 25«, Anton Kerin $1.00, Jakob Košir 15c, Jožef Cunta 25c, Fr. Smrtnik 50c, Pavel Gabsek 50c, Fr. Slabe 25c, John Kolenc 10c, Francis Suhadolnik 25c, Anton Železnik 50c, Jernej Slana 25c, Matevž Slana $2.00, Matevž Mausar 50c, Jakob Pustoverh 25c, Jakob Rode 25c, Marija Bebec 10c, Francis Jereb 25c, Anton Kržič 50c, John Bartel 25c, John So-jar 20c, Fr. Makovec 25c, Fr. Jelovšek $1.00,Jožef Kržič 25c, Fr. Furlan 25c, John Možina 25c, Martin Švete 50c, Majk Kaučič 20c, Ivana Pivk 30c, A-polonija Nemanič 25c, Hermina Cerk 25c, John Zalar 50c, John Železnik 25c, Joe Rot 10c, Marija Hodnik 50c, John Stražišar 50c, Peter Rejc 25c, Jakob Dobnikar 20c, Fr. Urh 50c, Frank Bizjak 50c, Fr. Opeka $2.00, John Kukar $1.00, Anton Stritar 25c, Jožef Brence 25c, John Brence 25c, Jakob Kalan $1.00, Anton Nagode 25c, John Slabe 25c, Gašper Leskovec 25c, Fr. Petkovšek $1.00, Lovrenc Istenič $1.00, Anton Maloverh 50c, Majk Prebil 25c, Pavel Tratar 25c, Joe Sterin $1.00, Johana Varšek 50c, Matevž Grum 35c, Francis Jereb 50c, Francis Drašler 25c, Ivana Mikš 50c, Marija Rožnik 25c, Marija Stanovnik 10c, Jera Dolenc 25c, Marija Rode 25c, Neža Setnikar 50c, Marija Srebec 50c, Antonija Mlak 25c, Francis Kuntar 50c, Neimenovani 25c, Lucija Zorc 50c, Marija Jarc 20c, Ivana Mesec 25c, Francis Mesec 25c, Jakob Čelesnik 25c, Marija Makovec 25c, Marija Bobnik 50c, Ana Rep 25c, Ivana Novak 50c, John Mrlak $1.00, Joe Drašler $1.00, Marija Voršek 10c, Ana Drobnič 15c, Ivana Prebil 25c, Jera Župec 25c, John Gantar 25c, John Ste-blaj 25c, Marija Petrič 25c, Marija Remžgar 25c, Francis Janše 50c, Marija Gosar 50c, Francis Čamernik 50c, Rozi Dolenc 50c, Francis Grčar 50c, Liza Pustaverh 25c, Ivana Grimšič 25c, Ivana Kožeh 25c, Ivana Petrovčič 50c, Jakob Oblak 15c, Johana Rožnik 25c, Francis Korenin 25c, John Pajsas 25c) Marija Žitko 25c, Francis Mrzlikar 25c, Joe Zorc 25c, Jurij Zavfšnik 25c, Fr. Setničar 25c, Frank Japel $1.00, Ana Korenčan 25c, John Brence 25c, Tomaž Krajc 25c, John Benčina 25c, Charley Susman 25c, Fr. Malovašič 25c, Marija Lah 25c, Katarina Bonač 20c, Anton Turk 25c, John Grum 10c, John Debevc 25c, Joe Debevc 25c, Ana Stražišar 50c, Elsie Goodman 50c, Fr. Podboj 25c, Joe Podboj 25c, Anton Šuštaršič 50c, John Leskovec 50c, Franc Šuštaršič $1.00, Francis Mrak 25c, Marija Kucler 30c, Karlina Kucler 50c, Joe Rot 50c, Marija Kucler 25c, Frank Ogrin 50c, Joe Cankar 50c, Anton Pirc 20c, John Kužman $1.00, Joe Petrovčič 30c, Valentin Ogrin $1.00, Pavel Peklaj 20c, Blaž Mahnič $1.00, Ivana Rode $1.00, John Maček 50c, Tomaž,Sršek 25c, Ciril Krže 25c, Jakob Leskovec $1.00, Frank Prestopnik 50c, Peter Kržič 25c, Frank Trampuš, 50c, Viktor Krajc 25c, Jernej Špacapan 50c, Valentin Ogrin 25c, Frank Oblak 50c, Anton Malovrh 50c, John Cankar 25c, John Gostiša 25c, John Umek 50c, Jakob Jašovec 20c, Peter Trček 30c, Pavel Trnove 25c, Jakob Zorc 25c, Josip Ogrin 25c, Fr. Mesec 25c, Joe Selan $1.00, Lojze Prne 50c, Fr. Prne 50c, John Cvetlic 50c, Mat. Setničar 25c, Peter Popit 25c, Jakob Kucler 10c, Leopold Bizjak 25c, Marija Pivk 25c, Fr. Pizder 50c, Francis Jarc 20c, John Svete 25c, John Kauč-nik 25c, Fr. Možina 25c, Fr. Bizjak 25c, Andrej Brauničar 25c, Anton Suhadolnik 25c, John Jerina 25c.
Skupaj vsega denarja se je nabralo $76.00, za katere se vam iz srca lepo zahvaljujeva. Bog vam stotero poplačaj, katere ste izročili nama, Franku Brence in Franku čuden.
Podpisana se lepo iz srca zahvaljujem vsem darovalcem in darovalkam, ker ste se usmilili mene in mojih otročičkov. Hvala lepa za sprejeti denar $76.00.
Marija Frank, žalujoča vdova.
Vjna naprodaj
Lansko vino od prve trgatve iz mu-škatel in .tokaj grozdja belo vino po 35c galon, resling po 40c galon, belo vino od leta 1910 po 45c galon, črno 40c galon, staro belo vino 50c galon,
100 proof močan drožnik in tropinovec po 4J-Ž galone za $12, 10 galonov $25. Vino pošiljam po 28 in 50 galonov vkup. Vinarna in distilerija blizo postaje. Pisma naslovite:
S. Jackse, Winery
Box 161,	St Helena, CaL
Severova Zdravila so tu, da vam pomagajo v boju proti boleznim
NEMUDOMA.
Uspešno zdravilo zoper krče, grižo, drisko, kolero morbus in kolero infantum bi se moralo imeti vedno pri roki, zato kadar se rabi tako zdravilo, se mora rabiti nemudoma
Severovo zdravilo zoper drisko
(Severa’s Diarrhoea Remedy)
olajša in odpravi take neprilike. Je potrebščina pri vsaki hiši, posebno pa, kjer so otroci.
Cena 25 in 50 centov.
Severovo zdravilno mazilo
(Severa’s Healing Ointment)
je priporočano kot zanesljivo mazilo za zdravljenje urez, odrg, ran, bul, ožganin, opeklin {in vseh slučajev, kjer je le kaj koža ranjena.
Cena 25 centov.
Zprajil zračni preM
so podvrženi kataru, katerega je vzrok razpostavljanje hitri iz-premembi gorkote prepihu ali ponočnemu zraku, ali prehlad v glavi, ampak olajšba hitro sledi nadevanje
Severnega mazila zoper katar
(Severa’s Catarrh Balm)
Uteši vnetje, zaceli sluzno mreno v nosu in vrne dele v pravilen stan.
Cena 25 centov.
Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zagotovite se, da dobite pristne. Ako jih nima Vaš lekarnah v zalogi, pišite na
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
Angleščina.
Mi poučujemo že peto leto angleščino potom dopisovanja. Dobri uspehi. Lahka metoda.- Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Šolnina nizka.
Slovenska
Korespondenčna Šola
(Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10.)
Î380 E. 40th St. Cleveland, Ohio.
Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino in po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jolietu
FRANK BAMBIČ,
210 Ruby Street,	Joliet, Ills.
Emil Bachman
1719 South Center Avenu*. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-kričanska tvnk ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, KB-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za iva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani ritnik, tiskan n svih slavjanskih jesidfc koji šaljemo na zahtjev svakom* badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovensM. Imamo na stotine zahvalnih dflfl. sov od Vam poznatih slovanskih dn*> štev.
I__________
KRANJSKO.

—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne S. avgusta 14 Slovencev, 12 Hrvatov in 50 Bolgarov; dne 9. avg. 8 Slovencev, 26 Hrvatov in 12 Macedoncev; dne 11. avg. 50 Slovencev, 35 Hrvatov in 25 Macedoncev. Iz Amerike se je vrnilo dne 5. t. m. 60 Bolgarov in dne 9. t. m. 15 Hrvatov.
—	Slovenci na evharističnem kongresu. Približno število slovenskih u-deležencev na kongresu bo 3500. Tržaški in goriški Slovenci ne bodo imeli posebnega vlaka, dočim pojdejo koroški, štajerski in kranjski slovenski udeleženci s svojimi vlaki. Udeleženci se bodo razdelili v skupine pa 50 ljudi. Imeli bodo vsak dan (12., 13. in 14. septembra) zjutraj in zvečer ob šestih skupno božjo službo. Pontihkal-na opravila bodo imeli slovenski škofje. Orli in dijaki imajo znižano pristopnino. Petje bo vodil č. g. Stanko' Premrl.
—	Vojaške vaje graškega kora bodo letos od 31. avgusta do 3. septembra na Notranjskem v okolici Cerkniškega jezera. Divizije bodo močne kakor v vojni. Navzoči bodo: prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, vojni nadzornik general pehote baron Konrad pl. Hoetzendorf, vojni minister Auffenberg, minister deželne brambe pl. Georgi in načelnik generalnega štaba podmaršal pl. Schemua.
—	Nova določba za vojake. Vojni minister Auffenberg je določil glede nabornikov sledeče: Za vojake nesposobni so samo oni mladeniči, ki so ali na obe očesi slepi, ali gluhonemi, ali niso pri zdravi pameti. Za vojno službo pa je sposoben vsak drugi. Na napake kot so: nenormalna glava, ena noga krajša kot druga, jecljanje, gluh na eno uho, ali če si je kdo zlomil kost, pa se mu je zacelila, ako mu manjka en prst i. t. d., se odsedaj naprej ne bodo nič več ozirali.
—	Nov betonski most čez Krko. V Straži pri Novem mestu bodo nadomestili stari leseni in za promet skoraj sposobni most z novim betonskim mostom. Most spaja deželno cesto iz Suhe Krajine z novomeško dolino, po njem se vrši promet iz Bele Krajine in iz Toplic v Stražo. Novi'most bo nad 80 m dolg in troški so preraču-
ijeni na okroglo 90,000 K. Ministr- J itvo za javna dela je dovolilo 30,000 K podpore.	j
—	Razgovor za trasiranje železnice Škofja Loka—Žiri se je vršil dne 7. avgusta v občinski hiši žirovski. Prišli so k razgovoru zastopniki vseh krajev med Škofjo Loko in Idrijo.
—	Blagoslovljenje prve kranjske zadružne elektrarne v Sorici se je izvršilo dne 4. avg. ob mnogobrojni udeležbi domačinov.
—“Dom na Vršiču”. Slavnostna o-tvoritev "Doma na Vršiču (1630 m) se je sijajno vršila dne 4. avg. s sv. mašo, katero je daroval župnik Jakob Aljaž. Udeležencev je bilo čez 500, nekaj iz Goriškega in nekaj iz Kranjskega, tudi več Čehov in Hrvatov.
—	Zoper splošen državni in deželni vinski davek so sklenili soglasen protest občinski odbori občin: Orehovica in Št. Peter v novomeškem okraju, Lokvica in Dobrliče v črnomaljskem okraju.
—	Belokranjska železnica. Na progi pred Novim mestom ser začeli vrtati drugi rov nad prvim, ki je že skoraj dogotovljen. Pred vhodom v predor je zgrajena takozvana galerija. Na Loki so že dozidani trije podstavki za oboke mosta, ki se bo vzpenjal čez Krko. Tudi so že začeli s predpripravami za gradnjo provizoričnega lesenega mostu. Delo gre na ilovnatih in močvirnih tleh le počasi naprej.
—	Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu. Deželni odbor kranjski otvori 1. oktobra 1912 v samostanu šolskih sester “De Notre Dame” v Šmihelu pri Novem mestu gospodinjsko šolo, obstoječo iz notranje šole (internata) in zunanje šole (ekster-nata).
—	O slovensko-hrvatskem katoliškem dijaškem sestanku pišejo “Deutsche Stimmen”, da je preveval vse zbo rovanje naroden duh in da so slovenski in hrvatski katoliški dijaki pokazali, kako znajo boj za narodno idejo v znamenju križa izborno združiti s svojimi katoliškimi čustvi.
—	Slavnost v Črnomlju. Dne 11. avgusta je bilo blagoslovljenje in slavnostna otvoritev novega mosta čez Dobličanko v Črnomlju. Obenem se je blagoslovila tudi nova parna brizgalna rostovoljnega gasilnega društva v Črnomlju.
—	“Slomškova zveza” je dne 8. t. m. zborovala v Kamniku. Mesto je Slom-škarje prijazno vsprejelo. Na kolodvoru jih je pozdravil župan dr. De-reani. Vse mesto je bilo v zastavah. Na zborovanju je bilo navzočih' nad 100 učiteljev in zelo toliko učiteljic. Krasno je govorila o Slomšku gdč. Stupica.
—	Minister Trnka na Završnici. Dne
6.	avg. je na Bledu obiskal dr. Šušteršič ministra Trnko, ki se je ž njim peljal gledat dela na Završnici. Minister Trnka, ki je strokovnjak na polju tehnike, si je ogledal naprave prve kranjske deželne elektrarne. Pri cerkvi v Žirovnici je bil slovesen sprejem, pri katerem so bili navzoči prof. dr. Svetina, župnik Lavrič, župan Finžgar z vsem občinskim odborom in šolska mladina. Minister je izrekel, ko si je ogledal dela na Završnici, da ga veseli, da Kranjska dežela služi za vzgled vsem drugim avstrijskim kronovinam, in je čestital deželnemu glavarju.
—	Tržič dobil slovenskega župana. Po dolgem, skoro enoletnem odmoru se je vršila dne 9. t. m. volitev novega župana in občinskih svetovavcev. Volitev je vodil g. tovarnar Gassner, ki je imenoval v komisijo g. župnika Potokarja in .tovarnarja Globočnika. Za župana je bil izvoljen z vsemi slovenskimi glasovi g. tovarnar Franc Ahačič. Za prvega sVetovavca g. posestnik Ludvik Grassmeier, dalje gg. tovarnar Deu, notar Marinček in tovarnar Klofutar. Vsi so sprejeli izvolitev. Novi občinski odbor bo, kakor je po-vdarjal g. župan, imel pred očmi edinole koristi in dobrobit trškega prebi-vavstva.
—	Počilo je! Dne 9. t. m. se je proti volji starih liberalcev osnovala v "Narodnem domu” v Ljubljani nova stranka pod naslovom "Narodno socijalna stranka”. V “Dnevu” 10. t. m. mladini odklanjajo vsako vtikanje sta- j rinov v novo samostojno organizacijo. “Dan” pravi, da dela na ta način za združenje vsega naprednega življa.
—	Osebna vest. Nadsvetnik Vajkart Gandini je z rodbino zapustil Novo mesto in se preselil v Gradec.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil de-želnovladnemu svetniku in sanitetne- j mu referentu pri kranjski deželni vladi dr. Francu Zupancu naslov in značaj dvornega svetnika.
—	Za sodnika v Velikih Laščah je imenovan dr. Aleksander Poznik.
—	Redka karijera. Listi so prinesli poročilo, da je zadobil umirovljeni naš rojak c. in kr. polkovnik Franc Bese-ljak — plemstvo. Vredno je temu pripomniti, da je odlikovanec, rojen v Črnem Vrhu pri Idriji, kot navaden kmečki fant bil asentiran k vojakom. Bilo je treba pač železne marljivosti in vztrajnosti, da se je mladenič — preprost kovaški pomočnik — brez vse prejšnje izobrazbe povspel na tako odlično mesto v armadi in dosegel celo plemeniti stan. Takih odločnih značajev nam je treba!
—	Na Bledu je dne 8. t. m. zvečer ljubljanska Slovenska filharmonija napravila lepo serenado na čast ministru Trnki. Poklonil se je ministru tudi ljubljanski župan dr. Tavčar.
—	Vojni minister Auffenberg se je dne 11. t. m. z gorenjskim vlakom pripeljal na letovišče na Kranjskem. Izstopil je na postaji Vižmarje in se odtod peljal na gradič svojega tasta.
—	Minister Zaleski in bosanski deželni šef Bilinski na Stolu. Iz Javornika na Gorenjskem se poroča: Dne 9. t. m. sta od tu odpotovala na “Stol” ob 6. uri zvečer in prenočita na planinah fin. minister dr Zaleski in bosanski deželni šef Bilinski. Pripeljala sta se z avtomobilom popolnoma inkognito. Baje gresta potem na Bled.
