Sobota, Sne 4. februarja 1939. Kulturna obzoria Naša vrednost doma Vprav te dni, ko ljubljanska dram a sla­ vi Cankarja, nam prihajajo v misli njego­ ve besede, ki jih je tolikokrat dejal in na­ pisal ter z njimi obsodil vso našo malo­ dušnost in zagrizenost. M arsikoga je zbo­ del njegov cinični in satirični jezik, s kate- rim je bičal po trpežnih hrbtih, da bi nas ozdravil. Danes, po več ko dvajsetih letih zopet zdihujemo za njim in si želimo, da ne prišel le eden, marveč da bi prišlo deset takšnih Ivanov Cankarjev, ki niso sicer »blagodejna«, pa tembolj zdravilna potreba, želim o si jih, da bi dvignili na­ rod iz mrtvila, ga usmerili v bodočnost m mu pokazali, kje je pravo mesto njego­ vega dela. Naše razmere sc od Cankarjevih dob nis? mnogo izpremenile, prazaprav v ni­ čemer; le kazalec na letih se je premaknil. Se vedno se bijemo liberalci in . . . , kakor v sedem desetih letih; še vedno bla­ timo svoje največje' in najboljše ljudi; še vedno si dom išl ju jemo, da se svet vrti okrog nas in da je za nas edino m erodaj­ no samo to, kar se dogaja na slovenskih tleh. Ne gledam o okrog; očitno ne vidimo, ? kakšno bliskovito naglico se preobrača 'n sprem inja ves svet in ne pomislimo, da oo utegnil ta vrtinec zavrteti tudi nas in nas ponesti kot lahkotno peresce, če ne oomo nanj pripravljeni. Kajti, ne smemo misliti, da je svoboda sam o politična do­ mena; ne, mnogo bolj se dotika kulture, ki traja, dočim se politika neprestano me­ njava. Zaostajam o za amerikanskim tem- Pom razvoja, ki ne čaka, marveč neusmi­ ljeno hiti naprej in pohodi vse, karkoli je Prepočasnega ali pasivnega. Mi smo le ne­ znaten del tega svetovnega vrenja; ven­ dar more tudi neznaten del postati pomem oen, če je dovolj odporen in življenjsko 'Hočan. Cankar (in mnogi z njim) se je prito­ ževal, da ga domovina zam etava, da se ne potrudi, da bi ga razumela in priznala. Sele no smrti so mu od vseh strani slavo zapeli in vsi so se pulili zanj; vsem je bil >naš«, za živlienia ga ni nikdo poznal. Danes je temu dvajset let. Pa pogleimo, ali je kaj drugače kot takrat! Pisatelj na­ piše knjigo: vsesološna kritika, ne stroga, amoak om alovažujoča, češ. saj to sploh nič ni! Prav isto se godi skladatelju, ki- par:u, slikariu, tudi znanstveniku. In prav Ppdobno doživliaio naši gledališki in umet niški hram i; nride od nekod nekdo, ki je v davnih časih užival slavo, pa še vedel ni, da živijo na svetu Slovenci. Na stara teta, ko so mu malone povsod nokazali vrata, je prišel k nam, in še svojini uše­ som verjeti ni mogel: »čudovito, baino! Naši domači se lahko pred niim skrijejo!« •n res se skrivaio. pa ne ored niim, tem ­ več ored slovenskim ljudstvom, in ne zato. ker bi iih bilo sram. marveč iz o g o rč e n i m Često — žal — iz zam-enelosti. Vzdi- liuiVio s Cankarjem in oftfaio domovmi vlačugarstvo. Ne rečem, da bi bilo vedno fako, oa se vendar pogosto zgodi; tudi ne trdini, da bi bili vsi tnii Posfie nesno- sobni in ostareli, kajti včasih vendarle za­ idejo k nam tudi dobri moistri. Trdim le j0- da ni prav, če zapostavljam o domače 'vorce pred tuiimi, četudi bi ti b ;li od na- ^n še toliko boljši; vsakdo je bolj ali mani otrok svojega okolja, tudi naš človek. In če mu domovina ni mogla razprostreti peruti širje, mar je potem ni vreden? Tudi ne trdim, da bi vsakemu velikemu človeku že za življenja stavili spomenike; m arsi­ kdo je doživljal tudi v tujini podobno uso­ do kot naši Cankarji. P a vendar ne mo­ rejo biti ti primeri razlog za to, da bi sme­ li že načelno odklanjati vse, kar je dom a­ čega, bodisi v