Številka 314
Trst. v četrtek 15. novembra !906.
Tečaj XXXI.
Iah-5-J«. vcalU dan
sci c* i'-:5li' 3 Is ?n.iiiK!fc ns 5. tri. cfpfstasiiru ?3 s. ui 4-	vilte -e prr■	j-o 3 avo (6 -totink)
toJ-i:h:-niat v Tr tTi in r.kojici, Ljubljani. Gorici, v .,n:u. "-'t. Petru. Sežr:ti, Nr.brržini. yv. Luciji. Tolminu.
Ajdovščini. Postojni. DorebcrKU Solkann itd. ' i ne oe'p:-i<r ^e rsčunajo po vrsti h f :imtf 73 mm, visoke - , ir.::;}: ra trgovinske in obrtf-e oglase po £0 *tot. ; -.rt oumrtnieo. 7j-.hvr.le. pcs'-iinire. ogla«* ct:.2n.ib znmdov ; o 50 Btot. Za rglase v tekstu lirtK <in 5 vrst K 20, Y**fc:* na-r.&ljna vr>«tH K 'J. Mali ojrlePt po 3 at. neaeda. najmanj t»s p j t<! -tot. — Ogiaee sprti en? a inaeratni oddelrte uprave K. to' • *. — Viačuje se irMiuftio le uoravi ,.Edin<wtr\
&a.2ito psiitlč^sga društva „Edmasi" za Prt morsko
V fdiaojiti jc tnof 1
Hsročsitta
z& vpe leto 24 K. pot leta 12 K, 3 i.eaece 6 K. — Na
imročbt brez i.occ?l&ne naročnine se uprava ne osir* V^j dopisi naj se poSiijajo na uredništvo lista. Nefraukovan *
pisma se ne sprejr-ujajo in rokopisi se no vračajo. Naročnino, osrlase in reklamacije ip pošiljati nn unrivo list..
UREDNIŠTVO: ni. Glorgfo fialattl 18. (Narodni d o:). I^d:iiateli in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La«t is ion*urcij lista „Edinost-1. — Natisnila tiskarna konno"- :j-. ista ..Edinost" v Trati«, ulica Giorgio Galatti 5t. IS . — Po^fcno-h ran ti nični račun 8t. 841.652. -■ ■ TELBroi i tov. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
4*
Karel Havliček
buditelj češkega naroda.
K jn't'i^setletnici njegove -inrti. — Napisal Franje K vec. V.
Havh'čkov program se sklada iz postu-latov, ki so bili za češki narod najpotrebnejši, katerili izpolnitev je bila možna in potrebna, in ki niso nikdar posegali preko mej modre razsodnosti. Poznejše njegovo mu-čeništvo je bilo vzrokom, da je bila postava Havličkova v očeh naroda ožarjena nekakšnim romantičnim nimbom. Potrebno je v interesu resnice kar najodločneje pokazovati na to, da politično prepričanje in dejanja Havličkova sta bila pravo protislovje blaznive romantičnosti. Njegovi nazori in dejanja se zdijo mnogokateremu preveč trezni : ali kdor bi mu >tel v zlo, da ni pripoznaval takratnega bari kadnega radikalizma, ta naj se spominja, da je takratni češki narod imel za radikalno politiko še malo sil, organizacije, vztrajnosti in možatosti. Samo malce je vzdignila reakcija glavo in povsem Češkem je bilo tiho! Kdo edini je št govoril in čega v glas je najmočneje udarjal ▼iadi na uho ? To je bil ravno Havliček, ta trezni in realni politik, ki je vedel, kedai je treba biti umirjenim in kdaj je potreba odločnosti in biti se 11a življenje in smrt!
Temelj Havličkovih političnih teženj je liberalizem ; a ne morda manchesterski, ampak v pravem, etimologiškem smislu besede. Trudi »e, da bi porušil fevdalizem ter pridobil političnih svobod in prav za vse državljane. Vendar ni to oni žalostni liberalizem mnogih osemiuštiridesctnikov, ki so, čim so se čutili t svodih glavnih zahtevali nasičenimi, sklenili pakt s fevdalizmom in so mislili pod ..svobodo" samo svobodo buržoazije na škodo ostalega ljudstva. Nikakor! liberalizem Hav-if^kov je popolnoma demokratičen in ravno v tej smeri je trdno izklesan, da ni vzroka za domnevanje, da bi se bil Havliček — kakor pri drugih čeških politikih 1. 1848. — precenil, ako bi mu bilo usojeno še tako dolgo /iveti. H a v 1 \ č k o v i programni temelji ostanejo za vedno evangelij češke demokracije. Tu so izrečene zahteve (na pr. vseobča in enaka volilna pravica), ki kažejo na celo polstoletje pot »odočemu političnemu razvoju češkega naroda. Havliček, kakor pravi sin svoje dobe, še ne pozna kastnih razlik, ki so prej ali slej morale razčleniti narodni organizem v pojedine tabore, vodjene po stanovskih interesih. Narod je za njega jednotno telo. vo-•ijeno idealnim interesom za svobodo in kul-*nro. Zato ne govori v svojih novinah samo k pojedincem, ampak k Čehom v obče, najsi -o meščani ali seljaki, delavci ali inteligenti, olemiči ali duhovniki. Železna potreba in odvratuost družabnega razvoja oddaljila je danes češki narod od te prvotne narodne ;«dnote, 111 zastonj bi bilo iskati pot nazaj k
njej. Ali v čemer bi imel Havliček ne samo češkim, marveč vsem slovanskim politikom ostati za vedno vzor, to je pošteni in odkritosrčni demokratizem, ki ne gradi je d note naroda na gospodovanju višjih vrst, ampak vklada težišče narodnih sil v vrste naroda! S tem je položen temelj oni jedini smeri češke politike, ki je vedno zdrava, v vseh koreninah močna in ki ne prevarja nikdar. Vsi poznejši poskusi, da bi politiko oprli ob druge činitelje, nego je narod, so se sramotno izjalovili.
Demokratični odkaz Havh'čkov zaslužuje največe pozornosti ravno sedaj, ko ima vse naše politično življenje biti postavljeno na nov širši temelj. Spominjamo se polstoletja Hav-ličkove smrti ravno v letu, v katerem nam bo podeljena vseobča volilna pravica. — Havliček ni bil samo domoljub, ni bil samo političen liberal in demokrat iz leta 1848., on je bil tudi učitelj svojemu narodu. On ni bil iz onih politikov, ki, svesti si domišljave vzvišenosti svojega poklica, gledajo z nadstropja na druge duševne delavce, o čemer pa često kažejo največjo omejenost in ignoranco. Za svoj glavni poklic je smatral Havliček pisatelj stvo, in poleg politika ni nikdar nehal biti pašnikom. Že iz tega sledi, da je imel več smisla za imetje duševno, za tvorbo kulturno, za svobodo ideje in kritike, nego večina drugih tedanjih politikov. Zato je polagal tako veliko važnost na izobraženje naroda. On in Palackv sta bila, ki sta takoj v tem zgodovinskem letu, ko je češki narod vstopal zopet v politično areno, proglasila, da glavna sila in orožje naroda mora biti izobrazba in da življenska naloga češkega na-r odaje pred vsem delo kulturno. In to je misel, ki ni nikdar prevarila. Nasprotno : tudi v dobah najhujih ncvspehov političnih so dajali kulturni razvoj češkega naroda in njegovi kulturni vspehi priznanje HavKčku pred tujino.
(Zadnji članek pride.)
PODLISTEK.
Strašna noč.
JSpisal Radivoj Prostran.
Dvigali so se temni oblaki vedno višje in višje... Dvigali so se tam izza daljnih, »koro nevidljivih gor. Kakor pošasti so stezali svoje dolge vratove ob oboku nebesnega •voda... V najrazličnejših fantastičnih figurah so se vspenjali kobacali vedno višje in višje in preprezali modro nebo... Od vseh strani so *:C stezali...
Podobno valovom razburkanega morja >0 hiteli drug proti drugemu, da se strnejo na najvišji točki modrega oboka in se spuste Irug drugemu v prijateljski objem...
Dvigali so se temni oblaki vedno višje 111 višje. — Od vseh strani so se dvigali... Hrepeneli so po objemu svojih drugov, hrepeneli po združenju svojih moči... Hiteli so drag proti drugemu in daleč — daleč tam gori so se poljubili, in požrli so žarečo oblo
Avstrijska poslanska zbornica.
(Brz. poročilo.)