—	Častno darilo je izročil vladajoči knez Liechtenstein njemu posvečeni skladbi “spominske koračnice 1712— 1912” slovenskemu kapelniku Filipu Emeršič, in sicer 200 kron Liechtensteinskega zlatega kova 1. 1898.
—	Smrtna kosa. V Stražišču je u-mrl trgovec z žimo Janez Lebar, zelo priljubljen mož. — Nagloma je umrl dne 19. julija Matija Govednik, posestnik Gor. Lokvica št. 27; na podu je mlatil pšenico in je hotel snop premakniti, a se je zgrudil in takoj izdihnil. — V Skriljah na Vipavskem je umrl še-stošolec Andrej Valič, tih in zelo nadarjen mladenič. — Na Viču pri Ljubljani je umrl nadučitelj Anton Stres, znan zlasti v turistovskih krogih. — V Ljubljani je umrl deželnovladni svetnik v pokoju dr. Mihael Gstettenhofer v 69. letu starosti. Bil je okrožni glavar v Logatcu, Kranju in Kočevju. Zadnja leta je prebil v Ljubljani.
—	Ponesrečeni vojaki na Triglavu. Ondan so imeli lovci iz Bovca vaje v Triglavskem pogorju. Vaje so se vršile na težko pristopnih krajih. Prišli so do neke stene, ki so jo morali preplezati. Nategnili so vrv in 6 mož je naenkrat plezalo gor. Ker je bila vrv preslaba, se je utrgala in vseh šest je padlo v neizmerno globočino in so se ubili. Vsi so bili rezervisti in zapuščajo doma družine.
—	Poizkusen samoumor Ljubljančanke v Gorici. V Gorici prebiva družina vpokojenega davkarja g. Leopolda Peče. Hčerka Marija Peče je učiteljica na Rakeku. Prišla je na počitnice k starišem. Zelo je bolehala na glavobolu in bila je silno nevraste-nična. Neki ponedeljek ob pol.2. uri popoldne je vstala od kosila in šla v sosednjo sobo. Stariši so mislili, da je šla počivat. Naenkrat zaslišijo padec trupla na cestni tlak in vpitje lju-
di. Oče plane po stopnicah na ulico, kjer dobi težko poškodovano hčer.
—	Ogenj na Bledu. Dne 10. avg. po 8. uri je nenadoma izbruhnil požar v Mandelčevem skednju v Gradu na Bledu, in kmalu je bila v ognju cela hiša. Pri gašenju so se poleg požarne brambe odlikovali letoviščarji.
—	Žalosten sad izseljevanja v Ameriko. Menda ga ni kraja v celi Evropi, kjer bi izseljevanje v Ameriko glede morale in razrušenega rodbinskega življenja rodilo take žalostne sadove, kot se to godi z Dolenjsko. Izmed neštetih slučajev bodi tu naveden le eden, ki je te dni v Novem mestu vzbudil razburjenje. Gornik iz Rateža je odšel pred leti v Ameriko. Pustil je doma ženo z otroci. V moževi odsotnosti se je žena seznanila z bogatim posestnikom po domače Štefancem, ki je ločen od žene in ima več otrok z drugimi. Tudi z Gornikovo je imel otroka. Mož je za to zvedel, prišel domov in od tedaj je bila večna vojska v hiši. Največ pri tem je trpel ubogi otrok sam. Deček je čisto zanemarjen. Preklinja ga oče, preklinja ga mati in zraven še njega, ki jo je do tega pripravil. Ker se oče nezakonskega otroka ni brigal zanj, je to ženo še bolj bolelo. Kjer je videla Štefanca, tam ga je zmerjala s prešičem itd. Ker se je to očitno godilo, se je Štefancu nazadnje le preveč zdelo, šel je Gornikovo tožit. K razpravi sta prišla mož in žena in pripeljala tudi otroka s seboj. Scene, ki so se od zjutraj do popoldne vršile pred sodiščem, so se tudi pri razpravi ponovile. Iz njih je odsevala vsa mizerija posledic izseljevanja. Žena je priznala, da ga je res ozmerjala z nemoralnežem, za to pa da ima tudi živ dokaz... porinila je otroka pred sodnika. Nasproti pričakovanju jo je sodnik obsodil na 3 dni zapora. To pa je moža tako razburilo, da je ves iz sebe zakričal: Z nama je zdaj vun, napravi kar hočeš, jaz grem. Ona pa je zavpila: Jaz pa skočim v Krko, drugega mi zdaj ne preostane. In mož plane ves divji vun, žena pa za njim. Ko pa tudi otrok za njima prijoka, ga mati prime in ga potisne nazaj v sobo, iz katere je odhajal Štefane. Zavpila je: Na, tu ga imaš, naredi z njim, kar hočeš. Nato sta oba zbežala proti glavnemu trgu, otrok pa jokaje za njima. Moral se je poklicati stražnik, kateremu se je otrok izročil. Preskrbel je, da se je za stvar začelo zanimati mladinsko sodišče. Dočim je bila mati pri sodniku, je mož vpil zunaj, da še danes mora eden smrt storiti, a on pa da gre v Ameriko. Kolikor se je dalo poizvedeti, se je gospodom pri mladinskem sodišču posrečilo vsaj za prvo silo napraviti mir.
—	Slavlje štajerskih Orlov. V nedeljo 11. avgusta se je vršilo v lepem Št. Jurju na Štajerskem veliko orlovsko slavlje ob ogromni udeležbi ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Sprevodu po trgu je sledilo cerkveno opravilo, temu slavnostno zborovanje in popoludne telovadba. Uniformiranih Orlov je bilo 160, telovadilo jih je 100. Slavnost je bila posvečena Slomškovemu spominu.
—	Toča. Dne 6. avgusta se je vsi-
pala toča po haložanskih goricah. Trgatev je za več let uničena. Ravno tako v Zavrču.	,
—	Smrtna kosa. Umrla je 151etna hčerka Ljudmila gostilničarja Ljudevita Koserja v Celju. — V Šmartnem pri Celju je umrl veleposestnik Franc Ramšak, star 67 let. — V Sevnici ob Savi je umrl inženir Anton Smreker, 84 let star, ki se je čutil trdega Nemca. — V novi občini Sv. Lenart nad Laškim je umrl prvi župan Ferdinand Trupej, vrl Slovenec in katoličan. —
V	Vojniku pri Celju je umrl g. Franc Majcen, p. d. Luks, star 67 let. — V župniji vranski je umrl 821etn; Gregor Kars. — V Smolniku pri Puščavi je umrl občinski tajnik g. Ivan Lam-precht, zaveden Slovenec, ki je 30 let zvesto tajnikova! — Na Proseniškem je umrl posestnik Janez Omerza, star 80 let. — V Loki pri Zidanem mostu je umrl šolski načelnik in bivši 151etni župan Anton Kajtna. — V Gradcu je umrl c. kr. poštni kontrolor v pokoju Franc Lončar.
—	Umor? Iz Ptuja: V Jiršovcih so našli ondan nedaleč od domače hiše umorjeno 211etno samsko kmečko hčer Alojzijo Pukšiš. Imela je prerezan vrat. Bila je v drugem stanu in sumijo, da jo je umoril njen zapeljivec.
—	Obesil se je pri Sv. Ani blizu Cmureka posestnik Alojz Senekovič, hud žganjepivec..
—	Gradec, 7. avg. Mesar Ludovik Farendl, katerega so zaprli, ker je delal klobase iz gnijočega mesa, se je v zaporu obesil.
—	Žrtve povodnega moža. V Dravi pri Mariboru je utonil pri kopanju 17-letni pekovski učenec Karol Kavčič.—
V	Savi pri Hrastniku je utonil pri kopanju 181etni p. d. Bajdatov.
—	Ormož. Dne 1. t. m. je v Kra-stovškem vrhu blizu Ormoža udarila strela v škedenj L. Hecla in ga zažgala. V škednju so se nahajale dve hčerki gori imenovanega Hecla v starosti 11 in 13 let'in stara mati Jožefa Hecl. Strela je obe deklice usmrtila in so bile pri priči mrtve, med tem ko se stari materi ni nič zgodilo.
Za evharistični kongres na Dunaju se je priglasilo do 350 koroških Slovencev. Koroški Slovenci se bodo peljali s posebnim vlakom na cesarski Dunaj, da tudi katoliška Avstrija vidi, da so še katoliško narodni Slovenci na Koroškem.
—	Dunajski tovarnar Schoeller ponesrečil na lovu. Dne 8. avgusta popoldne ob 5. uri je šel znani tovarnar Schoeller iz Dunaja z gozdarjem Alojz Pošlep iz Trbiža na lov v Trtinji log
j pri Žabnicah. Krenila sta na desno , navadnega pota v takoimenovani “hudi graben”, ki se nahaja okrog tri četrt ure hoda iz Žabnic. Ko sta se vračala okrog 7. ure in se je začelo že nekoliko mračiti, zasliši gozdar Po-i šlep krik za seboj. Tovarnar Schoel-, ler> ki se je plazil za gozdarjem po precej strmi strugi navzdol, je namreč zdrknil — bila je zemlja mokra — ter pobil tudi gozdarja. Oba dva sta zdrknila dol, a gozdar se je k sreči vjel na nekem grmovju, Schoeller pa se je prekucnil čez njega ter nekaj metrov pod Pošlepom padel v neko mlako. Sreča je bila, da je vsaj Pošlep ostal nepoškodovan. Spravil je potem Schoellerja z velikim trudom in naporom v dolino na pot. Medtem se je stemnilo in gozdar Pošlep je takoj poslal v Žabnice k Ehrlichu po voz. Ob pol 9. uri zvečer je šel Anton Ehrlich z hlapci in z vozom po ponesrečenca. Ta je padel tako nesrečno, da si je v rami zvinil levo roko in jo zlomil. Nadalje je dobil nekaj ran na glavi ter bržkone tudi nekaj notranjih poškodb. Zato je bil transport kljub največji previdnosti jako. otežkočen. Pot v Vrtinji log je precej slaba in tudi od hudournikov recej izprana. Zato so morali voz črez kipenje in struge vzdigovati in nositi, kajti vsak sunek je povzročil ponesrečencu neznosne bolečine. Ob 11. ponoči so ga pripeljali v Žabnice, potem so ga odpeljali takoj na Trbiž, kjer je ponesrečenec dobil prvo zdravniško pomoč od dr. Kobana.
—	Podveza Orlov za slovensko Koroško se je ustanovila dne 4. t. m. v Celovcu.
—	Koroška skupina “Jugoslovanske strokovne zveze” se je ustanovila v Celovcu dne 3. t. m.
PRIMORSKO.
—	Češki narodni socialci v Trstu. Dne 6. avgusta zvečer je dospelo v Trst,150 čeških narodnih socialcev, ki so se ustavili na svojem potovanju tudi v. Ljubljani. Slovenci so jim priredili sijajen sprejem. Miramarska cesta je bila nabito polna ljudstva. Ko so Čehi prišli z kolodvorskega poslopja, so jih pozdravili tisočeri Živio!- in Na zdar!-klici. Godba N. D. O. je zasvirala himno “Hej Slovani”, nakar se je ljudstvo uvrstilo v sprevod in med velikanskim navdušenjem peljalo Čehe v “Narodni dom”. Pred “Narodnim domom” je stalo več tisoč Slovencev. Pozdravni večer se je vršil v gledališki dvorani “Narodnega doma”. Goste so pozdravili dr. Rybar, dr. Kisovec v imenu N. D. O. in Ivan Jaklič v imenu Zveze Jugoslovanskih Železničarjev. Za prijazni sprejem sta se zahvalila dr. Stechlih in urednik Niki, ki se je zlasti zahvalil dr. Ry-baru na možatem nastopu v državnem zboru v obrambo časti češkega naroda proti napadom nemških listov v času sokolskega zleta v Pragi. Dne 8. avg. ponoči so se Čehi odpeljali s parnikom v Benetke. Pri njih odhodu so se Slovenci zopet zbrali na pomolu sv. Karla in se poslovili od severnih bratov.
—	Polom tržaškega bankirja. V Trstu je izročil ključe sodišču in pobegnil znani bankir in menjalec denarja Neuman. Mož se je pred vsem največ pečal s prodajo raznih srečk in sicer na obroke. Največ svojih odjemalcev je imel v Istri in na Goriškem, med katerimi je največ Slovencev in Hrvatov. Predno je napovedal kon-kurz, je prodal vse vrednosti in še celo blagajno. V nekem predalu so našli 350 kron denarja, katerega je bržkotne prezrl — in nekaj nič vrednih papirjev. Pasiva znašajo čez pol milijona kron. Neuman je pobegnil s celo rodbino bržkotne v Italijo. Svoje uradnike in uslužbence je odslovil tik pred napovedjo konkurza, njegov kompanjon, Jankovitz, pa je pobegnil že pred pol letom in ga gotovo čaka kje v Italiji. — Poroča se nadalje: Od ubeglega menjalca denarja Neumana v Trstu ima “Živnostenska banka” tirjati 445,-000 K. Prizadeti so še drugi zavodi.
—	Iz preiskovalnega zapora v Gorici sta bila izpuščena brata Pavel in Teodor Faganelli iz Mirna, ki sta bila aretirana radi znanega konkurza.
HRVATSKO.
— Jukič na smrt obsojen. Zagreb, 12. avgusta: Mnogo pred 11. uro se je zbralo mnogobrojno občinstvo na Zri-njevcu in pred sodnim stolom. Pripravljeno je bilo vse redarstvo in o-rožništvo, ki je bilo izvršilo velike varnostne odredbe. Bili so v službi vsi redarji in orožniki, kolikor jih je sploh v Zagrebu. Potiskali so občinstvo iz Zrinjevca in izpred sodnega stola v postranske ulice, kolikor so mogli. Pri
tej priliki je bilo aretiranih 10 gospodičen, ki so držale v roki cvetje. Nato je policija zabranjevala vstop v dvorano celo onim, ki so imeli vstopnice in je puščala razun žurnalistov le take osebe vanjo, ki so ji bile všeč. Niti branitelja dr. Prebega niso hoteli pustiti v dvorano, a si je s silo napravil pot. Nato so bili pripeljani v dvorano obtoženci, prvi Jukič. Kakor hitro je prišel Jukič v dvorano, je začel klicati: “Živela sloga Hrvatov, Slovencev in Srbov!” Za njim so vzklikali i ostali obtoženci. Jetničar je hotel Jukiča odstraniti, a je nastalo med občinstvom in časnikarji veliko razburjenje. Iz galerije se je od tu in tam vsula na’ Jukiča kakšna cvetka. Jukič sam je imel v gumbnici rdečo rožo. Ob 11. uri je vstopil v sodno dvorano senat v črnih oblekah in s črnimi kravatami. Vsi so zdaj vedeli, kaj pride. Predsednik je začel brati dolgo motivirano obsodbo. Med branjem mu je Jukič neprestano segal v besedo. Klical je, da je vsega kriv Čuvaj, da bodo šele sedaj začeli proti njemu delati in da se bo že še enkrat našel kdo, ki ga bo ustrelil.
Obsodba se glasi: Luka Jukič, 25 let star, pravnik, se obsodi na smrt na vešalih, Gjuro Cvijič, 15 let star, stavbni vežbenik, na 5 let ječe, Avgust Ce-sarec, 18 let star, učenec osmega razreda realne gimnazije, na 5 let ječe, Dragotin Bublič, 16 let star, učiteljski pripravnik 1. tečaja na 5 let ječe, France Neidhardt, 18 let star učenec VII. razreda realne gimnazije na 5 let ječe, Kamil Horvatin, 16 let star, učenec 1. tečaja trgovske akademije na 5 let ječe, Roman Horvat, 19 let star, pripravnik IV. tečaja na 6 let ječe, Vladimir Badalič, 20 let star, učenec IV. tečaja trgovske akademije oproščen, Dušan Narančič, 20 let star, dijak trgovske akademije, oproščen, Vatroslav Dolenc, 22 let star, pripravnik IV. tečaja, oproščen, Josip Šarinič, 21 let star, pripravnik 4. tečaja, na 6 mesecev, Stjepan Galogaž, 19 let star, učenec VI. gimn. razreda, oproščen.
Državni odvetnik izjavi, da nima proti obsodbi ničesar omenjati. Branitelji so vložili priziv. Predsednik vpraša Jukiča, ali se on pritoži? Jukič vzklikne: "Jaz apeliram na celi hrvaški narod! Čuvaj je kriv, njega ima zadeti kazen! Naj ga sodi narod! Smrt izdajalcem!” Ostali obtoženci vstanejo in zapojo: “Ljepa naša domovina!” Na galeriji kličejo nekateri: Živio Jukič! Policija je odredila obsežne varnostne odredbe. Po vseh ulicah patru-lira orožništvo.