kulturi, gospodarstvu ali čemer koli. Vsaj potruditi se moramo, da bomo doumeli stremljenja svojih velikih ljudi, da se jim bomo čim bolj približali in jih tako podprli v njihovem delu. Razu­ mevanje je često dragocenejši lek kot vsi slavospevi, denarni ali časniški ali kakršni koli drugačni. Poglejmo si Čehe, Nemce, Francoze ali Italijane; večinoma jim je prva dom ača vrednota in potem šele pri­ de vse drugo na vrsto. »Svoji k svojim« ni krilatica, ampak globoko prepričanje zrelih narodov, ki se zavedajo svoje lastne sposobnosti in svojega svetovnega po­ slanstva. Pravijo, rla moremo pravilno ocenjevati vrednost nekega naroda po njegovi kul­ turi. Res je, res pa je tudi, da kulturo dvi­ ga narod tembolj, čimbolj dozoreva, čim­ bolj črpa iz svojih lastnih sil in čimbolj se zaveda sam ega sebe. Narod, ki hoče biti kulturen, ne sme biti malodušen, ne malomeščanski, ne enostranski; ne sme se zapirati v meje domačega plota, m ar­ več m ora s širokim pogledom dojeti sve­ tovno problematiko in jo pravilno spojiti z domačo, šele takrat, ko bo ravnal v smi­ slu teh dejstev, bo mogel primerjati in slediti . svetovnemu pretakaniu brez bo­ jazni ža obstoi. Tudi za naš narod ve­ ljajo enaka načela, kakor za ostala ljud­ stva. Zato moramo obrniti najnrej pogled k sebi; vendar ne v malenkostne prepire, marveč v naše kulturo bistvo, da bomo trdno gradili in postavili slovensko kul­ turno stavbo, ki bo izraz naše stvaritelj­ ske moči in naše zavesti. Odtod šele bo sodila pot v svet, če bo hotela biti usoešna in če bo hotela pokazati svetu, da bivamo in bomo bivali. Cankarjeve pridige nai nam bodo spomin, da ne smemo delati naprej tako, kot smo doslej in da ne sme­ mo biti narod zagrizenih prepirljivcev in strajikariev, marveč narod odkritih in močnih liudi, ki so premerili bodočnost in vedo,^ kod gre njihova pot. Zbrišimo s sebe pečat hlapcev in M artinov Kačurjev, da bomo vsaj enkrat videli, kdaj je člo­ vek vrednejši! „ d. Spol in kultura Ali veste, kdo je bila Mary W olIstonec- raft? Prva feministka v modernem smi­ slu. V dobi njene mladosti (rodila se je leta 1759.) so bili tudi v razmeroma pro­ svetljeni Angliji državni zakoni silno pri­ stranski in v korist moškega. T ako je po očetovi smrti dobil vse pravice takoj nje­ gov najstareiši sin, ki mu je morala biti tudi mati pokorna. Podrejenost žensk je bilo opaziti že v vsej vzgoji, ki nikakor ni stremela za tem, da bi napravila iz žensk misleča bitja (in za tem tudi danes še povsod ne strem i). M ary W ollstonec- raft je pisala leta 1792.: »če bi možje imeli rajši pametno družbo, kakor pa su- ženisko pokorščino, bi našli v nas než­ nejše hčerke in sestre, zvestejše soproge in razumnejše matere, z eno besedo, bolj­ še državljanke.« Knjiga, v kateri to stoji, »A vindication of the Rights of Women« je izšla leta 1792. Imela je velik uspeh. Mnoge žene so jo občudovale, druge, udane bolj ali manj pozlačenemu suženjstvu, so jo napadale. Stranka tedanjega korum piranega mini­ stra W alpeleja (istega, ki ga je tudi Swift napadal) jo je imenovala »filozofirajočo kačo« in »hijeno v krilu«. Vkljub vsemu so njene ideje o enakopravnosti moških in žen zmagovale in ko je koncem osem­ najstega stoletja prišel Dositije Obradovič v London, se je prijetno čudil svobodne­ mu, normalnemu obnašanju sam ozavest­ nih Angležinj, ki jih je prim erjal s svojimi revnimi in neizobraženimi rojakinjami, ka­ terih položaj se v nekaterih predelih na­ še domovine na žalost niti do danes ni spremenil. Tudi Slovenci smo imeli feministko Zof­ ko Kvedrovo, ki -je načenjala žensko