DUNAJ 14. Predsednik grof Vetter je otvoril sejo ob 11. uri 10 minut predpoludne. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o prvi skupini volilne reforme. Potem ko je generalni govornik contra, Bendel, zagovarjal splošno in enako volilno pravico, ali se ob enem tudi potegoval za zboljšanje predloge, je poročevalec manjšine, posl. Choc, umaknil svoj minoritetni predlog. Poročevalec minori-tete. posl. Bartoli, je polemiziral proti včerajšnjim izvajanjem posl. Biankinija. Po sklepnem govoru poročevalca je bila prva skupina po predlogih odseka vsprejeta, odbiti so bili pa vsi minoritetni predlogi. Na to je pričela razprava o drugi skupini, ki obsega $ 7 te-
vročega solnca, ki je pred nekaj trenotki pripekalo tako strašno na izsušeno zemljo, da so se suhi predmeti skoro zažigali pod njegovim ognjem.
I11 tedaj je navstal mrak... Od daleč j tam — bogvedi od kje —, pa se je čulo ! monotono grmenje...
Jaz pa sem plašnim korakom in z nekim čudnim strahom v srcu begal semintja po tisočletnem gojzdu in iskal zavetišča; zakaj zgrešil sem bil pot. po kateri bi prišel do za-željenega cilja.
Povedali so mi pač že preje, da je to jako nevarna pot, in da v gojzdu, skozi ka-katerega vodi, leži že mnogo njenih žrtev. Toda jaz sem zamahnil z roko, da se ne bojim, in se predrzno poslovil od ljudi, ki so mi hoteli dobro...
A tedaj, ko se je začelo vedno bolj temniti, tedaj, ko je prihajal mogočni grom vedno bližje in bližje in ko je med njim prasnil večkrat svetli trak preko temnih oblakov, tedaj, ko je vse kazalo, da ima priti vsak trenotek strašna — vseuničujoča nevihta, a jaz sam sredi pragojzda brez zavetja in pomoči, tedaj sem se pač spr-rinil prijaznih nasvetov in opominov. In zdelo se mi je,
meljnega zakona, ki govori o aktivni in pasivni volilni pravici. Posl. Adler se je izjavil proti enoletni nastanjenosti.
Podkomite proračunskega odseka glede L!oydovega vprašanja.
DUNAJ 14. Podkomite proračunskega odseka glede Lloydovega vprašanja je imel danes zvečer sejo. Poročevalec vit. Vuković je opozoril na dejstvo, da je bila od zadnje seje vložena predloga tičoča se dalmatinskega plovbenega prometa. Ker je on predsednik ene izmed paroplovnih družb, ki je v zvezi z „Dalmacijo", je pričel dvomiti, ne bi li ob okolnostih njegova služba kakor poročevalca podkomiteja utegnila izzvati napačno tolmačenje. Zato je prosil, naj bi se ga iz tega vzroka rešilo referata o Llovdovem vprašanju. V podkomiteju je bilo radi tega izraženo splošno obžalovanje in ker je vitez Vuković ostal pri svoji zahtevi, je bil poročevalcem o Lloydovem vprašanju izvoljen dr. Sjlvester. Potem je podkomite prešel v generalno debato, katere sta se udeležila posl. Morsey in Kolischer. Na to je bila seja zaključena. Prihodnja seja 19. t. m. ob 9. uri predp.
Proračunski odsek.
DUNAJ 14. Poslanec Pitacco je položil svoj mandat kakor člen podkomiteja proračunskega odseka za Llovdovo vprašanje.
Ogrska poslanska zbornica.
(Brz. poročilo).
BUDIMPEŠTA 14. Danes je bilo tretje čitanje zakonskega načrta glede uporabe in kontrole mer. Pred glasovanjem je zahteval posl. Vaszonyi (demokrat) naj se seštejejo poslanci, da se konstatira nesklepčnost. (Velik nemir). Predsednik je ukazal sešteti. Ker je bilo samo 85 poslancev navzočih, je predsednik suspendiral sejo za pol ure. Ko je bila seja zopet otvorjena, ie bilo navzočih 125 poslancev. Na to je bila predloga vsprejeta v tretjem čitanju. Tako tudi predloga zaradi statistike vnanje trgovine. Prihodnja seja jutri ob 11. uri predpoludne.
Finančni odsek.
BUDIMPEŠTA 14. Finančni odsek poslanske zbornice je danes razpravljal na splošno o proračunu za leto 1907. Poročevalec je prečital poročilo, ki konštatuje, da pokazuje proračun v izdatkih poviška 48 milijonov kron ; dohodki so se zvišali za 55 milijonov. Bilanca rednega prebitka je torej za 7 mil. ugodneja nego v minolem letu. Poročilo je bilo vsprejeto na znanje.
Hrvatski sabor.
(Brz. poročilo).
Zagreb 13. Saborska seja je bila zopet otvorjena ob 1 uri. Predsednik Starčevi-čeve stranke, dr. Frank, je prečital neko izjavo: med čitanjem je ponovno prišlo do burnih prizorov, tako da je seja morala biti zopet za 25 minut prekinjena. Posl. Elego-vić in Supilo sta se hudo sprla in opsovala. Posl. Frank je v imenu Starčevičeve stranke
v svoji izjavi rekel, da se z vladno izjavo ne zadovoljava. Ban da je sklenil dogovor s koalicijo, ki bo dala vladni politiki svoj pravcc. S tem pade vsa odgovornost na koalicijo, ne pa na vlado. Kar se tiče predlog, ki jih je ban v programnem govoru napovedal, med katerimi je tudi volilna reforma, pozdravlja pa tudi njegova stranka volilno reformo, pri izvedbi iste zamore vlada računati tudi na podporo Starčevićanske stranke.
ZAGREB 14. Zbornica in galerije so napolnjene. Sekcijski načelnik Nikolir je ob odobravanju zbornice odgovoril na več interpelacij. Nekateri poslanci „Starčevićanske stranke" so izročili predsedniku certifikate železnic z opazko, da jih vračajo, ker so sestavljeni v njim nerazumljivem jeziku.
Zmaga hrratsko-srbske koalicije.
Glasila hrvatsko-srbske koalicije slave v navdušenih besedah dogodke ob otvorjenju hrvatskega sabora ter jih soglasno označajo kakor naj huji poraz kolikor jih je doslej doživela stranka „ čistih 1 zlasti se v obče povdarja misel, ki smo jo naglašali včeraj tudi mi, da so namreč „čisti" veliko previsoko cenili svojo moč in svoj vpliv na mase.
„Obzor" piše n. pr.: Poraz, velik poraz vodstva Starčevičeve stranke — to je rezultat včerajšnje seje hrvatskega sabora. Po nečuveni gonji, ki se je zistematično „v imenu naroda" vodila v „Hrvatskem pravu" proti hrvatsko-srbski koaliciji ter končno dosegla kulminacijo v letaku, v katerem se je vasi okolo Zagreba poživljalo, naj udre j o v mesto in obračunajo z resolucijonaši, je včerajšnji fiasko starčevičijanskega vodstva tako strašen, tako uničujoč, da tudi v največein nasprotniku vzbuja usmiljenje. Kdor je včeraj videl tiste blede, uprav prestrašene obraze starčevičijanskih voditeljev, tisti obup, ki je spopal izskušene organizatorje mase. ko so videli, da se jim izmikajo tla pod nogami, ko so opazili z grozo, da niti njihovi lastni pristaši nočejo slepo za njimi v ljuto borbo, ki bi mogla imeti nedoglednih posledic za narod — ta bo umel, da smo v tem momentu tako humanni, da sočutstvo prevladuje v nas veliko zadovoljstvo, s katerim nas polnjuje zmaga ustavne zavesti nad strankarskimi zadevicami.
Potem dokazuje „Obzor". kako da predsednik sabora dr. Medaković ni ničesar preklical in ni dal „čistim" nikacega zadoščenja, a vendar se je dr. Frank — v kričečem na-sprotstvu a vsemi prejšnjimi grožnjami zadovoljil z izjavo Medakovičevo, da-si je bilo jasno iz vsega vedenja „čistih", da so hoteli do zadnjega vstrajati pri svoji zahtevi.
Vodstvo stranke „čistih" je doživelo poraz, stranka pa je osramočena, kompromitirana, ali ne od protivnikov, političnih nepri-jateljev, ampak od lastnih voditeljev, katerim se je pokazala kakor bogovom. Radi spričevala političnega poštenja, ki so ga hoteli dobiti po vsej sili, pa bilo tudi na škodo naroda, je vodstvo stranke „čistih" udarilo
da bi dal vse, samo da bi se znašel ta hip pri ljudeh : samo, da bi se mogel rešiti te grozne — te pretresujoče samote...