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčat s ča8o okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR * CAFE,«?
Postrežba izborna— prav po domače
....JOLIET
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, 111
Kadar imate s sodiščem opraviti obr nite se na
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite \ slovenskem jeziku, ker je Slovan.
POZOR!
Rojaki pomislite s! poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet.
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N.	W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL
|[iiiiiniiiiniiiniiiNiiiiiifliiiHiiiiHniiiiHnifliuHiionffiiinin
1 Kadar se mudite na vogalu ¡jj Ruby and Broadtvay ne pozabite vstepiti v
| MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni.
= Fino pivo, najboljša vina in smodke.
I Win. Metzger
= Ruby and Broadway JOLIBT
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitmwimijflHmtfflitHimiii
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svoje
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEYAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111.
Anton Kirindč
Cor. Columbia tn Chicago Sts.
'H—'
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company.
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu.
Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3501 E. 95th St. • So. Chicago, III.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KROMl VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD M 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po	brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM. TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 M-ILIJONOV KRON. VSAKM IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI aU kaki ZANESLJIVI BANKL PRI BARU KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo m**} varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki mo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik..........Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Inkorp. 1. 1899.
V lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik.........Anton Nemanich
"Tajnik............William Grahek
Blagajnik.............John Grahek
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
sploh delu čast, ako ne krščanstvo? mu nedovoljeno, to sme storiti drugi. Kdo je bolj obsodil in ožigosal lenobo, Iz teh nevarnih teorij slede tudi druga kakor ravno krščanstvo, ki je uvrstilo nasprotstva s krščanskim nravoslov-to pregreho med sedem poglavitnih jem. Krščansko nravoslovje uči prin-grehov. Krščanstvo uči, da je delo cip autoritete, ker prihaja vsa oblast vsacega človeka dolžnost in da nam od Boga; zato pa zahteva krščansko delo opravljeno iz dobrega namena in nravoslovje od podložnih pokorščino v stanu posvečujoče milosti božje has- in podrejenost pod poglavarje. Soci-■ne tudi za večnost. Krščanstvo pa je jalizem pa ožigosa vsako nejednakost postavilo tudi praznike, določilo je kot koristolovstvo na eni in kot škodo torej dneve za počitek, da si morejo na drugi strani; on zahteva za vse po-delavci okrepiti in nabrati si novih polno enakost in prostost. Služabnik moči. Sv. cerkev je se svojimi redov- ni dolžan ubogati svojega gospodarja; nimi ustanovami, napravila iz divjih, žena ne svojega moža in otroci ne svo-zapuščenih krajev rodovitna polja, iz- jih starišev. Iz tega dosledno sledi sušila je močvirje in učila je divje na- razpad družinskih vezi in vsled tega rode poljedelstva. Dandanes sta si v tudi pade nerazdružljivost zakona. Za-
laseh kapitalizem in delavstvo. Koliko se trudi cerkev, da bi se ohranilo ali pa zopet uvedlo pravo razmerje, ona obsoja sebičnost kapitalizma na eni strani, istotako pa obsoja tudi željo delavstva po popolni neodvisnosti. Kako se more torej trditi, da krščan-
kon postane zgolj le privatna pogodba katero lahko razdere eden 'ali drugi izmej interesiranih kontrahentov. — Do tega sklepa je resnično pričel socijalist Friderik Engels, ki piše dobesedno: “Ako preneha nagnenje ali pa nastopi nova strastna ljubezen, tedaj
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo „brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg.,	Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
Î TRADES li ¡Mil COUNCIL S
	CERKVENI		KOI-EDAR.
1.	sept.	Nedelja	Edigij, opat.
2.	“	Pondeljek	Štefan, kralj.
3.	“	Torek	Sabina, d. m.
4.	u	Sreda	Rozalija, dev.
5.	te	Četrtek	Lavrencij, Just. š.
6.	it	Petek	Hermogen, muč.
7.	tl	Sobota	Albin, škof.
ALI KRŠČANSTVO RES NI ŠE NIČESAR STORILO ZA TO ŽIVLJENJE?
stvo ničesar ni storilo za časni blagor je 'ločitev dobrota za oba in za člove-človeštva?	j ško družbo.” Krščanstvo pa uči ne-
Ni pa zadosti, da se nabira bogastvo, ! razdružljivost zakona. Ali more torej marveč skupni blagor zahteva tudi, da biti res katoličan socijalist." se bogastvo prav razdeli. Kako raz- j Socijalistična morala pa tudi ne podeliti bogastvo je glavni predmet so- zna dolžnosti, katero imenuje in ima cialnega vprašanja. Zato, ker menijo glede zakonskih krščanska morala kot nižji stanovi, da je bogastvo krivično , najsvetejšo in najvažnejšo, namreč: razdeljeno, so nezadovoljni. Oni bi. vzgojo otrok in skrb za otroke. Soci-tudi radi uživali bogastvo bogatinov. | jalizem oprosti stariše tega bremena , Vedno se ponavlja to, kar se je godilo ki jim vtegne biti neprijetno in nalaga pri evangeljskem bogatinu. Vedno se j tb breme državi. To uči socijalizmu, najde mnogo Lazarjev, ki bi se hoteli
nasititi s tem, kar odpada preobloženim mizam bogatinov. Ali niso v teh zmešnjavah nauki krščanstva naravnost rešilni? Cerkev strogo obsoja sebičnost bogatinov, ona jim kliče živo v spomin čustva bratstva in ljubezni, ona jih opominja, naj ne navežejo preveč svojega srca na časno bogastvo, ki mine, naj si marveč iščejo neminljivih večnih zakladov s tem, da dajo radi in obilno vsim onim, katerim časnih blagrov primanjkuje. Vse brez izjeme opominja cerkev, naj bodo zmerni v razveseljevanju in zabavah, s tem priporoča cerkev zmernost, treznost in varčnost, ki pripeljejo tudi delavstvo vsaj do skromnega blagostanja.
Ce'rkev nas pa ne uči le, kako nabirati in deliti časne blagre. Ona je postavila tudi načela, kako rabiti bogastvo in denar. Se najdejo ljudje, ki vse, kar zaslužijo, zopet zapravijo in ne le za potrebne, marveč tudi za popolnoma nepotrebne reči. Da, je jih mnogo, ki več porabijo, kakor zaslužijo, ki delajo torej dolgove in sicer lahkomišljeno. Krščanstvo uči zmernost, treznost in varčnost. Kdor bo imel te čednosti, ta svojega imetja ne bo zapravljal, ta ne bo delal po nepotrebnem dolgov, ta bo varčeval in si kaj prihranil za slučaj bolezni in onemoglosti. Glej, tako skrbi krščanstvo tudi za časno srečo! Ali vidiš, dragi bravec, kako krivično je očitanje, da krščanstvo ne stori ničesar za časno srečo. K sklepu le še krasne besede, katere je zapisal Montesquieu: “Občudovanja vredno dejstvo! Krščanska vera, ki meri pred vsim drugim na našo večno srečo, je vzrok tudi naše časne sreče.”
REV. JOS. POLLAK.
socijalist M. P. pa piše “ako imaš kaj srca za svoje otroke”. Kdo pozna bolje socijalizem g. M. P. ali pa duhovniki, kterim podtika M. P. bodisi zlobnost ali nevednost?
Prisega je kristjanu sveta, socijalistom pa je prisega brezpomembna ceremonija, katero imenuje nizozemski socijalist Troelstra "budalost”, Bebel pa “prazno obliko, ki nikogar ne veže.” Sicer pa g. M. P. odgovorite mi na troje vprašanj:
1.	Kje je kak socijalistični voditelj, ki je ostal res praktičen in zvest katoličan?
2.	Kje je kak socijalističen list, ki bi se vprl drugim socialističnim listom, ker blatijo in zaničujejo vero?
3.	Kje je kak socijalistični dnevnik, ki bi se celo leto ne enkrat ne zaletel v versko prepričanje vernih katoličanov?
Na vsa tri vprašanja mora biti odgovor: Ni ga. — Jasno pa je tudi iz povedanega, da dober katoličan ne more biti socijalist, še manj pa navdušen socijalist v vsih socialističnih organizacijah.	REV. JOS. POLLAK.
(Nauk za štirnajsto nedeljo po binkoštih.)
ODGOVOR G. M. P. DOPISNIKU PROLETARCA.
Prav pogostokrat se očita sv. cerkvi, da se peča le s prihodnjim življenjem in da ne stori ničesar, da bi bilo se-dajno življenje ugodnejše in prijetnejše. Na to očitanje bi sicer lahko odgovorili, da moramo pred vsim drugim delati za prihodnost, da moramo naj-poprej skrbeti za večnost, kakor nas uči v današnjem evangeliju sam božji Zveličar rekoč: "Iščite tedaj najpoprej Božjega kraljestva in njegove pravice.” •—• Mi smo popotniki po tej solzni dolini, naš cilj našega popotovanja je pa večnost. Pametno je torej, da iščemo najpoprej nebeškega kraljestva in vsega tega, kar nam v to kraljestvo pripomore. Kljub temu pa, da misli pravi kristjan vedno na nebesa svojo večno domačijo, krščanstvo vendar ni pozabilo tega življenja in trudilo se je vedno lajšati trpljenje in pospeševati pravo blagostanje. Krivično je torej očitanje, da krščanstvo ničesar ni storilo za to življenje. Poglejmo!
Ako je res, da so raznovrstne bolečine in nesreče glavna ovira časne sreče, tedaj moramo tudi prav gotovo pripoznati, da je izmed vseh ve-roizpovedanj ravno krščanstvo prineslo najboljša in najizdatnejša zdravila zoper bolečine in nesreče tega življenja. Kdo bi mogel našteti vse to, kar je rodila v teku 19 stoletij zapoved ljubezni do bližnjega človeštvu dobrega in tolažilnega. Koliko zavodov, sirotišnic, bolnišnic, norišnic in drugih dobrodelnih naprav, katerih namen je lajšati in slajšati gorje, je ona vsta-novila! Pa tudi nauki krščanstva merijo tudi na časni blagor in časno srečo.
Krščanstvo je postavilo načela, ki merijo na nabiranje,, porabo in delitev bogastva. Krščanstvo nas uči, da spoštujemo lastninske pravice. Kdor dela, kdor se trudi, ta naj tudi mirno uživa sad svojega truda. Ko bi bil ta sad lastnina vsih, ko bi imel vsak pravice do bogastva, za katerega se niti trudil ni, kdo bi se potem trudil za sadove, do katerih bi imeli pravice tudi drugi. Te lastninske pravice je vedno branilo krščanstvo.
Bogastvo je učinek vstrajnega, zmer nega dela. Nezmerno delo otrudi človeka in stori, da prezgodaj opeša, tedaj ne more privesti do pravega blagostanja. Še manj pa more pripeljati do blagostanja lenoba. Kdo je dal
V št. 258 Proletarca se je oglasil nek dopisnik iz Jolieta, ki je v svojem do-oisu pribil trditev: “vsak katoličan je lahko socialist.” Tej trditvi moram oporekati. Zakaj? Zato ker se nauki glavnih socijalistov ne vjemajo z nauki katoliške cerkve. Poglejmo! Socijalist Bebel pravi: “Mi delamo na poli tičnem polju za republiko, na ekono mičnem polju za socijalizem in na polju, katerega imenujejo še dandanes verskega, za ateizem, torej za brez-božtvo.” Torej za bogatajstvo! Ako dela socializem za tajitev Boga, ne more biti katoličan socijalist.
Isti Bebel uči: "Krščanstvo in socializem sta si nasproti kakor ogenj in voda.” Ali ni to jasno zadosti? -
Socijalist Goehre piše: “Kdor hoče biti socijalist iz prepričanja, mora nehati biti kristjan,” socialist M. P. trdi “vsak katoličan je lahko socijalist.”
Vstanovitelja socialističnega sistema Marx in Engels menita, da “obstoji enotnost sveta v materijalnosti.” Dosledno jim je potem vse nematerijalno, vse duševno kakor n. pr. duh, Bog, povračilo po smrti, večno življenje prazna sanjarija, zato pa imenujejo ve ro in religijo “kostum in masko”. To rej nekaj tacega, kar se lahko natakne in lahko odloži. Knjiga božjega raz-odenja, sv. pismo je socijalistom “navadna knjiga”. Tako uči socijalist Stroebel in imenuje naše prepričanje, da je to božja beseda, “smešno in absurdno”. Ali more biti katolik socijalist, ki zasmehuje sv. pismo?
Socijalist Karl Kantsky pa piše: “Se znanstvenim socijalizmom je nezdružljiva vera v Boga-človeka, ki bi mogel odrešiti človeštvo in je povzdigniti na višjo stopinjo..” Kdor taji Jezusa Boga-človeka, ali more biti katoličan?
Da, še več! Bebel imenuje celo dejstvo, da je Jezus kdaj živel “megleno”.
Pa nele verske resnice katoliške cerkve, marceč tudi njeni nravni nauki so socializmu nasprotni, torej tudi iz tega ozira katoličan ne more biti socijalist. Že glede pojma “nravnost” sta si katoličanstvo in socijalizem nasprotna. Pojm: nravnost je po naziranju sv. cerkve za vse čase vedno isti, torej ne-premenljiv. Socijalizem pa ne pripo-zna večnih, nespremenljivih principov. Socijalizem uči vedno spreminjanje in vsled tega mora biti tudi nravnost spremenljiva in zavisna od ekonomič-
rega zahteva država na leto 49,05 franka. Italijan plačuje 45,04 franka, in potem pride Nemčija, kjer plačuje državljan povprečno na leto 43,37 franka. Na Norveškem ima vsak prebi-vavec plačevati 26,00, na Danskem 41,70 in končno v Belgiji 39,00 frankov.
Prestopi v katoliško cerkev.
Tudi v Avstraliji vedno bolj narašča število prestopov protestantskih pastorjev v katoliško cerkev. Tako so n. pr. v zadnjem času izstopili sledeči anglikanski duhovniki iz prote-stantovske cerkve in postali katoliški: reverend Gordon Tidy, cerkveni ravnatelj anglikarfske katedrale v Bath-urstu v Novem Južnem Walesu; reverend A. H. Murphy, rektor anglikanske katedrale sv. Barnabasa v Bath-urstu, in reverend W. A. Geer, anglikanski pastor v Woolahri, v dijecezi Sidney. Reverend A. H. Murphy je vzbudil 'pozornost s svojo neustrašeno brambo dekreta “Ne temere”, ko je bil še anglikanski duhovnik. Splošno se opaža med angleško družbo mnogo simpatij do svete stolice ter jo loči od katoliške cerkve le moč navade in malenkostni predsodki.
Pravna in notarska pisarna
2201-4 GROVE STREET
MILWAUKEE, WIS.
PRAVNOVELJAVNE, KONZULARNO POTRJENE LISTINE,
kakor: pooblastila, pobotnice, izjave, kupne pogodbe, etc.
SODNE IN IZVANSODNE STAROKRAJSKE ZADEVE. (Tožbe, pritožbe, razne prošnje na sodne in politične oblasti.) DEDŠČINE IN DRUGI ZAHTEVKI se iztirjajo vestno in v naj-"T krajšem času.
ZEMLJIŠKOKNJIŽNE IN POSESTNE ZADEVE, intabulacije, prepisi, izbrisi, kupne pogodbe etc.
Kdor ima opraviti z VOJAŠČINO, naj bi se v svojo korist obračal vedno le na podpisanega.
Priporočam se
IVAN KAKER,
b. uradnik c. in kr. generalnega konzulata chicaškega.
04044040404040404040f04C404040tOt0404040*0404040*0*GI
I Joliet Citizens Brewing Co*
i	North Collins St., Joliet, 111.
Bolgarski car Ferdinand je obhajal dne 14. t. m. 251etnico svoje vlade.
Skoro dve tretjini moških v Trans-vaalu je neoženjenih.
V Chicagi je v rabi do 30,000 avtomobilov in čez 4000 motornih koles.
Mesto New York ima 1,927,703 tujerodne prebivavce belokožnega plemena.
Nad 500 neangleških časopisov izhaja v Združenih Državah, med njimi 11 slovenskih.
I IPiite EBs: Brand" pivo j
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. S
•»•«040404049«0404040«040404040«(HO«40400*040404H>40I
Kardinal Fischer v Kolinu je umrl 1 dne 30. julija. Star je bil 72 let in je bil devet let kardinal. Kardinal Fischer je bil velik učenjak, moder papežev svetovavec in podpornik Cen-truma v Nemčiji.