vpra­ šanje bolj od čustvene plati. V novejšem času pa je stvar prevzela Angela Vode- tova. Njene knjige so pisane stvarno, s poznavanjem predm eta in vendar s toplim sočustvovanjem za usodo tolikih žen. —■ Zelo zanimivo. Mislimo, da »pošten mo­ ški« pred vsem tudi kritizira stvarno in pošteno stvari, ki iih je njegov nasprotnik v resnici izrekel. Človek pa lahko prečita kniigi »Spol in usoda« I. in II. del od začetka do konca, toda o kakšnem »za­ vzemanju za skuninske paritve« v njih ne bo našel sledu. Prav to pa omenjeni pisec »cunie« trdi. č e izvira njegov neverjetno, res že pretirano surovi ton iz resnične prepričanosti, da je storil etično sijaino deianje, je knjigo razumel tako narobe, kakor ju more človek s količkaj zdravimi možgani ie razumeti. In vendar pušča vsa stvar nenrijeten okus na ieziku. Ali so resnice, ki jih ome­ nja Vodetova, res tako nevarne, da mo­ ramo moški, če sc proti niim branimo, izgubiti vse dobre manire? In odreči se vsak' kulturi, ki v boju, kakor znano, škodi? Štimac: Au*ome!ody Misel te dramske reportaže — avtor je upravičeno skromen in ne rabi besede »drama« — j£ kaj enostavna: Današnjemu družbenemu ustroju se kot posameznik ne moreš ustaviti, ali te potegne s seboi, ali te pa pregazi. Izmed dveh revnih in- ženjeriev, mehanikov v garaži ob glavni cesti, ki sta se ooleg svoiih izumov pe­ čala tudi z raznimi socialnimi utooiiami. se eden izneveri in gre med »industrija!- re«, dokler ga živlienisko razočarance * r > žena strtega ne bruhneta zopet nazaj na ulico. Tehnika te renortaže je reviiska, oolna več ali manj filmskih zanletov — zato mora publiki im aiati. Posebno v res- okusni, človek bi deial razkošni inscena­ ciji režiserja V. Skrbinška. Tu je nokaz^l Skrbinšek res veliko. Naj omenrni dvorano, v kateri se vrši seja akcionarjev s svoio bledo zeleno lučio, ki ie dala vsemu pri­ zoru neko resnično veleindustrijsko pre­ utrujeno obeležje. Sploh se je v tei igri Skrbinšek kot režiser nolno uveljavil. Igralci so bili kot običaino dobri. De- butirala je Skrbinškova kot Ethel. Morda bi se v kaM drugi vlogi bolje obnesla — no tej je težko soditi. Njena velika pred- Vraže v Slov, goricah Kolikokrat se veselimo dejstva, da na­ ši, ljudje veliko berejo; to nam je zagoto­ vilo, da stoje na visoki kulturni stopnji. Odkrit pogovor z deželskim človekom, posebno z žensko, pa nam odkrije svet take teme, da se kar zgrozimo. To velja v prvi vrsti za vraže, ki te­ melje še v poganski dobi in se za čudo v tolikih stoletjih niso izgubile. Rekel bi kdo, da so prav znani, veliki možje bili tudi praznoverni, vendar je v *em velika razlika. Pri njih je bila pra­ znovernost protiutež preveč razvitemu razumskemu življenju, v nekaterih naših deželskih krajih pa je to še vedno po­ manjkanje zdrave razsodnosti. Pri prvih Praznovernost nikomur ne škodi, pri dru- R'h pa škodi njim samim (kmetje si ku- Puiejo čare!), še več pa škodi tistemu, oziroma tisti, ki jo soravljajo v zvezo s temnimi, hudobnimi silami . Kolikokrat nas zazebe, ko beremo o nesrečnih ženskah, ki so jih kot čarovni­ ce zažigali na grm adah. In vendar v ne­ katerih slovenskih pokraiinnh čarovnice niso izumrle. Vanje veruje trdno večina žensk in moških. Ta ali ona vas ima svojo čarovnjco, govorice krožijo o njih. s prstom kažejo nanje in hi jih brez vsake žalosti spravili ' sveta, če bi bilo javno dovoljeno ka­ kor nekoč. Saj so te žene krive vseh nesreč pri ži- M . O. Š. vini! One jih urečejo. Konjederec ima — še danes — proti njihovemu uroku sred ­ stva. Kmet gre k njemu, »pik«, kakor mu pravijo, mu da