Pavle Zidar G UDERIAN
Maršal Guderian pregleduje sveti nemški "Stiellgestand". Monokel se mu blešči ko mrtvo postrvje oko.
V prekrasni uniformi hodi mimo njih, oni ga pa love v nosnice in poglede. Diši po finem blagu, a je mrzel in sebičen ko dva tisoč let stara mumija. Tako diši tudi gozdni lisa j.
Guderian ne sliši misli teh gumpcev, cepcev - tega Ka-nonenfuttra. V ušesih mu poigrava Mozartova Maša kronanja.
Bitka bo, vohajo vojaki.
Nočni premik na položaje se je začel ob osmih. S peklenskim hrupom. Ni hudič, da jih Rusi ne slišijo.
V tanku je svetlo in toplo. Iz Berlina so vrele malomeščanske melodije v diskretni jakosti.
Tank se ustavi.
Položaj     .
Čas   22-^".
Počitek do ,. . Izstop mogoč.
Kupole se odpro.
Sprejemniki molče.
Zadiši po cigaretnem dimu. Sliši se scanje v sneg. Curki ga luknjajo kakor hidrogenski ogenj.
Obroč okoli duševne sestave človeka se stiska. Po vseh tankistih je razobešen molk. Iz daljnih krajev vro spomini.
Semkaj, v to smrtno, ledeno tihoto, prihajajo vse mogoči predmeti, situacije, občutki, misli. Toliko te spominske šare je, da je vse skupaj pravljica, ne pa trenutek pred bitko.
Vojaki postajajo vsak zase. Ta se naslanja na deblo neznanega drevesa, ta na tank. Vsak pa zija v mamo, sestro, očeta, v kako posebno mu drago reč: tistile vojak tamle ogleduje krožniček stare matere.
On, Luj, pa zre pod seboj Prlekijo. Jesensko sončno, slad-
25
ko ko mošt In razgledniško.
Kaj vse navlečejo ljudje skup pred smrtjo! Kakšna smešna komedija je to!
Tudi na oni strani, Rusi, doživljajo svoje trenutke na podoben, šarast način.
Nenadoma ga preblisne: z nenadno svetlobo osvetliti to mentalno situacijo, jo sfotografirati in objaviti vsemu svetu.
Strašno!
Videli bi čudne vojake, ki gredo v bitko z mamo, očetom,  sestro,  s sinčkom, hčerko, s čebelnjakom, kravo, s konjem, s koruzno njivo, s celo vasjo, s pisanim krožničkom.
Z ostrim glasom se jih dotakne dežurni.
Tankovske kupole se zapirajo. Iz Berlina pa jim spet pripovedujejo o zmagah. Spikerjev glas je sprenevedasto vitalen.
-  Achtung! zavre v slušalkah.
-  Es beginnt. ..
Oče naš nad Prlekijo... Ukaz za premik. Začelo  se   je,
V hipu doživi preureditev svoje snovne kvalitete. Začuti, da je enak molekulami strukturi jekla, ki ga obdaja.
-  Feuer! Feuer! Feuer!
-  30   links, 15   rechts ... Luj izstreli rafal.
-  Feuer links oben 25 .
-  Jawohl, fiinfundzvvanzig Grad oben, jawohl!
-  Feuer!
Grumbumb-ombumgrummmmmmmmm ... Piiiiiiiiii iiiiifffff phummmmmm... Tototo tototo....
-  Feuer! Rechts 17   nieder! Mehanika gibov.
Rafal. Toto toto Piiiiiiiiiiii
28
Grumbumbumbum.
Kot bi nekdo brcal žogo v nebo.
Tank se zamaje.
-  Feuer! Feuer! 28   rechts oben. Piiiii ....
In Iz tega poslednjega i se usuje mir.
-  Achtung!
Konec je, začuti Luj.
Kupole se res odpro.
Črn dim se vzdiguj„ proti nebu. Kakor da cela Rusija kozla.
To je nemški Sieg   - He il!
Skoči na tla.
Sneg je vijoličastoplav. Črn. Hudič vedi kakšen!
Tanki.... razbiti...
Zmaga!   Zmaga!
Dva ruska tankista se noro dereta. Iz očesnih dupel jima vise oči na nekakšnem črevesu.
-  Daragie ....
Ujetnikov je ko dreka. Od povsod se jemljejo.
-  Tovariščii. ..
Smer lovita z odprtimi usti.
-  Atjec na njebe, smilujs minja!
-  Scheisse, se odloči debel nemški tankist, potegne revolver in ju ubije z dvema streloma: pok, pok, kot bi
zlomil bukovo vejico.
Dim zagrne Wagnerjeve zvoke.
Iz daljave, strašne daljave tipa Hačatarjanov Ples sabelj.
(Odlomek iz novele "Sanjarjenje")
29