Knez Jan Schwarzenberg v Pragi je dal vsem svojim uradnikom in uslužbencem dovoljenje, da se udeleže evharističnega kongresa na Dunaju. Dovolil jim je dvodnevni dopust in vsakemu po 75 kron potnine.
ŽELEZNICE SVETA.
Zelo zanimive statistične podatke o železnicah celega sveta, kakor so se razvile do konca leta 1910., prinaša neki chicaški mesečnik. Po tej statistiki se takole vzporejata stari in novi svet z ozirom na razteg njunih železničnih omrežij, izraženo v miljah.
Za katoliško univerzo v Washing-tonu je daroval neki Žid 25,000 dolarjev, ne mara pa, da bi prišlo njegovo ime v javnost. Storil je to raditega, ker prizna, da je katoliška cerkev najboljša obramba zoper nevarne nakane anarhistov in pa socialistov.
Stari svet	Milje
Evropa 		. ..207,488
Azija 		... 63,341
Afrika 		... 22,905
	293,734
Novi svet	Milje
Severna Amerika ..	.. .283.511
Južna Amerika		... 43,638
Avstralija 			... 19,275
346,424
To kaže torej za vesoljni svet železniškega omrežja 640.158 milj ali 14.460 milj več nego v prejšnjem letu. Od te pomnožitve je odpadlo 6221 milj na stari in 8239 na novi svet. Med zadnjim desetletjem, vedno računano do konca leta 1910., je znašala pomnoži-tev za železništvo cele zemlje 149,092 milj in od teh je prišlo 58 odstotkov na novi svet in več nego 40 odstotkov samo na Severno Ameriko. Kako je železniška gradnja napredovala, to kaže najbolje naslednja razpredelnica, v kateri je navedena pomnožitev za vsako desetletje izza leta 1840., ko je znašalo železniško omrežje celega sveta
samo 4772 milj.	
Desetletje	Milje
1840—50 			 19,333
1850—60 			 43,159
1860—70 			 63,317
1870—80 			101,081
1880—90 			152,179
1890—1900 ,A			107,421
1900—1910 			149,092
Vidimo torej, da je bilo od 640,000 milj železnic, ki jih je danes ozir. bilo koncem leta 1910., skoro dve tretjini zgrajenih med zadnjimi tridesetimi leti. Približno 30 odstotkov vseh želez nic je pod vladnim obratom ali oskr-f bovanjem, namreč 107,746 milj v Evropi, 36,365 v Aziji, 18,036 od 19,275 milj v Avstraliji in približno tri petine od mnogoštevilnih malih železnic v Afriki. Znamenito je, da dočim Anglija nima nobenih državnih železnic in jih v Kanadi od 24,731 milj samo 1718 oskrbuje vlada, so pod oskrbovanjem zadnje skoro izključno vse želez niče v britanskih posestih Afrike, Azije in Avstralije.
KATERI NAROD PLAČUJE NAJVEČ DAVKOV? *
Belgijski poslanec Denis je sestavil statistiko evropskih davčnih bremen, ki jo je predložil belgijski zbornici. Zanimiva sestava kaže, kolika letna davčna vsota pride v evropskih deželah na glavo prebivavstva. Pri tej statistiki je Anglež, ki ima svoji državi največ plačevati — namreč 82,06 franka na leto. Sledi Francija, kjer zahteva davčno breme na glavo 78,98
Katoliški misijonski prokuraturi v Duesseldorfu poroča neki misijonar iz severnega Šantuna, da je bil v'misijonu Senzi ubit neki kitajski katoliški misijonar in da so- opustošili poganski Kitajci 30 katoliških občin ter oplenili 5000 katoličanov.
Kitajska pisava. Kitajci so doslej za vsako besedo, katero so zapisali, imeli svoje znamenje. Takih znamenj so šteli že 80,000. Zdaj so pa iznašli 42 črk, s katerimi bodo zapisavali vse besede svojega jezika, in se bodo tedaj življenju še kaj drugega lahko učili, kakor besede pisati.
Nenavadno darilo. Slikar profesor Meyerheim, ki slika pred vsem živali in prizore iz živalskega življenja, je praznoval te dni v Berolinu 701etnico. Med obilnimi drugimi darili je dobil od ravnatelja zoološkega vrta dr. Hec-ka tudi darilo, ki je pa res precej nenavadno: dr. Heck je prinesel slikarju dva mlada leva.
Dvoboj s pištolami. Dne 23. m. m. sta imela v Belgradu 'dva častnika, stotnik Jovanovič in nadporočnik Pasic dvoboj s pištolami. Kroglja je za dela Jovanoviča v srce in je bil na mestu mrtev. Z neko gledališko pevko sta imela oba častnika ljubavno razmerje, vsled česar je prišlo med njima do dvoboja pod najtežjimi pogoji. Zopet žrtev nekulturne zaostalosti.
Jugoslovanski list v Rusiji. Iz Odese poročajo, da je začel izhajati pod naslovom “Slavenski Jug” prvi jugoslovanski list v Rusiji, pisan v ruskem bulgarskem, srbohrvatskem, slovenskem in rusinskem jeziku. Namen mu je: delati za ujedinjenje Slovanov na političnem, kulturnem in gospodarskem polju. List je subvencioniran od vlade in raznih slovanskih društev.
Rusi in Mongolci. Rusko “Slovo” poroča, da sta sklenili Rusija in Mongolska pogodbo, s katero se je Rusija obvezala, da brani Mongolsko proti drugim državam. Mongolci so se pa obvezali, da bodo najemali posojila le v Rusiji, da bodo smeli Rusi na Mongolskem kopati rudo in da bodo le Rusi smeli na Mongolskem graditi železnice. Kitajska se v zadeve Mon golske ne sme vmešavati.
l franka. Prav mnogo morajo plačeva-nih razmer. Kar je bilo poprej dobro, ’ ti tudi Holandci: 57,59 franka vsako postane danes lahko slabo, kar je ene- leto. Potem sledi Avstrijec, od kate-
Alfonzov prestol v nevarnosti. Z ozirom na zadnje krvave dogodke v Barceloni piše “Epoca”: Če se napoveduje, da pade španski prestol koncem 1. 1912., ni to nikaka šala. Republikanska Portugalska opogumlja Špan ske republikance, ki sodijo, da so do volj močni ponoviti, kar se je zgodilo na Portugalskem. List opozarja vlado, da naj pazi na mornarico in na armado.
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.	Both Telephones 26.
E. Wunderlich Granite Co.
804-806-808 N. Hickory Street JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov.
Naše podružnice so: Bethania iu Ressurection Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville,111.
Chicago Phon« 949.
N. W. Phone 949

K. S. K,
******
99*9*9
JEDNOTA
******
Bell Phone 1048.
OrgaauoTmna v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...............................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik:.........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.....Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.......................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: .............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:.........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
URADNO NAZNANILO GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. J.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 18453 Franc Košir, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 18454 Ivan Logar, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 18455 Franc Nograšek, roj 1887, zav. za $1000, 2i razred; 18456 Ivan Pregelc, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 11. avg. 1912. Dr. št. 218 članov. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 18457 Peter Luketič, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 18. avg. 1912.	Dr. št. 126 članov.
K društvu sv. Jan. Krst. 20, Ironwood, Mich., 18458 Peter Šprajcar, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 18. avg. 1912.	Dr. št. 41 članov.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 18459 Josip Kesnar, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 18. avg. 1912.	Dr. št. 27 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 18460 Kazimir Starešina, roj 1891, zav. za $500, 2. razred, spr. 18. avg. 1912.	Dr. št. 77 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 18461 Ignac Čavtoviček, ,roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 18462 Ivan Troha, roj 1893, zav. za $500,
1.	razred; 18463 Josip Kračman, roj 1888, zav. za $1000; 18464 Peter Poje, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 18. avg. 1912. Dr. št. 48 članov.
K društvu Marije Sedpm Žalosti 50, Allegheny, Pa., 18465 Peter Jakletič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 18466 Alojzij Boškovič, roj 1891, zav. za $500, 2. razred; 18467 Ivan Filak, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 18468 Alojzij Grilc, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 18469 Ignac Grabljevik, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 11. avg. 1912.	Dr. št. 228 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa. 18470 Marka Rukovina, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, 18471 Marka Režek, roj 1886, zav. za $500, 3. razred, spr. 24. avg. 1912.	Dr. št. 71 članov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 18472 Matija Dvorničič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 18473 Ivan Širola, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 19. avg. 1912.	Dr. št. 39 članov.
K diuštvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 18474 Franc Vičič, roj 1879, zav.
za $1000, 4. razred, spr. 19. avg. 1912.	Dr. št. 52 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 18475 Anton Kastelec, roj
1893,	zav. za $1000, 1. razred; 18476 Ivan Žigavc, roj 1887, zav. za $500,
2.	razred, 18477 Josip Starič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 18478 Ignac Grabljevec, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 11. avg. 1912.
Dr. št. 139 članov.
K društvu Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 18479 Ludovik Pintar, roj
1894,	zav. za $500, 1. razred; 18480 Ferdo Widas, roj 1888, zav. za $1000,
2 razred; 18481 Ferdinand Ružič, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 18. avg. 1912.	Dr. št. 102 člana.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 18482 Ivan Težak, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 18483 Martin Skrjanc, roj 1887, zav. za $1000, 3.'razred, spr. 15. avg. 1912.	Dr. št. 87 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 18484 Jakob Svetiš, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 9. jun. 1912; 18485 Tomaž Bait, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 18486 Fr. Matijevič, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, spr. 18. avg. 1912.	Dr. št. 72 članov.
K društvu sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 18487 Pavel Lončar, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 18488 Jurij Pavlešič, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 18489 Ignac Spigelski, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 18490 Anton Ver-ščaj, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 11. avg. 1912. Dr. št. 21 čl. K društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 18491 Ernest Pencil, roj 1896, zav.
za $500, 1. razred, spr. 20. avg. 1912.	Dr. št. 35 članov.
K društvu sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 18492 Josip Pejskar, roj 1879, zav. za $500, 4. razred, spr. 3. avg. 1912.	Dr. št. 34 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, UL, k društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 13849 Ivan Kovačič, 24. avg. 1912.
I. dr. št. 96 članov. II. dr. št. 44 članov. Od društva sv. Jan. Krst. 13, Biwabik, Minn., k društvu Mar. sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 9198 Ivan Sever, 14. avg. 1912.
I. dr. št. 42 članov. II. dr. št. 49 članov. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., k društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 10041 Ivan Blatnik, 19. avg. 1912, 9301 Franc Bukovec, 20. avg. 1912.	I. dr. št. 93 članov. II. dr. št. 92 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., k društvu sv. Jožefa 16,-Virginia, Minn., 1855 Ivan Terhlen, 20. avg. 1912.	I. dr. št. 92 članov.
II. dr. št. 181 članov.
Od društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, k društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 16937 Franc Tonkovič, 19. avg. 1912.
I. dr. št. 57 članov. II. dr. št. 189 članov. Od društva sv. Jurja 73, Toluca, 111., k društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 13668 Martin Šimenc, 4. avg.	1912.	I.	dr. št.	36 čl. II. dr. št. 63 čl.
Od	društva sv. Antona Pad. 87,	Joliet,	111.,	k	društvu sv.	Jožefa	12, Forest
City, Pa., 11613 Franc Janežič, 11. avg. 1912. I. dr. št. 85 članov.
II. dr. st. 214 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI,
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 11299 Franc Lešnjak, 19. avg. 1912;
9068 Alojzij Podobnikar, 23. avg. 1912.	Dr. št. 191 članov.
K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 18304 Franc Garašič, 18.
avg. 1912.	Dr. št. 58 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 12150 Anton Anžič, 12. avg. 1912.
Dr. št. 73 članov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 13632 Josip Oven, 26. avg. 1912.
Dr. št. 37 članov.
K društvu sv. Mar. Sed. Žal. 84,	Trimountain,	Mich.,	7271	Mihael	K. Grenc;
8257 Nikolaj Javor, 18. avg.	1912.	Dr. št.	99 članov.
K društvu sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 16695 Josip Karlin, 14. avg.
1912	Dr. št. 62 članov.
K društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 6717 Rajmund Urbanič, 24. avg. 1912.	Dr. št. 42 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 565 Mihael Kobar, 19. avg. 1912.
Dr. št. 111 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 13592 Ivan Žale, 978 Matija Fer-tun, 14. avg. 1912.	Dr. št. 152 članov.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13030 Ivan Pavlič, 19. avg.
J9J2.	Dr. št. 182 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, TIL, 12286 Štefan Maravec, 18. avg. 1912
Dr. št. 76 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12931 Ignac Japelj, 21. avg. 1912.
Dr. št. 190 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 9869 Anton Perhaj, 5256 Ivan Antonič, 26. avg. 1912.	_	Dr. št. 127 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 17885 Matija Delač, 12857 Franc Anžlovar, 17287 Ignac Rustja, 17802 Josip Jakovac, 26. avg. 1912.
Dr. št. 139 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 17830 Andrej Plavetič, 15. avg. 1912.
Dr. št. 69 članov.
Od društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 14020 Josip Zalar, 15720 Ivan Ketiš, 25. avg. 1912.	Dr. št. 102 člana.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 10258 Peter Rupe, 8834 Martin Jordan, 9789 Ivan Murgel, 19. avg. 1912.	Dr. št. 64 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 17024 Anton Železnikar, 12. avg.
1912.	Dr. št. 72 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7835 Peter Intihar, 20. avg. 1912.
Dr. št. 88 članov.
Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 18144 Ivan Sterlej, 15. avg. 1912.
Dr. št. 49 članov.
Od društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 15534 Ivan Serdan, 17975 IVan Hafnar, 13095 Matevž Ramovš, 22. avg. 1912.	Dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 16578 Alojzij Gliha, 16412 Ivan Avguštin, 16414 Ignac Gliha, 15717 Franc Bučar, 9694 Mihael Avguštin, 24. avg. 1912.	Dr. št. 157 članov.
Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 17594 Ivan Sever, 18102 Ivan Veršček, 9883 Ignac Cvitko, 17597 Josip Makse, 20. avg. 1912. Dr. št. 36 članov. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17752 Gregor Sabolič, 26. avg. 1912.	Dr. št. 71 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13936 Jurij Hribljan, 14.
avg. 1912.	Dr. št. 181 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 6384 Vinko Riedl, 26. avg. 1912.
Dr. št. 138 članov.
Od društva sv. Roka 132, F'rontenac, Kans., 15771 Josip Dedera, 12. avg. 1912.
Dr. št. 34 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 16879 Franc Kuzma, 26. avg.
1912.	Dr. št. 95 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 9200 Franc Zajc, 9640 Ivan Zajc, 26. avg. 1912.	Dr. št. 90 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 16476 Jakob Oblak, 19. avg. 1912.
Dr. št. 73 članov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 16479 Anton Leščanac, 20. avg.
1912.	Dr. št. 66 članov.
Od društva Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 17993 Štefan Matuša, 26. avg. 1912.	Dr. št. 101 člana.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa,, 5356 Marija Korošec, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 5357 Jera Župančič, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 11. avg. 1912.	Dr. št. 107 članic.
K društvu Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 5358 Jožefa Dolmovič, roj 1888, zav. za $500, 2. razred, spr. 11. avg. 1912.	Dr. št. 41 članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 5359 Julija Kuntarič, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 5360 Ana Dragovič, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred; 5361 Sarah Munjas, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 18. avg. 1912.	Dr. št. 119 članic.
K društvu sv. Srca Marije 86, Rock Springs, WTyo., 5362 Angela Labernik, roj 1889, zav. za $500, 2. razred, 11. avg. 1912.	Dr.	št.	43 članic.
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 5363 Ana Železnik,	roj	1893, zav. za
$1000, 1. razred, spr. 11. avg. 1912.	Dr.	št.	24 članic.
K društvu Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., 5364 Kristina Kržič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 11. avg. 1912.	Dr. št. 18 članic.
K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 5365 Franca Celarc, roj
1895,	zav. za $1000, 1. razred, spr. 11. avg. 1912.	Dr. št. 67 članic.
K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 5366 Katarina Bartolovič, roj 1868,
zav. za $1000, 6. razred, spr. 18. avg.* 1912.	Dr.	št.	54 članic.
K društvu sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 5367 Marija	Zaletel,	roj	1888, zav.
za $1000, 2. razred, spr. 18. avg. 1912.	Dr. št. 8 članic.
K društvu sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 5368 Štefanija Hanegman, roj
1896,	zav. za $1000, 1. razred, spr. 18. avg. 1912.	Dr. št. 32 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., k društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 4055 Jožefa Kovačič, 24. avg. 1912.
I. dr. št. 32 članic. II. dr. št. 14 članic. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., k društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 4794 Marjeta Blatnik, 19. avg. 1912, 4211 Terezija Bukovec, 20. avg. 1912.	I. dr.	št. 31 članic.	II. dr. št. 15 članic.