kako zelišče, recimo za bolno svinjo, in mu obenem naroči, naj ženi, ki pride prva k njemu, da bi si kaj izposodila, nič ne da, kajti ona je tista, ki je žival urekla; zdaj sluti zdra­ vilo in skuša uničiti njegovo moč s 'tem, da dobi iz te hiše kak predmet. Zaželeno mora lastnik takoj zažgati (pomislite, ka­ ka izguba!). Tako je ob nekem slučaju, ko ji je prizadeti odrekel čeber in ga vr­ gel nato v ogenj, baie kričala »coprnica« za hišo! O joj, moji prsti gorijo, moji prsti gorijo! Neka žena je pobraia pod tujim dreve­ som lepa jabolka in lastnica, ki je slu­ čajno prišla v bližino in jo videla, je baje »coprnica«, ker jo je urekla in sama (!) priznala. Zena si je namreč tisti tre­ nutek izpahnila nogo (vsekakor je nero­ dno stopila, ko ie hotela ubežati!!), H st- nica pa se je približala in ji dejala: »Zdaj mi je pa res žal, da sem ti to storila, toda čara ti ne morem več odvzeti«. Besedo *čar« je tatica gotovo dodala v svoji jezi! Nekatere »coprnice« škodijo predvsem majhnim otrokom. V plenice jim neopazno narediio posebne vozle, medtem ko ga občudujejo, dete nato začne hirati, one same pa od njihove moči — vzcveto. Nekatere pa so nevoščljive tudi od- rasHm. Tako je ena pogosto govorila ne­ ki šivilji, kako da je lepa in jo pri tem božala po vratu in ramenih. Prej lepa ši­ vilja je začela hirati, da je ni več spo­ znati. (Kdo ne ve, kako more šiviljam škoditi njihov poklic, ker sede po cele dneve sključene nad strojem ?) T a šivilja še živi in veruje, da ji je čarovnica ško­ dila. Kdo so te nesrečnice? Včasi najbrž že­ ne, ki imajo prodoren pogled (m orda hip­ notično moč?), včasi kaka žena, ki ni priljubljena, včasi žena, ki se iz katere­ ga koli vzroka ne meni veliko za druge, vcasi pa prav gotovo kaka prav izredno bistra žena, ki nadkriljuje svojo okolico. Primer za to je ona »coornica«, ki je pri­ šla na ta glas radi sledečega dejstva: toč­ no opoldne, ko ie zazvonilo (kai niso zvo­ novi posvečeni?) je dejala: »Hitro, hitro moram iti domov molzt. Najprej so se ii drugi smejali, ko pa so spoznali, da da­ jejo njene krave veliko mleka, ker jih je pap nekoč držala v velikem redu, so ji jeli očitati.^ da je »coprnica«; skleoali so, da dobi višek mleka seveda no taini poti, s tem, da ga odvzame sosedovi kravi, ki zadnje čase ni nič prida. Celo, ko sc je njena krava otelila, da je še imela do­ volj mleka. Ali ni s kako tako vražo v zvezi tudi upornost, s katero trdijo nekatere mle­ karice, da ne smejo pred molžo oprati vimena? Rajši ga cedijo skozi ne vem ka- ko gosto krpo in prenašajo psovke gospo­ dinj, ki še vedno najdejo na dnu črno, fen- ko goŠčobo. »Edinost« 5tev. 5. nost pred drugimi je pomanjkanje vsake rutine. ‘ Jad. PR E3ELI SMO Dejanja. Januar 1939. S to številko sto­ pajo D ejanja v drugo leto. V uvodu pravi urednik E. Kocbek: »Zato nočemo biti ni- kaka zgolj teoretična revija, posebno pa ne literaren magazin, kjer se več ali manj slučajno zbirajo neobvezno ustvarjajoči' kulturni delavci. Revija je važna celica v življenju naroda ...« O »človekovi ve­ ličini« razpravlja dr. A. Trstenjak. A. Ko­ lar je prispeval leposlovni sestavek »Bra­ tovščina«, dr. A. Slodnjak je posvetil Can­ karju članek »O neminljivem Cankarjevem delu« ter pravi med drugim : »Toda v Cankarjevi umetnosti se ne razodeva sa­ mo elem entarna želja našega naroda, iz­ oblikovati samoroden načrt človeškega življenja, v nji je izražena tudi globoka utrujenost, morebiti celo življensjja po­ trtost našega naroda«, V »Zapiskih na ro­ bu« šiba dr. A. Gosar slabe lastnosti, kot nasilje, malodušnost, ki