Slabo se je že videlo, ko sem priplezal skozi goščo na nekak višek, odkjer se je razgled nekoliko odprl in je bilo nekoliko svetlejše. — Oziral sem se okrog in željno upiral oči v daljavo — kje bi se zabelila kaka hmečka hiša, kje bi našel rešitve V A nikjer nisem mogel zaslediti najmanjšega rešilnega znamenja — nikjer — nikjer...
A ukljub temu je bilo še žarek upanja v moji duši. Povedali so mi bili namreč, da so tam gori nekje oglarji, ki kaj radi pomagajo v takem slučaju. — Z vso močjo se me je poprijela ta misel — oglarji — oglarji....
Začel sem klicati, in z neko gigantsko silo sem divjal naprej in naprej...
Nog nisem čutil. Sploh se nisem zavedal kake utrujenosti.
Pred menoj so se zaporedoma vrstili mali hribčeki in dolinice: nikjer konca — nikjer kraja...
Razsajali so bogovi v Olimpu, da se je tresla zemlja, kakor šiba na vodi... Hefajst je sedeč na gorečem prestolu ukazoval kiklopom,
da so suvali strele na zemljo, kakor dež...
Kakor bi se maščeval ves Oliinn nad to grešno rušo, tako je bilo tedaj na zemlji...
In jaz sem begal sam čisto sam sem begal tedaj po svetu. —
Zdelo se mi je, da se podira zemlja, — Spodtaknilo se mi je in pred menoj je čudno zaropotalo; z glavo sem bil zadel ob leseno st^no oglarske koče... Bolesten vbklik se je izvil iz mojih prsi, a takoj sem se zopet pobral in tipal naprej po steni, da bi prišel do vrat...
Pni hip se je porodilo v meni neko veselje ; a ko po dolgem klicanju nisem dobil nobenega odgovora, sem se splazil strahoma ob steni v kočo.
Ni bila prav velika; morda komaj za štiri ljudi. Vrata pa so bila že odtrgana...
Videti je bilo po vsem, da so oglarji izginili že pred nekaj dnevi iz te koče.
V posteljah ob levi in desni strani — ki so bile narejene iz lesenih tramov, je bilo ostalo še nekaj slam^ katero sem legel, da si konečno v	^počijem do smrti
utrujene ude..	Zvršetek pride.)
»Siran II
»EDINOST« št.
V četrtek, dne 15. novembra 1 tlO(»
goro in to glasom neke pogodbe, sklenjene 300 1. sem pošlo lepo blago da boste kontent. med Srbijo in Ćrnegoro.	! Čeočete še prosim ordiniraite imam smiram
Kar se tiče novega posojila poročajo iz roba frisna.. to blago gre proč od Triest na Belegagrada, da se nacijonalisti — 17 njih 12. t. Rosice... Kosta Krainztige male Številu — pripravljajo na najsrditeji boj,j Konce 3t> kor in 38 100 ki!. Vam lepo pos-
Atres za telegram : Musina-
po
v obraz ustavni zavesti naroda. In to strašno žaljenje narodne časti je moralo upropastiti njih, ki se tako brezvestno igrajo z imenom naroda. Kako hoče vodstvo opravičiti tako taktiko pred svojimi členi ? Ali izjava dr. Franka ni druzega nego skesani Pater dočim da so se mlado-radikali, ki so najmoč- dravem Musina. vj j	°	neja opozicijska skupina, sporazumeli z vladno j Triest".
Končno gradi rObzor"i rčistima zlat most
o posojilu protstvu.
Vlada je prejela iz Genfa sporočilo finančnega ministra Puču, da je pogodba za posojilo 25,000.000 frankov že podpisana.
r.-kši : mi smo bili vedno za kooperacijo. Ali v interesu časti stranke „čistih"' je, da sami razčistijo afero z Argusom in drugimi podliti-karji. To bi mnogo pripomoglo do učvršćenja razmerja med njo in koalicijo. Poučena po izkustvu Ito Starčevičeva stranka tolerantneja nasproti protivnikom, a vestneja nasproti narodu.
Mi se bojimo, da je Obzor" tu odločno pregloboko pomočil v črnilo	optimizma.
< 'isti se znajo potuhniti, a da bi se poboljšali. to ni lahko verjetno.
/litaga feliov v Budjttfovicali.
Da je zmaga, ki sojo budjejoviški Čehi na o' linskih volitvah v 111. razredu izvojevali po gigantskem boju. velikega, dalekosežnega pomena. na tem ni dvomiti. To priznavajo tudi nemški listi sami. rNeue Freie Presse" h. pr. imenuje dan te češke zmage : dan ne-sr< če za vse Nemce na Češkem. Smešno in ob enem predrzno pa je, ako kriče sedaj Nemci, da je zmaga Cehov sleparska, češ, da
je pridobljena le z nasiljem, grožnjami, pre-	.	.
r,	•-	v i i-	vsem no sposobnosti, marveč daje tu mero
varanu, falzitikaciiami iti. Najbolji odgovor'
na t:i krik daja dejstvo, da j5 mestni zastop v Budjejovicali v rokah Nemcev, da so torej oni imeli ves volilni aparat v svojih rokah. A ravno Nemci v Budjejovicali so že na veli-L ni glasu v tem pogledu, kako znajo brutalno izkoriščati priliko in moč, kjer jo
skupino. Tako je pričakovati, da bo predloga j Edini odgovor, ki ga more dati zaveden vsprejeta le ob neznatnem nas- : slovenski trgovec na tako žaljenje, je ta, da
utegne
tiste dopisnice — ne vsprejme. To prisiliti veletrgovino Musina, da si preskrbi ljudij. ki bodo znali pošteno slovensko pisati!
Za Mariborom — Celje. Poslanci V o u š e k in tovariši so uložili v zbornici
Nemški državni zbor.
(Brzojavno poročilo).	i notranjih stvari:
BEROLIN 14. Na današnjem dnevnem . £er vjada v svojj nemarnosti ni razve-ledu je bila interpelacija poslanca \Yasser-; ljavila sklepa mestnega zbora mariborskega,
moških in 64 ženskiir(od teh 23 nezakonskih). Umrlo je 73 oseb. in sicer 44; možkih in i ženskih (od teh 12 izpod enega leta).
Slučaj kuge. Sedaj je dognano se vs gotovostjo, da je Dabovič res umrl za indijsko kugo. Vendar je ostal ta slučaj popolnom:. osamljen in brez nikakih posledic. Oni, ki s«, izolirani v bolnišnici za nalezljive bolezni pri sv. Mariji Magdaleni, so vsi popolnoma zdravi. Istotako so zdravi vsi mornarji parnika ,.< 'a-lipso", ki je še v Benetkah. A se prostore, v katerih je bil Dabovič, oziroma njegovo truplo, so najenergičnejo desinfekcirali.
Nekemu bolniku VI. oddelka se je bi
manna glede vnanje politike. Državni kancelar Biilow je izjavil, da je pripravljen takoj odgovoriti na interpelacijo. Posl. \Yassermann je utemeljevaje svojo interpelacijo pokazal na jako čutstvo nezadovoljstva in na razpoloženje v državi v zadnjih tednih. V tej smeri _ se je izjavilo tudi časopisje vseh strank. Iz-j lasti narašča to razpoloženje vsled obeloda- j
i ki stoji vendar v očividnem nasprotju z jav-I nim zakonom, dobil je tudi mestni zbor v Celju potreben pogum in je v svoji seji dne o. oktobra t. 1. "sklenil, da morajo biti, zaradi očuvanja nemškega značaja celjskega mesta, vsi napisi na izvesnih tablah, katere mole v mestno ozračje v nemškem jeziku.
Ne glede na smelo trditev, da pristoja
temeljnega 1867. v
za-na-
njenja memoar o preranem odstopu Bismarka • mestni občini lastninska pravica na ozračje iz službe. Čutstva zaupanja, ki je vladalo za.nu(j mestnim ozemljem, stoji ta sklep, v ko-časa Bismarka, ni ga več v nemškem narodu, j uj.or d0pUš£a za naprej samo nemške napise, Posl. \Vassermann je nadalje izvajal, da je j določilu čl. XIX. državnega splošno mnenje, da se visoke službe in izpo- j kona 0(j 21. decembra leta stavljena mesta v diplomaciji ne oddajajo po- j Sjjrotju.