Od društva sv. Pavla	118, Little	Falls, N.	Y., k društvu	Marije Pomagaj 121,
Little Falls, N. Y., 4646 Marija Mele, 11. avg. 1912. I. dr. št. 7 članic.
II. dr. št. 66 članic. Od društva sv. Jožefa	12, Forest	City, Pa.,	k društvu sv.	Ane 120, Forest City,
Pa., 594 Barbara	Cerovšek,	26. avg.	1912.	I. dr. št. 106 članic.
II. dr. št. 49 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 2736 Johana Kobar, 19. avg. 1912.
Dr. št. 30 članic.
Od društva sv. Jan. Krst. 13, Biwabik, Minn., 2236 Ana Brula, 22. avg. 1912.
Dr. št. 19 članic.
Od društva sv. Jan. Krst. 14, Butte, ont., 732 Ana Fertun, 14. avg. 1912.
Dr. št. 58 članic.
Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 4783 Alojzija Železnikar, 12. avg.
1912.	Dr. št. 26 članic.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3668 Johana Oklešen, 22. avg.
1912.	Dr. št. 116 članic.
Od društva sv. Barbare 128, Etna, Pa., 4678 Ana Benkovič, 26. avg. 1912.
Dr. št. 19 članic.
Od društva sv. Ane 127, Waukegan, 111., 5063 Marta Dupin, 26. avg. 1912.
Dr. št. 63 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 52S9 Barbara Cukar, 26. avg. 1912.	Dr. št. 75 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa.,' 2227 Marija Markovič, 19. avg. 1912.
Dr. št. 44 članic.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 2982 Marija Riedl, 26. avg. 1912,
'	Dr. št. 14 članic.
ZNIŽAL ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500.
Pri društvu Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 15277 Matija Žugelj, znižal zavarovalnino 11. avg. 1911. 4. razred.
Pri društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 7057 Jos. Škraba, znižal zavarovalnino 11. avg. 1912. 2. razred.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
4946 Frank Kočevar, star 41 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl dne 8. avg. 1912. Vzrok smrti: Srčna kap. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 14. jan. 1903. Razred 4.
852 Frank Pirnat, star 48 let, član društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., u-mrl dne 31. julija 1912. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 17. avg. 1896. Razred 4.
340 Josip Simonič, star 44 let, član društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., umrl 10. avg. 1912. Vzrok smrti: Ponesrečen pri delu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. aprila 1894. Razred 3.
15126 Anton Govek, star 20 let, član društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., umrl dne 23. julija 1912. Vzrok smrti: Ubit na železničnem tiru. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 21. jul. 1909. Razred 1.
413 Marija Kralj, stara 43 let, članica društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., u-mrla 11. avg. 1912. Vzrok smrti: Rak na notranjih organih. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. febr. 1901. Razred 4.
URADNO NAZNANILO GLAV. TAJNIKA.
Asesment za mesec sept. 1912 je reden brez vsake posebne doklade.
Z mesecem septembrom zaključi se trimesečno finančno poročilo druge polovice leta 1912, radi tega prosim vsa slavna društva K. S. K. Jednote, da dopošljejo denar v poravnanje mesečnih ases. najzadnje do 30. sept. t. 1. na urad Jednote, da zamorem ob pravem času napraviti trimesečni račun. Upam, da bodo cenjena društva to vpoštevala in mi prihranila nepotrebno zbpetno pisanje n opominjevanje k temu.
Z bratskim pozdravom JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
IZ URADA GL. TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
Službenim potom prosim vse bivše gg. glavne uradnike K. S. K. Jednote, ki niso še oddali znakov svojim namestnikom, novoizvoljenim uradnikom, da blagovolijo iste kakor hitro mogoče poslati na gl. urad Jednote. (Sklenjeno in odobreno na seji gl. odbora Jednote dne 18. julija 1912.)
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
3*C*C*0*0*00*0*0*0*0*v
f Društven e vesti.
Johet, 111., 27. avg. — Vsem članon društva sv. Barbare štev. 65, se na znanja, da bode prihodnjo nedeljo, to je 1. sept. letna društvena seja. Pri tej seji se bode volil-odbor za bodoče poslovno leto. Radi tega se opozarja vse člane zgoraj omenjenega društva, da se seje gotovo udeležijo. Član, ki izostane od te seje brez zadostnega vzroka, zapade kazni 50c na podlagi društvenih pravil stran 49, člen 21, točka 2.
Naznanjam tudi; da smo prejeli naročeno novo bandero in zastavo, ki se bode prvo kakor tudi drugo na prihodnji seji članom pokazalo. Radi tega je upati, da se vsakteri izmed članov prihodnje seje udeleži. Na dnevnem redu je tudi več važnih stvari, ki se bodo na seji razmotrivale.
Z bratskim pozdravom
Anton Oberstar, tajnik.
Barberton, O., 26. avg. — (Iz urada I. tajnice dr. S. M. 111 K. S. K. J.) Tem potom naznanjam članicam, da naj bolj redno plačujejo mesečne ases-mente, ter mi tako prihranijo mnogo dela in skrbi. Kolikokrat se je to že na seji omenilo, pa vse skupaj nič ne izda. So članice, ki se ne brigajo, kdaj ima društvo sejo in kedaj se plačuje; ampak kar tebi nič meni nič tja vendan vse skupaj v nemar pusti. Kadar se ji ravno zljubi, pride in dobi račun, koliko ima za 'plačati, in se začne pa jeziti, češ, kako neki da bi jaz imela toliko za plačati, saj sem vendar zadnjič plačala. Vedite, drage članice, da to je nas vseh dolžnost, skrbeti, da je če le mogoče vse o pravem času plačano. Če boste bolj redno na sejo hodile in o pravem času plačevale vse k društvu spadajoče doneske,. se ne bo vam treba nikdar po nepotrebnem jeziti na uradnice, češ, kolikor se jim zdi, toliko mi naračunijo. Pridi vsaka, če le mogoče osebno, da se prepriča in sama vidi, za kaj je treba plačati. Saj ima vsaka pravila v rokah, da vidi, kedaj se mora plačevati.
Naznanjam, da od sedaj zanaprej se bodem ravnala po pravilih ter vsako suspendirala iz društva, ki se do po pravilih določenega časa ne zglasi.
Pozdrav vsem sobratom in sose-stram K. S. K. J. Amerikanskemu Slovencu pa želim, da bi mogel odpreti vsa do sedaj mu zaprta vrata ter doprinašati njegove lepe nedeljske nauke v vsako slovensko hišo.
Agnes Krainc, I. tajnica.
Rankin, Pa., 25. avg. — (Na naslov gl. tajnika K. S. K. J.) V Am. Slovencu od 23. avg. t. 1. sem spet našel uradni oglas glav. tajnika K. S. K. J. To je letos že drugi slučaj, da je priobčen tak oglas, da nekatera društva niso odposlala mes. asesmentov. Po mojih mislih ni dostojno javno dolžiti društev dolga, ker v tem prihaja sum na društva, katera svoje prispevke redno plačajo. Mene so osebno nekateri člani vprašali: "morda naše društvo dolguje?” nakar sem odgovoril, da ni to moja stvar na to paziti. Zatorej na dan s takimi društvi in s polnimi imeni, da ne bo sumničenja! Še en pot je ložje priti do spoznanja. Gl. tajnik naj bi vselej po preteku 10. dneh obvestil dr. tajnika, računši čas od društvene seje, če je prejel od zastopnika denar ali ne. Potem se kmalu pride do resnice. In društvo obveščeno na ta način, če je oddalo denar zastopniku, istega prisili, da ga odpošlje, oziroma če ni istega oddalo, mora zastopnik nemudoma gl. tajniku jednote naznaniti, kaj je vzrok, da ni istega od društva prejel. Neumno bi bilo, kar bi tudi lahko tožbo nadelo jednoti, da bi radi par zanemarnih u-radnikov ali članov društva bili na ta način ob vse pravice tudi dobri plaču-joči člani. Ali nima član redno pla-čujoč pravico tožiti jednoto v slučaju nesreče, ako bi vendar zavoljo kake nemarne zanikarnosti bil ob odškodnino i. t. d.? Jaz mislim, da! In večina članov mi bo v to potrdila. Saj nam sama pamet to razodeva brez pravil.
Drugo. Zastopnik mora položiti varščino $500.00 in to varščino je letos oskrbela jednota; na drugem mestu čitam: “za njegovo delovanje je društvo odgovorno.” Ali ni to protislovje? Če je zastopnika poroštvo vredno res $500.00, ali je potem pravilno, da bi društva radi neplačila bila suspendana oziroma brez pravic? Saj ima Jednota za to jamčevino. Če pa zastopnik ni prejel od svojega društva denarja za asesment, potem je njegova dolžnost isto naznaniti uradu Jednote, da se storijo potrebni koraki zato. Sveto pisemska zgodba nam pravi o Sodomi in Gomori; Bog je Lotu obljubil da ne pokonča mesta, ako dobi deset — pravičnih. In naša katoliška jednota naj radi kake nemarnosti nekoliko članov ali uradnikov oropa dobre člane njih pravic? Nisem tega omenil, da bi s tem žalil g. gl. tajnika, ne; kolikor mi je znano, on se trudi za napredek naše organizacije; ampak v toliko, da v takih ozirih moramo biti vsi natančni, da se poprej najde skriti zajec, oziroma pravi krivec taki nerednosti.
Z bratskim pozdravom na vse sobrate in uredništvo
Štev. 16,314, član K. S. K. J.
St. Paul, Minn., 26. avg. — Cenjeni urednik Amer. Slovenca! Pisal sem Vam, da mi pošljite en izvod lista, katerega sem tudi prejel, in mi se jako dopade, ker ima lepih podučnih spisov in novice iz slovenskih naselbin in
starega kraja. Dam vam znati, da smo imeli jako vroč dan včeraj (25. t. m.). Tukaj nas je malo Slovencev in ti delamo v krojačnicah, ker tu imajo krojači dosti dela. Zdaj končam to pisanje in vam tu v pismu pošiljam $1 za naročnino.
Peter Fugina, 689 Selby Ave.
Waukegan, 111., 20. avg. — (Iz urada dr. sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J.) Jaz dosedanji predsednik tega društva naznanjam vsem članom in Jednoti, da sem se odpovedal uradu na seji 18. avgusta. Vzrok temu je neprijaznost v društvu, ker prejšnji tajnik tako nespametno obrekuje društvo ter pred-baciva v št. 33. Amer. Slovenca, da je društvo “oropalo” cerkev Matere Božje v W'aukeganu in sicer enega krasa, to je dr. zastave. Vprašam pa vse člane našega dr. sv. Jožefa, h komu pa spada tisti kras, cerkvi Matere Božje ali društvu? Po moji misli, društvu. Zatorej društvo ima pravico do svoje lastnine, mislim, in zatorej ni društvo “ropalo”. Zatorej je pa društvo sklenilo, da mora preklicati taisti dopis, ali on je obljubil, da ga bode in sicer do danes še ni, zaradi tega pa jaz odstopim od urada, ker so taki možje oziroma člani tako brez pameti, da tako tstvar blatijo po časopisih.
Z bratskim pozdravom ,
Frank Brence, dosedanji preds.
ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam in se tem potom najiskrenejše zahvaljujem vsem znancem in prijateljem, ki so mi izkazali svoje sožalje, in se udeležili pogreba ranjkega, predragega in nepozabnega očeta; oziroma soproga, Mihael-a Frank.
Posebno se zahvaljujem slavnemu dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote, ki se je pod nadzorstvom svojega predsednika in druzih odbornikov tako trudilo, da je bila vsa stvar lepo urejena in ker se je društvo tudi udeležilo pogreba svojega pokojnega sobrata.
Najtopleje se zahvaljujem naši slavni K. S. K. Jednoti, za tako hitro in to.čno izplačilo, katerega sem imela za dobiti od Jednote, kot zavarovalnino pok. soproga.
Zatorej priporočam Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto in nje društva, vsem rojakom in rojakinjam, širom Amerike, ker to je največja in najmočnejša slov. kat. organizacija, in se v resnici lahko imenuje za mater vdov in sirot.
Zahvaljujem se pa tudi vsem, kateri so mi prišli na pomoč v mojem žalostnem položaju. Vsem še enkrat srčna hvala! Bog Vam stotero povrni !
Waukegan, 111., dne 23. avg. 1912.
Marija Frank, žalujoča soproga z otroci.
Namesto brata postala vojak.
Edini sin neke grške, že dolgo na Turškem živeče družine, je lani dobil poziv k vojakom. Družina, obstoječa iz osivele matere in treh sestra, bi bila tako izgubila svojo glavno oporo. Tedaj je sklenila najmlajša izmed sester, da se žrtvuje za rodbino; oblekla je moško obleko in bila namesto brata sprejeta k vojakom. Šest mesecev je zvesto vršila vojaške dolžnosti ter se udeležila bojev T>roti macedonskim četam; nato je zbolela. Ko jo je hotel zdravnik preiskati, je prosila, da se ji preje pošlje duhovnika. Temu je povedala svojo skrivnost. O stvari je zvedel tudi poveljnik Šefket paša in obvestil sultana. Ta se je pokazal človekoljubnega ter ni le oprostil brata vrle Grkinje vojaške dolžnosti, marveč je odredil, da-se družini izplačuje redna državna podpora.
Popravek.
G. Viljem Brunschmid ni agent zemljiških družb, niti se silno ne zanima za sirotišnico, kakor nam poroča, in zato ga je g. J. K. zadnjič po krivem vtaknil v “Par kislih kumare”.
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, Id ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s pppolnim zaupanje..« do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
Joliet Steal Bye House
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & C3.
Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488
			i	
	Kadar se vrača iz vojne.			
%		Napisal Jan Janca. Poslovenil Jaklič.		
I.
Žalostno, prežalostno smo praznovali na Moravsko-Slovaškem Binkošti leta 1866. Kamorkoli si pogledal, povsod si videl obraze skrbi polne, povsod si čul tugo in jok. Kakor bi bil pekel izvrgel zlobo, je težila skrb ljudi in kraj. Setev je bil uničil mraz, da je bilo polje podobno rumenemu strni-šču, strehe in drevesa so bila pokrita z ledom, žito je pozeblo, kmetove nade so bile uničene. Gospodarji so žalostno gledali na plod svojega truda in marsikateri se je zamislil in dejal:
“Prorokovali so že takrat, ko se je pokazala na nebu ona strašna rdeča lisa, in se je nebo navidez kopalo v krvi, takrat ni nihče dobrega napovedoval... Hudo nas tepe pravična roka. Žetev je uničena, sadje pozeblo, novice o vojni so grozne... Ne moremo je odvrniti nesreče — zgodi naj se volja božja.”
V	V—u niso praznovali na binkošt-ni ponedeljek, na obhod svetih Treh kraljev. Pripravili so se bili, imeli so že narejene vence, vrvice, obleko za kralja in pobočnike, in meče, dolge in svetle, kot jasni mesec.
Zalešakov Jože je bil kralj, Obrati-lov Jurij in Zavratilov Janko njegova pribočnika. Sami vrli fantje, a Jože najboljši.
Ah, to leto bi imeli kralja, kakorš-nega že davno niso imeli, in kdo ve, ali ga bodo še kdaj imeli? Pošten, lep ko dekle, a tako močan, da bi se mogel meriti s kralji iz sosednih vasi. Takšen kralj nekaj velja! Ko bi ga vodili po vasi, bi zvonil zvonec, praporci bi plapolali, in kraljeva pribočnika bi klicala:
“Darujte kralju, mamica, darujte! Naš kralj je siromašen, a zelo pošten...” In drugje zopet: “Pred to hišo je mlaka, a vaša Anka je lepa ko roža”, in imeli so še mnogo ogovorov; a šli ne bi pred Zdikovo hišo: “Pred vašo hišo raste trava, ker hčerka vam Roža rada spava”, da ne bi s tem za-srdili Gospoda Boga...
Zima je vladala na binkoštni ponedeljek. Oster veter je vlekel iz hribov, po nebu so se podili, težki oblaki, iz katerih je padal sneg! Gore so bile pokrite s snegom, a tudi v dolino je zašel kot ptica brez peroti. Ljudje so bili v cerkvi pri molitvi, proseč Boga, da jih obvaruje nezgod, lakote, kuge, vojske in bolezni pri živali... Zastonj so prosili... Kakor bi jih nebo ne hotelo uslišati.
V	stiski in obupu je tekel čas počasi ko polž. Ljudje so hodili kot razkropljene ovce s pobešenimi glavami.
Če sta se srečavala dva ali trije, srečali so se samo, da si potožijo gorje in olajšajo srce.. .