jim zapadejo tu ­ di mnogi kristjani in katoličani. V reviji je tudi priobčen začetek razpravljanja. S. Šalija o »Krščanski atropozofiji Nikolaja Berdajeva«, v katerem nam prikazuje so­ dobnega filozofa Rusa N. Berjajeva, ki živi sedaj v Parizu. Med dokumenti je izšlo v prevodu eno poglavje iz knjige W . Schubarta: »Europa und die Seele des Ostens«. B./ G rafenauer v Pregledih pri­ kazuje slovenski položaj. Pod Književnimi poročili je kritika L. Legiše o pesniški zbirki Alojza Gradnika: »Večni studenec«, Kritika dr. A. T. o knjig? dr Josipa Mala »Zgodovina slovenskega naroda«, dr. A. 1 . o knjigi Hrovat Emil »Spoznavni vi­ diki dinamske psihologije« In Janezu Lo­ garja o knjigi L. Legiše: »Slovenska poe­ zija od Vodnikovih Pesmi za pokuš:r> o do priprav za Kranjsko čbelico ( 1 8 0 6 - 1828)«. v r. Gruda št. 1. Januarska številka tega mesečnika, ki je namenjena kmetski pro­ sveti, prinaša na uvodnem mestu pesem Jožeta Jerm ančiča »Zimske rože«; Ivan Nemec v sestavku »Delajmo in ustvarjaj­ mo!« upravičeno graja tisto vrsto reve­ žev,_ki je sama kriva svoje nesreče; J.-o »Našim pesnikom« daje nekaj nasvetov pesnikom; v prevodu članka dr. Chloti- peka »Delaj kakor oče!« seznanja čita- telje z življenjem kmetov pred dobrimi1 stopetdesetimi leti in nazorno prikazuje, kam bi prišli, če bi se vedno držali tl- stega »Delaj kakor oče!«. Slede pesem J. Struje »Zimsko pismo«, A. Podiavorška razglabljanja »Borba za novega človeka«, poročilo o novih knjigah; »Morfij« je na­ slov članku, ki nas pouči o kvarnem vpli­ vu mamil; dr. Sr. G oljar v »Obličju slo­ venske vasi« pravi med drugim, da »slo­ venska vas čaka mož, ki bodo zgradili zanjo dovolj potov in cesta, da jo priveda- j0. k spoznavanju resnice in k volji, ne odnehati od borbe, dokler ne bo izvoje- vana«. V rubriki »Svetovna opazovalnica« ie opisana borba za kanale in prekope. V sestavku »Važna pridobitev« pravi po­ ročevalec, kakšne važnosti je za nas Slo­ vence ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. List se spominja umrlega Karla čapka, J. Udovič poroča o knjigi Vinka M oderdorferja »Slovenska vas na Dolenjskem«. List zaključujejo manjši sestavki in roman »Delo« W. St. Reymonta, ki se nadaljuje. Ali vera v tolikih stoletjih ni znala iz­ trebiti takih zaostalih nazorov in vraž? Saj ljudje hodijo zvesto v cerkev! Hodijo, toda nekaterim cerkev ni p re­ gnala praznovernosti, temveč so celo za- kramente izrabili v svoje praznoverne na­ mene. Še danes vedo povedati na deželi o tej ali oni ženski, ki je jemala pri obhajilu hostijo iz ust in jo spravilp v torbico. T a­ ka ženska je vrgla nato košček v svinjak, da bi imela s prašiči več sreče. Pozneje jo je pekla vest in sam a je pravila, da je po tistem dejanju slišala večkrat v hlevu jok, podoben otroškemu in je to pripisovala svojemu zlemu dejanju. Drug slučaj je še značilnejši. Neka pri­ tlikava ženica, ki je radi tega živela pre­ cej zase, je bila na glasu, da je čarov­ nica. Pri vsem tem pa ljudi ni nič motilo, da bi ne pravili, kako je tudi vzela hosti­ jo iz ust in jo dala med žito ter je samo zato imela tak blagoslov(l), da ji je lepo rodilo in je imela vedno vsega dovolj, dasi je imela zelo malo polja. Ali ni to dokaz, kako površno jemljejo ljudje vero, ako se jim zdi popolnoma naravno, da coprnici pomaga k blagosta­ nju tako bogoskrunstvo! Nehote si ob takih pogovorih zaželimo, da bi nastopila nova, poglobljena doba prosvitljenstva, ki bi delala na vso moč na to, da bi kultura ne bila samo pred­ pravica mesta, temveč bi razsvetlila tudi vsak podeželski kot. M. O. S.