Mestna občina celjska želi pač, da bi se daj en ozir, je li kdo persona grata in gratis- ZOpet sii§ai njen gias jn vsc to ni nič dru-sima. Posl. Wassermann je zaključil: „Naše gCga neg0 nečuveno izzivanje slovenskega razmerje do Italije se je polagoma poslab- prebivalstva, katero obsega z malimi izjemami šalo. Javno mnenje v Italiji se nagiblje bolj vso 0kolic0 jn eno tretjino mestnega prebi-k Franciji. K temu prihaja še poslabšanje vai&tVa. Slovensko prebivalstvo, bi bilo morda razmer med Avstrijo in Italijo. Avstrija ni j	za d0bro? da bi pomagalo nositi
igrala na konferenci v Algesirasu vloge bri- j ve(ino rastoče občinske doklade, sicer pa
nemilost
in
Istotako farizejski in brez podlage je	ljantnega sekundanta, marvec vlogo nepnstran-1 naj bi bUo izročeno na milost
krik da seje Nemcem zgodila nečuvena kri-	skega sodnika. Razmere v Rusiji tudi niso mestliemu starešinstvu, ki se postavlja nad
vi?a in da je to nesramen atentat na Nem-	ugodne za Nemčijo. Središče politike je pa. pravo in zakon.
Štvo na Češkem. Nastopni podatki kažejo, da	v Angliji, ki pa, kakor se dozdeva stremi s j Ko so starešinstva nekaterih občni na
se na Nemcih v Budjejovicali ni izvršilo prav	svojo zavedno politiko za tem, da osami Spodnjein štajerskem sklenila, da bodo za
nikako nasilje, ampak da se je le vspostavila	Nemčijo.	-
— češka pravica. Pred vsem treba zavrniti Dogodki 118 RllSkOllt drzno laž, da so Budjejovice nemško mesto,;	Witte V Petrogradu.
nemško mesto,
nemška posest. Okolica je povsem češka. Ves Nenaden prihod grofa Witteja v Petro-
grad je presenetil tamošnje vladne kroge
okraj Šteje 83.798 Cehov in le 23.120 Nemcev. A v mestu samem je — in to glasom ljudskega štetja, ki so je izvršili Nemci sami — 16.173 oseb z nemškim, in 24.650 oseb s češkim občevalnim jezikom. In da ti Cehi ni^o morda kakov brezpomemben in nestalen element, za to govori dejstvo, da je trgovinska zbornica budjejoviška v njihovih rokah,
katerih se pripisuje temu prihodu veliko važnost. Krožijo tudi govorice, da bo \\ itte imenovan poslanikom v Parizu, ni še uradno potrjena.
Drobne politične vesti.
Poljski klub v Budimpešta Iz d;i so lastniki mnogih industrijaluih podjetij Budimpešte javljajo, da snujejo tamkaj poljski in denarnega zavoda, ki je jeden največih v ]-iub. Ta klub se sicer ne bo bavil s politiko, vsej deželi. Večina hiš je last Čehov. Ti vendar mu bo namen, da bo povspeševal iinnjo celo vrsto srednjih, obrtnih, strokovnih namene sporazumljenja med Slovani in Mahi ljudskih šol, ki so vse prenapolnjene. Čehi djari. Na čelu temu gibanju sta odvetnik dr.
madjarski drž. poslanec Fran
dji Zsunskv
so torej znamenit faktor v komunalnem ljenju v Budjejovicali. Je-li bilo torej prav in Kovacs.
pošteno, da so bili < 'elii doslej popolnoma i Reforma vojaškega kazen-izključeni iz občinskega zastopa, odtisnjeni skega postopka. V vojnem ministerstvu od vsake kontrole nad občinsko upravo VI In s0 dovršene predpriprave za reformo ka-je-li to res kaka krivica za Nemce, ako so' zenskega postopka. Po novem postopku bo prišli t'ehi — poleg Nemcev, nota bene —' treba 224 avditoijev več, nego po starem, do deleža na občinski upravi! Seveda Nemci j Sestanek Aelirenthala in Tit-so si ustvarili svoj pojm o „narodni posesti*4 1t o n i j a. Iz Rima poročajo, da se v minis-in k tej prištevajo tudi Budjejovice ter kriče; Verstvu za vnanje stvari zatrjuje, da po Bo-o veliki krivici, ker so Čehi zmagali v III. ' ^itn pride v Rim avstro-ogrski minister vna-razredu. Ne, ta zmaga ni bila pridobljena s njjh stvari obiskat Tittonija. korupcijo, sleparijo in nasiljem, ampak Čehi j Občinske volitve v Budjeje-so jo izvojevali proti nemškemu nasilju se 1 v j c a h. proti občinskim volitvam v III. raz-svojo železno disciplino, vzornim vodstvom in 1 redu, v katerem so zmagali Čehi, so Nemci se svojo socijalno in gospodarsko važnostjo, j vložili pritožbo.
Zmaga Čehov v Budjejovicah pomeuja tako! Nemški državni zbor. Nemški malo krivico za Nemce, kakor ne bo nikake' dr£avni zbor se je sestal v torek po dolgem krivice za Italijane, kadar Slovenci vstopijo v j prestanku na prvo sejo ter rešil več peticij.
poslancev nastopno interpelacijo na ministra ; predvčerajšnjim naredil nekak tur pod pazduho. Zdravniki so tega bolnika takoj odstranili iz oddelka in ga izolirali v kolibo, ki >• nahaja na dvorišču za bolnišnico. Dotičnik pa ni imel ni mrzlice ni nikakega druzega notranjega sumljivega znaka. Včeraj so zdravniki tega bolnika operirali in dognali so. tla se mu je bil naredil navaden tur.
Smo se torej trditi, da ni popolnoma nobene nevarnosti več. Sicer je postopanj-zdravstvenih oblasti v tem slučaju vredm vsega priznanja.
Svedrovci v rokah ? Kakor smo minolo nedeljo poročali, so neznani [svedrovci v nor : od petka na soboto poskušali prevrtati dv» blagajni : eno v uradih "tvrdke Fratelli Gon-drand, a drugo v zalogi olja, jesiha in mila gospoda Karola Silvestri. Policija je predsi-sinočnjim aretovala dva ptička, ki sta jal: > na sumu, da sta ona dva izvršila ta dva poskusa vrtanja. Aretovana sta 24 letni soboslikar Rudolf Gherson, stanujoči v ulici del Molino a Vento št. 4, in 32 letni cunjar August Verson, znan pod priimkom „Coto**. stanujoči i on v ulici del Molino a Vento a na številki 29. Na policiji so ju vzeli ua zapisnik in ju potem odvedli v zapore v ulici Tigor. Gherson je brat onega Ghersona, ki je bil tekom minolega zasedanja porotnega sodišča radi zločina tatvine obsojen na dr«-leti težke ječe.
Iz zaprtega kovčeka je neznan tat ukral Franu Grižniču 50 kron denarja. Fran Grižnič stanuje pri družini Ličen v ulici Fabio Severo št. 21. »V svoji sobi ima svoj kovček. Dne 11. t. m. je pa konstatoval, da je kovček odprt, dočim ga je bil on zaprl in zaklenil dne 6. t. m. Odprvši kovček je konstatoval, da mu manjka rečena svota denarja.
Jajca v Gorici so jako draga. Eno jajce stane 12 do 14 stotink. Drugače so po »i do 8, 10 stotink.
Svedrovci pred porotniki v Gorici. Lepa družba nič manje nego 11 svedrovcev sedi te dni na zatožni klopi pred porotniki v Gorici. Razprava proti tem ptičkom je začela včeraj pod predsedstvom dvornega svetnika Defacis a. Obtoženci so: losip Scarbou-zin, Ivan Malombra, Rudolf Zegler, Teodor Pinter (te štiri brani od v. dr. Flego), Emil Sbisa, Henrik Sbisa, .Tosip Gallina, Peter Filippini (brani jih odv. dr. Vinci), Josip Slataper, Ivan Petie (brani odv. dr. Pinchi-rle)
in Ivan Sclieroviz (brani dr. Robba).
Ti ptički so toženi, da so izvršili tri
poskuse tatvine in eno tatvino. Prvi poskus tatvine je bil izvršen v noči od 2."». na 2<i. septembra 1905. v uradih paroplovne družbe „Ungaro Croata* na Reki, drugi v noči od 3. na 4. novembra 1905. v uradih tvrdk«-Peter Venuti v Gorici, a tretji v noči od 2">. na 26. februvarija t. 1. pri zlatarju Brunui v Trstu. Tatvina (247 kron) je bila izvršena v trgovini s papirjem Anollonio Balbi na Volovskom. Te poslednje tatvine je tožen sam Filippini.
naprej zahtevala od vseh državnih uradov na Spodnjem Štajerskem dopise v slovenskem j jeziku, so bila vsa okrajna glavarstva z namest-ništvom v Gradcu vred v obžalovanja vredni razburjenosti in so takoj soglasno sistirala dotične starešinske sklepe čeprav so se občine poslužile samo zakonito jim zajamčene
+ a VA«* ■ pravice.
ta vesLj Kakor zamore vgak posamieen
zastop mesta Gorice.