V—ski župan je dobil koncem maja dopis od okrajnega glavarstva. Poročali so mu, da so časi vedno resnejši in da bode zato za leto 1866 dopolnilni | nabor, h kteremu bodo klicani fantje j vseh petih razredov, rojeni v letih j 1841—1845. Nihče naj ne misli na o-pustitev vojaške službe. Cesar potrebuje vojake proti “Prusom in Lahom”, kateri mu hočejo vzeti vso državo, zato bode vzel pod orožje tudi slabotne, tudi one, ki so bili oproščeni. Kdor ima dobre zobe, in ni hrom, gluh, slep ali kruljav, vsak bode šel-na vojsko.
Ta vest, povečana z raznimi dodatki,,je vzbudila v vasi občo skrb. Matere so jokale, očetje so žalostno pogledavali na svoje sinove, vitke ko jelke in zdrave kot hrasti, že so jih videli v vojaški obleki, s puško na rami in sabljo ob pasu, kako napadajo sovražnika, kako se bore in junaško umirajo ...Pri misli na junaško smrt, je porose-lo marsikatero oko; pozabil je vso bojno slavo, in gledal je v duhu samo mrtve, ranjene, ki kličejo po pomoči. Onemu je odsekana roka, dčugi je brez nog, tretjemu je smrtnonosna kroglja prevrtala glavo — ljudje so že v mislih videli vojsko z vso grozoto. One, kateri so imeli biti žrtve, so hrabrili z novo pesmijo, katero jim je zložil star vojak in vaščan Franjo Jirasek, kateremu je “neki prokleti Lah” odsekal desnico v vojni leta 1859. Hotel je dati tiskati svojo pesem v list, kakor je bil to storil kmet Nemčič iz Kopet-raa s svojo pesmijo: “Navodilo našimi sinovom hrabrosti za izpolnjevanje | dolžnosti vojaških vrlin”, a naposled je dejal:
“Čemu bi se mučil z nepotrebnim pisanjem”, katero mu ni šlo ravno dobro izpod rok, kadar je pošiljal pisma iz vojne, “pel jo bom in fantje jo bodo raznesli dalje.”
Fantje so se je naučili in, prepevali: “Na iztoku solnce sveti, huda vest nam vsem preti.
Vsi moramo v boj, staršem reci: Z Bogom.” Itd.
Nabor se je pričel 15. junija in še isti dan je bil proglašen poziv moravskega namestnika v Brnu o vstopu prostovoljcev v vojsko za slučaj potrebe z nagrado 20 do 25 forintov. Vojno gibanje se je še povečalo, ko je nekdo prinesel novico iz Broda, da snujejo moravski Slovaki prostovoljno četo, ki bode pripravljena za boj v gorah in ravnini. “Boj je že v državi”, so vsi govorili in komisija pri naboru je potrjevala vse to, jemaje v vojake vsakogar, ki je bil le količkaj sposoben. ..
Ko je v nedeljo 17. junija odzvonilo k veliki maši, se je začul v vasi naen-
krat boben, — nekaj zelo nenavadnega, — in takoj nato je pričel glasno in resno citati Jurij Obratil: “Ljudje, ne bojte se! Vojna je neizogibna. Dobili smo že vse tiskano iz cesarskega dvora. Samo poslušajte”. Predno je še končal in razvil cesarski manifest, so ga že obkolili kmetje in kmetice, katere so si s predpasniki brisale solze.
Jurij je bral cesarjev razglas: “Mojim narodom.” Med kmeti je zavladala grozna tišina, vsi so gologlavi poslušali besede, katere je govoril cesar na srca svojim narodom. Trajalo je več kot četrt ure, a medtem so se zbrali kmetje na velikem prostoru pred cerkvijo preje, nego je bobnar prišel do besedi: “Na odgovornost za vse nesreče, ki jih bode povzročila ta vojna na poedine osebe, kraje in državo, poživljam vse one, ki so pričeli, na sodbo pred večnega in vsemogočnega Boga.”
Jokajoče ihtenje žena se je izpre-menilo pri teh besedah v glasen jok, in otroci, veliki in mali, ko so videli, da jokajo njihove' matere, so tudi plakali in marsikateri mož si je obrisal skrivaj solzo...
Jurij je bral dalje in se ni dal premagati. Naposled je tudi njega zmagalo čustvo in oko se mu je porosilo. Kmetje so zahtevali, da nadaljuje kdo, ki zna dobro brati. Oglasil se je Zalešakov Jože in čital z glasnim, donečim glasom:
“In naše zaupanje in nada ne sloni samo na naši moči. Zaupamo v vsemogočnega, najvišjega, pravičnega Boga, kateremu je služila naša hiša od svojega začetka, kateri ne zapušča o-nih, ki se mu zaupajo v pravici. Njega prosimo za pomoč in zmago; poživljam naše narode, da tudi oni store to z menoj.”
“Storimo tako, storimo!”, zaklicali so enoglasno, da se je Jožetov glas, čitajoč dan in podpis, zgubil v klicih, ki so prihajali v prošnjo za zmago...
Gospod župnik je malo počakal, da so prišli ljudje k maši. Medtem je sestavljal novo propoved, v kateri je poživljal vernike v zaupanje do Boga in jim priporočal vročo molitev za zmago avstrijskega orožja.
Vojna je bila napovedana. Po maši so se zbrali vaščani in se pogovarjali do pozne noči, pozabivši pri tem na vse drugo. Nočni čuvaj ni klical enajste ure, a tega ni nihče zapazil.
Pri Zalešakovih se je zbralo mnogo kmetov; bila jih je polna soba. Starejši so pripovedovali o vojskah z Napoleonom in Italiji. Govorili o Schles-wig-Holsteinu, pokrajina, ki je nam zadala mnogo truda, o kateri je baje dejal Bismarck, da jo bode dobil, če z lepa ne, pa s silo; pripovedovali so o Benediku, da je odličen general, kateri se je že večkrat odlikoval v Italiji, o Prusih, da jih bomo potolkli z ovčjimi kapami in o drugih podrobnostih, pri čemur je čas tekel kot voda. Mlajši so pozorno poslušali, in naposled, ko je pravil stric Obratil, kaki straho-petneži so Prusi, se je oglasil Jože: “Potem bi vzel na vsak prst enega.” “Molči, Jože, molči”, je dejal bobnar Jurij, kateri je danes svečano o-krasil prsa z rmeno kolajno. “Ko bi zapazil, kako meri Prus nate, pa bi se skril za grm.”
“Oho, tako bojazljiv pa še nisem.” “Tu, ko veš, da ti ne bo nihče ničesar storil.”
"Ali resno mislite, da bi se jaz preplašil pruske puške?”
“Ne mislim samo, temveč tudi vem. Bil sem v boju; predno sem šel v boj, sem bil malo preveč korajžen, a ko sem videl italijanske puške in topove na nas namerjene, mi je bilo malo tesno pri srcu, dasi sem bil starejši od tebe.”
“Samo baha se”, je dejal stari Zale-šak, Jožetov oče, “kadar bi prišlo do boja, bi bil drugačen, že sedaj ne more videti krvi, kadar mati petelina zakolje”.
Navzoči so se glasno nasmejali. Jože je porudel ko turški fes, ponosno je dvignil glavo in dejal:
“Kaj oče! Ali res mislite, da se bojim? Kadar je treba iti za cesarja, se ne bojim še petdeset Prusov. Če hočete, dokazal bom, da se vam ne bode mogel nihče rogati, češ, imate sina-zajca.”
“Ne vem, kako boš dokazal.”
“Oče, pusti ga,” je dejala Jožetova mati.
“Kaj bode on nam dokazal.”
“Oče, kedaj hočete, da dokažem?” “Takoj dokaži!”
“Ali me pustite v boj?”
“Ako hočeš, idi takoj.”
“Za Boga, oče, Jože, ali sta znorela?”
“Samo naj gre; ha, ha, ha!”
“Torej smem, oče?”
“Seveda, reke! sem.”
“Jutri odidem.”
“Če hočeš, še danes.”
Navzoči so se čudno spogledali, ko se je bil tako spremenil njihov pogovor. Oče se je smejal Jožetovi korajži, ker do sedaj ni bil še ničesar izkusil, a materi je krvavelo srce.. .
Jože je vzel klobuk in odšel.
“Kaj že greš?” ga je vprašal oče.
“Še ne; grem k Zabranskim po slovo.”
“K Marici?”
“Da in k staršem. Z Bogom, sosedje in lahko noč.”
Odšel je. Sosedje so resno zmajevali z glavami. Kdo ve, so mislili — kaj bode še nastalo iz tega? Jože je ponosen, neomahljiv, svojeglav kakor oče.. .
Razšli so se po polnoči.
Pri Zabranskih ni bilo več luči. Jože je lahno potrkal na okno in kmalu se je oglasil glas, da še niso vsi spali: “Kdo trka?” se je odzval Zabranski. “Jaz sem, Jože Zalešakov.”
“Kaj hočeš tako kasno?” Danes ti Marica ne sme odpreti. To bi bilo lepo — mi trepetamo v strahu, a ona se naj sestaja z ljubim.”
“Stric, odprite! Povedati vam imam nekaj važnega in odšel bom takoj.” Zabranski je prižgal malo oljnato svetilko in šel odpirat.
“Kaj bi rad?”
“Prišel sem po slovo.”
“Kam pa greš?”
“Na vojsko grem, oče mi je dovolil.”
“Eh, bodi pameten in počakaj, da te vjamejo. Za vojaščino imaš še dovolj časa. Še sit je boš.”
“Recite, kar hočete, jaz sem že odločil. Sicer bi me oče oprostil voja- 1 ščine, ker sem edini sin. Grem v boj proti Prusom, da ne bodo govorili ljudje, da je bil Zalešakov Jože samo toliko časa hraber, dokler ni povohal smodnika, a ko je začutil boj, se je skril za peč. Kje je Marica, da se poslovim od nje?”
Zabranski je poznal Jožeta, da bode izpeljal ono, za kar se je zavzel, pa se ni več čudil, samo to ni mogel umeri, kaj se mu tako mudi. V resnici ni verjel svojim ušesom. Poklical je na Marična vrata:
“Marica vstani, Jože je tu; prišel je po slovo k tebi, ker gre...”
Jože ga je prekinil, da se ne bi Marica preveč ustrašila; sam ji bode lepo razložil, da se ne bo preveč zanj bala.
Marica se je hitro oblekla in prišla k Jožetu.
“Jože, ali je res, da si prišel po slovo od mene? A zakaj?”
Jože ni mislil da bode slovo tako težko, menil je, da bode tako, kakorj kadar gre za teden dni v Jaromice na; žegnanje. Takrat je obljubil Marici, da ji prinese veliko pisano srce iz iec-ta, prstan z velikim rdečim kamnom in lepo podobo. Marica se je nasmejala, želela mu srečno pot in dež — a danes? Kako ji naj pove, da gre v boj?... Škoda, da je tako zatrdno go-j voril pred vaščani. . .
Že je odnehal pri misli, kako bi mu bilo lepo ob njegovi Marici... Toda! ne, ne bo ostal, ker bi se mu smejali, ! tega ne bi mogel prenašati, umrl bi j sramote... in gre, pa se naj zgodi, karkoli... Stari Zabranski je odšel v sobo, da ne bi motil Marice in Jožefa pri slovesu. Obadva sta molčala. Marica je jokala, Jože je gledal žalostno. Dekle ni vedelo, ali je resnica ali ne, da je prišel Jože po slovo. Jože sicer drugače tako zgovoren in vesel, je o-nemel.
"Jože, povej vendar, zakaj si se pri- : šel poslavljat od mene? Ali me morda več ne ljubiš?”	j
“Ne govori tako, dušica draga; tvoje besede mi trgajo srce. Nekaj drugega je vzrok temu... Oh, kako naj povem, da te ne užalostim?.. . Na vojsko grem...”
“Na vojsko, Jože, na vojsko? Ali prav slišim?”	j
“Ne boj se, Marica, ničesar se mi ne bode tamkaj zgodilo. Devica Ma- i rija in sveti moj patron me bodeta va-i rovala pred vsako nesrečo.”
“Zakaj greš na vojsko? Kdo te sili?” | “Nihče, nihče me ne sili, samo moje 1 poštenje. Grem, da ne poreko, da sem ‘ širokoustnež .. . Čuj me, Marica. Si- ! noči sem dejal pred vaščani, da se ne ! bojim petdesetih Prusov — in smejali so se mi. Dokazal jim bom... oče! mi je dovolil... Torej z Bogom, Ma-I rica, obljubi mi, da me boš počakala, I dokler se ne vrnem z vojske. Potem...” i “Ah, če se ti kaj dogodi, Jože, jaz ' bom umrla...”
“Ne govori tako, draga duša, ne žali gospoda Boga; rajši zame moli... Z Bogom, ali mi obljubiš...-”
“Obljubim ti, Jože, pred Bogom, da ! ti bom ostala zvesta do smrti. Bog te naj varuje...” Dalje ni mogla go- j voriti, solze so jo zalile.
Zalešakovi so bili žalostni, kakor bi se pripravljali na pogreb. Gospodinja je skoro zbolela, ko se je domislila, da hoče edinec Jože na vojsko in da ne bode odnehal od svojega sklepa. Zakaj ga je hranila z lastnim mlekom? Zakaj je pazila nanj kakor na punčico svojega očesa? Gotovo ne zato, da ga sedaj ubije kroglja v vojski! Gospodar je tolažil svojo ženo, kolikor je mogel, čeprav je bilo tudi njemu hudo, da v vojski ne pade vsakdo, in zakai naj ranijo ali ubijejo ravno njenega Jožeta? A dobil je slabo nagrado za takšno tolažbo.
“Dobro vem.. .”, je očitala žena možu. . . da se boš veselil, ko se znebiš Jožeta. Nikdar ga nisi ljubil po očetovsko; kaj je tebi, če ga ubije kak Prus? Še solze ne boš prelil po njem... ti...” Konec očitanja se je utopil v solzah.
Gospodar ni nikdar ljubil takšnih ženskih občutkov, ker drugače bi se ostro branil proti takemu očitanju, a danes je molčal, ker ni hotel prilivati pelina. Odšel je iz sobe, ker ni mogel več gledati objokane ž*ene in obeh hčera, trinajstletne Ružice in šestnajstletne Anice, deklic, kot razcvetih popkov; odšel je, da v samoti premišlja, ali bi vzel besedo nazaj in dejal sinu, da ostane doma, ali ga pa naj pusti oditi... Ni bil tako neusmiljen proti Jožefu, kakor mu je očitala žena; ni ga pomiloval, a vendar ga je ljubil■ ničesar mu ni spregledal, nikdar ga ni
karal brez vzroka.. . Jože bo odšel... ali naj mu reče, da ostane? Nikdar. — Naj gre, ako hoče, ne bode mu branil. Kdo ve, kako bi ga mogel pogledati Jože, če bi mu sedaj dejal, naj ostane doma, a bi mu kedaj očital bojazljivost... In očitali bi mu... Ta sramota ne sme ostati na njegovem imenu. Naj rajše gre. Če mu je usojeno u-mreti, ga bode to zadelo, tudi če ostane doma.
V torek dopoldan je odšel Jože v Gradišče in stopil za 25 forintov v vojake. Hitro so ga oblekli v vojaško suknjo. Vse so mu dali — obleko, kapo, meč in puško. Med veselimi tovariši je hitro pozabil na solze matere, sestre in na mrko očetovo čelo.. .
II.
Cerkovnik pri svetem Jakobu je vedno trdil, da od zapada ne prihaja nič dobrega. Verjeli so mu, ko je čital, da prihajajo od zapada na Slovaško nemške čete, da pustošijo, plenijo, pobijajo, da kliče kri nedolžnih po maščevanju.
Naši zavezniki so bili slabi. Sasi so pobegnili pred silo in Prusi so se brez prelivanja krvi ugnezdili v njihovi državi. In tudi gospodarijo po njej! Ljudem so vstajali lasje, ko jim je pravil berač Jurij, kaj je čul o njih v Brodu. Tam je to pripovedovala nemška gospoda v sodniji — on jih je razumel, saj ni bil zastonj na Laškem, in oni vendar ne bodo lagali. Pravijo, da Prusi požigajo, plenijo in ubijajo, kamor pridejo. Niti Tatarji niso bili hujši, ko so napadli naš sveti Hostin. V deželah našega cesarja se počutijo kakor doma, ker jim kažejo pota vohuni, kateri so že pred enim letom narisali celo državo.
Taki so najokrutnejši in najhujši. A ne bodo se dolgo pri-nas šopirili. Naši rojaki jim bodo že pokazali, kakor so tudi Lahom, tudi oni so mislili, da bodo z našimi kmalu gotovi, a so jo izkupili pri Kustoci: bili so popolnoma pobiti in naši so zaplenili mnogo topov in ujeli več tisoč sovražnikov; ranili so kraljeviča Amadeja in mnogo generalov. A tudi Prusi so že poskusili hrabrost naših vojakov pri Jožefovem na Češkem. Prosili so naše za premirje, a ti jim ga niso dali in prav so imeli; samo pokažejo naj jim pot iz Češke. . .
Pri Zalešakovih so dannadan pričakovali od Jožeta kakšno novico, ali še živi, če je že bil v boju — čakali so dva tedna, a pisma ni bilo. Hudo jim je bilo, mislili so, da leži bolan, ali so ga morda ubili, ali je ranjen, pa ne more pisati. Zlobni sosedje so jim to privoščili, če že ni bil oče pameten, zakaj je sin tako nespameten. Zakaj so ga pustili med vojake; drugi so zopet Jožeta obžalovali. Zares ga je bilo škoda —• tako mlad in dober fant. Marica je ginula od straha; tolažili so jo, a kaj pomaga tuja tolažba, ko ji on
nič ne piše. Vedno je bila žalostna in onega dne, ko je Jože odšel, bolna. Ljudje so se čudili, kako ga more tako ljubiti.. .
(Dalje prih.)
Nihče ni brez
tistih nadležnih glavobolov, ki večkrat pridejo ob času, ko jih najmanj pričakujete, pri zabavi ali pa pri delu. Ni vam treba trpeti. Vzemite en Severov P-ašek zoper glavobol (Severa’s Wa' 's for Headache and Neuralgia). Te hitro preženejo vsakovrstne glavobole in napravijo, da se potem dobro počutite. V vseh lekarnah. Cena 25 centov škatlja. Glejte da zavitek nosi nadpis W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI
$2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
4»
Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. SOUTH CHICAGO, ILL.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa ha varska dela ter obešanje stenske® papirja po nizkih cenah.
Kara pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čes treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami.—Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio St.	Joliet, 111.
Alexander Haras/i
Chi. Phone 376. LI N. W. 927
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvv v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
<A Jefferson St., blizu mosta, Joliet
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na
Kieffer Land Co., Walter, Tex.
W. C. IVIOOTVJEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
*th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE
v mojej gostilni
in se okrepčajte po domače.
Pri meni boste najbolj postreženi.
John Gersich
1000 N. Chicago St JOLIET, ILL.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY
106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Ediua slovanske fotografij'* v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Nenavadna Slabost.
Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe,
.	IZČISTI CELO TELO IN
KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI,
UREDI PREBAVO.
To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano
TRINERJEVO
Zdravilno Grenko Vino
To naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker im a zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kateri sc temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabiti pri
BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI,
VEČKRATNEM GLAVOBOLJU,
REUMATIČNIH NAPADIH,
NEURALGIJI in NERVOZNOSTI,
MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH,
KOLIKAH IN KRČIH,
VZDIGAVANJU in KOVCANJU.
in pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka in slabost I
V LEKARNAH.	1
TRINE RS
BITTER-W1NE
’’tltifvvlH* h
trinerovo
Horré víno
_	_i--i—
’’•"»krired b/JOSEPH TRtNER 733 SAsUand Ave. CHICAGO,ILL
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE.
EDINA SLOVENSXA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F\ KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
40 akrov iste za $600 — z positivnem jamstvom, da boste zadovoljni, ker plačate kakor hočete medtem ko na farmi mirno in lepo živite. Damo vam: Rodovitno prst, prijazno podnebje, čisto i zdravo vodo in svobodo — vstran od tovarn in rudokopov.
Tu rastejo najfinejša jabolka in črešnje na svetu; krompir sam vas obogati tekom 4. let. Letos se nakosi 2l/i do 3 tone sena na akru Oves in rž, ječmen in sladkorna pesa, kažejo posebno dobro	,
Damo vam—Square Deal.
ILLINOIS-NORTHWEST COLONIZATION CO.
908 TACOMA BLDG. 5 N. LA SALLE ST.,	CHICAGO, ILL.
Iz malega raste veliko! |
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod ^ nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
Joliet
National
Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, pred«.
CHAS. G. PEARCE, kaiir

SLAVNOZNANI
SLOVENSKIPOP j proti žeji ■ najbolje sredstvo. [
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.	i
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje j izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344
Angleščina brez učitelja !
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y,
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
•	•	•	**^Pv*^P
pomim na moje roma- ff™~ nje v Sv. Deželo, g R™>£s'
30.	Jeriho, Mrtvo morje in Jordan.
Ni ga večjega nasprotja tako blizu skupaj v Sv. Deželi, kakor na meji Judeje Mrtvo morje in Jordan. Prvo nas spominja na greh in kazen za greh, drugi na krst in odrešenje. — Krog poldne, dne 1. marca, smo se odpeljali v dveh vozovih proti Jerihi. Skoraj vsaka popotna knjiga priporoča, naj vzamejo romarji, ako gredo k Jordanu ali k Mrtvemu morju, zavoljo varnosti seboj turško stražo, ker gre pot skozi puščave, kjer gospodujejo beduini, ki te lahko napadejo in oropajo. Kljub tem opominom smo se odpeljali brez vsake straže sami s p. Herme-tom, jeruzalemskim župnikom.
Cesta drži naj poprej proti Oljski gori in odtod proti Betaniji. Iz Be-tanije gre strmo navzdol, ker je Jordanska planjava celih 1200 m nižja, kakor Jeruzalem. Gore in hribi, katere puščamo na levi in desni, pred seboj in za seboj, so kar na vso moč divji in večinoma je svet izsušen, brez trave, brez drevesa. Tu pa tam se dvigajo strme čeri, pod njimi se razprostirajo puste meline. Le tu in tam vidiš kak trnjev grm, ali srečaš kacega beduina na konju, ali pastirja, ki žene svojo čredo. Z eno besedo sredi puščave smo, strašne in dolgočasne puščave.
Kake pol ure pod Betanijo stoji majhna hiša; poleg nje je studenec a-postolov. Ta studenec je edini med Jeruzalemom in Jeriho.
Približno dve uri smo se vozili do neke gostilne, ki je seveda bolj hlevu, kakor pa hiši podobna. Imenuje se “pri dobrem Samarijanu”. Mogoče, da je tudi ob Kristusovem času stala prav tukaj hiša, katero je mislil Gospod, ko je povedal lepo priliko o usmiljenem Samarijanu. Pot gre nad globokim, ozkim jarkom. Na vsaki strani jarka so visoki in strmi hribi. Na severni strani stoji star grški samostan sv. Jurija. Krog samostana je zemlja kolikor mogoče pridno zasajena. Vozili smo se že več kot dve uri po strašni puščavi in prišli smo slednjič do nekega roba na tem hribovju. Tukaj zapazi romar pod seboj lepo, dolgo in široko jordansko planjavo in resno Mrtvo morje.
Ker je bilo še zgodaj popoldne, smo se peljali kar mimo Jerihe najpoprej k slovečemu, Elijevemu studencu. Ta studenec ima zato to ime, ker je prerok Elizej na čudežen način dosegel, da je postal piten. Četrta knjiga kraljev nam pripoveduje, da je bila voda tega studenca prav slaba. Ljudstvo je iskalo pri Elizeju pomoči. Prerok je šel k studencu, “vanj djal soli in rekel: To pravi Gospod: Ozdravil sem to vodo in ne bo dalje v njej smrti, ne ne-rodovitnosti. Zdrava je tedaj voda do tega dne, po besedi Elizejevi, ki jo je govoril.” (2, 3.) — Studenec je jako obilen in namaka okolico, tako da bi bila lahko pravi raj, ko bi jo človeška roka hotela obdelovati. Prav tukaj je stalo nekdaj mesto Jeriho, mesto pa-lem. Tukaj so pridobivali dragocen balzam. Sloveče so bile tudi jerihun-ske rože.
Jeriho je Jozua na čudežen način j Kananejcem vzel, razdejal in preklel: “Preklet bodi mož pred Gospodom, ki postavi in sezida Jeriho. Na svojega prvorojenega naj vloži njegovo dno in na svojega najmlajšega naj postavi njegova vrata” (Joz. 6, 26.) To prekletstvo je izkusil pozneje Hiel iz Betela, ki je v Ahabovem času zidal Jeriho, četrt ure proč od kraja, kjer je stalo staro mesto. Ko je začel zidati, mu je umrl prvi otrok, zadnji pa, ko je bil delo končal. — Herod Veliki je mesto olepšal z imenitnimi in velikimi zgradbami. Ko je bil razdejan Jeruzalem, je bilo razdejano tudi to mesto, a pozneje so je zopet zidali. Jeriho je bil sedež krščanskega škofa.
Večkrat je bilo to mesto tako srečno, da je imelo v svoji sredi Zveličarja sveta, ki je tukaj spreobrnil Zaheja.
Od Elizejevega studenca drži strma pot na goro Kvarantanijo, ki se zato tako imenuje, ker se je po krstu v Jordanu Zveličar tukaj 40 dni postil. V gori, ki je 500 m. visoka, je polno votlin, v katerih prebivajo grški pu-ščavniki. Trdi se, da je to tista gora, na katero je peljal hudič Gospoda. Mi nismo lezli na vrh; rad pa verjamem, da mora biti raz hriba prav lep razgled po Jordanovi planjavi. Ko smo ogledovali goro s kukali, je bilo naenkrat krog nas vse polno beduinskih otrok. Živi in veseli so ti vbogi be-duinčki, Od mladih nog privajeni trdega, a prostega beduinskega življenja. Beduini so imeli prav blizu razprostrte svoje šotore, a nihče nam ni žalega storil.
Silno me je zanimalo beduinsko življenje, saj je to življenje še vedno podobno življenju starih očakov. Tudi v teh potopisnih črticah sem že enkrat nekaj povedal o beduinih, vendar mislim, da mi ne boš zameril, ljubi bra-vec, ako še kaj dostavim. O beduinih velja to, kar je govoril angelj v puščavi Hagari, materi Izmaelovi, o njenem sinu — očetu beduinov: “Glej, spočela si in boš sinu rodila, ime mu daj Izmael, zato ker je Gospod tvojo britkost uslišal. Ta bo divji človek, njegova roka bo zoper vse, in roke vsih bodo zoper njega in on bo postavil šotore vsim svojim bratom nasproti”. (1. Mojz. 16, 11—12). Beduini navadno niso veliki in široki, marveč.
bolj sredni in šibki. Toda njih telo je žilavo in močno, ker je od zgodnje mladosti navajeno na ojstro, težavno življenje. Ker veliko hodijo in jahajo, se ohranijo gibčne do pozne starosti. Beduini nosijo navadno temno, volneno obleko, prepasano z usnjatim pasom, v katerem tičita bodalosamokres. Nad to obleko nosijo plašč, ki je ali bel in rujav, ali pa bel in višnjev. Na nogah nosijo sandale, čez ramo pa dolgo puško. Na glavi imajo kefije, to je belo, dolgo in široko ruto, z vrvico privezano.
Žene se drže bolj šotorov, v katerih kuhajo, tkajo in meljejo. Njih obleka je srajci podobna. Na glavi nosijo ruto, katero potegnejo takoj čez obraz, ako se jim približa ptujec. Zato jim je pa ptujec lahko hvaležen, ker res niso lepe; njih.obraz, vpadel in izmučen, priča, da je beduinka sužnja, ki ima na ramah vso težo domačega dela. Mož skrbi le za čredo, plen in boj. Navadno imajo le poglavarji po več žen. Vendar pa ima mož pravico zamenjati, ali celo odpoditi svojo ženo, kdar mu je drago. Ako je beduinka prešeštovala in more njen mož to dokazati, jo zatoži njenemu očetu ali pa bratu, ki ji potem lastnoročno prereže vrat. Edino nje veselje je lišp, na katerega je silno navezana. Beduinka nosi na prstih na rokah in nogah, v ušesih in v nosu rinke. Šotor, ki je tkan iz kamelje dlake ali dlake črnih koz je silno priprost in navadno v dva ali tri dele razdeljen. Prvi služi možem, drugi ženam, tretji živini. Palestinske puščave, gorovje onkraj Jordana, obrežje od Karmela do Gaze in planjava Ezdrelon, so kraji, v katerh prebivajo beduini, ali “otroci jutrove dežele” (Jer. 39, 28.), ki “nimajo ne vrat ne zapahov” (Jer. 49, 31.) Beduini žive še dandanašnji tako, kakor je Jonadab, Rehabov sin, zapovedal svojim potomcem: “Ne pijte vina ne vi, ne vaši otroci na vekomaj, in ne zidajte hiše, in semena ne sejte in vinogradov nikar ne zasajajte in ne imejte, ampak v šotorih prebivajte vse svoje žive dni, da bote dolgo živeli v deželi, kjer ste ptujci” (Jer. 35, 6—7.) Beduini so ločeni v več rodov, ki so glede števila, moči in veljave jako različni. Nekateri so popolnoma prosti, drugi pa morajo vladi davek plačevati. Rodovi so ločeni v družine. Vsak rod ima svojega poglavarja, katerega čast je dedna v njegovi družini. Vendar pa je veljava te časti zavisna od glavarjeve hrabrosti, gostoljubnosti, bogastva in zgovornosti. Poleg glavarja imajo beduini tudi sodnika, ki-razsoja prepire. Sodnika imenujejo ka-dij. Ta ne zna brati, ne pisati; on ne sodi po paragrafih in knjigah, marveč po tisoč letnih navadah. Telesnih kazni ne poznajo. Kdor je kriv, plača za globo gotovo število živali.
(Dalje prih.)
Proti škodljivi modi.
V angleški spodnji zbornici je bila predložena zakonska predloga, ki prepoveduje pobijanje ptic v svrho dobave peres za ženske klobuke. Ta predloga, ki bo bržkone sprejeta, je zbudila ne samo v zbornici, ampak po vsem Angleškem mnogo odobravanja. Iz vseh angleških kolonij prihajajo poročila, da pomenja brezobzirno uničevanje ptic za nekatere dežele veliko nevarnost. S številkami je dokazano, da je lakota, ki sedaj razgraja v Ugandi, velikemu delu Indije in notranji Avstraliji, posledica te nevarnosti. Kajti v vseh teh krajih so se žuželke grozno razmnožile, ker so bili rijih naravni uničevalci, ptiči, brezobzirno iztrebljeni. Žuželke so vsled tega napravile ogromno škodo na polju in posledica je bila lakota. Tako govore tudi gospodarski razlogi proti neumni modi.
Izdatki vladarjev za obleko.
Noben vladar v Evropi ne izda toliko za svojo obleko kot ruski car. Samo civilni krojač carjev zasluži na leto 40,000 mark, medtem ko zasluži nje gov vojaški krojač okroglo 60,000 mark. Kakor poroča neki pariški list, ne nosi car nobene obleke več kakor trikrat in plača za vsako obleko najmanj 240 mark. En cilinder velja cara nad 100 mark, par rokavic okroglo 40 mark in vsako leto kupi car nov kožuh iz soboljevine, ki velja 9000 do
10,000	mark. Kralj Jurij V. porabi na leto za obleko okroglo 80,000 mark. Španski kralj Alfonz pa izda mnogo za svilene lovske srajce. Za vsako tako srajco plača 150 mark ter jih porabi na leto več ducatov. Nemški cesar porabi za svojo garderobo uniform na leto 80,000 mark, a za civilno garderobo žrtvuje le zmerne svote. Vsako obleko nosi kakih tridesetkrat in za nobeno ne plača več kot 150 mark. Mnogo pa izda za ovratnice. Najmanj pa izda za obleko norveški kralj, ki ne plača več za svojo garderobo kot kak premožen meščan, ki se čedno oblači.
Raztresenost.
“Gospod profesor, vi imate pa klobuk milostive danes na glavi,” opozorila je kuharica profesorja, ki je hotel oditi s soproginim klobukom v šolo.
“Lej, lej; saj res. Tudi meni se je zdelo čudno, kdo bi mi natvezil toliko nojevih peres na moj klobuk.”
TROST&KRETZ
■— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naie
‘The U. S.” lOc. in “Meerschaum” Sc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
tOS Jefferson Street JoHet, IB
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU SCHAGES North Chieago Street v novi hiši Joliet National Banko.
Ko se mudite v So, Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija,
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, Hi
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Leo Zelenka Lerando
iz slavnega praškega
konzervatorija godbe
uči igrati klavir in harfo (piano and harp) po metodi praškega konzervatorija, početka učenja do končanja. Za daljša pojasnila se priglasite na:
Leo Zelenka Lerando
209 Richards St. JOLIET, ILL.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine
3.	razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef L, Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO.