Med Avstrijo in Ogrsko.
Kakor javljajo z Dunaja je imela te dni nemška ljudska stranka shod, na katerem je pretresavala odnošaje med Avstrijo in Ogrsko. \ sprejeta je bila resolucija, v kateri se zahteva. naj strokovni poročevalci, ki vodijo pogajanja z Ogrsko, v nobeni stvari ne popuščajo Ogrski na škodo Avstrije.
Agitacija Pol jako? proti nemščini v poziiaujskih šolah.
Poljaki vse poznanjske pokrajine so sklenili predložiti cesarju prošnjo glede verskega pouka. Na stotine pol kroži po deželi v svrho
podpisovanja.
Nabava novih srbskih topov.
Iz Belegagrada poročajo, da so povsem neresnične vesti nekih inozemskih listov, češ, da je večina gorskih topov, ki jih je Srbija naročila na Francoskem, namenjena za Crno-
i Na včerajšnjem dnevnem redu je bila interpe-' lacija glede odnošajev nemške države do dru-! gih vlad.
Srbsko novo posojilo. Iz Be-j legagrada poročajo od 12. t. m.: Vlada je danes zjutraj prejela od tinančnega ministra Paču iz Ženeve uradno poročilo, da je bila sinoči tamkaj sklenjena pogodba za posojilo v znesku nominalne vrednosti 95 milijonov trankov, po brutto-kurzu 9O°/0, po netto-kurzu HO°/0 in obrni meri 41/»0/. . est
Domače vesti.
Priloga. Današnji Številki prilagamo št. 5 „Slov. Tehnika".
Kako se pači slovenski jezik! Tržaška veletrgovina s sadjem Musina razpošilja slovenskim trgovcem s sadjem dopisnice, na katerih je natisnjena nastopna slovenščina : „Triest, dne 12/11/1906. Gosp. I. C. in Lai-bak. Danas per post Elgut sam vam possilo kiste aranci 200 ].. kiste limoni
državljan
| na Spodnjem Štajerskem svoje želje in zahteve pred vsakim državnim oblastvom izraziti v slovenskem jeziku, prav tako mora biti dovoljeno, da smejo občine zahtevati, naj jim državna oblastva, s katerimi imajo opraviti in še posebno okrajna sodišča in dotična okrajna glavarstva, pošiljajo za naprej samo sjovenske uradne dopise.
Dotične sklepe so na temelju določbe v
§ 90v občinskega reda razveljavili.
Človek bi mislil da državna nadzorska
oblastva takoj razveljavljajo gori omenjeni protizakoniti sklep. Da bodo taka dejanja narodne nestrpnosti imela samo najhujše posledice, o tem 1 »i vlada pač morala biti prepričana.
Vsa starešinstva ua vsem Spodnjem Štajerskem bi na en sam mah sklenila, da ne bodo trpela več za naprej ne enega samega nemškega napisa v slovenskih občinah.
Podpisani vprašajo g. ministra za notranje stvari :
1.	Ali pozna dotični starešinski sklep V
2.	Je li pripravljen ga kakor nezakonitega takoj razveljaviti v kolikor prepoveduje za naprej vse. razven nemške napise na izvesnih tablah V
3.	Je li pripravljen vzeti ta predmet v tako nujno uradovanje, kakor je pri tako važnem vprašanju potrebno in če prav se tu gre za korak proti nemškemu mestnemu starešinstvu?
Občuten mraz so imeli zadnja dva dni na Kranjskem. Toplomer je kazal 4° R). Sneg je pokril planine.
Mraz na Dolenjskem. Dne 12. t. m. ob 7. uri zjutraj je kazal toplomer na Dolenjskem 5 stopinj R pod ničlo. Bila je tudi velika slana. Perje, kar ga je bilo še na drevju, je vsled močne slane vse odpadlo.
Očeta umoril. Iz Vodnjana javljajo, da j 2 75 letnega posestnika Bergamasco umoril njegov lastni sin. O vzroku temu groznemu činu ni še nič znanega. Čudno pa je. da oblasti v Puli niso dobile nikakega obvestila o tem dogodku.
Koled&r In vreme. Danes: Leopold, »poznavalec: Radislav; Vučica. — Jutri: Ivan Trogir ski: Večerin : Kruni ja. — Temperatura včeraj : o!> 2. uri popoludne -f 14° Celsiu«. — Vreme včer*. : lepo.	___________
Društvene vesti in zabave.
„Slovansko pevsko društvo" priredi prihodnjo nedeljo v Sokolovi dvorani plesno zabavo, ki začne ob 8. uri zvečer in bo trajala do polnoči. Plesovodja g. Ivan U mek : svira salonski orkester. Gospodje so naprošeni da pridejo črno oblečeni. Vstopnina znaša : za pevce 50 stot. za nečlane K 1*—, za dame 40 stot.; pevke so vstopnine proste.
NOVO drultvo. Na Kranjskem se je ustanovilo društvo davčnih eksekutorjev.
Gospodarstvo.
Izvoz prešičev iz Srbije.
Iz Belegagrada poročajo, da je Srbiji-, doslej izvažala na leto 140.000 prešičer. Te Tržaška tedenska Statistika. V mi- j dni je tvrdka Pigon iz Bordeauxa sklonila nolem tednu se je v tržaški občini poročilo pogodbo z beligrajsko klavnico za 160.000 60 parov. Piodilo se je 136 otrok, to je 72 prešičev v skupni teži 15 milijonov kilogramov.
V ("etrtek, dne l~). novembra 1906
* EDINOST c štev. :JI4
Stran UI
0	d
1	n
Krn
t t
prirejen s v. O i r i 1 a dne 11. ncrieiii-
N:i ta način je izvajanje prešičev iz Srbije konečno zagotovljeno.
3(iijižeimost in umetnost.
..Svetčev večer"
v ..X a r o d n e m do m u ženske podružnice Metodi j a, v nedeljo, 1906. (Zvršetek.)
Omeniti moram še en važen element v nem delu nedeljskega programa: Ok-a planinskega d u š t v a". V resnici hrabra četa! Sestavljen pred nekoliko me-se; povsem slučajno, sklenil je nastopiti se le v veliki dvorani „Narodnega doma" ter prevzeti na-se dober del programa. Ker je Lil v-peh popolen, dovoljujem si stavljati v to skupino najlepše nade. Izvajanje je precizno. slikovito, na mestih sc vzdiguje nad : ..d.nim diletuntstvom. Ustanovljen na pr-
Umelju vsakega društvenega življenja, na
-lini. podaja nam ta simpatični oktet že i. :unaj vzorno sliko. Tudi drugi paragrafi p-. s' ega zakonika prihajajo do veljave ; od kai iii je najglavneji, da vsak zna, da je irojetlinec samo člen organizma in da ima organizem suverenno pravo vladati nad poje-din Glasovi so močni in simpatični. Nuan-ciranje in dinamika središče nastojanja. ..Prvi nas oktet v Trstu poklican je morda, da _ni važno ulogo v našem glasbenem razvoju. Od njega je odvisno, da se razvije, mi mu iajemo vse, kar moremo : naše simpatije. naš crescat, floreat". Oktet je sestavljen od nastopnih gospodov: Ivan Frole, Martin Lnkša, 1. tenorja; N. Rožanc, Peter Zink. II. i nor j a ; dr. E. Slavik, Mir. Pretner I. basa : Jernej Pintar. Josip Prunk II. basa. Kakor zadnja točka programa predstavljal se ie Vušić-ev prizor iz srbske zgodovine : „Knez »Sembrijski". Naši vrli igralci dramatičnega društva borili so se kakor levi. Videlo se je, da so hoteli svojim igranjem, svojimi dušami ►greti hladnost, praznino, ki jo jo moral zbog nabili razmer komad pustiti za seboj. Manjkal je inilieu, kakor je tisti „panta rhei". ki je i>ri ; u;otiovinskili komadih glavna konditio. Izbera ni bila najsrečneja, ali — bil je Ciril-Metodijski dan. in s tem se nebo razvedri. Naši igralci so le sledili narodnemu instinktu, izbravši ta komad ad hoc. Njihova naloga ni bila lahka. Oni so imeli predstavljati samo prikaze, idealne prikaze, uliti v svoje junake ono psihologijo, ki jo jim avktor ni dal. Tega ni niti mogel; koma*! po svoji svrhi samo tableaux, neka blika. prizor. K temu so naš oder in garderobne razmere bile a priori neprimerne z izbr.i;,im komadom. Vendar je občinstvo pozor t, • in pazljivo spremljalo pretresljive mo-met.;.' iz življenja bratskega naroda ter je bogji j n aplavzom obdarovalo pevce predstavljava . ki &o vzlic danim razmeram storili ču -a. Povdarjati nam je treba posebno gosj <» Grraekovo, gospico Odinalovo, gosp. Stoka in Podkrajška. Tudi drugi so storili kar j«' bilo v njihovi moči.
S tem smo per sumina capita podali niai >liko nedeljskega večera. Pri tem ne srn en <» pozabiti na umetnice, ki sicer niso direktno nastopile na odru. ki so pa v prvem red i pripomogle, da je nedeljski vspeh bil popolen. Mislim namreč naše požrtvovalne gospe. Pokazale so se kakor umetnice v prireditvi sličnih zabav. Naj ne bo to poslednji-krat ! Naprej na delo ! One vrše s tem svojo rodoljubno dolžnost, a istočasno delajo v prilog njihovim ženskim interesom. Ako bi jim kak antiieminist pripomnil, da femini-nietičue aspiracije nimajo pravice do eksi-stei.ee, naj naše gospe s ponosom pokažejo na ta zadnji plod njihovega dela. Pokazale so se ravnopravnimi z možkimi, ali — ne nad-kri!iu;« io li že tudi nas možke ? V tem imenu
I«	M ć.
Ševčikov kvartet.
Pred šstimi leti zbrali so se gg. Lhortskv 1. • ^li). Prohazka (II. gosli), Moravec (vijola) in \ a-ka (vijolončel), da se posvetijo komorni glasbi. Po štiriletnem vstrajnem učenju in pripravljanju nastopili so javno pod imenom „Sr- ikov kvartet-* (Sevieikovo kvartetto) prvikrat leta 1904. Njihov nastop je bil pravi triurni': se svojim mojsterskim, uglajenim. y.ar - umetniškim in virtuoznim proizvajanjem so -i na prvi mah pridobili splošno občudovali;*'. Prepotovali so Rusko. Nemčijo, Avstro-Ogr*ko. ter si prisvojili vse muzikalično občin o. Kritika in občinstvo je sprejelo te mlade umetnike z gorko simpatijo in naravno-* viharnim oduševljenjem. Povsod jih je spn . Ijal najsijajnejši vspeh.
1,'azun g. Vaška so vsi členi tega kvartet; učenci po Kubeliku oslovelega glasbenega ačit« !;a prof. Ot. Ševčika ter so iz hvaležnosti do svojega dičuega mojstra po njem imenovali svoj kvartet.
Dne 12. t. n;. ,ie Ševčikov kvartet nastopil v Ljubljani in tudi tam dosegel nnj-lijajnejši vspeh.
..Slovenski Narou " piše o tem koncertu : .Mojster Ševčik je lahko ponosen na te svoje učen e. ^evčikov kvartet si je v kratki dobi pridobil največji ugled in štej" — l,r> pravici i ed najimenitnejše sedanji dobe. komorna gla-« a se pri nas sicer malo ^oji. ali krasota kom] ozicij in prelestno lepa igra je občinstvo tak" prevzela, da je dajalo svojim čutstvom du-ka >; naj hrupnejšim ploskanjem. \speh je bil velikanski tako pri obeh kvartetih, kakor pri ustalih točkah, ki sta jih igrala kot solista gg. Lhortskv in Vaška, katera je odlično -pr mljal prof. Prohazka.
Slovenec" piše med drugim : „Sijaj in središče koncerta je bil kvartet velikega mojstra Ševčika. Kar je znal v svoje gpsli vlivati ter zopet v dušo segajoče iz njih izvabljati prvi in edini Sevčik, to so podedovali po njem štirje češki umetniki, katere smo včeraj slikali."
„Igral je kvartet obe komorni glasbi z enakim razumevanjem v smislu ženijalnih skladateljev. Tu smo enkrat slišali kako se Mozart igra."
„Kvartet je bil na višku svoje naloge : igrali so vsi štirje gospodje kakor da vodi njih loke in njih prste le ena sama umetniška duša. Vsi štirje inštrumenti so s svojimi tonovimi barvami delali tako jednoto, da se je čulo njih igranje kakor igra enega četveroglasnega inštrumenta. Igra je bila lahka, mirna — ves efekt so umetniki dosegli z mojstrskim umevanjem komorne glasbe."
„Občinstvo je vedelo ceniti užitek, ki se mu je nudil. Vs;j je pa kvartet tudi nehote očaral poslušalce. Burna pohvala je dala duška našemu navdušenju."
In ta kvartet nastopi v nedeljo 18. t. m. ob 8. uri zvečer pred našim slovenskim občinstvom. Spodobi se, da pokažemo, da tudi mi znamo ceniti pravo glasbeno umetnost in da smo ponosni na naše slovanske virtuoze.
Vstopnice in sedeži se razprodaja) o v veži „Narodnega doma" vsak dan od 3.—4. ure popoludne, na dan koncerta pa od 9. do 12. ure predpoludne in od 2. ure popoludne naprej.
Cene so : za sedeže v pritličju z vstopnino vred: od 1.—8. vrste po 3 K, od 9.—15. vrste po 2 K, na galeriji z vstopnino vred 2 K. Stojišča v pritličju po 1 K, na galeriji po 60 stot.
Razne vest L
*	Preveč deklet. V angležki vasi Top-pesfield (Essex) se v zadnjem času rode skoro izključno same deklice. V šoli je 93 deklic in 11 dečkov. Prebivalci so v veliki zadregi.
Špirit iz šote. V Stokliolmu se je ustanovila akcijska družba, ki hoče izkoristiti novo iznajdbo, po kateri se napravlja špirit iz šote. Izumitelj te metode pravi, tla se more po njegovi iznajdbi izdelovati tako cenen špirit, da je špirit ceneji nego petrolej.
*	Srednje šolstvo v Srbiji. V Srbiji je g
popolnih gimnazij, 7 gimnazij s 6 razredi, 3 gimnazije s 4 razredi, 3 više dekliške šole. Poleg državnih srednjih šol je tudi več enakih zasebnih zavodov in sicer dve nepopolni gimnaziji in tri nepopolne više dekliške šole. Na državnih srednjih Šolah je nastavljenih 234 profesorjev. 36 suplentov, 15 viših učiteljev, 59 učiteljev, 3 začasni učitelji, 20 honorarnih učiteljev, 44 razrednih učiteljev in 20 zdravnikov.
Leta 1905 je vlada izdala za srednje šole 1,280.718 K. Srednje šole je obiskalo 7381 učencev in učenk.
Hiše brez dimnika. V Ne\v-Jorku gradijo hiše, kjer bodo kuhali, svetili in greli sobe vse s pomočjo elektrike. To bo sedaj najmoderneje poslopje — brez dimnika.
pred vrata kavarne Aragno, nahajajoče se v središču mesta, peklenski stroj, ki je nekoliko minut pozneje eksplodiral. Dve osebi sta bili lahko ranjeni, razbitih je bilo tudi več šip i na oknih.
\

MALI 0&L&SS,
Rusija.
PETROGRAD 14. Kakor
tu-
S"
Mali oglasi računajo so po 3 stot. Lcsedo; raastnotiskans besede ai računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina -10 stotink. ===== Plača ae takoj.
,	poročajo lu- Kdor ,ZVM Tr£ta pismen0 riiroč, „MALI OGLASA raj
kajšnjim listom iz Kronstadta, je uteklo 25 ;o»IJa denar v napre]. kar đrugaća ns bo njegov oglas objavljan mornarjev, ki so bili obsojeni na dosmrtno *e ni oseba poznana upravi lista.
. J	-ni-	- 1- i - i.-i	Tsrifa J« natisnjena na čelu „HaLIH 03LAS0¥'' In vsak_a
prisilno delo. Doslej SO vjell od istlll samo i chko preračun|, koliko mu Jo piačati s tem, rta praštajfl b33»d9
ene"a	i Oglasa treba nasloviti na ..IKSERATHI ODDELEK" „Edinosti".
npADT/ 14 Tiilrii io bil arptovan npki	*a vprašanja poto« pisem bo dajal „INSERATNt ODDELEK
1 AKlvC L-i. lukaj je OU areiovan liekl, |nfor^£cijo c^ino le. če fco pismu prlloiens znamk* ra odgovor
inozemski anarhist, ki se je baje udeležil ropa I	■ ■■ -,.— --——-
v neki ruski banki. Izročili so ga ruskemu Mn7 Hi/aint?iaip«pt<h It*i ki }e zvr?il konzulatu. Njegove identitete niso mogli še ™0,2 UVaminUt^milllKI kaletno po-, . „. . J 0	0	; ljedelako m pred nekolikimi tedni trgovsko solo z
določiti.	XT	.. v I odliko, išče posla. — A. T r o b e c, Sv. Ivan - Trst
JELISAVETGRAD 14. Na postaji Sel- ,	p	1279
tija Vodi Katarinine železnice je bil včeraj —7—-;--—;-,. ——-—; ~
oropan neki bančni sluga, kateremu je bil HlŠiCO IH Vrt Jt, Bojan'l&gK
prideljen en vojak. Oba sta bila ubita. Ro- čistem zraku, brez burje (na Lajnarjih) proda za gUl parji so ugrabili 53.000 rubljev. i 1300 ^izplačati treba samo gld. 300) Josip A h t i k PETROGRAD 14. (Petr. brz. agentura) ' posojilniški uradnik v Kopru.___1294
Vojni minister je ukazal zapreti vojaško me- C^i^o dicinsko akademijo, potem koje bila obed- i OUUd. niča dijakov vsled odredbe rektorja že včeraj zatvorjena.
ul.
Giuliani
1322
L9 ^ JLJL&Z45*
Borzna poroiila dne 14. novembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.12—19.15, angležko lire li — do —. London kratek termin K 241 40—241.70
Francija K 95.45--95.6S, Italija K 95.57--95,80 —
italijanski bankovci K —.— —-—. Nemčija K 117.60—117.80, nemški bankovci K —.—•— —
prazna se od-la, prost ubod 5, I.
Javna zahvala.
Podpisani odbor šteje si v čast uljudno se zahvaliti cenjenemu cerkvenemu pevskemu zboru iz sv. Ivana, kateri je blagovolil počastiti našo društveno krčmo „Pri Matevžu".
A" Kolonji, dne 11. nov. 1906.
ODBOR.
avstrijska ednotaa renta K 93.95—99.15, ogrsha ■ s^	« • ■» kronska renta K 94.60-94.90, italijanska renta ^ XTVS tAVlOFIZG V3&13 OUbriC3]?l
—.— —.—, kreditne akcije K 673.75 — 67o.75	_ _ _ *. državne železnice K 674.50 —676 50 — Lombardi 173 50—175 50 Llovdove akciie K 815 — 825
Srečke Tisa 331.75—335.75, Kredit K 196,-	(prima auioriztatta a30nzia d i me-
IlUd	diazione ,.GAM3R!NUS(() v ulici Far
-za posredovanje „fiambrs-
i0 4S3.—, Boden kredit 18S0 K 302.— 310.—. Bo-i en kredit 1889 K 302 — 310 —. Turške K 160 — do 162.— Srbske —do —.—
Dunajska torza ob 2. pop.
včeraj danes
Državni Uolg v papirju „ srebru Avstrijska renta v zlata
„	m v kronab *
A.vstr. investicijska renta 3, Ogrska renta v zlata 4'%
*J|: » n	,1 o
Akcije naiijouaiue banke kreditne akcije London, 10 Lstr. 1CH" državnih ni ar k 20 mark 20 frauko" L00 ital. lir Cesarski cekini
100.10 100.10 i 17.20 98.90 89.41 113.— 94.70 84.15
100.10 100.10 li7.20 98.95 89.60 113. -94.75 84 15
neto št 10, II, nadstr., se priporoča gospo dom JMT gostilničarjem in krčmarjem ki žele kupiti ali prodati gostilne, krčmo in pivarne v mestu ali okolic', ki iščejo najem nike ali drugo osobje, oziroma zaloge, naj se cbrnejo edino le na omenjeno agencijo
BdARIO JESURUM.
Brzojavne vesti.
Občinske volitve v Gradcu.
(rRADEC 14. Na današnjih občinskih volitvah v tretjem volilnem razredu so zmagali socijalno-demokratični kandidatje z večino 2u0 glasov nasproti listi ^Združenih meščanskih strank".
Občinske volitve v Budjejevicah.
BUDJEJEVICE 14. N'a današnji volitvi v I. razredu je od 173 volilcev glasovalo 159 volilcev. Nemški kandidatje so dobili 106 glasov : na kompromisno listo je odpadlo 53 glasov.
Minister baron Aehrenthal.
BEROLIN 14. Avstro-ogrski minister vnanjih stvari baron Aehrenthal je dospel semkaj.
Veliki ljudski shodi.
BEROLIN 14. Kakor poročajo jutranji listi, je bilo včeraj v Berolinu in predmestjih 73 velikih ljudskih shodov, ki so se bavili o predmetu : ,.Pomanjkanje mesa in carina na klajo". Govorniki so bili socijalno-demokratični voditelji oziroma zaupniki. Naval je bil tak, da je morala policija zapreti več lokalov. Na vseh shodih so bile vsprejete resolucije, v katerih se zahteva, naj se odpre meja za uvažanje živine in mesa ter naj se znižajo carine na najpotrebneja živila, a pozneje naj se te carine popolnoma odpravijo. Trijamborka se potopila.
PARIZ 14. Francoska trijamborka ,.Du-chesse de Berrv" in Nantesa, ki je dne 29. julija odplula v San Francisco, se je pri Či-lenski obali potopila. Od 27 mož posadke se jih je rešilo samo 8.
Peklenski stroj eksplodiral.
RIM 14. Neka oseba, katere identiteta še ni konstatirana, je danes zvečer položila
1749.— 1752.— 673 — 674.— 241.30 241.35 117.627,117.57'/, 23.50 23.50 19.16 1915 95.65 95.60 11.31 11.31
Parižka in londonska borza.
1' ariz: (Sklep.) — Francozka renU 95.42, UalijanBka renta —.—, Španski exterieur 95.25, akcije otouianake banke 6S2 —. Menjice na London
252 HO.
Pariz: (rjkiepj Avstrijske državne železnice —Lombarde lfcl.— unificirana turSka renta 93.90 avstrijska zlata renta 98.50, ogrska 4 °/0 zlata renta 96.15. LSnderbank 482 —, turške srečko 153.—, parižka banka 16.47, italijanske meridijoualne akcije 785,— akcije Rio Tinto 18.77. Trdna.
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 86.l/» srebro 32.15/10, Lumbardi 7.—, španska renta 93.'';, italijanska renta 102.*/» tržni diskont 6*— menjice na Dunaju —.—. Stalna.
Tržna poročila 14. novembra.
Budimpešta. Pšenica za april K 15.02 do K 15 04 rž za april K 13.40 do 13 42, oves za april od K 14.66 do 14.68, koruza za maj 10.38 do 10 40.
Pšenica : ponudbe in povpraševanj«* dobro, tendenca trdna. — Prodaja: 50.000 met. stot. za 10 stot. višje, druga žita nespremenjeno. Vreme: oblačno.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average. za december 35—, za marec 35.3/t, za maj 36.3 za september 37Mirno. Kava Rio navadna loco 35—37 navadna reelna 38—40 navadna dobra 41—43
H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 431/*, za december 44
New-YorJc. Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, do 5 stotink nižje. Prodaja: 6000 vreč.
L u d d o o. sladkor iz repe surov, 6 9%%Jl% Sh.
Stalno.
Pariz. Rž za tekoči meneč 17.75, za de- j cember 17. T5, za jan.-april 18.—, inarec-junij 18.— (mlačno). — Pšenica za tekoči mesec 23.25, za de- ; cember 23 20, za januvar-april 23.35, za marec-junij j 23 50 (stalno). — Moka za tekoči mesec 31.15 za december 30.50, za januvar-april 30.25, za marec'
V prodajainici
Siruchel 2 Jeritseh
TRST, ulica Nuova (ogel S. Katarine)
SE DOBE v VELIKI IZBERI
fuštanji, flanele, volnena in svilena roba, nogovice, maje, rokovice, kožuhovina, pregrinjala, spodnja ženska krila, mali predmeti in razni najmoderneji lišpi.
JOSll^OŽE
mizarski mojster
menjice na Trst, ulica Giulia štev. 10. Trat
izvršuje
vsakovrstna mizarska dela.
Posebno pa se priporoča slovenskim konsumnim, posojilnim in drugim zavodom po deželi za nove stavbe.
-roi u ; i o i i(j 11 O i: O m O * i o 110' ipnpl
O----—--N
&& Tovarna pohištva
j


mi i
ulic* Ttsa Stv. 52. A (lastaa
ZALOGA: J
Pinzzfl KOSARIO (Šolsko MslnJ«) ]?
Ceno. da m nI l»ati neb»r».» kenkurcno«.
SfTejem^jo «• vsakovrstna deia tudi po [T posobnik aačftih. «ccoocnoor
vma ••mik tmsfUfica fta Arfiako
ioiioiioiioi ipiiono i i o t lOitp.i^i
za maj-avgust 44^' (stalno) - Sladkor surov SS6 uso nov 23.»' —24'„ (mirno), bel za tekoči mese 27—, za december. 27=/,, '(*» januar-april 28.— za t	Slovenci! foapirajmo
vremeju?e o^'{9t&]ao) ^^ 595('-60 - ~! „Dijaško podporno 5ruštvo" v Trstu
♦ BARVE	1 RAFFAELE SPAZZALI ®--K T K S T T m I Tia Cassa di Rlsparmio št. 11 OLJA «8» ■ ogel Via Nuova		
Posebnosti: Slikanje na emaiiu. -			
	- Povlake za	4»	POVLAKE |
pode. Povlake za ladije, jahte itd.			
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvspeftneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
revmatizmu in protinu
TPlTArikin mniKin prirejena V Trstu Rafaela Sodina, lekarna „tflla Jfadonna detla Salute" pri je 1 LIaU viri/l \3UUlnri od lekarnarjev : sv. 3akobn in Josipa Godina, lekarna Igeas farneto 4.
Steklenica stane K 140. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 rteklenic proti pošt, povzetju ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 K franko poštnine in zavoja.
Stran IV.
>EDINOST« štev. 314
V četrtek, dne 15. novembra 10
Pridite vsi!
V gostilni ulica lSelvedere štev. i <
o	^
ima lastnik orkestron »JUNOc, kateri svira navlašč za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vira po jako nizkih cenah.
HENRIK KOSIČ, lastnik.
Kleparska delavnica
ARTURO PISCUR
TRST — ulica deli' Istituto št. 5
zvišuje vsakovrstno delo po nizkih cenah.
kuhinjska oprema
s k Hitra, emaila. in litesa želega; vrči za mleko. Stavbena dela. kakor žlebi in cevi.
Majboljše in najnovejše čistilo kovine
Glavni zastopnik :
EUGENfO COSTANTIN!
SALOM ZA
izdelovanje ženskih oblek
CARLA FONN
Trst ulica Geppa št. 18. I. nad.
bila je v prvih salonih na Dunajn in v Parizu in nato Izdeluje vs&ktero toaleto.
SPECIJALITETA, t angleM oMal in Muzali.
Vsako delo izvršuje hitro in po nizkih cenab.
Moja pred .štiridesetimi leti ustanovljena in na obrtni razstavi v Trstu odlikovana
tovarna sodov
izvršuje DBrocbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino, Špirit, lik.re, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. .Jamčin za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne i ojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike.
Fran Abram
TRST, ulica S, Francesco 4-4
Mario Giordani;
operater krnjih očes — Speeljalist
Ambulator — C0RS0 štev. 23, II. nadstr.«
odprto od 8.—12. in od l.—7. pop.
Zdravi hitro kurja očes,- j tudi zastarela po neki po- | sebni metodi, ki ne pro-vzroča nikaklh bolečin. Zagotovlja ozdravljenje na raščenih nohtov tudi za-jih je za ozdravljenje, jednostavno brez izvadka
Marljiva. dealnfeko&Ja. — Cene zmerne. Fo zahtevi pride zdravit na dom. Vsaka oseba bo dobila navodilo higigijeničnega ravnanja z nogami.
V bogate) inlooi pchistva
Em. Eh^enfreuncl
(prej Jesl)
ulice Mm 24 (pritličje)
d&ja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem, rrm
PnCniilo daje Otto Klenach
rUoUJhd Berolin, Schon'oau-ssr A!eo 123. (Friiožiu lernaaito za atl40-Tor.) Stroški bodo odUitioa posojila, Sik'afcin predp ačil.
Ivanka Doreghini
TRST. - Ul. IVžadonnina štv. 8.
velika"zaloga pohištva. man nt akt ur, ur, slik. zrcal in tapetarij.
Popolne spalne in obetlovalne sobe.
Moške obleke ca izbero.
UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.
> «
a u c n
Najbolji škrob
anzine
Fritz Schul : jun. Akt. Ges. Eger i- B. u. Leipzig
N i
Trst Copso 4, III.
OTVORIL SE JE
veliki bazar blaga v partijah
v ulici Gioachino Rossini štev. 30
Najnižje cene. "TBE Pridite pogledat, da vernjete.
Zaloga oglja in drv
M. RIBARIČ
Trst, ulica Squero Nuovo 15, Trat
Prodsja na debelo in drobno
Pošiljanje na dom.
Svoji le svojim!
---- Posredovalnica ----
z«
kupovanje in prodajanje Ms V. EISELT
Ulica Torre Bianca št. 16, f. nadst.
od 10.—12. predp. in od 4.—7. pop
Preskrbuje kupovanja, prodajanja in vknjižbe. — Pr.vo;^ fc prvt vknjižbe tudi za okolica in zunaj.
F. Fertot ura r:
TUST - al. JPoBte anovc rfr. u ^priporoča velik' izbor ur: Cmcji. Schaffhause, Lor.gines, Tavancs kakor tudi zlate, srebr - in fcovir.ske " . ure za gospe. Izbor u^- za blnao. Sprejema popravljanja po nizkih cena h
ANTON SKERL
mehanik, zaprlaeienl zvedenec.
Trst - Carlo Goldonijev trg u. - Trst
Zastopmt tovarne koles in motokoles flM
WW Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljuči in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles 1 motokoles itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFOM Štev. 1734.
xxxxxxxx)ooooooac
- ALBERT BROSCH
Trst ul. Sv. Antona 9. Trst.
Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na raz9tavi v Trstu leta 1892.
Velika zaloga fcozuMn m Kap za vojafce in civiliste
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v phrambo zimske kožuhovine ter jamči za Škodo provzročeno po moljih in po požaru.
Kolonijska voda SALUS
je najbolja, kar se jih danes pozna, je krasno pro-fitniirana, neobhodno potrebna za moderno toaleto, zelo priljubljena, kajti priznana med vsemi za najbolj liigljenično. Proizvodi SALUS se prodajajo v glavnih prodajainicah dišav in v mirodilnicah.
BOGOMIL PINO
bivši urar v Sežani
javlja svojim cenjenim odj«>:i ■■■ da je odprl svojo novo —----
prodajdnico
t TRSTU, ulica Viiicenzo Beli ni št?, r
nasproti cerkve sv. Antona novega.
prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste
po zmernih cenah in z fcmstvom.
w \

ZALOGA P O HIS WAr 1K>Rtf
mmmM.
** vGorici-Solkan
Trst Vlfl DEIRETTORI1 (ROSflRIO)
m- Zabitna znamka: „SIDRO"
Liniment Capsici
nadomestek za
Anker - Pain - Ex peller
je splošno priznano kakor najizvrstneje bolu-blažujoče mazilo pri prehlajenju itd. — Cena 80 stot., K 140 in K dobiva se v vseh lekarnah. Pri nakupovauju tega povsod priljubljenega domačega sredstva naj se jemlje le originalne steklenice v >katljah z našo zaščitno znamko: „SIDRO*', potem je kupo-valec gotovo prejel originalui izdekk. — —
Richterjeva lekarna pri Zlatem levu
v PRAGI
ELIZABET1KA I LICA itev 5 m Dnevno razpošiljanje
DPUŽNICE : SPIJ ET, R
KOLESA (BICIKL!1)
j Clevelan5, V?cstficd, Columbia,
svetovnozuane znamke
aar moden 1905 j Kolesa Courier najnoueji sistem
13 kg, najfineja oprava
Piteuiatik prve vrste. Jamči se za dve leti. Kc
Cene zmerne.
j FRAHCESCO BEDNAR
Trst, nlioa Ponteroaso it. 4.
56
firumula
Zaloga izdelkov lastne mizarnice
»
ive !i2
m
■-•si
M
ima BOGATO IZBERO last (gole), deščic za pode in obdelan les za gradnje itd. iA ter plošče in cevi iz cementa za kanalizacijo svoje QDL3KO¥A^E T
(prej GERSTELi in PARMEGIANO v Červinjanu.	Proračuni in tekoče cene zastonj. ^
m
D „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani^ (7
dunajska cesta si. 19 — v ]ffedjalovi hISi v pritličju — Dunajska cesta št. 19
sprejema :
zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premecnin in pridelkov
p?ol i požarni škodi : zavarovanja zvonov proti poškodbi in
zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Duiiaji za življenje in nezgode.
Poja-nila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter poetreže
na željo tudi s preglednicami in ceniki.


Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
^ V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za te zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica !
Svoji k svojim !
£ jlavno povajsništvo za Trst, goriško in 3stro pri g. Srag. Starec na prošeka pri £rstu ^