2	Washington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi.
J. P. KING^
otÄev.I<8°n	lesni
Clinton in Desplaines Sts, Joliet
VVWWkWVWkWWWYYVWW
Oscar J. Stephen
g-S.
Sobe 301 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
Kupuje in prodeja zemljišta
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
White Front Buffet
ANTON KRIŽAN, lastnik 916 N. Chicago St.,	Joliet, 111.
Rojakom naznanjam, da sem kupil eno največjih in najlepših slovenskih gostiln v Jolietu, kjer me lahko najdete ako me želite obiskati. Pri meni boste najbolje postreženi.
Obenem naznanjam, da v moji gostilni najdete g. Ant. Kočevar, ki je v Jolietu dobroznan.
Z
obleko
Y zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in tlečo kakor tudi -» ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke cene!
John Kirincich
918 North Chicago St. JOLIET, ILL.
Mi hoćemo tvoj denar ti hočešlnaš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.	Gi
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na voglu DEŠ PLAINES IN CLINTON STS.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa ra stavbo ali drugo, vprašajte za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St, JOLIET, ILL.
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St,	Joliet, It
Prijateljem in znancem naznanjaa% da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčat« V zalogi imam najboljša vina in drage pijače.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + “BELLflDONNfl” OBLIŽI
AU ODUŽI a VOLČJIH ¿RUŠENJ SO KORISTNI PRI,
REVMATIZMU1	SLABOSTIH v ČLENKIH
hromosti	pljučnih	in	prsnih boleznuC
BOLESTI v KOLKU MRAZENJU v ŽIVOTU BOLESTIH v ČLENKIH VNETJU OPRSNE MRENE NEVRALGIJL PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI MIŠIC	BOLESTIH v LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH v KRIŽU
HUDEM KAŠLJU
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
The A. w, Flexer D m Go.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street« JOLIET. ILL.
MH izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše mer io po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek», jene klobase in najokusnejše mesa. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše mesa Nizke cene in dobra postrežba |n uk geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas n našej mesnici in groceriji na vogala Broadway and Granite Street« Chid Phone 4531. N. W. Pha "3
Josip Klepec
državno-poverjeni javni beležnik 1006 N. Chicago St.	Joliet, 111.
Izdeluje pravnoveljavne listine, pooblastila, pobotnice, kupne in druge pogodbe etc.
Iztirja odškodnine, dedščine in vse druge tirjatve v najkrajšem času.
Preskrbi konzularna potrdila vseh listin.
Ima že dolgoletno skušnjo, zato se z zaupanjem obrnite nanj.
Njegovo poslovanje se jamči, ker je pod državnim poroštvom.
Rezervni sklad nad
pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih yf 3	1 rt
brez odbitka rentnega davka.	.m. XXX 2 /O
Nas zaupnik v Zjed.	-M Iz- d I/"	6104 Clair St., Cleveland, O.
državah je	.A 1 ¿ITI. IV	j 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih vlog
dvajset miljonov kron.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Za A. S. Ivan Adamič.
R. H. Greene, poveljnik G. A. R. pripoveduje sledečo zanimivo anekdoto o veteranih:
“V kadilni sobi nekega hotela v Phoenix je sedelo mnogo veteranov, skoro vsi po dostojanstvu častniki in razpravljali so o bitki pri Bull Run. Zabava se je že čudno poostrila, a prekine jo navzoč molčljiv veteran rekoč:
“Gospoda moja, vaš prepir hočem jaz poravnati, v tej bitki namreč sem bil tudi jaz.”
In z mirnim in jasnim svojim razlaganjem je popolnoma pomiril razdražene duhove, a drugi dan ga hotelier vpraša:
“Kot “kaj” ste se bojeval v oni bitki?”
“Bil sem prostak.”
Čez nekaj dni je hotel naš prostak-veteran odpotovati, zahteval je račun. Krčmar pa mu pravi:
“Dolžan mi niste ničesar.”
“Kaj vraga, se norčujete iz mene — bil sem vendar cel teden v hotelu..
“Da in vendar mi ne dolgujete ničesar — jaz si ne bi mogel nikdar odpustiti, če bi vzel en sam Vaš cent, kajti vi ste prvi človek, kar sem jih srečal v življenju, ki mi je povedal resnico, da se je bojeval kot ‘prostak’.”
Taka smola.
Neka pridna, delavna in varčna gospodinja se je prehladila in takrat ji je dekla odpovedala službo in šla. Kaj je hotela reva? Naprosila je zopet svojega moža, naj gre v posredovalnico za službe in naj jej poišče novo deklo.
In odšel je zjutraj ob 10. uri. Tekal je iz ene posredovalnice v drugo, in šele popoldne ob treh se je truden in izmučen vrnil domov, a — brez dekle.
“No, dragi, kaj je z deklo?”
“Bo že, bil sem pri šestih posredovalkah in vsaka ima po najmanj 12 deklet.”
“In nobene nisi vzel?”
“Ne, mamica zlata,... bile so-že vse v — Tvoji službi!”
Med zakoncema.
Ona (jezna): “Čemu smo le me vboge ženske pravzaprav na svetu?” On (tudi jezen): “Zakaj ni imel Adam vseh reber, predno so ga pokopali!”
Prav ima.
Zdravnik: “Izpod tisoč kron ne pričnem operacije; če hočete biti zdrav...” “Da, da, tudi pri Vas velja ona: ‘Denar sem, ali življenje’.”
Fatum.
Jože: “Ti, Francelj, kaj pa je pravzaprav fatum?”
Francelj: “Fatum? Aha, to ti je zaušnica, ki ti je bila namenjena in si jo tudi — dobil'.”
Tudi kritika.
Pesnik: “Kaj pravite, gospod, koliko dobim za moje pesmi?”
Urednik: “Kakih 50 kron.”
Pesnik: “O to bi bilo pa še več kakor pričakujem.”
Urednik: “Da, jaz le mislim tako, da dobite 50 kron, ali 10 dni zapora.”
Dobro je prestavljal.
Brivec Smuk je poslovenjeval v svoji brivnici vsak nemški napis, v katerem bi našel tujko. Tako posloveni nekega dne napis “Separirtes Damen-kabinet” v “ločena ženska soba”.
Kratko.
Zdravnik: “Vaš trebuh sem spravil v kraj, vitek ste zopet, za plačo naj pa letam za Vami!”
Bolnik: “Zakaj ne? Morda zgubite pri tej priliki tudi Vi Vašega!”
Srečen.
Vseučiliščnik Pump: “Odkar mi je stric umrl, se mi zdi, ko da je vedno prvega..
V starih časih.
•Narednik: “Kaj mislite, g. stotnik, bi napali sovražnika?”
Stotnik: “Nak, dež se je vsul in pri takem vremenu ne grem ven.”
Simptomatično.
Franček: “Je tvoja sestra že zaročena?”
Karlček: “Še ne, pa bo kmalu.” “Kdo ti je pa to povedal?”
“Sestra mi da vsak večer nikel, samo da grem iz sobe, ko je mož pri njej.”
HIŠA
na Meeker ave. v Jolietu se proda, ker se mora iz lote odstraniti. Kdor jo hoče kupiti in premestiti naj se takoj oglasi v pisarni:
Antram & Hutchinson 515 Joliet Nat’l Bank Bldg., Joliet, 111.
Cesar in letalec.
Letalec nadporočnik pl. Blaschke, ki je letel na Dunajskem letalnem tednu pod imenom svoje zaročenke pl. Csakay in dosegel znane velike uspehe, je bil zadnjič v avdijenci pri cesarju. Med drugim ga je vprašal cesar: “Vi hočete poročiti ono damo, pod katere imenom letite?” Blaschke je odgovoril: “Žal, Veličanstvo, da to ne gre, ker nama manjka kavcija.” Cesar mu je pa potrkal na ramo in rekel smehljaje: “Tako pridnim častnikom kakor Vam, ljubi moj nadporočnik, treba pomagati preko tako malih zaprek.” — Sedaj je nakazal cesar srečnemu zaročencu večjo denarno svoto in ker si je del kavcije prislužil že s poletom Berolin-Dunaj, se bo lahko oženil.
Češke hranilnice.
Statistika čeških hranilnic za leto 1910 izkazuje hranilnih vlog v hranilnicah čeških zemlja 915,706,365 K. Z ozirom na leto 1909 se je povečala vsota vlog za skoro 53 milijonov, tako da moremo soditi, da bodo češke hranilnice prekoračile v letošnjem letu prvo milijardo. Vse avstrijske hranilnice so imele v preteklem letu nekaj nad pet milijard vlog ter bo torej peti del vseh hranilnih vlog v državi odpadel na češki kapital.
V Rusiji živi še 25 oseb,
ki so se udeležile leta 1912. vojske proti Napoleonu I. Komisija, ki ji je naročeno, da dobi osebe, ki so se same udeležile vojske leta 1912. proti Napoleonu I., je dobila še 25 živih očividcev takratne rusko-francoske vojske. Med njimi je komisiji 10 oseb izpovedalo svoje spomine. Kmet Juk, 110 let star, je nabiral po bitki pri Kulevu krogi j e, neki drugi 1081etni kmet se je udeležil bitke pri Kliaspici, 1201etni kmet Akim se je udeležil štirih bitk, 1201etni kmet Tette se je udeležil zasledovanja Napoleona I.
Kača v želodcu.
V okolici Rige na Ruskem je nek kmet po kosilu na polju legel in zaspal. Sanjalo se mu je, da leži kraj studenca in pije hladno vodo. Nato se zbudi. V želodcu ga je nekaj tiščalo, pa je mislil, da se je malo prehladil in začel je zopet delati. Toda bolečine v želodcu so postajale hujše in končno ni mogel več strpeti. Njegovi so ga naložili na voz in odpeljali v mesto k zdravniku. Ta je dognal, da ima v želodcu živo kačo, kateri se nič ne dopade v nenavadnem domu ter išče izhoda. Moža so odpeljali v bolnišnico. Kača mu je med spanjem skozi odprta usta zlezla v želodec — tedaj, ko je sanjal, da pije hladno vodo.
Oporoka ekscentrične starke.
Nedavno se je v Parizu vršila pred sodiščem obravnava za oporoko umrle sedemdesetletne starke Felicie Fis-sier, ker so dediči oporekali oporoki, češ da pokojnica ni bila normalna. Tako je imela pri obedu navado, metati v druge koščke sira; ako je v pekariji kupovala kruh, je plesala okoli prodajalne mize; dostikrat je prižgala pri belem dnevu vse svetilke ter je cele dneve prebila na ta način, da se je vrtela doma okoli svoje osi. Sodišče se je pridružilo izvajanjem štiri dni pred smrtjo starke izdanega zdravniškega izpričevala ter spoznalo njeno oporoko za pravomoćno, češ da njene ekscentričnosti nikakor niso vplivale na duševno svežost.
Les se mora podražiti.
Kansas City, Mo., 22. avg. — Več trgovcev z lesom tukaj je izjavilo danes, da v 20 letih v Ameriki ne bo več nobenega lesa, če se bo nadaljevala sedanja zapravljiva poraba. Edino sredstvo za ohranitev gozdovja v tej deželi da je podražitev lesa. Prebitek na lesu v ogromnih gozdovjih posam-nih držav da je povzročil nespametno pustošenje. Vsled nizke cene lesu da si je vsak ameriški delavec štel, v čast in ponos, zgraditi si svojo lastno hišo, in ta neumstveni pohlep po lastnih stavbah da je lesno zalogo zelo zmanj šal. Samo v preteklem letu se je 600,-000,000 črevljev več lesa izvozilo in porabilo za železniško gradnjo, nego je znašala produkcija. Torej: podražitev.
Priporočilo.
Rojakom in cenj. našim naročnikom v Clevelandu naznanjamo, da je za faro sv. Vida in ondotno okolico imenovan poverjenikom našega lista g. JOS. RUS, tajnik sl. društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J.
On je pooblaščen prejemati naročnino in drugo za “A. S.” in izdajati tozadevne pobotnice. Priporočamo ga!
Uprava “A. S.”
Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. 1 Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic, Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
FARMA NAPRODAJ—LEPA PRI-lika za Slovenca. V okolici Jolieta, blizu Swedish Orphan Home na So. Richard St, 1 blok od električne železnice, 3)4 akra lepe zemlje zraven rojaka Setina na prodaj. Proda iz gotovih vzrokov po ceni. Več pojasnila pri Amer. Slovencu ali Frank Završnik, Slovenian Liquor Co.	3t
KJE JE MOJ BRAT PETER ZU-panič? Bival je v Tower, Minnesoti. Prosim rojakov, kdor zna za njega, naj mi naznani, ali pa se naj sam zglasi. Martin Zupanič, 4808 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa.
NAPRODAJ—VOZOVI, DVA BUG-gy in dva surey. Prodata se poceni. Več pove: Ant. Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet.
KJE JE MOJ BRAT MATIJA HO-tujec iz Dolenc na Plešivici pri Ad-lešičih na Kranjskem? Pred 16. leti je stanoval pri meni v Jolietu, a potem je pa samo odšel neznanokam in se ne've če je še živ. Ker bi rada vedela zanj, če je še živ ali mrtev zavoljo jako važne zadeve, za to je naprošen, da se javi ali pa naj kdo drugi, ki kaj ve o njem mi javi njegov naslov, če je še živ, ako je pa umrl, p anaj se mi tudi javi, za kar bom hvaležna. Mary Ivec, 1146 N. Hickory St., Joliet, 111.
GODBA ZA VSE PRILIKE, CLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. “A. S.”	ufn
ORGANIST, CECILIJANEC, IŠČE službe pri slov. ali hrv. fari; zmožen voditi mešani ali moški zbor. Za podrobnosti se je oglasiti pri njemu samemu, a za naslov pišite na Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
NAPRODAJ FARMA BLIZU JO-lieta, ali se pa zamenja za zemljišče v mestu. Tudi prodajemo farme v Wisconsin, Dakota, Indiana in drugod. 415 Joliet National Bank Bldg., Chi. tel 910, Joliet, 111.
NAPRODAJ HIŠA S 7. SOBAMI IN lota na vogalu Raynor Ave. in Granite St. Lota je 150x132. Mehka in trda voda. Kokošnjak velik in hlev. Vse ograjeno. Vprašaj na 619 N. Bluff St., Joliet, 111. 4t
Gtarnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldf. Oba teL 891.	JOLIET. ILL
Javni notar
J. KAKER
220% Grove St., Milwaukee, Wis.
izvršuje vse v njegovo stroko spadajoče zadeve za tu in za stari kraj.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele svetu.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, IH.
Slovenci in Hrvati
v Pittsburgu, Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa.
Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA.
Slavnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flainik, lastnik
, 3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa.
Loughran & Conway
108 Loughran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET
Prodaja zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti požarn hiše in pohištva.
JAVNI NOTARJI
Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega.
Chicago tel. 500 (Five hundred.)
Geo. Lopartz
Grocerijsha prodajalna
N. W. telefon KM.
402 Ohio Street	JOLIET, ILL
Fraiik Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najbolj!» californijska vina.
VSI DOBRODOŠLI!
Anton Košiček
Slovenski gostilničar
Pri meni je vedno največ zabave in najboljše pijače.
“Tonček Is 0. K.”
0 mm mm 00 m mm mm m m mm mmmmmm mm 0000 m m mmm 00000 m mmmmm m mm m m r m mm m 000000000 mm mm m 000000000000
Za
Zavarovanje....
proti požarn, mali in velika
^mmumammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^
POSOJILA POJDITE K
A. Schoenstedt & Co.
203 Woodruff Bldg.
Oba tel 169
Joliet, 111.
Veselih počitnic je konec.
Šola se spet začne in čedno oblečenega šolarčka je vsakdo vesel.
Stariši pridite k meni in oglejte si mojo zalogo: Oblek, obuval, srajc, kap in drugo za dečke in deklice. Pridite in prepričani boste, da je moje blago boljše in trpežnejše kot kje v mestu.
Zakoj bi polnili žepe tujcu, ko vas vaš človek postreže boljše od njega. Držimo se v praksi gesla: “Svoj k svojmu” ne samo v teoriji, da nam se tujci ne posmehujejo.
Imam tubi pri rokikompletno zalogo šolskih po* tredštin. Na svidenje pri:
Frank Jttricic,
1001 N. Ch cago St.	Joliet, 111.
gtiininmnuuinH»im»miH»HHHiniHmmimniiiH
S A. NEMANICH, pred«.	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag'
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Liquor
Co.
Ill 5-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
4»
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. nmimmimiiauiaiiiiuimuiiiiiiiiimiMiiiiiiiniinimi

Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
najboljša pijačo
E. Porter Brewing Company
Ota telefona 405
S. Bluff St., Joliet, 111
mimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiHimiiiiiiiiimiiiminiiiHU